CELJSKI TEDNIK GLASilO, SOCiALISTlClE IHU Ul^Um LJUDSTVA CELJE, 24. FEBRUARJA 1967 — LETO XXI. ŠT. 7 — CENA 50 p^ Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-69, 21-76; oglasi in naročniki: 31-05, elionomska propaganda: 30-85 Kalio ho z i-alorizaeijo pokojnm Zakon jc treba spoštovati Po zakonu bi morali va- lorizirati poifojnine. Tega doslej še nismo storili za- radi različnih pogledov na to, kaj naj bo podlaga za valorizacijo. ^ Denarja v skladih socialnega zavaro- vanja ni toliko, da bi lah- ko valorizirali pokojnine v višini, ki bi ustrezala zvi- šanju življenjskih stroškov v lanskem letu. Razdeliti je mogoče samo toliko, ko- likor imamo. Denarja niza več kot za povprečno pet odstotkov, življenjski stro- ški v lanskem letu pa so se povečali za 22 odstotkov. Na skupščini jugoslovan- ske skupnosti socialnega zavarovanja v Beogradu so postavljali tudi taka vpra- šanja: Mar valorizacija naj- bolj vpliva na inflacijske težnje? Kaj storiti: ali bo- mo razdelili samo toliko, kolikor je na voljo, ali se bomo držali zakona? Za- kon je tukaj, zato ga je tre- ba spoštovati ali razvelja- viti. Zakonskih obveznosti ni mogoče »licitirati«. In sklep? Čimprej se mo- rajo sestati ZIS, zvezna skupščina in republiški fo- rumi, da bi preučili nastalo situacijo. Ne smemo več odlašati. Samoupravni or- gani socialnega zavarova- nja v republikah morajo takoj sprejeti stlepe o va- lorizaciji pokojnin v letoš- njem letu. Vsako odlašanje samo še bolj otežuje eksi- stenco upokojencev. F. Š. PRVA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL CELJE Izvršni odbor občinskega odbora SZDL je sklenil, da bo L redna seja novoizvo- ljene občinske konference ŠZDL v soboto, 4. marca ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje. Dnevni red: L Razprava in sprejem ];ravilnika o delu občinske organizacije SZDL Celje. 2. Konstituiranje občin ske konference. 3. Ocena dosedanje pred volilne aktivnosti in naloge SZDL do izvedbe volitev. 4. Razno. SAVINJSKI MO- TIV. KMETOVAL- CI SO SE V ZAD- NJIH LETIH NA- VADILI MUHA- STEGA VREME- NA, KI POGOSTO ZAGODE, ZATO KOT KAŽE PO- SNETEK, VZTRAJ- NO NADALJUJEJO Z DELOM. DELAV- CI KMETIJSKEGA KOMBINATA IZ ŽALCA SO PRE- MOSTILI DNI, KO JE ZAPADEL SNEG TAKO, DA V TEM ČASU PRI- PRAVUAJO ŽIC- NICE ZA HMELJ. TUDI v KMETIJ- STVU JE TEHNIČ- NA OPREMA PRI- POMOGLA, DA »SEZONA« KME- TIJSKIH DEL TRAJA CEZ CELO LETO IN NE, KOT JE BIL ŠE »NJE- GA DNI« .— OD POMLADI bo JE- SENI. (Foto: J. Sever) 0BJRUGE;M REDIVEM ZBORUlfKREDITlVE BA^KE CELJEj Povečati lasten potencial Ob koncu prejšnjega tedna je imela celjska kreditna banka svoj redni let- ni zbor, ki se ga je udeležilo 158 čla- nov (70 %) z 2449 glasovi (81 %). Let- no poročilo, zaključni račun in deli- tev dohodka, smernice poslovne poli- tike banke v letu 1967 in spremembe obrestnih mer so prejeli člani zbora že vnaprej, a na zboru so podatke razložili še bolj podrobna direktor banke Peter Sprajc in pomočnika di- rektorja Milan Hohnjec ter Franjo Vučajnk. Vsa poročila so navzoči delegati soglasno potrdili, kar dokazuje, da je kreditna banka poslovala v letu 1966 v splošno zadovoljstvo svojih ko- mitentov. Iz poslovne politike za leto 1967 lahko povzamemo, da bo banka tudi v prihodnje skrbela za kar naj- večje zadovoljstvo svojih komitentov, skušala bo zagotoviti še večji lasten kreditni sklad, omogočala bo še bolj- še, ažurno in solidno poslovanje ter usmerjala svojo politiko kreditiranja v oblike najhitrejšega obračanja kapi- tala. Smernce poslovne politike v letu 1967 so v skladu s težnjami, da bi zagotovili likvidnost poslovanja, četu- di bo potrebno upoštevati že uveljav- ljene restrikcijske mere in še vse ti- ste, ki jih zakonodajalec napoveduje. Banka si bo morala zato prizadevati, da bo dosegla še večje vlaganje in oročanje denarja, v čemer je v pre- teklem obdobju dosegla že lepe uspe- he. Omenimo lahko samo to, da je že samo s politiko potrošniških kre- ditov preusmerila znatne vsote (indeks 84) in z raznimi oblikami hranilniške- ga varčevanja kar za 70 odstotkov po- večala potencial hranilnih' vlog. Seveda bo tudi v prihodnje banka uvajala vrsto novih oblik vlaganja, ki bodo zanimiva za posameznike kakor za delovne organizacije. Med-temi ob- likami moramo omeniti predvsem na- mensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo, ki je še v razvoju in zna sča- soma pridobiti še kar precej v svoji pomembnosti. Poslovanje kreditne banke v Celju bo verjetno vzpodbudilo komitente, da se bodo močneje poslovno navezali nanjo in bo hkrati pritegnilo nove poslovne partnerje, kar bo samo vse- stranska pridobitev v času, ko terjajo restriktivne mere do kraja pretehtano politiko denarnega poslovanja. ZAKAJ TAKO MALO ŽENSK 9iED KANUiitATI V SPONAH STARE MISELNOSTI? Ne rečemo sicer, da je vpra- šanje udeležbe žena v pred- stavniških organih v času pri- prav na volitve najpomemb- nejše, toda glede na to, da se kot kronična bolezen "javlja pri vpki takšni ali podobni politični akciji, je prav gotovo vredno, d4 mu posvetimo ne- koliko več pozornosti. Kot pred dvema letoma in prej, ugotavljamo tudi letos, da je med predlaganimi evidentira- nimi kandidati premalo, žensk. Upoštevaje aktivnost žensk v našem družbenem življenju ter zlasti njihovo udeležbo v gospodarstvu in družbenih silužbah je to pTav gotovo kri- vično in skorajda nerazumlji- vo. Kaže torej, da nismo realizi- rali sklepov o dolgoročni kadrovski politiki. Naj pove- mo, da je bilo pri evidentira- nju možnih kandidatov pred dvema letoma zabeleženih okrog 300 imen, od katerih so bili mnogi pripravljeni delati v predstavniških organih. Iz- voljenih pa je bilo od teh to- tovarišev samo 50. Za ostale smo rekli, da jih bomo usme- rili v delo organizacij, samo- upravnih teles, svetov in ko- misij pri skupščinah ter jih tako vsaj dve leti pripravljali za odgovornejše dolžnosti. Če bi ta sklep realizirali do kon- ca, potem danes prav gotovo ne bi vpraševali, zakaj je med evidentiranimi tako malo žensk. Zlasti še, če bi tako po- litiko uveljavili v kolektivih, kjer imajo veliko proizvajalk. O tem, kje so vzroki, da je tudi danes med evidentirani- mi kandidati tako malo tova- rišic in kaj bi morali napra- viti, da se nam to ne bi pono- vilo še pri prihodnjih volitvah, berite več na 3. strani. Kolikšen bo še krvni davek Butejevemu mostu Že četrta žrtev VSOTA POTREBNA ZA UREDITEV BUTEJEVEGA MOSTU ENAKA VSOTI MATERIALNE ŠKODE PROMETNIH NESREČ — BREZ ČLO- VEŠKIH ŽIVLJENJ če voziš zo cesti, široki 8 metrov, ki se nenadoma zoži na pet metrov in te ceste ne poznaš, lahko to pomeni le prometno nesrečo. Most čez Ložnico, ki ga bolje poznamo kot Butejev mosi, je pred dnevi terjal no- vo žrtev. Tovorni avtomobil je na ozki cesti prehiteval mo- pedista in ga zbil na pločnik mostu, sopotnica mopedista je pri padcu dobila poškodbe, zaradi katerih je med prevo- zom v bolnišnico podlegla. V zadnjih letih je bilo na Butejevem mostu 93 promet- nih nesreč; štirje ljudje so iz- gubili življenje, 69 oseb je bilo poškodovanih, materialne ško- de na vozilih je bilo za 48 mi- lijonov starih dinarjev in pri vsem tem potrebujemo po približnih cenitvah samo 50 milijonov starih dinarjev, da bi uredili to najhujšo točko celjskega prometa. Inšpektor za cestni promet UNZ Celje, Franc Salobir: 9 Nevarnost predstavlja ši- rina Ljubljanske ceste, ki se zoži od 8 na 5 metrov in ovi- nek, ki ima pred zoženjem ne- pravilen zunanji prečni nagib, kar povzroči, da zanaša vozilo proti robu oziroma ograji mostu. Tudi asfalt na ovinku je zelo gladek. Vprašujemo: kako dolgo še? Ali bomo res čakali na no- ve smrtne žrtve ali morda na novo magistralo? PROBIEM PIRESiCE RESEN o nezadovoljstvu občanov Velike Firešice in okoliških zaselkov zaradi prahu in okuženja vede, ki ga je povzročala asfaltna baza celjskega cestnega podjetja, smo poročali v zadnji številki, lokrat lahko z zadovoljstvom spo- ročimo, da je problem v glavnem rešen. Na zadnjem zboru volivcev, ki je bil v tem l«-aju posvečen v glavnem le temu problemu, so predstavniki političnih organizacij in cestnega podjetja občanom zagotovili, da bodo skupno z obča- ni uredili vodovod, zatem, da bo cestno podjetje uredilo greznice ter filtriralo dim, da prah ne bi več uničeval posevkov. Poleg tega Ijo cestno podjetje upo- števalo želje občanov in izplačevalo komisijsko določene odškodnine. Pri tem bi lahko dodali, da ni problema, ki se z dobro voljo ne bi dal rešiti. DANES V CT I V sponah stare miselnosti — predvolilni prispevek 3. stran I Kmetijski svetovalec — nova rubrika 4. stran Oj, mladost ti moja (kje se boš zgubila?) 5. stran Blažena nevednost 6. stran Zadnja na grmadi 9. stran Ljubezen, politika in vohunstvo 10. stran Kriminalni roman 12. jnlmn Miarica Pašarič Večer za večerom že deset let je za nekaj ur z ramen stresla vsakdanje skrbi in se predajala rit- mu. Sama le po potrebi^ vcep- ljala pa ga je drugim, mladim kmečkim fantom in dekletom, ki So prihiteli iz Dobrne in okolice tudi uro hoda daleč, da bj lajiko plesali. Sovenske narodne p!ese. Najprej tiste, ki jih je pripra- vila koreografinja MARIJA ŠUŠ- TER iz folklorne skupine France Marolt, zatem pa te, ki jih je pri- pravila Marica. Štajerske narodne plese, ki so Marico navdušili na mestu samega odkritja — v oko- lici Virštajna in Rudnice. Marica je namreč rosno mladost preživela v Virštajnu. Oče je nam- reč na Sovenskem Koroškem v ča- su plebiscita glasoval za Jugosla- vijo, zato so ga izgnali. Tako ji je rojstni kraj — Bistrico pri Rožu blizu Celovca zamenjal Virštajn. Folklora jo je »osvojila« že v meščanski šoli v Ljubljani. Zanjo se je tako navdušila, da je želela njej posvetiti tudi študij, vendar je bila očetova volja drugačna, zato se danes Marica fojklori po- sveti le, ko odloži probleme bla- govnega knjigovodstva, s kateri- mi se v službi ukvarja. z voljo, ki bi jo tej drobni žen- ski le s težavo prisodil, se zagri- ze in ne neha prej, dokler še drugi ne občutijo, uspeha. Takrat se skromno umakne in premišlju- je o tem, kako bi s.porcd še obo- gatila. »Folklora počasi izumira,« pra- vi. »Kaj jaz vem, zakaj, ljudje se raje ukvarjajo z dimom v gostil- nah in smatrajo, da so »moderni« če se med plesom vsak po svoje premetava in ziblje ob čimbolj hreščeči interpretaciji . . .« Pa ne vsi, takoj zatem pristav- lja. Drži. Toda, dodaja, da je teh vse manj. Iz leta v leto manj. »Ni res, da mladi ne vidijo le- pote. Ce jim pokažeš vrednost —- so zanjo dojemljivi. Poglejte moj primer. Nekoliko sem utrujena, zato sem se mislila umakniti. Pa so me prišli prosit, ostajam. Si- cer bom res spremenila urnik vaj — toda vadili bomo.« Cez dan sedi v pisarni, ne osem ur, zdaj je obdobje iskanja re- zerv, zato »igra« Se del skladišč- nika, toda to je ne mbti da svoje- ga dela ne bi opravila. Nategne pač malo delavnik . . . In takrat, ko jc sama, se zatopi v tisto že opuščeno etnografsko znamenitost, ki jo še, vendar že dokaj razcefrano, najdemo pone- kod med starimi ljudmi. Te delč- ke potem kot mozaik sestavlja, da ga potem njena skupina predstavi ljudem in jih navduši. Me enkrat. O sebi, koliko jc delovnih ljudi, ki so si v tem podobni — nerada govori. Skromno se umakne z nasmeškom okrog ustnic in utone med ljudmi, tako vsakdanje, kot je sama vsakdanja. V sebi pa no- si nekaj, kar se ne da poplačati s ploskom rok . . . Toda tem lju- dem je v resnici to največ. To jim daje smisel in voljo, to jih pa ob- enem obvezuje. Zato je malo ver- jetno, da bo Marica res preneha- la po večerih vaditi z mladimi. To potrjuje tudi skrb, ki tokrat žari iz nje, da bi namreč skupina do- bila še nekaj narodnih noš. Da bi izpopolnili garderobo. Pravi, da ji je to sedaj najpoglavitnejša skrb. Če vse to zberemo, ^am ostane dejstvo, da bodo mladi še vedno prihajali v Dobrno in po njenih navodilih začeli najprej prvi, za- tem drugi' in nešteti) taktov, ki predstavljajo en sam ples, pa naj bo to ženitovanjski ali. . . Nani . VREME OD 23. FEBRUARJA DO 5. MARCA Nekako od 25. do 28 febmairja in okrog 2. marca padavine in hla- dneje. V ostalem lepo vreme. PISMA OGORČENI Kot stalni bralec vašega Usta vas prosim, da objavite tole: Celjani smo skrajno ogorčeni nad početjem celjskega pogreb- nega zavoda, o čemer pišem v imenu mnogih znancev in some- ščanov, pa tudi v svojem imenu, ker sem po sorodstveni plati osebno prizadet. Ker je slišati, da bodo odstavili direktorja za- voda, menim, da imamo Celjani polno pravico zahtevati, da takoj odpustijo iz sužbe vse usuibence zavoda, ki so imeli kakorkoli opraviti s tem umazanim poslom — tudi tiste, ki so delali »po na- vodilih«, saj je bila njihova dolž- nost, da prijavijo one, ki so jim dajali navodila. Prepričan sem, da so v Celju še poštenfaki, ki bodo delo opravljali s pieteto do mrtvih. Kari, Majcen Celje, Zidanškova KDO JE IMEL KORISTI OD MEŠETARJENJA? Kot marsikdo, thko sem tudi jaz prebral članenk o kupčiji z mrtvimi. Ogorčen sem nad po- četjem uslužbencev celjskega pogrebnega zavoda. Zdi se mi, da je novinar premilo opisal vso to umazano zadevo. Prvi stavek, v katerem sprašuje, koliko Ce- ljanov nosi cvetje na tuje grobo- ve, je tembolj upravičen, ker kaže, da samo opisani primeri niso osamljeni. Tisti zagovor uslužbencev zavoda je po mojem mnenju omaloževanje te zadeve. Iz njega se lepo vidi, da ti usluž- benci do umrlih nimajo nobene pietete. Ob branju omenjenega članka sem se spomnil tudi lastiie ne- rodnosti z istim zavodom. Moj primer se je pripetil pred leti, zato sodim, da so takšna počet- ja bila vsakdanja pri tem zavo- du. Takrat pred leti so govorili, da bodo nekdanje »slovensko« pokopališpe opustili, zato sem se potrudil, da bi za družino poskr- bel nov družinski grob na mest- nem pokopališču in ga tudi pla- čal. Prekopa svojih staršev nisem še uredil. Ob neki priložnosti, ko sem se udeležil pogreba svo- jega znanca, pa sem opazil da ie v kupljenem grobu naše družine nekdo pokopan, ki ni iz moje rodbine. Pokop je bil seveda brez moje vednosti. Ko sem stopil do takratnega direktorja, je ta zadevo raziskal in mi hotel vrniti denar. Ker sem moral plačati tudi najemni- no za grob na »slovenskem« po- kopališču, so mi vsoto obraču- nali za star grob. Pri tem se poraja vprašanje, kdo je imel koristi od tega me- šeiarjenja? Pripominjam, da je bila najemnina v redu in pravo- časno plačana. J. K. Celje SAMOVOLJA Stanujem v Vojniku 12, to je v hiši, ki je last Obnove, kjer je zaposlen tudi mož. Cez cesto imam tudi vrt, ki ga uporabljam že dve leti. Vrt sem vseskozi dob- ro urejala. Zato me je toliko bolj presenetilo., ko mi je pred dnevi Franc Križnik, tajnik kra- jevne skupnosti dejal, da ne smem več uporabljati vrta. »Vi nimate več pravice do vrta,« je rekel, »ker niste prišli na porav- nalni sveti« Resnično se nisem odzvala vabilu, vendar ni šlo za vrt. Ne vem s kakšno pravico od- ločanja mi je Franc Križnik od- vzel ta košček zemlje? Poleg te- ga mi ni dal nikakršne pismene odločbe o odvzemu vrta, ki ga je že pred mano obljubil neki drugi sosedi. Prosim, če mi pojasnite, ali lahko neki človek, v mojem pri- meru tajnik krajevne skupnosti, po svoje kroji zakone za nas? Jožica Sever PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Mislimo, da ne, ker jih ne mo- re krojiti niti kdo drug, po funk- ciji ^e toliko višji. Funkcija mu torej ite daje nikakršnih poobla- stil, odločanje pa, kolikor so va- še navedbe točne, je samovolj- no in nezakonito. REDblA KONFERENCA KOMUNISTOV V CINKARNI V ZK ni mesta za mlačneže MED 166 ČLANI SAMO 12 KOMUN ISTOV MLAJŠIH OD 26 LET Pretekli petek so se sestali komunisti v celjski Cinkarni na svoji redni letni konferenci. Udeležilo se je 116 komunistov. Že pred konferenco so dobili vsi udeleženci posebno organizacijsko poročilo o delu v preteklem letu. V Cimkarni je šest osmovnih organiza- cij ZK, katerih delo koordinira io- varniški komdite Iz poročila je še po- sebej razvidna aktivnost komisij za ideoiioškU in kadrovska vprašanja. V letih 1965 in 1966 se je število članov povečalo za 22 (od tega so bili le štirje člani na novo sprejeti!), zmanjšalo pa kar za 38. Tako je ostalo .od 182 v ko]ekti\ai še 166 čla- nov ZK. Sevedia se takšna politika, se posebej -do sprejemov, kaže tudi v sitarostni strukturi, saj je samo 12 komunistov v Cinkarni mlajših od še«tiind\'ajset let. V referatu je -sekretarka tovarniš- kega komiteja ZK ing. Farčnikova osrednjo pozornost posvetila vpra- šanju uveljavljanja principov eko- inomslke reforme v tovarni in pa na- logam komunistov, ki so s tem po- vezane. Kritično je ocenila nerazu- mevanje razvoja in nezainteresira- nost pri delu proizvajalcev in celo nekaterili komunistov. Poudarila je, da je osnovni pogoj za članstvo v ZK aktiven odnos do posameznih druž- benih vprašanj in da v organizaciji ZK ni mesta za konjunkturiste in mlačneže. Govorila je tudi o kritiki, o izobraževanju komunistov, o odgo- vornosti ZK aa vzgoje^ mla^^ gene- racije, o politični situaciji, o vpra- šanju odnosov in o decentralizaciji v kolektivu. Po uvodnem referatu se je razvila. živahna razprava, v kateri so sode- lovali Polde Slapnik, Janko Ločič- ,nik, Vilko Lipuš, ing. Milan Zupan- čič, Karlo Sagadin in Rastko Cater. Čeprav so bile vse razprave zanimi- ve, je posebno pozornost vzbudil ti- sti del, v katerem so sodelovali Tone Bole, sekretar občinskega komiteja Tone Erjavec in ing. Drago Ceh. Ing. Drago Ceh je govoril o samo- upravljanju in vprašanju nadaljnje decentralizacije v kolektivu ter o odgovornosti komunistov za politič- no situacijo v tovarni. Uspešna ak- tivnost članov ZK mora zmanjše- vati maneverski prostor za razne de- magoške nastope in druga izkrivlja- nja. Tone Erjavec je govoril o raz- voju samouprave, osrednjo pozor- nost pa je posvetili reorganizaciji ZK 'S posebnim poudarkom na aktivnost v naši občini. Opozoril je tudi na vprašanje sprejemanja v organiza- cijo, kii je vse bolj vsebinska nalo- ga, še posebej, če upoštevamo so- razmerno skromno število mladine in neposrednih proizvajalcev v ZK. Tone Bole pa je govoril o najpo- membnejših nalogah, ki so pred na- šo družbo v letošnjem letu. Pri tem je še posebej opozoril na borbo za stabilizacijo in nenehno prizadeva- nje za usklajevanje monžosti in po- treb in pa vprašanje naše ekonom- ske ekspanziije v evropski in svetov- ni prostor. Pri tem je omenil izred- no težke pogoje, ki jih opredeluje tako stagnacnija v tem prostoru kot določen odpor zaradi naše dosledne zunanje politike. Vsi pa dobro vemo, da bi manj izvoza pomenilo manj uvoza, manjšo proizvodnjo, določe- no centralizacijo, administrativne ukrepe in drugo, kar ne bi-dobro vplivalo na družbeno reformo. -ter OB LETNIH KONFERENCAH 00 ZKS V CELJSKI OBČINI Poudarjena odgovornost Te dni potekajo v celjski občini konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Za razliko od prejšnjih let, ko so se v delovnih orga- nizacijah komunisti posvečali v glavnem gospodarskim problemom, pre- vladujejo tokrat v razpravi idejno-politična vprašanja, zlasti pa analiza vloge Zveze komunistov pri izvajanju reforme in samoupravnih odno- sov. Tako se komunisti odločno zavze; majo za razmejitev pristojnosti družbeno političnih organizacij, or- ganov samoupravljanja in strokov- nih služb ter skladno s tem tudi za poostreno odgovornost. Izredno po- membno je tudi dejstvo, da prihaja v razvoju" samoupravnih odnosov do zahtev po prenosu in delitvi sred- stev. Toda novi pogoji gospodarje- nja narekujejo koncentracijo denar- ja saj se je le tako možno uspesno vključiti v prizadevanja za boljše Tezultate. Komunisti menijo, da bi bilo treba to vprašanje dodobra pre- učiti, saj ne bi bilo potrebno, če bi prišlo do — navideznih — nasprotij med sistemom samoupravljanja in delitvijo v delovnih enotah. Tudi na konferencah terenskih os- novj-jiih organizacij veliko govorijo o vlogi Zveze komunistov v družbe- nem življenju. Tu pa so obravnavali tudi nekatere druge aktualne zade- ve. Komunisti terenske organizacije Gaber je—Hudinja se na primer ne strinjajo z udeležbo zavarovancev pri kritju stroškov zdravstvenih uslug in poudarjajo da gredo ome- jiitve pravic zdravstvenega varstva ie predaleč. V večini osnovnih orga- nizacij so razpravljali tudi o odnosu Zveze komunistov do mladih ljudi. Mladini je treba zaupati, so pouda- rili in jo pritegniti v vrste Zveze komunistov. Nekoliko obrobno, ven- dar za določen del komunistov važ- no \^rašanje, je članarina. Mnogi so na konferencah povedali, da je čla- narina previsoka in da bi tako zbra- na sredstva morali tudi drugače po- rabiti. Predlagali so, naj bi večji del članarine namenili izobraževanju, pa tudi literaturi, ki bi jo naj kornu- nisti dobili zastonj. Veliko je bilo tudi pripomb na račun položaja šoL st\'a in zaposlovanja mladine, češ da si odgovorni činiteiji premalo prizadevajo, da bi na novih delovnih mestih v terciarnih dejavnostih — kjer možnosti prav gotovo so — lah- ho zaposlili vsaj del tiste mladine, ki po končanem obveznem šolanju ostaja doma. In še eno zanimivo pripombo so povedali nekateri celjski komunisti: gre za odnos najvišjih vodstev Zveze komunistov do nekaterih splo&nih problemov. Komunisti menijo, da bi morala vodstva do takih konkretnih vprašanj zavzeti svoja stališča ter jih objaviti v javnosti — saj bi s tem zagotovili enotno akcijo vseh komunistov. I. B. MED TEDNOM PO SVETU... Kiiajska se je zapletla v nezaključen krog naspro- tij, kujii komaj so v nekaterih mestih postavili nove revolucionarne oblasti, že jih spet napadajo in jim oči- tajo vse tisto, kar so še pred nedavnim očitali revizio- nističnim voditeljem. Skratka, Kitajska očitno ne bo smela imeti nobene oblasti, če se bo hotela dosledno izvleči iz revizionizma. Nekaj podobnega smo sicer lahko pričakovali v razvoju »kulturne revolucije«, ki vztrajno odreka vse kvalitete in vrednosti, v kolikor niso združene s pojmom »mao-ce-tungiznm«. Lepa je msel »o enem bogu, eni veri in enem ljudstvu«, a žal neuresničljiva, dokler je ljudstvo sestavljeno iz toli- kih ljudi in če je še božanstvo samo eden izmed ljudi. Predsednik Sukamo je doslej ostal trmasto na svojem položaju, četudi so mu ponujali — seveda pod pritiskom — toliko sijajnih možnosti. Te dni bi se naj dokončno odločilo a ni ga, ki bi si upal trditi, kakšen razvoj je na vidiku, če bo Sukamo odstopil, lahko pričakujemo nadaljnje očiščevanje posledic gibanja »30 september«, če pa ne bo hotel odstopiti, je tudi dvomljiva mirna rešitev spora. Morda je najbolj presenetljiva vest poslednjih dni sporočilo, da je bil predsednik Kennedy žrtev zarote. V New Orleansu že nekaj časa tli in zdaj so bolj ko ne uradno objavili, da je tamkajšnja preiskovalna služba na sledi zarotniški skupini, katere član je bil tudi Lee H. Osvi^ald. Zvezna policija in krogi, ki so blizu predsedniku Johnsonu, bi prav radi posegli v za- devo, aJavni tožilec v Nev^ Orleansu Jim Garrison od- ločno odklanja vsak podatek, ker domneva, da so prav li krogi skupaj s predsednikom Johnsonom in Waren- novo komisijo poprej odločno odklanjali možnost ka- kršnekoli zarote. Nekdanja vojna na Koreji je bila zaključena v mnogem tudi zaradi pritiska svetovne javnosti na ZDA, toda te so takrat našle nov ventil v Vietnamu. Zdaj, ko je javni pritisk zaradi Vietnama postal tako močan, da je že večina Američanov proti vietnamski vojni, pa si atneriška politika in tajna sužba priza- devata, da b ponovno ogrela korejsko žarišče. Vseka- kor je sprejemljiva domislica, da so prostranim ZDA lastni poligoni premajhni in potrebuje zato ustrezen prostor v svetu. Le kaj bi porekli Američani, če bi si kdo izbral za poligon z živimi cilji ameriško ozem- lje? O tem pa ameriška obveščevalna služba CIA tre- nutno nima časa razmišljati. Vse preveč pogosti so očitki, da se je razpredla v vseh institucijah ZDA, si pridobivala denar iz javnih in skritih virov in do- segla tolikšen vpliv, da nikjer več ni mogoče govoriti o kakršnikoli osebni svobodi. Napadi na CIA pa kljub temu ne kažejo da bi organizacijo kakorkoli spreme- nili. ... IN DOMOVINI ZAOSTRITI ODGOVORNOST KOMUNISTOV. Na seji IK CK ZKJ in prav tako tudi na seji IK CK ZKS so govorili o aktualnih nalogah komunistov na sedanji stopnji gospodarske in družbene reforme. Menili so, da je nujno zaostriti odgovornost komunistov, ki se morajo pogumne je spopadati s predreform- sko miselnostjo. Kopja je treba lomiti na povsem konkretnih vprašanjih materialnih in družbenih odnosov. BOLJ POUDARITI ENAKOPRAVNOST NARODOV. Na seji zbora narodov, posvečeni spremem- bam v ustavi, so med drugim poudarili, da bo treba spremeniti predvsem določila, ki se nanašajo na med- nacionalne in medrepubliške odnose. V ustavi bo treba še bolj poudariti to, da je Jugoslavija skupnost enakopravnih in svobodno združenih narmlov in narodnosti. PRVA JEDRSKA ELEKTRARNA V KRŠKEM? Skupina strokovnjakov, ki je preučevala primer- nost lokacij za prvo slovensko jedrsko elektrarno, se je odločila za Krško, kjer so v bližini tudi surovinski viri. Elektrarna naj bi imela od 500.000 do 500.000 kilovatov. ODPOR JAVNOSTI NI BIL ZAMAN. Mladinsko okrevališče na Debelem rtiču bo .znova odprto od 1. marca 1967 naprej. K temu je prav gotovo prispeval tudi lanskoletni odpor, ki ga je javnost postavila proti sklepu o ukinitvi mladinskega okrevališča RKS. KOOPERANTOM DELEŽ V DOHODKU KMETIJSKE ORGANIZACIJE. Tak predlog smo slišali na seji odbora za zadružništvo in kooperacijo sveta za kmetijstvo pri gospodarski zbornici SRS. Ako bi kooperanti dobivali tudi delež v dohodku kmetijske organizacije, s katero so v proizvodnih odnosih, bi to še bolj pospešilo kooperacijo. IZREDNI KONGRES ZNJ BO MAJA V SPLITU. Na seji upravnega odl>ora Zveze novinarjev Ju- goslavije v Ljubljani so sklenili, da bo izredni kongres 12. in 13. maja v Splitu. Na kongresu ZNJ bodo raz- pravljali o vsebinski in orffanizaciiski nreosnovi zveze ter o vlogi in mestu časnikarstva v razmerah reforme. Tudi letos modna revija že lani je poslovno združenje za obrt, komunalo in gostinstvo pre- senetilo s svojo odlično pomladansko modno revijo, na kateri so sode- lovali številni obrtni delavci širšega celjskega območja. Takrat so ob- ljubili, da bo postala revija, tradicionalna iTrireditev obrtnih delavcev, ki bodo ob tej priložnosti pokazali vse svoje sposobnosti in iznajdljivo- sti. In res, tudi letos se na revijo že skrbno pripravljajo, saj so jo na- povedali za petek, 3. in soboto, 4. marca. Tudi tokrat bo prireditev v prostorih Samopostrežne restavracije, prvič za poslovne portnerje, dru- gič pa za publiko. Prikazali bodo okrog 130 modelov, sodelovalo pa bo sedem manekenk, trije manekeni in štirje otroci. Ce sodimo po lansko- letni prireditvi, se tudi tokrat obeta obiskovalcem revije velik užitek, vsem poslovnim partnerjem pa priložnost za dober dogovor. Organizator pa bo z revijo tudi gostoval — in sicer v Mariboru, kjer jo bodo uredili v prostorih hotela Slavija. Dve od štirih predstav bosta dvojezični, saj pričakujejo goste tudi iz sosednje Avstrije. Usluge—daje veselje Voznik ima avtomobil tudi za- to, da čimprej pride tja, kamor se nameni, še zlasti, če je na službenem potovanju. Ce se mu avtomobil pokvari, ima rad, da mu ga kdo čimprej popravi. Kaj pa se na primer zgodi, če je avtomobilska zračnica preluk- njana, še poleg tega, da jo je treba zakrpati? Marsikaj. Lahko se zgodi celo takole: Voznik se zvečer zaustavi pri avtomobilski črpalki ob Ljub- ljanski ulici in vljudno prosi, da mu do jutra zakrpajo zračnico. Obljubijo, kajti do jutra je še veliko časa. Ko voznik pride zjutraj po zračnico, ugotovi, da je še vedno takšna, kot je bila. Da bi ga potolažili, mu stvar ob- razložijo. — Veste, mi nimamo tako ve- likih zaplat, da bi vam lahko za- krpali zračnico! (Oni torej niso krivi, če je v zračnici tako veli- ka luknja! Zračnica bi morala bolj paziti na luknje!) — Se ne izplača, jaz pa tudi ne bom dajal i/, svojega žepa. (To je razumljiv princip ekonomike, iz česar bi lahko sklepali, da ve- like luknje v zračnici niso eko- nomične). Ampak tu imamo še Vulkani- zacijo, ki vulkanizra in ima na sploh opraviti z različno gumo. Vsa čast. razumejo jiamreč, da je voznik v stiski in zato takoj ob- ljubijo, da bodo stvar uredili, celo v petnajstih minutah. Voz- nik upošteva obljubo, pride po zračnico, ki je sicer zakrpana, vendar je še ne more dobiti, kajti vmes je posegla malica. To- rej je treba počakati, da pospra- vijo malico. Mislite po vsem tem, da to ni- so čudovite usluge?! Kozorog v sponah siare mseliiot med evidentiranimi kandidati le malo žensk Čeprav evidentiranje možnih l^adiclatov za spomladanslie volitve še ni končano, v celjski občini že vedo za prve rezultate. Glede na to, da je med 59 kandidati za splošni zbor občinske skupščine samo sedem tova- rišic in so med 66. možnimi odborniki za zbor delovne skupnosti samo tri ženske, smo se odločili za razgovor o vzrokih za tako majhen delež žena med evidentiranimi kandidati. Podobno je namreč tudi v drugih občinah. Razgovora so se udeležili Franc Knafelc, sekretar občinske organizacije Socialistične zveze, Vili Skrt, sekretar občinskega sindi- kalnega sveta, pa tovarišici Marica Zorkova in Zofka Stojanovičeva ter predsednik sindikalne podružnice KMO Maks Korošec. Povzemamo tri najosnovnejše ugo- tovitve: izredno majlmo število žena med evidetiraniml kandidati za od- bomiška mesta v obč. skupščini je v glavnem posledica slabe kadrov- ske politike, dejstva, da vključeva- nju žena v predstavniška telesa po- svečamo premalo skrbi in da se te- ga vprašan,ja lotevamo kampanjsko, torej takrat, ko so volitve že pred durmi. Drugi razlog je v ženah sa- mcih, ki marsikdaj res. na.so tako ak- tivne kot bi pričakovali. Toda če upoštevamo medle uspehe na pod- ročju organiziranega varstva otrok in ustanavljanja raznih drugih ser- visov, ki bi žene lahko vsaj nekoliko razibfemenili, potem je razumljivo, da žen.sike v danih pogojih kaj dosti več, kot so, tudi ne morejo prispe- vati. In še tretji razlog — kadar go- vorimo o aktivnosti žena, smo do- stikrat ubrali o^strejše kriterije, saj njihove pomanjkljivosti pri delu sa- moupravnih organov bolj izstopajo že zaradi tega, ker so tovarišice za- radi majhmega števila veliko bolj »na očeh«. Sicer pa so udeleženci razgovora o vzrokih za tako majhno število žensk med evidentiranimi kandidati povedali med drugim tudi tole: FRANCEK KNAFELC: Ne govori- mo o udeležbi žena v predstavniških crgamih zgolj zaradi tega, da bi za- gotovili ustrezno strukturo, čeprav ima tudi ta svoje korenine v enako- pravnosti, ustavnosti... Gre za te- meiljno pravico do sodelovanja pri pomembnih odločitvah, ki jo žene — če upoštevamo njihov velik delež v gospodarstvu in dnažbenih služ- bah — iprav gotovo zaslužijo. Mislim tudi, da mnogokrat delamo tovari- šicam ikrivico, kadar govorimo o nji- hovi aktivnosti. V celjski občini ima- mo izredno prizadevne odbornice in iposkinkc. v vsej mandatni dobi je t;i)lo']5 odbornikov, ki niso nikdar sodelovali v razpravi na zasedanju občinske skupščine — tovarišici sta biii le dve. MARICA ZGRKO: Xe bi se 'kad- rovske politiike Ictiili sistematično, če bi o vključevanju žena v družbe no dogajanje vodiili računa vselej, se nam danes ne bi bilo treba vpra- ševati o vzrokih za tako majhno šte- vilo žensk med evidentiranimi kan- didati. Ena velikih slabosti pa je tu- di to,_ da v ženi vidi,mo bolj pred- stavnico svojega spola, kot pa člo- veka, 'ki mu je tako ali drugačno dolžnost poverila skupina ljudi, ki mu zaupa in ga ceni kot družbenega delavca. MAKS KOROŠEC: Mislim, da že- na ne moremo slabo ocenjevati, ka- dar govorimo o njihovem udejstvo- vanju v organih samoupravljanja. Vsaj za naš kolektiv je treba pove- dati, da so naše tovarišice v central- nem delavskem svetu izredno aktiv- ne in da torej ni razloga, da jim ne bi zaupali še odgovornejših dmž- benih dolžnosti. (In vendar tudi v tovarni EMO med štirirni evidentira- nimi kandidati za zbor delo^oiih skupnosti ni niti enega ženskega imena! — op. uredništva). VILI SKRT: Ob številnih dolžno- stih, ki jih družba postavlja pred ženo-proizvajalko, smo prav gotovo premalo naredili za to, da bi jo raz- bremenili drugih sikrbi in opravil. Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo. da So ustvarjeni v.sii pogoji za popol- no vključevanje žena v družbeno- politično življenje. Hkrati pa trdim, da jc nek:vj narobe tudi v rtaši kad- rovski politiki, kjer premalo skrbi- mo za sistematično rast žene-uprav- Ijalke. ZOFKA STOJANOVICEVA: Osnov- ni razlcg za tako šibko število žensk n cd e\identlrarumi kandidati je v dr^žb^nih pogojih dela žensk. Ne san;o, da smo veliko premalo storili za to, da bi ženi omogočili |X)lno vključevanje v politično življenje, tudi za svoje poklicno dozorevanje in uveljavljanje imajo ženske pre- malo možnosti. In vendar sem pre- pričana, da je še veliko žena, ki bi bile pripravljene in bi tudi zmogle uspešno delati v predstavniških or- ganih. Da pa bi jim omogočili po- poln uspeh, bi jih morali najprej vključiti v različne komi.sije in sve- te pri občinski skupščini, v krajevni skupnosti in drugod, da si bodo ta- ko pridobile potrebno družbeno prakso. Takšen je bil tudi sklep tega raz- govora. Evidentiranje sicer še traja m še vedno je čas, da vanj vključi- mo tudi sposobne tovarišice. Tega pa ne hi smeli storiti z občutkom, da delamo to Zaradi strukture, tem- več zato, ker imajo ženske do tega vso pravico in ker so s svojim dose- danjim delom v predstavniških or- ganih tudi dokazale, da zmorejo naj- odgovornejše družbene funkcije.^ Vsaka drugačna utemeljitev hi bila' krivična in nesmiselna. I. Burnik Evidentirani možni kandidnlt Sonl|iir|a v šentjurski občini so sestanki, na katerih so volivci obravnavali kra- je\no problematiko in evidentirali kandidate za volitve v občinsko, re- publiško in zvezno sikupščino v glav- nem končani. Občani so obravnavali kmetijsko problematiko, iuvajanjp novih metod, kooperacijo, arondaci- jo, uporabljanje umetnih gnojil in podobno. Poleg tega so opozorili na stainje cesti plačevanje odškodnime celjske Cinkarne za pliimsko področ- je Blagovne, vodovod in elektrifika- cijo, tako da bodo imeli novi odbor- ri'f'c v svoji mandatni dobi veliko dala. Za cbčinsikii zbor in zbor delovne skupno.sti skupščine občine Šentjur so evidentirali dosedaj 34 možnih kandidatov, od tega 4 ženske in 1 nubdkica. Med predlaganimi je naj- več zasebnih kmetijskih prizvajal- rev in delavcev, sledijo uslužbenci in obrtniki. Največ evidentiranih ima osemletko, šest srednjo in 1 viš- jo šolo. Za 2. volilno enoto so evidentirani: Franc Gobec; Anton Cernoša; 4. vo- lilna čnota Franc Šuster, Stanko Zu- pane; 6.. volilna enota Ivan Meslo- vič, Anton Cokl; 8. volilna enota Slavko Golež, Jakob Pisanec; 10. vo- lilna enota Franc Hrvatič; 72. volil- na enota Roman Sekolec, Anton Mastnaik. 14. volilna enota Vera Ko- žuh; 16. volilna enota Franc Lesko- šek, Edi Koprive; 18 volilna enota Hugo Salcbir, Ivan Brile j; 20. volil- na enota Ivan Kranjc, Franc Lesko- šek; 22. volilna enota Stanko Lesjak, Anton Vodeb; 24. volilna enota Franc Obrez, Vinko Klavnik in 26. volilna enota Ivan Penič. Za Zbor delovnih skupnosti so v 2. volilni enoti, kjer volijo dva od- bornika, evidentirani: Viki Oset,Mil- ka Bajec, Viktor Štupar, Jože Kuko- vič, Matija Žirovnik, Stanko Povalej; 4. volilna enota Anton Vodeb; 6. vo- libia enota Leopoldina Lantner; v drugi podskupini, v kateri so volivci kmetijskega kombinata Šentjur, pa so za tri odborniška mesta eviden- tirani: Jože Zdolšek, Stanko Pova- lej, Srečko Puser, Stanko Miheičič, Franc Seničar, Jakob Rupnik. V sku- pini prosvete in kulture bodo volili dva odboirnika, predlagani pa so: Er- nesit Rečnik, Martin Urleb, Ferdo Žagar in Cvetka Teržan. Delovna skupnost občinske uprave pa je predlagala za možnega kandidata Stanko Šešerko. Evidentirani kandidati za repub- liško skupščino: Gospodarski zbor: Peter Hlastec; kulturno prosvetni zbor: Mirko Vrečko in Franc Verdev. Evidentirani kandidati za zvezno skupščino: Zvezni zbor: Viktor Avbelj; orga- nizacijsko politični zbor: Niko Šilih; socialno zdravstveni zbor: Lojze Lib. nik; kulturno prosvetni zbor: Stane ^ranjc; gospodarski zbor: Jože Bu- čer. 29 možnih kandidatov za občinski zbor celjske skupščine Po spomladanskih volitvah v pred- stavniška telesa bo celjska občin- ska skupščina dobila 40 novih od- bornik oiv, po 20 v vsakem zboru. Na nedavnih zborih volivcev so eviden- tirali 59 možnih kandidatov za vo- litve odbornikov v občinski zbor celjske občinske skupščine. V posa- meznih krajevnih organizacijah SZDL, ki pa se ne skladajo z volil- nimi enotami, so predlagali takole: OTOK: Jože Marolt, Olga Vrabič, Srečko Pratnemer, Sonja Grein, Mi^ tja Pipan in Rado Brcmec. CEN- TER: Magda Kočar, Branko Ver- stovšeik, Božo Videnšek, Nace Krum- paik im Ivo Šuligoj. DOLGO POLJE: Rudi Peperko. Bogdan Hochmiiller, Erika Simoinič, Rudi Grivič. ALJA- :^EV HRIB: Jože Jakob, inž. Miran Keršmanec, Ludvik Zupane. Antoni Žagar. GABERJE-HUDINJA: Vid Jerič, Oto Račičič, Ludvik Kranjc, inž. Leon Crepinšek. TRNOVLJE: Štefan Fras, Štefka Ramšak, Jure Klajnšek, Franc Cerar, Ivan Runo- vec. ŠTORE: Marjan Kavka. VOJ- NIK: Hubert Kolšek, Franjo FeMci- jan, Karel Kožuh, Karel Žibret, Ivan Prekoršck. STRMEC: Ivan Jezernik, Ivan Zorko, Slavko Vreniko, Karel Goričan. OSTROŽNO-LOPATA: Alojz Napret, Franc Dimec. DOBROVA^ LOKROVEC: Alojz Napret. DOBR- NA: Anton Mogu, Vera Rožanc, Mar- tin Štimulak, Jože Hriberniik, Ed- vard Zerdoner. ŠKOFJA VAS: Alojz Zagožen, Mirko Krempuš, Alojz Zu- ranek. TEHARJE: Jože Cajhen, Fani Pešak, Božidar žohar, Aleksander Zapušek. LJUBECNA: Stane Leskov- šek, Stanko Sodim, Jože Koželj. POD GRADOM: Franc Šlander, Tone Skok, Franc Kumer. Evidentirani za zbor delovnih skupnosti CELJSKE. SKUPŠČINE Kot občinski zbor, tako bo tudi zbor delovnih skupnosti celjske ob- tiiniskc skupščine dobil dvajset no- vih odbornikov. Po zborih volivcev v delovnih organizacijah se je poja- vilo 66 možnih kandidatov za 20 pro- stih odborniških mest. V posamez- nih kolektivih so predlagali nasled- nje: Železarna Štore: Ivain Ferme, Mar- jan Ramšak, Viktor Potočniik, Da- niel Rukavina, Ivan Mavec, Marjan Bolcj, Matija žumar in mag. Alojz šturbej. Cinkarna: Štefan Veselko, inž. Tone Žerjal, Štefan Šah, Janko Ločičnik. EMO: Stane Dvoršak, Ivo Brenčič, Drago Mravljak, Anton Iva- ni č, Marjan žuraj. Aero: Rado Jen- ko. žična: Oskar Kohne. Celjski tisk: Ivan Melik. Opekarna: Ivo Mihelin. Veležitar: Slavko Zagoričnik. LIK Savinja: Ernest Pcteko, Stane Jager. Ingrad: inž. Darko Maligoj, inž. Le- on Crepinšek, inž. Edo Božmik. Že- leznica: Vlado Siljan, Marjan Gab- rovšek, Lado Tovornik. Cestno pod- jetje: Stane Divjak. Klima: Karli Capuder. Astra: Edeltruda Tomažin. Center: Ivan Juhart. Zavod za zapo- slovanje: Stane Polajner. Agropro- met: Edo Steblovnik. Avto Celje: Slavko Pavli j a, Vili Kregar, Anton Javornik, Anton Ocvirk. Kovinoteh- na: Štefan Korošec, Martin Vinkšel. Remont: Franc Beber. Elektro: Vla- do Preželi. Zlatarna: Vlado Veber. Obnova: Matej Brežnik. Plinarna: Drago Cernetič. Srednja tehniška šola: inž. Alfonz Urbancelj. Sloven- sko ljudsko gledališče: Pavle Jeršin. ]V. osnovna šola: Vera Krašovec. Bolnišnica: dr. Jože Barič, dr. Janez Marchetti. Zdravstveni dom: dr. An- ten Fazarinc. Sodišče: Branko Ver- stovšek, Vida Kosi, Franc Poderžaj, Jože Krajnc. Uprava za notranje za- deve: Rudi Simčič, Mile Vukusar, Blagoje Gedorič, Janez Lotrič. Šole: Avgust Lavrenčič, Ludvik Rebeušek, Gustav Grobelnik. -mb Evidentirani možni kandidati Šmarja Občinski zbor: Za volilno enoto Senovica—Belo: Jože Vrečko, kmet iz Močel, Dečman Vinko, kmet iz Močel, Poglajnšek Ivan kmat iz Vodenovega, Močnik Franc, kmet iz Vodenovega, Kranjc Vinko, kmet iz Predela. Za volilno enoto Brecljevo—Cero- vec: Kramperšek Anton ml., delavec iz Predence, Lorber Jože, oljrtnik iz Predence, Dečman Ivan, obrtnik iz Vinskega vrha, Strašek Jože, kmet iz Gaja, Cakš Bruno, kmet iz Brec- Ijevega, Pišek Franc, kmet iz Jaz- bin, Zidar Anton, 'kmet iz Cerovca, Koželj Franjo, železniški uslužbenec iz Stran j a. Za volilno enoto Zibika: Strašek Milan, kmet iz Škofije in Pevec Ivan, kmet iz Zibike, Cakš Slavko, kmet iz Zibike. Za volilno enoto Brestoveci Drofe- nik Framc, obrtnik iz Cest, Zobec Ciril delavec iz Rogaške Slatine in Djinovski inž. Vojo, direktor steklar- ne B. K., Zbil Jožef, kmet iz Nim- nega, Narat Jože, obratovodja Bre- stovec, Dolšak Dimitrij, steklopih, Rjavica, Tmnkelj Mirko, tehnik Tr- žišče, Bauer Jože, upokojenec. Trži- šče, Sajiko Jože, Ranjkovec, kmet. Za volilno enoto Cerovec—Spod- nje Sečovo: Cernoša Ivan, delavec iz Cerovca, Zupane Hinko, delavec iz Gornjega Sečovega, Arzenšek Av- gust, delavec iz Spodnjega Sečovega Berk Anton, kmet iz Spodnjega Se- čovega. Za volilno enoto Polje ob Sotli: Sablič Franc, kmet iz Lastniča, Ši- vak Drago, poslovodja iz Polja, Vrenko Alojz, kmet iz Sedlarjevega, Gradišelc Ivan, kmet iz Polja in Turk Jože, kmet iz Brezovca. Za volilno enoto Kostrivnica: Stra- šek Vinko, kmet iz Pod turna, Fiilej Janez, kmet iz Sp. Gabrovca, Plev- čak Jožef, kmet iz Gabrovca. Za volilno enoto Lesično: Kovačič Fnic, kmet iz Lesičnega, Manček An- ton, kmet iz Zagorja, Ivačič Ivan, kmet iz Zagorja, Jelene Jože, iz Bi- strice pri Lesičnem, kmet, Manček Jože, kmet iz Bistrice. Za volilno enoto Stojno selo: že- rak Anton, kmet iz Stojnoga sala. Kos Maks, kmet iz Strmca, Kropeč Ignac, kmet iz Strmca, Kolar Janez, kmet iz Stojnega sela, Drofenik Ja- nez, kmet z Stojnenga sela. Za volilno enoto Vinski vrh: Deže- lak Vlado, prosvetni delavec iz Vin- skega vrha, Krumpak Adolf, kmet iz Grobelc, Polutnik Leopold, kmet iz Babne reke. Za volilno enoto Grobelno: Fidler Jože, kmet iz Platinovca, Javornik Stanko, kmet iz Rakovca, Sivka Alojz kmet iz Rakovca, Verk Ferdo, delavec iz Završ. V zbor delovnih skupnosti: (Nadaljevanje na 7. strani) celje e žalec • mozirje o velenje • šoštanj © slovenj gradec • dravograd • ravne na koroškem • pre Valje • mežica • radlje ob dravi • slovenska bistrica • slovenske konjiče • rogaška slatina • šmarje o BREŽICE • SEVNICA • LAŠKO i pri jelšah e šentjur pri celju lE DO 15. IV. ZA VEZANE HRANILNE VLOGE nagrade: avto zastava 750, 5 superavtomatskih pralnih strojev, 10 koles, 2 fotoaparata, 3 motorne ko- silnice, televizor, 10 transistorjev, 3 mopedi, 3 šivalni stroji, 2 peči na olje. vezane vloge obrestujemo od 7—7,5 » o • žrebanje bo v začetku maja 1967. KB KREDITHA BANKA CELjE TEŽAVE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V MOZIIISKI OHCINI veliko razumevanje občanov Na območju mozirske občine de- luje 8 krajevnih skupnosti,' ki upravljajo z vsemi pokopališči in cestami IV. roda ter sikrbijo za ko- munalne zadeve svojih okolišev. Delo krajevnih skupnosti, kot so ugotoviili na seji občinske skupščine Mozirje, je izcedno obsežno, vendar ga v največji meri hromi pomanj- kanje denarja. Čeprav so skupnosti dobile lani 23 milijonov dinarjev, leto pred tem pa samo 10 milaijonov, so pobrale skoraj vso vsoto občin- ske ceste in so tako druge dejav- nosti, določene v statutih in v pro- gramih, ostale ob strani. Marsikaj pa so z velikim razumevanjem po- miagalii urejati občani, saj njihovi prostovoljni prispevki za gradnjo gozdnih cest, vodovodov, nakup avtobusov za prevoz otrok v šolo itd. presegajo 100 milijonov starih dinarjev! To je vsekakor pomemb- na vsota, ki icaže veliko razumeva- nje in pripravljenost občanov, da bi s svojo udeležbo sodelovali pri ure- janju skupnih zadev. Ne gre namreč IX)zabiti, da prispevki niiso bili predpisiini, ampak so jih občani da- rovali prostovoljno! Slabost v delu krajevnih skupnosti pa je bila ta, da SO mnoge akcije potekaile mimo delovnih programov, zaradi česar bi jih bilo v bodoče usmerjati v tem okviru in organizirano. Nadaljnje pomanjkljivosti v de- lovanju krajevnih iskupnosti izha- jajo iz njihove prešibke povezano- sti z občinsko skupščino, saj v upra- vi tucii ni organa, ki bd se ukvarjal s problematiiko skupnosti. V sploš- nem je biilo boljše sodelovanje s krajevflimii organizacijami SZDLJ Se vedno je poleg tega čutiti pre- šibko aktivnost članov svetov, kar je posledica njihove preobremenje- nosti. Ne glede na to, kot so ugoto- vili na soji, so krajevne skupnosti v moziirski občini postale sestavni dol komunalnega sistema — zlasti tam, kjer so znali združiti osebne interese z družbenimi interesi. Skup- nosti bi morale razširiti svojo de- javnost še na področje kulture, so- cialnega varstva, zdravstva itd., tu pa bi moralo biti neix>sredno s(xle- lovanje občanov osnovni princip. Pri volitvah novih svetov bi morali težiti za boljšo kadrovsko strukturo in izvoliti predvsem več žensk. — er Še mnogi brez izkaznic tudi v žalski občini zamudniki Rok za zamenjavo izkaznic je tudi v žalski občini potekt^l. Predvideno je bilo, da bodo zamenjali v rednem času 25 tisoč osebnih izkaznic, a so jih z^menjalM le 18.520, kar pomeni, da veliko občanov zamenjave ni vze- lo dovolj resno. Zdaj so morali se- veda rok podaljšati do 1. miarca — po tem roku bo izkaznice izdajala posebna služba na sedežu občine in bo treba nanje dalj časa čaikati. Sta- re izkaznice bodo neveljavne, zoper občane, ki nimajo novih izkaznic, pa bodo morda uvedli postopek. Občinska skupščina je postopek za zamenjavo izkaznic solidno orga- nizirala, saj sta na terenu delali dve ekipi, vendar je bil odziv občanov dokaj različen. Medtem ko so na primer v tekstilni tovarni Prebold zamenjali izkaznice vsi zaposleni, bo morala slaba polovica občanov kra- jevne skupnosti Polzela po nove iz- kaznice v Žailec. Med fotografijami za nove izkaz- nice je bilo mnogo takih, ki so jih delali fotografi amaterji in so bile neveljavne, občani pa so si z dvoj- nim slikanjem še povečali stroške. Vy USPEŠNO POSLOVANJE STANOVANJSKIH PODJETIJ V ŽALCO Za boljše delo hišnih svetov ZDRUŽEVANJE SREDSTEV OMOGOČA SMOTRNO OBNOVO STANO VANJ Z uveljavljanjem stanovanjske reforme so prevzela upravljanje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini stano- vanjska podjetja. V Žalcu so ustanovili dve stanovanjski podjetji in sicer stanovanjsko gospodarstvo Žalec ter obrat hišni sklad pri kmetij- skem kombinatu Žalec. Stanovanjsko gospodarstvo uprav- lja s 1212 stanovanji. Poleg tega upravlja podjetje še 38 poslovnih prostorov, med katerimi jih je kar 16 nerentabilnih (krajevne skupno- sti, klubi, knjižnice in podobno). Vrednost njihovega stanovanjskega Ipnda je nekaj več kot devetindvaj- ^t in pol milijonov novih dinarja, poslovnega fonda pa nekaj čez mili- jon in pol novih dinarjev. Lani je Stanovanjska površina narasla za tri tisoč kvadratnih metrov in zdaj upravlja stanovanjsko gospodarstvo skupno s trideset tisoč kvadratnimi metri, mied temi 70 odstotkov sta- rejših in 30 odstotkov novejših sta- novanj. Lani je uspelo stanovanj- skemu gospodarstvu, da je izvedlo petintrideset večjih adaptacij oziro- ma investicijskih popravil. Obrat hišni sklad pri kmetijskem kombinatu upra^dja s 760 stanova-- nji in 28 poslovnimi prostori, a letos so prevzeli v upravljanje še 19 kul- turno-prosvetnih dvoran. Za investi- cijsko vzdrževanj^ je razpK>lagal ob- rat (S 195 tisoč novimi dinarji, s ka- terimi so uspeli urediti večja popra- vila na 32 objeiktih. Stanovanjski fond obrata je večidel nov, saj je v njegovem upravljanju samo 40 od- stotkov starejših stanovanj. V začetku delovanja sta imeli obe podjetji precej težav, a danes izka- zujeta obe podjetji dobre poslovne uspehe. V zadnjem obdobju so veči- del povsod izboijšaili tudi delovanje hišnih svetov, ki so usmerili svojo dejavnost v popravila zgradb, da bi jih obvarovali pred razpadanjem, medtem ko^šo poprej hišni sveti v glavnem uporabljali denar za notra- njo opremo. Seveda še vsi hišni sve- ti niso ubrali najbolj smotrnega raz- ^ polaganja z denarjem. V zadjijem obdobju je očiten na- predek tudi v ureditvi poslovnih prostorov, a še vedno ni zadosten v primerjavi z naraščanjem potreb. Zategadelj bi bilo nujno, da bi v prihodnje za ureditev poslovnih pro- storov namenili še več denarja, predvsem v večjih krajevnih središ- čih (2alec, Polzela, Prebold, Vran- sko). Kot vzor za takšno finančno politiko je lahko obrat, ki je nasto- pil kot pobudnik za gradnjo samo- l>ostrežne trgovine za meso, mleko in zelenjavo v Žalcu. S. V. KHETIISKI SVETOVALEC Spomiudanskii setev Ker se približuje spomladan- ska setev, si pravočasno pripravi dobro seme ovsa, koruze, detelje, trav, krompirja, fižola itd. Razvozi hlevski gnoj po nji- vali in ga čimprej zaorji. Če je vre- me za setev ugodno, sej konec fe- bruarja. Ko izgine sneg in se zem- lja dovolj osuši, začni branati trav- nike, trebiti grmovje in čistiti od- točne jarke. Pohiti z rigolanjem vinograda in s pripravo kolja; pretakaj vino, dopolnjuj sode in očisti posodo. Prični čistiti sadno drevje, su- ho pa odstrani. Pohiti z nabiranjem cepičev in pripravi vse za spomladansko sadi- tev drevja. Preglej čebeljnake in ugotovi, kako so pre,zimile čebele. Kje, kaj in koliko bomo sadili Cc sejemo dobro zdravo seme, priporočamo pri dobri obdelavi in običajnem gnojenju s hlevskim gnojem sledeče: OBRt)KE UMETNIH GNOJIL V kg/ha LETNO Avtomobil za prevoz mesa Manipulacije pri razkladanju in nakladanju mesa v furgone terjajot običajno precej težko, nevarno in zamudno delo. Poleg tega je sedaiuje obešanje mesa tudi nehigiensko, ker mora delavec stopati v notranjost avtomobila. Ta delovni postopek so v Angliji racionalizirali s posebno pripravo v avtomobilu za prevoz mesa. Ta pri- prava je steklena cev in ima obliko loka. Hidravlična gibljivost tega lo- ka omogoča, da se le-ta prilagodi vsem zunanjim pogojem dela in tu- di telesni višini delavca pri naklada- nju ali razkladanju mesa. V nobe- nem primeru ni treba hoditi delavcu v avtomobil. Drsne cevi v tem avtomobilu se lahko povežejo z drsnimi cevmi na rampi oziroma v skladišču, pri če- mer odpravimo prenašanje težkih bremen v tovornjake. (Proizvajalec: Walkers and Coun- trv Cars Ltd, Fleet, Hampshire, Ve- lika Britanija). Delavci Mesnin pri delu. OPERACIJA V HLEVU Naša osnovna dejavnost na kmetiji je živi- noreja in dohodek od krav — mlekarje. Zara- di tega so privezane v hlevu že dokaj odbrane krave. Da nam je živina donosna, ji posve- čamo vso potrebno skrb in nego. Seveda brez strokovne pomoči bi ne mogli vzrejati primer- ne živine. ' Zaradi raznih obolenj in nekaterih težjih porodov sem primoran čestokrat klicati živi- nozdravnika, da se tako izognem morebitnim posledicam. Tudi na dan novega leta 1967 ni prizanesla bolezen v hlevu. Pri dopoldanskem krmljenju sem opa/.il, da ena izmed krav ni jedla. Mi- slil som, da gre za kakšno prehodno prebav- no motnjo. Cez dan sem kravo večkrat opa- zoval, prežveka ni dobila. Pri večernem ozi- roma popoldanskem krmljenju je bila krava videti se slab^. Močno me je zaskrbelo in odločil sem se, da bom kljub praznikom mo- ral klicati živinozdravnika. Cez' nedeljo in praznike je na celotnem območju žalske vete- rinarske postaje dežurni le en živinozdravnik. Tokrat je bil Milan Lelsjak iz Prebolda. V hlev je prišel okrog polnoči. Kravo je dobro in vestno preiskal. Dal ji je neka zdravila za primer prebarvnih motenj, vendar je domne- val, da ima krava železo v prebavni votlini. Dejal je Se, da se bo čez dva dni zopet ogla- sil. Med tem si je krava opomogla, ponovno je jedla, zdelo se mi je, da je okrevala. Po vestnem in natančnen^pregledu je živinozdrav nik preobrnil moje mišljenje z diagnozo, da tiči v prebavilih krave železo. Te diatmoze sem se ustrašil in tudi vanjo podvomil. Na kraju je živinozdravnik odločno dejal, da po vseh znakih sodeč sklepa na takšno diagnozo in da je nujen kirurški poseg, torej operacija. Pristal sem na to, četudi s težkim srcem, saj gre za eno najboljših krav v hlevu. Drug dan sta prišla dva živinozdravnika, naš okoliški — Franc Ocvirk in Milan Les- jak. Po zelo sikrbni pripravi sta izvršila v hlevu operacijo na bolni kravi. Tega seveda še nisem doživel, niti videl, čeprav sem živi- norejec, vendar sem zaupal strokovnjakom, ko sem videl njihovo skrbno in spretno delo. Po temeljiti preiskavi centralne votline je eden izmed živinozdravnikov prinesel v roki, med prstoma na pol zaokroženo okrog 10 cm dolgo žico, ki je bila nevarno vbodena v spod- nji votlini prebavila. Nato so sledili še šivi, meni in vsem pa je odleglo. Bilo je le še vprašanje, kako bo krava dalje okrevala. To- variša živino'zdravnika sta mi še naročila skrbno dieto, ki sem jo dosledno upošteval. Zdaj, po treh tednih, je krava okrevala, nor- malno jo krmim in sem glede tega vesel, ter hvaležen obema veterinarjema. Z njuno stro- kovno pomočjo in skrbnostjo je ostala še na- prej v našem hlevu rodovniška, doma izpod- rejena odlična krava, ki predstavlja vrednost in donos, sicer bi morala v zasilni zakol. Drugim, ki bi se našli v enakem primeru, mirno priporočam, da v pravem času ukrepa- jo in se posvetujejo s strokovnjakom, gotovo jim bo najbolje pomagal rešiti ^ivino. Ivan Brišnik, živinorejec. Prekopa 26 NOVOST AGROTEHNIKA EXPORT - IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 nudi vsem kmetovalcem hmelja preko poclkonsi^naeije zastopnika »Agropro- gres«: Traktor Steyr typ 86 S — 18 PS — 1 cil. v posebni izvedbi za obdelovanje hmelja, s hidravlično napravo za 1.615 USA dolarjev in 10.360,00 N-din za carino, prometni davek in stroške. Za kmetijska podjetja (kombinate, zadruge, drž. posestva brez 20 "/o prom. davka). TAKO.TŠNJA DOBAVA fco Ljubljana, Agrotehnika. Devize lahko vplačate v vsaki konvertibilni valuti (A Sch., DM, Lit. itd.). Devize nakažite podjetju Agroservis, Ljubljana, Kidričeva 1 z označbo koristnika stroja na dev. račun 501-620-2-32015-10-3006 Dinarje za carino, davek in stroške vplača naročnik pri prevzemu. Servisna služba organizirana pri podjetju Agrotehnika, Ljubljana. Rezervni deli §o stalno na zalogi v kon- signaciji pri Agrotehniki. TRAKTORJI BODO RAZSTAVLJENI NA PRODAJNEM SEJMU KMET. STROJEV, KI GA PRIREJA AGROTEHNIKA V ČASU OD L—31. MARCA 1967 NA GOSPODAR- SKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI. — Na sejmu sklepamo pogodbe. Kot priključek za traktor Steyr ima Agrotehnika na razpolago tudi renomirane plu- ge Berger — Regent — Avstrija v vseh izvedbah. Delavci — kmetovalci izkoristite ugodno priložnost! Oj, mladost ti moja (KJE SE BOŠ ZGUBILA) Mrak se je spustil na zemljo in nežne svetilke fantovskih sob v samskem domu Ingrada sijejo v noč. Rahel žvižg pod okni. Vseeno, katero se bo odprlo. Glavno je prespati noč. Pod oknom stoji petnajstletno dekle. Dekleta včasih po mestu po- hajkujejo in ne vedo kaj bi. šole je konec, doma niso najboljše razmere, torej kam? V samsikem domu Ingrada ji je všeč temno- lasi fant. Gremo na Dečkovo ce- sto. Mladoletno dekle se napoti pro- ti samskemu domu in mimo vra- tarja v prvo odklenjeno sobo. Sede na posteljo in čaka. Kaj? Vrata se drugič odpro in vsto- pi fant. Zagleda dekle in pre- mišljuje. Mlad je, zato še ne ma- ra deklet. Disciplina v domu je stroga, kazen huda, bolje bo, če pove upravniku. Malo p>ozneje odpeljejo mladoletno dekle iz fantove sobe. Zopet mladoletnica na slabi poti. Vendar ni vedno tako. Nekoč so dekleta prišla v mo- ško umivalnico in ugasnila luč. Zopet se je ponoviio, prva od- prta soba. Eden izmed fantov se je vlegel k dekletu, drugi sra- mežljiivejši ni hotel. Eden izmed celjskih mladeni- čev, iki imajo dom na ulici, je nekoč pripeljal dekle iz Celja ne- kemu samsikemu fantu. Zato je dobil denar. Zvodništvo? Fantje idoma z območja Slovenije se teh deklet, ki jih je pet ali šest ne morejo rešiti. Pred dnevi so mo- rali iz doma odpeljati deklici rch jeni 1952. leta, ker sta prišli sk^ voma v dom'in hoteli prenočiti s fanti. Po izjavah sodeč ne gre za denar, predvsem za izživljanje. Vendar po vseh človeških, mo- ralnih ia normalnih kriterijih so ta dekleta še otroci, neformiirane osebnosti, in vendar... Uprava naselja strogo kaznuje itakšne primere. Tretji opomin stanovalcu pomeni izključitev iz doma — vsi pa vemo, kako je v tujem kraju brez strehe nad gla- vo. ^to se fantje bojijo in neradi sprejemajo dekleta. Kljub vsemu Se to' dogaja. Služba milice uspešno deluje, vendar je vse to še premalo. Trezni ljudje tega ne morejo ra- zumeti, saj gre za dekleta, ki so istara 14 in 15 let. Vse to vodi na sodišče za mlado- letne prestopnike, v poboljševal- inice, sovraštvu do družbe, krivi poti za vse življenje. Ukrepi so nujno potrebni, toda kdo bo ukrepal? M. Seničar PREBIVALCI STRAŽE IN ROGATCA TOŽIJO, DA V OBEH KRAJIH NI PRAVEGA KULTURNO ZABAVNEGA ŽIVLJENJA. PRED ME- SECI SO OSTALI ŠE BREZ KINODVORANE. DELOVNI KOLEK- TIV STEKLARNE IZ STRAŽE JE PRISKOČIL OBČANOM NA PO- MOČ IN NAMENIL SREDSTVA ZA GRADNJO NOVE DVORANE (NA SLIKI). POLEG DVORANE BO V STAVBI ŠE VEC LOKALOV ZA POTREBE KRAJA IN PA STANOVANJA. OBVEŠČA — da je odprla nvodernizirano drugo nadstropje svoje veleblagovnice; — da je prvo nadstropje zaradi obnovitvenih del trenutno zaprto; — da je vse blago iz prvega nadstropja v prodaji v pritličju in prenovljenem drugenb nadstropju. EBEb^hEI POTOK JE BILA NEKOČ MEJA MED DVEMA NARODNOSTIMA IN DVEMA NASEUEMA, KI STA ZDAJ KOT EN KRAJ. TO STA ROGATEC IN STRAŽA. NAŠE VPRAŠANJE OBČANOM JE BILO: KAKŠNO JE SODELOVANJE MED OBE- MA KRAJEMA IN UUDMI GLEDE NA TO, DA JE EN KRAJ NA SLOVENSKI, DRUGI NA HRVATSKI STRANI. MIRKO CU- CEK, Hum 6: Res je, da sta to dva kraja, vendar se tega ljudje sploh ne zavedamo v na- šem vsakodnevnem življenju, še manj, da bi bila tu Hrvatska in tam preko potoka Slovenija. Vse organiziramo skupaj, ho- dimo z ene strani na drugo, kakor nam je pač všeč, izbiramo zdaj v tej, zdaj v oni trgovini, kjer nam ponudijo boljše blago. MILKA MURK, Rogatec 121: V resnici je to en sam kraj. Kot vidite stanujem v Rogatcu, pri- hajam pa iz tr- govine, ki je v Straži. Tu živim že osem let in še nikdar nisem opazila razlike med obema naseljema. Mislim, da ljudje sodelujemo povsod tam, kjer je potreb- no, ne glede na to, kje živimo, ali na slovenski ali na hrvatski strani. Kar pa bi nas še bolj povezalo, oziroma poglo- bilo naše sodelovanje, pa bi bile gotovo prireditve. Zabave nam primanjkuje, saj še kina nimamo. PEPICA DRU- ZINAC, Hum na SOTLI 129: Da bi bila tu- kaj meja, nik- dar ne opazim, vsaj čutiti ni tega med ljud- mi. Posebno še med mladimi, saj nas je nekaj in si želimo malo več zabave, ker te v našem kraju primanjkuje. Sedaj ni- mamo niti kinematografa. Kot sami vidite sploh ni opazit^, da bi bila to dva kraja, zato mladi gremo tja, kjer organizirajo kakšno prireditev, ne glede na to, na ka- teri strani je. BRANKO RAZ- BORŠEK, šef nabave Steklar- ne Straža: Prav- zaprav meje ni. Mnogo več je tistega, kar po- vezuje ljudi Straže in Ro- gatca. Ljudje tod okoli žive od steklarne, ki je v Straži. Denar služijo občani iz obeh naselij v steklarni, trošijo pa ga vsepovsod, kupujejo na obeh straneh. To- rej pošteno povedano, pomeni Stel^larna Straži in še posebej Rogatcu, ki je pravzaprav na drugi strani, življenje. Najbolj izrazito sodelovanje je med gasil- ci obeh naselij. Mislim pa, da bo vse skupaj še boljše, ko bo dograjena nova stavba, v kateri bodo tudi društveni pro: stori. So značilen primer, ki kaže na so- delovanje. Ko so imeli v Rogatcu prob- lem z vodovodom, je prispevala sredstva tudi Steklarna Straža. TELKA ERJA- VEC, Rogatec 57: Sodelovanje se med ostalim kaže tudi v prosvetnem društvTi Roga- tec — Straža. Ljudje z obeh strani so radi delali pri društvu, imamo moški pevski zbor. Se- daj nam gre nekoliko slabše, glede na aktivnost. Sicer pa, vse kar napravimo, napravimo skupaj vsi. Moram reči, da ni govoriti, da gre tu za nekakšno sodelo- vanje, temveč je že tako normalno to skupno življenje, da sploh ne opazimo da sta tu dve naselji, ki bi ju naj vsaj nekoliko ločila meja. ANTON KO- LEDNIK, upravnik go- stinskega obra- ta pri Pošti: Straža je za nas življenje, ker ima indu- strijo in lahko rečem, da Ro- gatec ne bi bil takšen kot je, če ne bi bilo Straže in steklarne. Straža nam je mnogo bližja kot občina, čeprav je v resnici na hrvat- ski strani. Ce organiziramo razne dru- žabne prireditve, ni nobene razlike, od kod si, sicer pa več organizirajo fantje iz Straže. Mislim, da je sodelovanje popol- no. OBČINSKI SINDIKALNI SVET CfELJE O PARTICIPACIJI ZA Z D R A V S T V E N E U S L U G E PRETIRAIVA OBREMEIVITEV Z A VA R O VA]V C E V Spremembe v socialnem in zdravstvenem zavarovanju, ki so jih sprejeli zvezni in republiški organi, zlasti pa predlog izvršilnega odbora skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju o uvedbi udeležbe zavarovancev pri kritju stroškov zdravstvenih stori- tev, so vzbudile veliko različnih mnenj in živahnih razprav. O tej izredno pomembni problematiki je razpravljal tudi občinski sindikalni svet ter zavzel nekatera zanimiva stališča, ki se ponekod krepko križajo s stališči skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Tako se občinski sindikalni svet ne strinja z načinom sprejemanja predpisov s področja socialnega in zdravstvenega zavarovanja, saj de- lovni ljudje niso imeli niti najmanj- še možnosti, da bi kakorkoli vplivali na odločitev zveznih in republiških forumov. Te pogoste spremembe vzbujajo tudi dvom v sposobnost in strokovnost tistih, ki so jih predla- gali, zato je prav gotovo že čas, da se zagotovi kontinuirano in znan- stveno preučevanje sistema zavaro- vanja delavcev Jugoslavije in da pride pred vsako morebitno spre- membo tudi do javnih razprav. Prav tako menijo, da bi morah čimprc sprejeti zakon o organizaciji zdrav- stvenega varstva in o financiranju zdravstvene službe, kajti tako po- membno področje prav gotovo ne more biti domena samo ozko ome- jenih občin ali regij. Da je naša zdravstvena služba organizirana sla- bo in neučinkovito, je dejstvo, po- leg tega pa je tudi draga. Izdatki zanjo so tolikšni, da jih ob zmanj- šani osnovni stopnji za zdravstveno Zavarovanje sklad ne bo zmogel in je popolnoma razumljivo, da se bo treba reorganizacije zdravstvene službe lotiti čim bolj odločno. Za to so predvsem odgovorni zdrav- stveni delavci, ki so o teh vpraša- ji jih doslej sicer veliko razpravljali, ^oda malo naredih. Ko je občinski sindikalni svet raz- pravljal o participaciji zavarovan- cev pri kritju stroškov zdravstvenih uslug, je obravnaval ločeno tisti del, ki ga bodo zavarovanci morali pri- spevati po zakonu, od drugega dela zdravstvenih uslug, za katere komu- nalna skupnost sme predpisati pri- merno udeležbo zavarovancev. Na- čelno so odločno proti taki širši participaciji, saj menijo, da bo že obvezna udeležba za večino delovnih ljudi dovolj veliko breme. Ce pa ko- munalna skupnost le ne more mimo uvedbe participacije na prvi zdrav- niški pregled, naj vsaj pri speciali- stičnem pregledu uvede določilo, po katerem naj bi prispevek plačal sa- mo tisti zavarovanec, ki je zdravni- ka obiskal na lastno željo ali brez napotnice. Občinski sindikalni svet pa se strinja z doplačilom razlike v ceni med »domačimi« bolnišnicami in tistimi, ki z njimi komunalna skup- nost nima sklenjenih dogovorov. Ce upoštevamo participacijo kot vzgojni ukrep, potem občinski sin- dikalni svet meni, da ne bi bila umestna oprostitev katere katego- rije zavarovancev. Ne strinjajo se tudi z linearnim zmanjševanjem na- domestila za bolezenski izostanek nad 30 dni. Predlog je namreč oster tudi zaradi tega, ker se po nedavno spremenjenem predpisu ugotavlja osnova za nadomestilo po povpreč- nem osebnem dohodku, ki ga je za- varovanec dosegel v preteklem letu. Tak ukrep pa delavce prav gotovo dovolj stimulira, da varujejo svoje zdravje, če pa vendarle zbolijo, pa tudi dovolj ostro poseže v njihov materialni položaj. Občinski sindikalni svet meni, da ne bi bilo umestno znižati prispevka za opremo novorojenca od sedanjih 150 na 80 novih dinarjev. Ce pa bi tudi tu želeli prihraniti nekaj de- narja, naj bi prispevek priznavali samo tistim zavarovancem, ki imajo pravico do otroškega dodatka. In še ena misel: sredstva, zbrana od participacije, naj bodo sredstva sklada in ne posameznih zdravstve- nih zavodov. L B. O^KMETIJSKEH ZAVAROVANJU (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Zavarovanje zajema poleg jamstva za povračilo škode zaradi pogina ali zakola v sili, zaradi bolezni in nesreče še jam- stvo za povračilo stroškov v zvezi z ve- terinarskimi posegi in zdravili. Pri zdrav- ljenju obolele zavarovane živali (kurati- va). Jamstvo za riziko zdravljenja začne ob 24. uri tistega dne, ko je plačana pre- mija. V zavarovanje niso zajeti veterinar- ski posegi gospodarskega značaja (umet- no osemenjevanje, zdravljenje jalovosti), kakor tudi ne preventivne akcije proti in- vazijskim in parsizitarnim boleznim (meti- Ijavnosti in podobno), kar opravlja zavaro- valnica iz fonda preventivnih ukrepov. Pogoji za izvedbo kolektivnega zavaro- vanja so: — da se lahko izvede kolektivno zava- rovanje, mora biti v eni vasi ali okolišu zajeto v zavarovanje preko 50 % vse za zavarovanje sposobne goveje živine. — vsak živinorejec mora zavarovati vso za zavarovanje sposobno govejo živino. Ni mogoče zavarovati samo del živine istega spola. — živina, ki se zavaruje, mora biti zdrava. Zavaruje pa se lahko do 80 % de- janske vrednosti. Ne more pa biti zava- rovanje nižje od .SO % vrednosti. Premija se plača takoj ob sklenitvi zavarovanja. Namesto odsvojene živali je mogoče vkjučiti v zavarovanje druge živali iste vrste. Na primer, če je živinorejec zava- roval svojo kravo in jo je čez nekaj me- secev prodal, nato pa kupil drugo kravo, lahko vključi v zavarovanje namesto od- svojene kupljeno kravo. Spremembo mora prijaviti zastopniku. Za tako žival velja 15 dnevna karenca. Ob sklenitvi zavaro- vanja se mora popisati tudi živina, ki se ne zavaruje. Prednosti kolektivnega zavarovanja so: — za manjše doplačilo premije je v jamstvo vključen tudi rizik zdravljenja zavarovane živine, t.j. da zavarovalnica krije vse stroške veterinarskih interven- cij (vkjučno vse vrste lažjih in težjih operacij) in vsa zdravila. Tega jamstva pri individualnih zavarovanjih ni možno vkjučiti. Tudi premija je cenejša, zaradi znižane režije; — dajanje pripomočkov za prvo pomoč pri zavarovani živini, ki se uporablja v skrajni sili, ko m druge rešitve, veterinar pa ne more pravočasno intervenirati (za- radi oddaljenosti itd.). Tehnična izvedba kolektivnega zavaro- vanja. . ., , ..v. (Nadaljevanje prihodnjič) Zanimiva pobuda celjskega Muzeja v ev olu c i j e Muzej približati šoli Celjski Muzej revolucije, ki sodi po svoji vzorni urejenosti med ledke tovrstne ustanove pri nas, se ne more zadovoljiti zgolj s tem, da nudi obiskovalcem vpogled v novejšo zgodovino štajerskega in širšega območja, pač pa ima vse možnosti, da postane tudi šola mladih gene- racij, ki hi v njegovih prostorih pod ])edag()škin) vodstvom bogatile svoje znanje in oblikovale pravilen odnos do junaškega hoja naših na- rodov. To j^o vodilna imisel iz referata vodje ockk^lka NOB Staneta Terča- ka na jK^svetovanju s celjskimi ]>r<)- svotnim delsijo prav toliko neustrezni učheniiki. kolikor učni načrt, peda- goški delavci in drugi. Tudi v šolah celj.skega območja so sicer skušali izpoliiilli vrzel z občasuiimi predeva, nji, ki so jih vodil udeleženci NOB, vendar bi o kakšmih usipehih težko g^oivorili, saj so bila pretlavanja ])0- go.sto površno pri\i>ravljena. zgrimer osebna nepri- zadatost mnogih učiteljev, ki i>o- učujejo zgodovino, zapu.šča potlej v mladrli ljudeh različna rašanja, ki jih, če bi poznali zgodovinska dejstva, gotovo ne bi bilo. Posledice so witne tudi v tem, da mladi ljud- je mnogokrat no znajo vrednotiti naše s(Klol)nosti in se zgledujejo i[Kj zahodnih vplivih. Dolžnost družbe in <«lgov()rna naloga pedagoškimi de. lavcfv pa bi bila, da hii no glede na skoraj dvajsetletno zamudo vzgaja- li mladino v ljubezni do naše bliž- nje j>n'teklosti, ki j>omeui vrh vse naše zgakršnega poveličevanja. -S tem bi ji oblikova. li duhovne ;in moralne vrline in ji hkrati ostrili kt^itJčni odnos do vseh ]>ojavov doma in v svetiu. Iz tega spoznainja jo izšla ^^buda Muzeja revolucije, kii bi naj pripo- mogla do RoliVInejšega jx)uka zgodo- vine NOB in olajšala delo pedič- u<), da jim množica vtisov ob pri- ložnostnih obiskih ne more nadome- sititi sistematične vzgoje. Ce bo ta ]x>menibna pobuda deležna potreb- nega razuinievanja. bo Muzej revo- lucije postal resnična šola mladih generacij, to pa bo njegovi vlogi dalo še večjo vrednost. D. Hribar PRVO ZASEDANJE V soboto bo v dvorani Hmeljar- skega doma v Žaicu prvo zasedanje občinske konference Socialistične zveze občine Žalec. Udeleženci bodo govorili o pred- logu pravilnika občinske organiza- cije SZDL ter o oceni dosedanjih priprav za volitve predstavniških or- ganov; izvolili bodo tudi organe ob- činske konference ter člane za re- publiško in zvezno konferenco. Kulturno zabavna prireditev Celjani Celjanom Delavska univerza v Celju je vabila na prireditev Celjani Celja- nom soliste ljubljanske in maribor- ske opere, nekaj pa jih je bilo od drugod. Iz tehničnih razlogov je bi- lo potrebno spreminjati termin in že je kazalo, da prireditve sploh ne bo. V prvem delu resne glasbe smo poslušali operne melodije, ki vzbu- jajo med poslušalci vselej živ od- mev. Breda Rajhova je iz\'edla dvoje kompozicij za klavir Suka Hačatur- jana. Srečko Zalokar pa je zaigral na violi Corellia in Rahmandinova. Viola nas je razveselila, saj jo kot solistični instrument redko srečuje- mo v koncertnih dvoranah. Prinia- balerina Breda Šmidova pa je odple- sala nekaj plesov odlično in tempe- ramentno. Aleksander Kovač iz Ma- ribora je briljantno zapel arijo Gre- mina iz Cajkovskega opere Evgenij Onjegin. llzvrstno je interpretiral tudii Bučarjevo pesem »Delavcu«. Kovač je nenormalno pevsko okupi- ran, ko poje dnevno včasih celo dva- krat. Pevki Holzl in Sadniik sta iz- polnili naša pričakovanja. Izredno smo pa obžalovali, da ni nastopila Nada Sevškova. Po šolanju doma in v tujini imamo v njej pevko vrhun- skih kvalitet. Na začetku zabavnega dela je na- stopil priljubljeni Mikeln s vojo ori- ginalno satiro, 'ki kot žebl jica vselej zadene ranljiva mesta našega življe- nja. Je že tako, človek se rad smeje tujim napakam, a ne pomisli, da imamo slabosti in napake vsi, red'ki pa se jih zavedamo. Sepe se je pred- stavil celjskemu občinstvu z lastni- mi kompozicijami, ki jih je pela ali recitirala Majda Sepe. V njegovih skladbah občutimo slovensko vzduš- je, vrh vsega pa ostane vselej v me- jah dojemljive muzikalnosti. Njego- ve popevke ogrejejo tudi one, ki splošno ne cenijo popevkarstva. Majda Sepe je idealni interpretor njegovih del. Zabavni orkester Edija Goršiča je predstavil občinstvu Vr- tačniikov Zimski večer in Goršičevo Na zdravje. Ostali sodelavci pa so še bili Milan Štante in Stanka Go- rišek — Kovačič. Publika je izrazila željo, naj bi Delavska univerza vsaj enkrat letno pripravila podoben program. Občinstvo je izjemoma na- polnilo dvorano, umetnike pa toplo nagrajevalo. Večer je bil dogodek, kot jih le redko doživljamo v Celju. A. S. t LAN! FOl KLORNE SKKCIJK KLD KAjUlI Z DOBRNE SE LTRA- VICLNO L^ RŠCAj() MLD NAJDKLAVNLj.^E SLkC^ijK CELJSKE- (;A PODROČJA. FOLKLORNA SEKCTJA DELA NA DOBRNI ŽE DESEf LE F. V TEM OBDOBjU SO POŽELI MARSIKATERO PRI- ZNANJE. PREDSTAVLJAMO VAM ČLANE SEKCIJE KI JO TVO- RIJO VEČINOMA MLADI: STAREJ-šI SO NASIOPILI LETOS LE XA SVEČANI AKiADEMIJI OB PRAZNOVANJU KRAJEVNEGA PRAZNIKA. Oh eni zbor DPD Svoboda Šempeter Aktivni amaterji Prejšnji teden je bil občni zbor članov DPD Svoboda Šempeter, na katerem so ocenili dosedanje delo društva in si začrtaM nove delovne naloge. Društvo ima 110 članov in občasnih sodelavcev, od katerih je 77 aktivnih v eni ali dveh akcijah. Razveseljiva je ugotovitev, da je 70 "/(> vsega članstva prav mladih l ju- di, za katere drugod ugotavljajo, da se v zelo majhnem številu vključu- jejo v prosvetna društva. Člani šem- petrske Svobode delujejo po se.kci- jah, tako so svojo dejavnost razvili v knjižnici, kino sekciji, folklorni in dramski skupini, glasbeni sekciji in Savinjskem oktetu. V preteklem letu so organizirali (Srečanje zabavnih, vokalnih in fol- klornih ansamblov, sodelovali pri prireditvi Izbor najlepše Savinjčan- ke in priredili več proslav. Najbolj razveseljiva je ugotovitev, da društ- vo v Šempeti^u ni vase zaprto, tem- več živi in dela z ljudmi, jih razve- seljuje s svojimi nastopi, ki vedno bolj pridobivajo na kvaliteti, kar je gotovo plod požrtvovalnega dela ve- čine članov šempetr^ike Svobode. Člani društva so razpravljali naj- več o nalogah in delu v mednarod- nem tiirstičnem letu, saj bi radi v to skupno akcijo s kvalitetnimi in za- nimivimi nastopi priispcvali čimveč. Tako sedaj iščejo podatke o starih pesmih in plesih, za katere se bo usposobila njihova folklorna skupi- na. Občinski svet ZKPOS Žalec je na občnem zboru izrefkel priznanje dve- rba požrtvovalnima članoma dru- štva, dosedanjemu predsedniku Ja- kobu Fišerju in blagajničarki Ama- liji Javoršek. ms s POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Jankovič D.: Grada o stvaranju jugoslo- vcnske države (t.-1-20. XII 1918). MI. Beo- grad 1964. S II 3674. Vučkovič M.: Istorija zadružnog pokreta u Jugoslaviji 191&—1941. Beograd 1966. S. II. 3673-6. Boban Lj.: Sporazum Cvetkovič—Maček. Beograd 1965. S. II. 3673 5. Petranovič B.: Političke i pravne prilike za vreme Privromene vlade DFJ. Beograd 1964. S. II 3673 4. Socialna struktura i pokretljivost radničke klase Jugoslavije. I. Beograd 1963. S. II 3672. Panonski zbornik. Murska Sobota 1966 S. II 3671. Sumi N.: Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem. Ljubljana 1966. S. II 3670. Zuckerman S.: A New System of Anatomy. London, Ne\v York, Toronto 1961. S. 11 3661. Cailleux A.: Histoire de la geologie. Pariš 1961. S. 24714 962. Guvot L.: Les noms des fleurs. Pariš 1960. 24714'866. Soto J. de: La Communaute curopecne du Charbon et de l'Acier. (2 ed) Pariš. 1961. S. 24714 773. Vax L.: L'art de la litterature fantastiauc. Paris_ 1960. S. 24714,907. Latitte-Housat J.: Troubadours et cours d'aniour. 2. ed. Pariš 1950. S. 24714 422. Katic R. V.: Medicina kod Srba u srednjem veku. Beograd 1957. S. II 3265 310. Medakovič D.: Grafika srpskih štampanih knjiga XV—XVII veka. Beograd 1958. S. II 3265'309. Bcrtoncclj I.: Organizacija izobraževanja za poklice. Ljubljana 1964. Š. II 3639,4. Vloga ZM na šoli Na plcnumu občinskega komiteja ZMS v Volenju so razpravljali o vlo- gi mladinske organizacije na šoli. Na zevdnji letni občinski konferenci mladine velenjske občine so mladi izrazili več misli o vlogi in nalogah mladinske organizacije na šolah, ta- ko da jc plenum pomenil realizacijo smernic in napotkov, ki jih jc dala konferenca občinske organizacijo ZM. Udeleženci plenuma so bili mne- nja, da je šola dosedaj posvetila premalo pozornosti delovanju in pe- strosti interesnih oblik dela, v kate- rih so aktivno sodelovaili mladinci. V bodoče bo na šolah več govoriti o poklicnem usmerjanju mladine po končanem šolanju, spoznavati mla- de ljudi s poklici in višjimi šolami, tako da bo vsakdo vedel, kaj mu do- ločen poklic nudi in kaj lahko priča- kuje od šole, v katero se bo vpisal- Potrebno pa bo mnogo več sodelo-' vanja med šolami v Velenju, Sošta-.> nju in ostalimi občinami. Na šolah, delujejo tudi specializirane mladin-' ske organizacije kot PZ in Zveza ta- bornikov, ki Imajo odločilno logo pri delu mladine na šoli, vendar to delo še ni takšno kot bi moralo biti^ Izobraženost, kult ur no s t in obveščenost delavcev BLAŽENA NEVEDNOST M at er i ali z e m v k I j u c u j e t u di p o duh o v I j eno s t Star pregovor »Ignoti nulla cupido« l)i mogli ozaljšano prevesti, da si iievednež ničesar ne želi. In prav tega se domislimo, ko vidimo prazne dvorane ob prireditvah in predavanjih, molčečnost v razpravah in po- datek, da je po številu branih časopisoviv Evropi .za nami samo še Alba- nija. Neštetokrat smo se dogovorili in sklenili, da bomo vse to popravili in spremenili, a primeri nam vztrajno dokazujejo, da ni nič boljše. Mnogi celo zatrjujejo, da je preveliko po- udarjanje ekonomske odločilnosti zastrupilo našo vsakdanjo misel- nost, ki vidi vse samo v vrednosti denarja in pozablja, da »človek ne živi samo od ikruha«. V deklaracijah in resolucijah po- udarjeno ponavljamo, da bi moral naš samoupravi j avec znati več v strokovnem in družbeno-političncm področju, če hočemo, da se bo aktiv- no vključeval v razvoj socialističnih človeških odnosov. Nedavno zbrani podatki, ki upra- vičujejo verjetno posplošitev, nam kažejo, zakaj v Celju še nismo bolj očitno napredovali. Po šolsiki izo- brazbi je očitno, da imajo neposred- ni proizvajavoi bolj ustrezno izo brazbo kakor uslužbenci in strokov- ni delavci. Tehndška in inženirska izobrazba je sicer formalno popol- na, le da je še vedno precej delov- nih mest, ki jih zasedajo neustrezno izobraženi kadri. Toda podatek o družbeno-političnem šolstvu naka- zuje, da so si tovrstno izobrazbo pridobili v glavnem kvalificirani in visoko kvalificirani delavci in še v večji meri strokovni uslužbenci, ki niiimajo ustrezne strokovne izobraz- be, Iz tega moremo sklepati, da so si mnogi želeli ohraniti položaje s političnimi šolami, ki so jih laže opravili, kakor da bi izpopolnih svo- jo pomanjkljivo strokovno izobraz- bo. Ti podatki kažejo na preteklost, medtem ko isliko spreminjajo da- našnje potrebe in želje. Četudi je 29 odstotkov delavcev, ki ne vedo za možnosti nadaljnjega izobraže- vanja, in da je 43 odstotkov takš- nih, ki so z-adovoljni z zdajšnjo izo- brazbo, je vendarle ogromno takš- nih, ki bi se želeli dopolnilno izo- braževati. V teh željah prevladuje razumljivo težnja po večji strokovni izobrazbi, medtem ko jih je samo 22,8 odstotkov takšnih, ki bi želeli tudi veyo družbeno-politično izo- brazbo. Odstotek tistih, ki pa de- jansko obiskujejo razne oblike do- polnilnega izobraževanja, pa je maj- hen, saj je v povprečju okoli devet odstotkov. Med razlogi, da se ljudje v večjem številu ne izobražujejo, prevladujejo predvsem navedbe, da bi jih boljša izobrazba ne stimulira- la v enakovredni meri. Tu je morda tudi daljnosežna posledica, ker so bili pogosto sestavijavci pravilni- kov o delitvi osebnih dokodkov prav takšni, ki niso imoM ustrezne strokovne izobi^azbe. Zanimivi so podatki o vključeva- nju naših ljudi v kulturno življenje. Obiisk kina je daleč pred obiskom drugih prireditev (89,7" o). Sicer obiskujejo ljudje muzeje (62%), umetniške razstave (48 °/o), koncer- te (35%), gledališče (33 o/o) in ama- terske uprizoritve (21 " c). Ti od- stotki kažejo predvsem na prijub- Ijenost posameznih medijev, a hkra- ti tudi na precejšnjo izostrenost ukusa (razmerje med obiskom ama- terskih in dmgih prireditev!). Radio je očitno še najbolj razšir- jeno sredstvo za sprejemanje infor- macij in kulturnega doživljanja, saj ga posluša 95 " o, medtem ko gleda televizijo 72 odstotkov. To razmer- je mi samo v priljubljenosti, temveč tudi! v materialnih možnostih, saj je primerjava obeh medijev med neposrednimi proizvajalci in drugi- mi v razmerju — radio: delavci 95,7 odstotkov, drugi 92,5 odstotkov; televizija: delavci 67,3 odstotka, dru- gi 82,2 odstotka. Tematske primerjave med obema skupinama kažejo tudi na precejš- njo različnost v okusu, saj posluša- jo zabavno glasbo delavci 41 dru- gi 54,6 %, narodno glasbo delavci 52,5 o/o, drugi 43,5 " o, literarne odda- je delavci 8,4 °/o, drugi 22,2 "o, resno glasbo delavci 8,80/0 drugi 17,9 0/0. Ti odnosi so za določeno obdobje spre- jemljivi. vendar bi bilo zanimivo, če ibi čez čas lahko primerjavo pono- vili. Prav zanimiv je podatek, da bere knjige 86,6 "'o ljudi. Med tistimi, ki knjig ne berejo (13,4o'^), je 24,2% NK delavcev, 13,6 o/^^ KP delavcev, 14,30;» K delavcev. 18,9% VK de- lavcev, 9,6 administrativnih usluž- bencev in 3,8 strokovnih usluž- bencev. Prav zanimiva je tudi preglednica o obveščenosti članov delovne orga- nizacije s sklepi samoupravnih or- ganov. četudi skoraj v polovici ljud- je niso zadovoljni z obveščanjem. vseeno zatrjujejo, da jih najbolje seznanijoi s sklepi: oglasne deske (43 " o), člani samoupravnih orga- nov (40°/o), glasila delovnih organi- zacij (28 "o), meditem ko so zelo redko seznanjeni s sklepi na sestan- kih raznih organizacij. Prav zato pa priporočajo, naj bi jih v prihodnje s sklepi seznanjali: na sestankih v cbratih (44,8 o člani samouprav- nih organov (39%), na oglasni deski (32"„) in v glasilih delovnih organizacij (27 0/q). Verjetnost, da oglasne de.ske še vedno zmagujejo nad gla.s.ili delov- nih organizacij jc v možnosti, da marsikje šc niti niso pomislili na svoje glasilo. Dodatno pa je očitek glasilom v delovnih organizacijaH, ki jih sicer bero v 80 do 100 prime- rov, tudi navedba, da glasila ne po- ročajo odkrito o problemih v delov- nih organizacijah (24,5%)", da ne pojasnjujejo problemov delovne organizacije (17.7 oda imajo pre- malo poučnih člankov in da so no- vice iz delovne organizacije prepoz- no objavljene (15,5 %). Ljudje sicer v veliki večini najra- je l^ro časopisje, ki je obarvano lo- kalno in skladno z odmaknjenostjo obveščanja upada tudi njihov inte- res do branja. O vseh teh problemih je na zadnji seji razpravljal tudi občinski sindi- kailni svet Celje, ki je .skladno z gradivom, katerega je zbrala komi- sija za kulturo in izobražxivanje, sprejel več sklepov in jih ]x>sredo- val sindikalnim podružnicam v de- lovnih organizacijah. Pričakujemo, da bomo kmalu priče dejanskih spremembi Herbert Savodnik OBVEŠČAMO VAS ... KINEMATOGRAFI UNION: Od 24. do 28 februarja »FANTOM LON- DONSKE OPERE«, angleški barvni film. Od 28. 2. do 6. marca »KLEOPATRA«, ameriški barvni CS film. METROPOL: Od 22. do 26. februarja »LJUBEZEN NA PESKU«, ameriški barvni film. Od 27. 2. do 2. marca »MARIE ClIAN- TAL«, francoski barvni VV film. Od 3 .do 6. marca )>POROKA PO ITA- LIJANSKO«, italijanski barvni film. DOM: Od 22. do 25. februarja »NAJSTAREJ- ŠI FERCHAU«, francoski barvni film-. Od 26. 2. do 2. marca »V IMENU PRA- VICE«, italijansko—španski barvni film. Od 3. do 5. marca »VELIKA DIRK.A«, ameriški film. knjige NAŠA KNJIGA: 1. Rebeka, Maurier, 2. Zlati človek, Jokai, 3. Trije tovariši, Re- marque, 4. Ana Karenina, Tolstoj, 5. Kvačkanje in pletenje. plošče RADIO: 1. Huanita banana, 2. The Be- atlas, Michel, 3. Sezidal sem si vinski hram. Slak, 4. Suze liju plave oči, Ser- fezi, 5. Opatija: Ti odluči, Tamara. ELEKTRO: 1. The Beatles, Michel, 2. Huanita banana, 3. Suze liju plave oči, Šerfezi, 4. Sezidal sem si vinski hram. Slak, 5. Zlati ak6rdi. Moja generacija. CONTAL: 1. Stari kavboj Joe, Radmila Mikič, 2f Janez Rohaček, Dober večer, 3. Fantje treh dolin, 4. Rio bravo, Živan Mitič, 5. Suze liju plave oči, Šerfezi. CEIJSKI TRG Celjska tržnica je bila v zadnjem času izredno lepo preskrbljena. Prav gotovo ima zasluge pri tem izboljšanje vreme- na, ki je privabilo na tržnico tudi večje število prodajalcev. Se vedno je razme- roma dovolj zelenjave, drag pa je zlasti radič, saj ga prodajajo kar po 1400 starih dinarjev kilogram. Nekoliko cenejši je mo- tovileč po 1000 dinarjev, tako da se res- nično bolj splača kupiti solato, ki je po 600 in regrat po 800 dinarjev kilogram. Kislo zelje stane 180 dinarjev, kisla repa pa 160 dinarjev. Glavnato zelje je nekoliko cenejše — po 120 dinarjev, fižol pa pro- dajajo po 350 do 400 dinarjev kilogram. Jabolka so za ta čas razmeroma poceni, seveda pa marsikatero tudi ni več tako dobro kot je bilo v začetku zime. Proda- jajo jih po 150 do 250 dinarjev. Suhe sli- ve so po 500, orehi — po 700 do 800, med tem ko jedrc pod 3000 dinarjev kilogram skorajda ni. Pocenila pa so se jajčka, saj iit j®, zdaj dovolj tudi že po 50 dinarjev. GIBANJE PREBIVALSTVA ŽALEC V času od 12. do 18. 2. na ob- močju • matičnega okoliša Žalec rojstev ni bilo. Poročili so se: SVETE Marjan, rudarski tehnik, Podpeč 58, Ljub- ljana in DRAGAR Danijela, gosp. pomočnica, Zabukovica 42; SAN- DA Marjan-Alojz, komercialni "Ire- ferent, Žalec, Prešernova 1 in PERNOVŠEK Magdalena, zobo- tchnik, Ložmica pri Žalcu 45; BRINOVEC Ivan, kovinostrugar, Lotuš 68 in SEVŠEK Aojzija, se- stavljalka štedinikov, Škale 110; KORBER Jendo, galvanizer, Ža- lec, Puša 3 in VREČA Pavla, de- lavka, Žalec, Puša 3. Umrli so: KOLAR Albina, roj. KEŠE, stara 76 lot, socialna pod- piranka, Polzela 18; OBERŽAN • Ivan, star 84 let, upokojenec. Polzela 18; FIDLER Jožef, star 87 let, upokojenec, Polzela 18; DERCA Ana, roj. TURK, stara 69 let, Trnava 35; VERBIC Fran- čiška, rojena CEHNER, stara 78 let, socialna podpiranka. Polzela 18; LEVC Janez, star 77 leit, prev- žitkar, Crnova 38. V času od 12. do 19. 2. je bilo v Celju rojenih 32 dečkov in 27 deklic; poročili so se 4 pari. UMRLI SO: LUBEJ Ignac iz Podloga ipri Šentjurju star 72 iet; PAJ Herman iz Celja, star 4 dni; MARKOVIC Marija iz Po- nikve pri Grobelnem, stara 79 let; ŠTRAKEL Ivan iz Andraža nad Polzelo, star 4 mesece; PECNIK Ivan iz Ivence pri Voj- niku, star 72 let; ŠTOR Terezija iz Celja stara 88 let; STOJAN Frančiška iz Prožinske vasi, sta- ra 66 let; VODOVNIK Jožefa iz Gaber, stara 30 let; HRUP Albin iz Hrastnika, star 72 let; GUZEJ Alojz iz Tmovelj pri Celju, star" 75 let; PRETNER Marija iz Ce- Jja, stara 91 let; PAUNOViC Klo- tilda-Marija iz Celja, stara 64 let; NAREKS Franc iz Celja, star 81 let. ŽRTVE PROMETA NESREČI S SMRTNIM IZIDOM Mopedist FRANC VODOVNIK se je skupaj z ženo JOŽEFO VODOVNIK, roj. 1936 leta peljal iz Celja proti Žalcu. Ko je privozil do mostu čez Ložnico, ga je prehiteval voz- nik tovornjaka s prikolico, LUCIJAN KOVA- CIC. Pri prehitevanju je zadel mopedista in ga zbil na pločnik mostu. JOŽICA VODOV- NIK je dobila pri tem hude poškodbe in je med prevozom v celjsko bolnišnico podlegla. Iz Laškega se je proti domu vračal s konj- sko vprego-55-letni FRANC BEZGOVSEK, do- ma z Brodnice pri Rimskih Toplicah. Pri srečavanju z neznanim osebnim avtomobilom »Fiat« sta se konja splašila in zavila^v levo, da se je vprega prevrnila v 2 metra globok jarek. Pri padcu je BEZGOVSEK udaril z gla- vo v ležeči drog električne napeljave. Udarec je bil tako močan, da je voznik vprege na mestu nesreče umrl. AVTOBUS V PAKO Iz Velenja je peljal proti Slovenjem Grad- cu voznik avtobusa, last podjetja »Izletnik« Celje, FRANC TURK. Na poledeneli in nojw- suti cesti je avtobus zaneslo na desnem ovin- ku, tako da je zavozil v štiri metre globoko strugo Pake, še prej pa zadel v obcestno dre- vo in podrl ograjo mostu. Pri tem so bili laž- je poškodovani potniki: FRANJA PLAVEČ, MARTINA OSTIR, JANKO CESAR iri DANICA IVANKOVIC. Na avtobusu je škode za pri- bližno 10.000 N-dinarjev. V OBCESTNI SMERNIK ALBERT BAH se je peljal z osebnim avto- mobilom z Rimskih Toplic proti Laškemu. I/, neznanega vzroka se je na ravni pregledni ce- sti zaletel z vozilom v obcestni smernik na desni strani in obtičal obrnjen s prednjim de- lom vozila v smer, iz katere je pripeljal. Pri nesreči so bili laže telesno poškodovani voz- nik in sopotnika FANIKA BAH ter FRANC GOMZEK. Na avtomobilu je škode za 2.000 N-dinarjev. KOMBI TRČIL V AVTOBUS Voznik MIJO BOŽIC je vozil proti Sloven- skim Konjicam avtobus in v Stranicah obstal na cesti. Za njim je z neprimerno hitrostjo na zasneženi cesti in v jfrekratki razdalji pri- peljal voznik kombija SLAVKO HOHNJEC in trčil v stoječi avtobus. Voznik kombija je do- bil pretres možganov, sopotnik SLAVKO MA- RIN IC pa lažje poškodbe. Na vozilih je ško- de za 4.000 N-dinarjov. VRATOLOMNA VOŽNJA Proti Celju se je po cesti II. reda Celje— Laško peljal z osebnim avtomobilom AVGUST PESJAK. V Debru pri Laškem je zavozil na levo stran ceste, trčil v obcestni kamen, se odbil in po sedmih metrih vožnje prevrnil na bok. Pri tem pa je vozilo zadelo v obcestni robnik, se prevrnilo na streho in po njej dr- selo 36 metrov. Poškodovana sta bila voznik in sopotnica MARIJA ZAVšEK, ki je dobila pretres možganov. Vozniku so vzeli kri za preiskavo. NEPREVIDNOST . Iz Velenja je pripeljal neznani osebni avto- mobil, za katerim je v Šoštanju prečkala ce- sto ANGELA DOLAR, pri tem je spregledala avtobus, ki ga je upravljal BLAŽ SPIROVSKI. Pri trčenju je DOLARJEVA dobila težje po- škodbe. TESNO PREHITEVANJE Proti Rogaški-Slatini se je peljala kolesarka MATILDA HREPEVNIK, ko je pri železni- škem prehodu v Ratanski vasi za njo privozil s tovornjakom ANTON DEBEUAK. Kolesar- ko je izredno tesno prehiteval in jo zrinil s ceste, da je zadela v steber in pri tem dobila težj€ poškodbe. Voznik ni ustavil na kraju ne- sreče in so ga prijeli v Rogaški Slatini. ZAVIRANJE Proti Vranskem je vozil neznani tovornjak, ki je v naselju zavrl in obstal. Za njim je pripeljal prav tako s tovornjakom MARTIN MAJlOLT, ki ga je pri zaviranju zaneslo po- ševno po cesti. S tem je zaprl pot avtocister- ni, ki jo je upravljal SLAVKO VREČKO, ven- dar se je ta pravočasno zaustavila. Za avto- cisterno pa je pripeljal z osebnim avtomobi- lom ALBIN ŠTORMAN, ki se je zaradi po- ledice in prekratke varnostne razdalje zaletel. Pri tem sta bila .poškodovana voznik osebne- ga avtomobila in sopotnica MOJCA LONCA- REK. Na vozilih je škode za 1.100 N-dinarjev. ZAVORE Iz Laškega je proti Celju peljal z osebnim avtomobilom FRANC BLAŽIC, inšpektor na inšpektoratu milice UNZ Celje. Na blagem le- vem ovinku je pričelo vozilo zanašati,- zato je voznik zaviral, učinkovito pa je prijela le zavora na zadnjem levem kolesu, tako da vo- zila ni mogel več uravnati. S prednjim delom vozila je zadel v tovornjak JOŽETA VOCAJ- NIKA, ki mu je pripeljal nasproti. Pri tem je bil poškodovan voznik osebnega avtomo- bila, škode na vozilu pa je za 2.000 N-dinar- jev. TV od 26. II. do 4. III. NEDEUA, 26. 2. 1967: 9.25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Zmenek z Avseniki — oddaja narodno-zabavne glasbe (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); ,10.45 Tisočkrat zakaj (Beograd); 11.30 Nena- vadni konj Champion — serijski film (Ljub- iljana); 12.00 Nedeljska TV konferenca (Za- greb); 14.00 Atjetika (Beograd); 16.00 Ponav- ljamo za vas (Ljubljana); 16.30 Prenos šport- nega dogodka (Beograd); 18.15 Poročila (Ljub- ljana); 18.20 Izgubljeni v vesolju — serijski film (Ljubljana); 19.10 I. Andrič: Sosedi — (mladinska igra (Zagreb); 19.54 Medigra (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik ,Cak (Ljubljana); 20.50 Želje — zabavno glas- bena oddaja (Beograd); 21.50 TV dnevnik (Beograd). PONEDEUEK, 27. 2. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Za- greb); 11.40 Od ilovice do opeke — TV v šoli (Ljubljana); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.50 Ruščina — ponovitev (Zagreb); 17.20 Poročila (Zagreb); 17.25 Mali svet — od- daja za otroke (Zagreb); 17.40 Risanke (Beo- grad); 17.55 TV' obzornik (Ljubljana); 18.15 Hej tovariši — partizanska pesem (Ljublja- na); 18.45 Pospeševanje izreke — Otrok in zdravje (Ljubljana;) 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Vloga centralnih ko- mitejev Zveze komfinistov — aktualna tema (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd;) 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Biseri glas- bene literature: C. M. Weber: Koncert za kla- rinet (Ljubljana); 21.45 Knjiga, gledališče, film (Beograd); 22.05 Zadnja poročila (Ljub- ljana). TOREK, 28. 2. 1967: 18.25 Poročila (Ljubljana); 18.30 Torkov ve- čer (Ljubljana); 18.50 Zdravstvo v Evropi — Svet na zaslonu (Ljubljana); 19.40 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljub- ljana); 21.30 Kultma panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). SREDA, 1. 3. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.35 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnovei splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.45 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 17.00 Poročila (Ljubljana); 17.05 Drejček in trije Marsovčki — 7. oddaja (Lj^ub- Ijana); 17.25 Medigra (Ljubljana); 17.30 Eks- pedicija — serijski film (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Združenje rado- vednežev — oddaja za otroke (Zagreb); 19.00 Karneval — oddaja studia Skopje (Zagreb); 19.30 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik Cak (Ljub- ljana); 20.37 Rezerviran čas (Evrovizija .... Zadnja poročila (Ljubljana). ČETRTEK, 2. 3. 1967: 9.40 T V v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina (Beograd); 11.35 Glasbeni pouk (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 16.10 Od ilovice do opeke — TV v šoli (Ljubljana); 16.40 Glasbeni pouk — ponovitev (Beograd); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Tik Tak: Gu- mijasti medvedek (Ljubljana); 17.25 Pionirski TV studio (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Se en korak — mladinska tribuna (Zagreb); 19.35 Pet notnih črt za po-' pevko — zab. gl. oddaja (Ljubljana); 19.05 Človek in kultura (Ljubljana); 19.40 TV pro- spekt (Zagreb); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni pogovori (Beograd); 21.10 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — ples (Evrovizija); 22.40 TV dnevnik (Beograd). PETEK, 3. 3. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.35 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.45 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 17.15 Poročila (Zagreb); 17.20 Fil- mi za otroke — Sarajevo (Zagreb); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Operna scena (Ljubljana); 18.50 V. Hugo: Nesrečniki — VI. oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Cik Cak (Ljubljana); 20.37 Celo- večerni film (Ljubljana); 21.45 Svetovno pr- venstvo v umetnostnem drsanju — moški (Ev- rovizija); 23.00 Zadnja poročila (Ljubljana). SOBOTA, 4. 3. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 16.10 Prenos športnega do- godka (Zagreb); 17.55 TV obzornik (Ljublja- na); 18.15 Vsako soboto — pregled TV spore- da (Ljubljana;) 18.30 Zaplešite z nami (Ljub- ljana); 19.15 Neznani kraji — .serijski film (Ljubljana); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 20.00 T V dnevnik (Beograd); 20.30 Humoreska Vase Popoviča (Beograd); 21.20 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — ženske (Evrovizi- ja); 22..30 Ben Casey — serijski film (Ljub- ljana); 23.20 Zadnja poročila (Ljubljana). MlADMO - CELJE Nedelja, 26. februarja: 11.00 napoved časa in programa, 11.05 pogovor s poslušalci, 11.20 obvestila, 11.30 za nedeljsko razvedrilo, 11.45 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 literarna oddaja, 13.00 zaključek oddaje. V dneh od 27. februarja do 4. marca se bo oddaja vsak dan začela ob 16.00 s posnetkom z nove Jugotonove plošče ter čestitkami in pozdravi poslušalcev. Vtem ko bo kronika ob 17.00, bodo obvestila ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: Ponedeljek, 27. februarja: 17.25 .športni pre- gled, 17.40 F. Schubert v besedi in glasbi. Torek, 28. februarja: 17.25 Milena Moškon: V galeriji kulturnih in zgodovinskih spome- nikov, 17.40 glasba z izposojenih plošč. Sreda, 1. marca: 17.25 iz dela celjske ob- činske skupščine, 17.35 glasbena medigra, 17.45 iz delovnih kolektivov. Četrtek, 2. marca: 17.25 radijski feljton, 17.40 znani orkestri. Petek, 3. marca: 17.25 deset minut z zdrav- nikom, 17.35 za vsakogar nekaj. Sobota, 4. marca: 17.25 naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, drugi del, 17.40 za prijeten konec tedna. Vse oddaje ob delavnkih se končujejo ob 18.00. EVIDENTIRANJE KANDIDATOV (Nadaljevanje s 3. strani) Podkoritniik Alojz, Zupanič Franc, Jug Anton, Jankovič Jože, Strimpf Franc, Jordan Andrej, Tojnko Vin- ko, Mikša Mirko, Sajko Cita, Ka- menšek Zvonko, Mistinšek Magda, Vodiičar Fanika, Imenšek Ivanka, Kožar Vlado, Bračun Marica, Debe- lak Kari, Klanjšelk Majda, Sivec Ig- nac, Metelko Lojze, Cuješ Stane, Šir- še Angelca, šket Slavko, Vreže Franc, Bokalič Franc, But Franc, Amon Leon, Bosio Hugo, Lipniik Jo- že, Seničar Ruža, Marin Peter, Šan- dor Vili, Tumšek Janez, Lesjak Ro- zika, Tomiinc Martin, dr. Ivan Kralj, dr. Janko Dražumerič, Babic Jože, Kostanj šek Franc, Černelič Vinko. Evidentirani možni kandidati za poslance republiške skupščine: Božiče^k Beno, Crepinšek Milan, Bizjak Darko, Unverdorben Jože, Mrhar Vlado, Kogovšek Albin, Goj- tan Jože, Plevčak Tine. MODA — MODA — MODA — MODA — MODA — MODA — MODA — NIC VEC BOLEČIH IN OKRVAVLJENIH OCI OČALA PROTI MEGLI v zadnjcnt času .so vozniki na na.šem območju vodno bolj po- {ro.st{) v veliki, zadrej^i, ko se znajdejo v gosti megli- Kolone avlo- mobilov se premikajo poča.si, vozniki naprezajo oči, da bi ugoto- vili. če so na vozišču; v duševni in telesni napetosti se prebijajo skozi nevarnosti, ki jih prinaša 'gosta meglena koprena. Tudi ne.sreče so v takih trenutkih dosti bolj pogoste in marsi- kdaj ne pomagajo niti rumene luči. Tehnika je priskočila na po- moč tuf>, .sp(Klnji rob pa je «vetlej.ši, kar dovoljuje čudo\1ito vidljivost. ' ' Prodajalna Orogerija, :j)io,slovalnica trgovskega {K>djetja »Mo- da-r, se je (»skrbela s petimi vrstamii takih za.ščitinih naočnikov in nekateri kupci z njiimi že zadovoljno hvalijo. Ce želiite, da boste med vožnjo v megli bolj varni, da vašo oči ne IkhIo utrujene in skeleče v ostri polotnii somčni pri(p(vkd, ]x>tom no ipr(^puščaj,te niče-- sar naključju, temveč si oskrbite zaščitne naočnike v prodajalni Drogerija! REPUBLIŠKO PRVENSTVO V ATLETIKI ENAJST NASLOVOV V atletski dvorani pod tribuno na stadionu Borisa Kidriča je bilo preteklo nedeljo re- publiško prvenstvo članov, članic, mladincev in mladink v atletiki. Okrog 200 atletov iz 13 atletskih organizacij je bilo priča, da ima atletika pri nas tudi v zimskem času velik razmah in da se atleti resno pripravljajo na dosežke v sezoni na prostem. Kot je bilo pričakovati, so imeli največ uspeha posebno v članskih konkurencah atle- ti in atletinje celjskega Kladivarja. Pri mo- ških so izmed sedmih disciplin programa Ce- ljani osvojili naslov najboljšega šestkrat, pri ženskah pa izmed šestih štirikrat. Med mla- dinci so osvojili le eno lovoriko, pri mladin- kah pa nobene. Po dva naslova so osvojili Vravnik (55 m ovire 6,9 in 60 m 6,1), Lubejeva (60 m 7,6 in-daljina 534 cm) ter Kelčeva (4 m ovire 6,5 in višina 151 cm). Poleg njih so bili uspešni še Kovač v teku na 1500 m, Pi- kula v metu krogle — 16,12 m Kunej v skoku ob palici ter Felicijan v skoku v daljino med mladinci — 636 cm. Prav tako je zmagal tudi Vivod v skoku v višino, vendar bi mu rezul- tat 180 cm prinesel v mladinski konkurenci komaj drugo mesto, saj je bil Kranjčan Mi- lek z rezultatom 2 m precej višji. Kjub temu, da so v mladinskih konkurea- cah Celjani dosegli le eno prvo mesto, pa smo na tekmovanju zasedli precej mladih atletov Kfadivarja, ki imajo v prihodnosti ob načrtni vadbi še lepe perspektive.' ZBOR ROKOMETAŠEV V ponedeljek so imeli rokometaši izredni občni zbor, ki je bil sklican na zahtevo igral- cev zaradi neurejenih razmer v klubu in ne- delavnosti upravnega odbora. Na zboru so ugotovili, da je bilo v upravi kluba premalo sodelovanja, naloge so reše- vali prepočasi, pa tudi stiki z igralci so bili slabi. Ugotovili so tudi, da igralci niso povsem Zadovoljili s svojo angažiranostjo", kar je del- no razumljivo ravno zaradi navedenih vzro- ov, delno pa tudi zaradi slabega tekmoval- nega u.s.peha, zaradi česar so se nekateri od- ločili, da se bodo raje posvetili študiju. Na •boru jc bil izvoljen trinajstčlanski upravni odbor, ki ga sestavljajo v večini bivši igral- Velikega rokometa. Odbor pa bo vodil (po- dobno kot pri ADK) triumvirat: Polutnik Ka- •el, Jurhar Edo in Ramskuglcr Franc. Pred novim odborom stoje nekatero važne naloge: Ograditi igrišče pri Skalni kleti do konca mar- ko se bo pričelo prvenstvo, častno izpe- 'jati tekmovanja do konca in lormirati ter Prekaliti moštvo za jesensko tekmovanje, iz- boljšati delo z mladimi, kar dosedaj ni bilo 'ahko brez igrišča. Prvi korak v tej smeri J® tudi ustanovitev pionirske rokometne šole, jo obiskuje petintrideset pionirjev. ŠPORT V KRATKFM Zadnj^ rezultati sindikalnega namiznoteniš- kega tekmovanja: Aero : EMO 4:6, Zlatarna : Železarna 4:6, IFA : Ingrad 6:4, Savinja : Ko- vinotehna 0:10, Tkanina c ZNG 7:3, Klima : Libcia 6:4, Cinkarna : Elgktro 7:3, Elcktro : Savinja 8:2, Libela : (^inkarna 2:8, ZNG : Klima 0:10 p. f. Kovinotchna : Tkanina 6:4, Elektro : Libela 6:4. V Žalcu so imeli sindikalno prvenstvo po- sameznikov v šahu. Udeležba je bila precej slaba. 1.—2. mesto Štorman in Ranzinger 10,5 3. Debevc 8,5 točk. V Preboldu bodo /.a pokal turističnega dru- štva Prebold proti koncu prihodnjega meseca velike tekme v spomladanskem krosu. Raču- najo z udeležbo atletov iz vse Slovenije. DOBER NARAŠČAJ Pionirji celjskega smučarskega kluba so se minulo nedeljo udeležili republiškega prven- stva v veleslalomu na Krvavcu. Kljub skrom- nim pripravam, ki' so jih imeli zaradi po- manjkanja snega, smo lahko z njihovim na- stopom kar zadovoljni. Nekaj najboljših se je v svojih kategorijah uvrstilo med prvo dvajsetorico. Morda bi ob drugačnih pogojih cejski pio- nirji dosegli še več. Toda spomniti .se mo- ramo, da načrtno delajo šele v letošnjem le- tu, ko .so pri klubu anpžirali mladega pro- fesionalnega trenerja Vilija Koražijo, ki pa pravi, da bi morali angažirati Se več mladih smučarjev. Konkurenca in s tem kvaliteta med njimi bi bila še večja. MNOŽIČNOST PA TAKA v soboto je bilo pri Celjski koči sindikal- no pn'enstvo v veleslalomu, ki ga lahko šte- jemo med največje in najmnožičnejše letošnje smučarske prireditve na vedno bolj zasedenih celjskih smučiščih. Preko 90 članov osemnaj- stih celjskih sindikalnih podružnic je nasto- pilo na precej zahtevni progi za veleslalom. Tekmovalci so bili razdeljeni na kategorije do 35 let in od 35 let naprej. Med mlajšimi člani je bil vrstni red sledeč: 1. Rom (Ingrad) 42,2, 2. Cetina P. (Zav. za napr. gosp.) 43,2, 3. Cater (Avto Celje) 44,2, 4. Mastnak (Železarna) 46,0, 5. Jagrič (Zav. za napr. gosp.) 46,8 — Ekipe: 1. Železarna 248 točk. 2. EMO 128,5, 3. Libela 121, 4. Zav. za napr. gosp. 113, 5. Savinja 86, točk. Starejši čani: 1. Uršič (Toper) 40,9, 2. Nun- čič (Aero) 41,8, 3. Kopitar (Zav. za napr. gosp.) 43,6. 4.-5.. Videčnik (toper) in Mulej (Libela) 47,8 —'Ekipe: 1. ŠIKC Štore 62,5 točk, 2. Zav. za napr. gosip. 58, 3. Toper 56,5, 4. Železarna 53, 5. Libela 39,5 točk. Članice: 1.—2. Cvahte (Skupščina) in Žumer (Pravna pisarna) 58,2, 3. Arbajter (Aurea) 60,0, 4. Orač (EMO) 67,3, 5. Kopitar (Zav. za napr. gosp.) 69,0, — Ekipe: i: Železarna 15, 2. Skupščina 14,5 in Pravna pisarna 14,5 4. EMO 14, 5. Aurea 12. NASVETI Rjo odstranite s tkanine z meša- nico drobne kuhinjske soli in limo- ninega soka. ^ Posodice in skodele, v katerih pri- pravljate hrano dojenčke, je tre- ba kdaj pa kdaj očistiti s toplo vodo, v kateri je raztopljena žlica sode bi- karbone. Rumenkaste madeže, ki jih je na tkanini pustil likalnik, bo obelilo sonce, temnejše pa boste morali ovlažiti z enoodstotnim superoksi- dom in jih po petnajstih minutah splakniti s čisto vodo. Nato perilo namočite v raztopljeni detergent in ga čez dobro uro operite. TEŽAVE POVSOD OBCNI ZBOR NK ŽALEC . . . Te dni se je NK Žalec uvrstil med društva, ki pretresajo in ugotavljajo razne težave pri svojem delu. Pred dnevi so imeli svoj občni zbor. NK Žalec že nekaj let zapovrstjo uspeš- no nastopa v L razredu CNP, pa tudi že ne- kaj let zapored osvaja drugo mesto, tako tudi po zadnjem jesenskem delu. Kot so sklenili na občnem zboru, se bodo bolj zavzeli za vzgojo mladine, saj brez za- ledja ne morejo več napredovati. Tako tudi ne bo izumrla tradicija, da je Žalec edino visoko uvrščeno moštvo brez tujih igralcev. Novi predsednik kluba je znan športni dela- vec Rudi Bizjak. ... IN TVD PARTIZAN BRASLOVCE Zbora v Braslovčah minulo nedeljo so se poleg aktivnih članov udeležili tudi pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij, šol, turističnega društva in drugi. Iz poročil je bilo razvidno, da so v pre- teklem letu najuspešneje nastopali odbojkar- ji, ki tekmujejo v II. slovenski odbojkarski ligi. Sekciji orodne telovadbe in namiznega tenisa sta delovali le do proslave 60-letnice društva. V preteklem letu je bilo precej go- vora o ureditvi telovadišča in okolice telo- vadnega doma, vendar vsega njso storili. Uspešno so proslavili tudi 60^etnico društva, ko so pripravili pester spored. Kot povsod drugod pa se tudi tu borijo s precejšnjimi finančnimi težavami. Ob občinskem prazniku je društvo od OZTK Žalec prejelo denarno nagrado 1.000 N-din kot najuspešnejše društ- vo v žalski občini. A. V. m T. T, 24.2.1967-št. 7 7 KOMPAS OBVEŠfA VABIMO VAS \A IZLETE: 1. V času od U. marca 1967 — lO-dnevno potovanje z avtobusom v LOURDES—AVIG- NON—MILANO—PADOVO. Prijave do 5. mar- ca 1967. 2. Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGA- RIJO, SSSR in TURČIJO v času od 24. aprila do 3. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967. 3. 12-dnevno potovanje v AMSTERDAM— BRUXELLES—LUXEMBURG, v času od 16. do 27. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967. 4. 8-dnevno potovanje na AŽURNO OBALO in v CHAMONIX v času od 16.—23. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967. 5. 9-dnevno potovanje v PARIZ in na AŽUR- NO OBALO v času od 24. aprila do 2. maja 1%7. Prijave do 20. marca 1967. 6. 7-dnevno potovanje v PARIZ v času od 30. aprila do 6. maja 1967. Prijave do konca marca 1967. 7. 4-dnevno potovanje v MILANO v času od 20. do 23. aprila 1967. Prijave do 1. aprila 1967. 8. 6-dnevno potovanje v PRAGO—BERLIN— NORNBERG v času od 1.—6.. aprila 1967. Prijave do 30. aprila 1%7. 9. 8-dnevno potovanje z letalom v MOSKVO in LENINGRAD. Prijave do 10. marca 1967. 10. 7-dnevno potovanje v ZURICH in ZER- MATT, v času od 10.—17. aprila 1967. Prijave do 10. marca 1967. 1.-MAJSKA POTOVANJA: ' 11. 7-dnevno potovanje v času od 26. aprila do 2. maja 1967 v ZtJRICH—JUNGFRAUJOCH —INNSBRUCK. Prijave do 20. aprila 1967. 12. 9-dnevno potovanje v LONDON v času od-26. aprila do 4. maja 1967. Prijave do 26. marca 1967. 13. 8-dnevrto potovanje v RIM—NAPOLI— CAPRI od 25. aprila do 2. maja 1967. Prijave do 25. marca 1967. NAPROŠAMO KOLEKTIVE IN INDIVI- DUALCE, DA ZAHTEVAJO V NAiSI POSLO- VALNICI BARVNI PROGRAM VSEH KOM- PASOVIH IZLETOV V LETU 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. MALI OGLASI PRODAM FIAT 600 in Primo NSU prodam. Informacije pri ROPAN, Ljubečna, Škofja vas. FIAT 750 prodam. Silvo Gradišnik, Ponikva pri Grobelnem. KOMPLETEN elektrovarilni transfrfrmator na eno ali dve fazi z osmimi prestavami, že- lezni valj za skobelnik 105 X 750 mm, nože za ribanje zelja raznih velikosti proda: Ja- kob Pilih, Trnovi je 203, Celje. GRADBENO parcelo v zazidalnem okolišu Ostrožnega prodam. Naslov v upravi lista. PO ZMERNI ceni prodam hite ansamblov: Beatles, Rolling Stones, Kings, Mamas und Papas, Troggs in drugih. Vlado Jereb, Ce- lje, Trg Oktobrske revolucije št. 1. KOMPLETEN akvarij in rabljen divan pro- dam poceni. Ivan Jereb, Celje, Trg Okto- brske revolucije 1. OSEBNI avto »Austin 1800« prodam. Ogled 4. in 5. marca 1967 v Celju, Celestinova 6 (Skalna klet). DOBRO ohranjen štedilnik — desni proda po ugodni ceni: Rovšnik, Zg. Gorče Braslovče. DOBRO ohranjeno trodelno omaro (rjavo ple- skano) prodam. Ogled popoldne: Popovič, Celje, Gregorčičeva 5. ŠIVALNI stroj »Bagat« nov, prodam. Kersni- kova 11. HIŠO in garažo prodam ugodno. Šarlah, Ce- lje, Ulica Bratov Kresnikov 34. VINOGRAD — novo zidanico in sobo prodam. Vinko Mernik, Hotunje 27, Ponikva. NAJNOVEJŠI superavtomatični pralni stroj »CANDI« tovarniško nov z garancijo pro- dam. Naslov v upravi lista. KROJAŠKI šivalni stroj prodam ugodno. Franc Dobovičnik, Breg 43, Polzela. 4000 kg Sladke krme proda: Slavko Pavlm, Celje, Košnica 13. DNEVNO sobo prodam ugodno. Trnovlje 197. JABOLCNIK prodam. Naslov v upravi lista. STAVBNE parcele naprodaj. Pišite na šifro »Okolica Žalca«. DVA otroška vozička globokega in športnega, uvožena skoraj nova prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO dograjeno do prve plošče prodam. Mi- ha Cesar, Celje, Ulica XIV. divizije 2. NSU Primo 175 prodam- ugodno. Grabner, Ce- lje, Trubarjeva 6. FRIZERSKE stole proda: Frizer Riko Gro- belnik, Celje, Kocenova 2. Kmetijski kombinat Žalec obrat »MIROSAN«, Petrovče Vam nudi sledeče sadike: jablane, hruške, češnje, breskve, marelice in češplje. Sadike se dobijo vsak dan od 7. do 13. ure. KUPIM ZASTAVA 750 dobro ohranjeno kupim. Na- slov v upravi lista. NOVEJŠO enostanovanjsko hišo s komfort- nim stanovanjem ali polovico dvojčka z ga- ražo v bližnji okolici Celja kupim. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKA pomočnica srednjih let sprejme zaposlitev pri tričlanski družini. Celje, Ozka ul. 1, pri Sovič. KVALIFICIRAN šofer vseh kategorij išče kakršnokoli zaposltev. Naslov v upravi li- . , . GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe in po možnosti starejšo sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Vehovar, Celje, Obla- kova 3. STANOVANJE KOMFORTNO enosobno vjsokopritlično stano- vanje v bloku na Otoku, s centralnim ogre- vanjem zamenjam za enako ali dvosobno v I. ali II. nadstropju proti visoki odškodni- ni. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »OTOK II«. STANOVANJE iščeta mladoporočenca. Na- jemnino plačata za 1 loto vnaprej, meseč- no tudi do 30.000 S-din. Naslov, v upravi lista. ZAMENJAM veliko sobo v centru mesta za stanovanje z dvema ali več prostori. Ko- zovinc, Celje, Tomšičev trg M. SOBO oddam moškemu. Naslov v upravi li- sta. LEPO sobo z vsemi pritiklinami zamenjam za sobo v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. ENOSOBNO sončno stanovanje z vrtom za- menjam za nekaj večje brez vrta. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »MA- REC«. MATI 7. devetletno hčerkico išče enosobno stanovanje v Celju ali bližnji okolici. Nu- di do 20^000 din nagrade. Na vselitev lahko šc počaka. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro >DOM«c. Turistične objave PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest v zdravliščih Dobrna, Rogaška Slatina ter v hotelih Evropa in Celeia v Ce- lju, Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Pla- ninskem domu v Logarski dolini in drugih. Rezervacije so potrebne samo za skupine ob sobotah. PREVOZNOST CEST IN SNEŽNE RAZMERE Vse ceste so prevozne, snežne razmere: Celj- ska koča 20 cm snega, vlečnica dela, Svetina 15 cm snega, vlečnica dela, Mozirska plani- na iOO cm snega, Logarska dolina 20 cm in Rogla 50 cm, Tončkov dom na Lisci 20 cm snega. Opozarjamo, da je pfomet na Celjsko kt>čo ob sobotah, nedeljah in praznikih eno- smeren. IZLET V LJUBUANO Olepševalno in turistično društvo Celje pri- reja dne 4. marca izlet v Ljubljano, z ogle- dom Verdijeve opere Ples v maskah. Vstop- nice so že na razpolago v Turističnem ura- du Stanetova 15, poleg kina Metropol. PRIREDITVE , V Celju Imajo ples vsako soboto v Samo- postrežni restavraciji, v Rogaški Slatini in Dobrni pa vsako soboto in nedeljo. ZAHVALA Izgnancem Krušovljanom, ki so namesto venca na grob pokojinemu vodovodnemu instailaterju Avgustu štoku iz Celja podarili 20.000 S^in in tovarišici Rozaliji Rozman iz Sve- tine, ki je odstopila obveznice ljud- skega posojila za Skopje v znesku 3000 S-din v ikorist Zveze slepih Ce- lje — vsem iskrena hvala. OPOZORILO Vsem, ki bodo širili neresnične do- datne govorice v zvezi pokopališča in detlu na pokopališču, kar v Celj- skem tedniku ni zajeto, bom zahte- val sodni postopek in dokumentira- ne dokaze. Grobar Alojž Pisanec. OBVESTILO Ravnateljstva osnovnih šol v Ce- lju: I. osnovne šole, II. osnovne šo- le, osnovna šole I. celjske čete, IV. osnovne šole, osnovne šole Frana Vrunča in osnovne šoile Frana Kranj- ca obveščajo, da bo vpis otrok (ro- jenih 1960) v 1. razred osnovne šole 1., 2. in 3. marca od 8—II in od 15— 17. ure po določenih šolslkih okoliših na omenjenih osnovnih šolah. »DRVOTOKARIJA« Zagreb, Pe- trinska 53 sprejme v zaposlitev les- ne strugarje. Nastop takoj. Plača od- lična! Komisija za nabavo in prodajo OS pri trg. pod j. Kurivo Celje — pro- daja industrijske tračnice. Prodaja bo 4. marca 1967 ob 9. uri na skla- dišču Mariborska cesta 7. TEHNIŠKA ŠOLA CELJE razpisuje javno licitacijo za prodajo na- slednjih osnovnih sredstev: — avto CITROEN — furgon v voznem stanju, — stružnico, — žago, — vrtalni stroj — 2 kom.' — električni bojler (200 lit.) 2 kom., — razno drugo orodje. Licitacija bo v tocek, 28. februarja 1967 v šolskih de- lavnicah, Pot na Lavo, in sicer za državni sektor od 8. do 10. ure, za zasebni sektor pa od 10. do 12. ure. ZlVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 25. februarja do 4. marca 1967: Marjan Tiselj, veterinar, Ceje, Savinjska 3 (Savinjsko nabrežje) tel. 28-71 REMONTNO PODJETJE LJUBNO OB SAVINJI — ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRUŽ- BENI LASTNINI razpisuje na podlagi 24. člena Temeljnega zakona o gospodarskem poslo- vanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SFRJ, št. 35/65), z 10. členom zakona z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65) in sklepom seje DŠ podjetja z dne 10. 2. 1967 ter sklepa seje sveta za družbeni plan in finance SO Mozirje z dne 25. 8. 1966 JAVNO DRAŽBO ki bo dne 10. marca 1967 ob 9. uri v poslovnih prostorih pod- jetja, za naslednje stanovanjske hiše in ostale objekte: 1. Stanovanjska hiša v Podvolovjeku št. 2, izklicna cena 9.000 N-din. 2. Gospodarsko poslopje, delnd zidano, delno leseno, iz- klicna cena 5.000 N-din. 3. Kašča, lesena, izklicna cena 1.000 N-din. 4. Stanovanjska hiša v Podvezi št. 34, izklicna cena 5.000 N-din. 5. Gospodarsko poslopje, delno zidano, delno leseno, iz- klicna cena 7.200 N-din. 6. Kašča, lesena, izklicna cena 400 N-din. Interesenti si lahko predhodno ogledajo navedene objekte na licu mesta. Pol ure pred pričetkom dražbe so dolžni intere- senti deponirati pri predsedniku komisije 10 o/o, varščino v go- tovini, s čekom ali virmanskim nalogom, vendar je treba za slednja dva priložiti potrdilo banke, da so sredstva likvidna. Kdor ne bi zadostil tem pogojem, ne bo pripuščen k dajanju ponudb. Plačilni pogoji bodo podani na dražbi sami. Objekti se bodo prodali skupno enemu interesentu, z izje- mo kašč. Ljubno ob Savinji, dne 20. 2. 1967 Številka: 35/67 ZAVAROVALNICA CELJE NAGRADILA J. MURKA ZA IZSLEDITEV UNIČEVALCA AVTOMOBILOV Javnost je že seznanjena, da je neznana oseba v zadnjih mesecih uničevala lak na osebnih avtomobilih, parkiranih v Cuprijski ulici. Med oškodovanci je bil tudi tov. J. Murko iz Trnovelj pri Celju. V 14 dneh mu je uspelo izslediti povzro- čitelja. Zavarovalnici je bilo prijavljenih 18 primerov. Ocenjena škoda presega 500.000 S-din. Ker je tov. J. Murko z odkritjem storilca prekinil nadaljnje primere poškodovanja vozil ter tako zaščitil zavarovalni sklad, ga bo Splošna zavarovalnica Celje nagradila s 500 N-din. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD razglaša prosto delovno mesto: VODJE TKALNICE Pogoji: tekstilni inženr tkalske smeri s 4-letno prakso v bombažni avtomatski tkalnici, ali tekstilni tehnik — tkalec z 8-letno prakso v bombažni avtomatski tkalnici. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Prijave pošljite na naslov Tekstilna tovarna Prebold. RAZUMEVANJE ZA ENOTNO AKCIJO Aero 50 milijonov za drsališče Kaže, da je pobuda akcijskega odbora za izgradnjo nekaterih športnih in rekreacijskih objektov v celjski občini naletela v delovnih organizacijah na izredno razumevanje. Gre namreč za enotno občinsko aiccijo, v kateri naj bi letos povsem uredili notranjost pro- storov pod tribuno na atletskem stadionu, zgradili tribuno na umetnem drsališču v celjskem mestnem parku ter nadaljevali s predvidenimi deli v rekreacijskih središčih. Z delovnim načrtom akcijskega odbora, ki ga vodi predsednik celjske občinske skupšči- ne Zdravko Trogar so bili seznanjeni vsi de- lovni kolektivi v celjski občini. Hkrati s tem pa jih je odbor zaprosil za ustrezno pomoč. Prvi razgovori in prvi sklepi gospodarskih or- ganizacij potrjujejo, da so v kolektivih pod- prli skupna prizadevanja. Naj na prvem me- stu omenimo kolektiv Aera, ki se je odločil, da bo prispeval za izgradnjo umetnega dr- sališča nadaljnjih 50 milijonov starih -dinar- jev (doslej je namreč prispeval že 23 milijo- nov starih dinarjev). V pismu, ki so ga pred- stavniki kolektiva prinesli predsedniku celj- ske občinske skupščne in mu tako, pravza- prav na slavnosten način sporočili sklep de- lavskega sveta, so med drugim napisali, da so se odločili za namensko dodeltev sred- stev predvsem zavoljo tega, ker menijo, da so bila doslej vplačana sredstva koristno na- ložena v ta objekt, ki omogoča rekreacijo tako mladini kot starejšim. S takim objek- tom, so še napisali, kakor je novo celjsko drsalšče, je mesto pridobilo tudi v pogledu turizma. Podoben sklep z namensko dodelitvijo sredstev za drsališče je sprejel tudi kolektiv Javnih naprav, ki je v ta namen izločil 500.000 starih dinarjev. Več ali manj podobne sklepe so sprejeli tudi nekateri drugi kolektivi. Ta- ko se je delavski svet Klime odločil za en milijon starih dinarjev za sofinanciranje šir- ših družbenih potreb. Tudi kolektiv Elektro- signala je sklenil prispevati v ta skupni sklad en odstotek bruto ustvarjenih skladov v lanskem letu. In končno je tudi kolektiv Auree sprejel načelno odobritev, da bo pri- speval ustrezen delež za sofinanciranje skup- nih potreb. To so prvi sklepi kolektivov za sofinanci- ranje športnih in rekreacijskih objektov. Že ti kažejo na izredno razumevanje — zlasti je treba pohvaliti kolektiv Aera — in popol- no podporo načrtu, ki ga je sprejel akcijski odbor. Zaradi tega pričakujemo, da bodo tam tem zgledom kmalu sledili še drugi. IZIETXIK CELJE 1. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete po ožji in šir- ši domovini. Za šolsko mladino do 31 .3. še popust. AKCIJA SLOVENJ GRADEC! VSI IZ VSEH SOL NA RAZSTAVO »Mir humanost in pri- jateljstvo med narodi«. Pouk ne bo trpel. Za popoldanske razrede orga- niziramo prevoz in povratek dopol- ine, za dopoldanske popoldne. Ce- na prevoza v obe smeri iz Celja je samo 260 S-din, vstopnina 100 S-din. Skupni ogled razstave le 360 S-din. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM- SKI IZLETI V TUJINO IZ CELJA: TRST — preko Sežane za 41 N-din, preko Gorice za 46 N-din. VIDEM (UDINE) — TRST za 51 N-din. BENETKE dvodnevni izlet za 125 N-din. V GRADEC ali CELOVEC za sa- mo 33 N-din. DALJŠI IZLETI V ODLIČNEM ARANZMANU: CORTINA D'AMPEZZO za tri dni od 8. do 10. 4. za samo 197 N-din, idealna smuka, številne Vlečnice — nizka cena. Prijave do 20. 3.. Spre- jemamo prijave posameznikov ter organiziranih skupin. LOURDES za deset dni. Cena je samo 890 N-din. Prijave sprejema- mo do zaključenega števila. Za or- ganizirane skupine ipop-usb. RIM za šest dni od 3.—8. aprila za 589 N-din. Prijave do 10. 3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ- NIKE: številni programi so že v vseh po- slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na Azumo obalo Francije ali v Švico. Tri-dnevni izleti v Dolomite ali na čehoslovaško. V Italijo, na Madžar- sko in kombinirano po domovini in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU- PINE POSEBEN POPUSTI ZA OR- GANIZIRANE SKUPINE PROGRA- MI PO ŽEUI! ZA ORGANIZATOR. JE POPUST! 3. OSTALE TURISTIČNE USLUGE Posredujemo nabavo potnih listov ter vizumov, vozne karte za avione, spalnike ter Vlak. Posredujemo rezervacije na šir- šem celjskem področju (zlasti še za Gornje Savinjsko dolino) ter po- vsod po Jugoslaviji in tujini. 4. VSE lURISTlCNE USLUGE V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IZLETNIKA CELJE — nasproti kolodvoru, VE- LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST- NIK, KRAPINA. IZLETNIK CELJE RAZNO SKLADIŠČE dam v najem manjšemu obrtni- k\i. Naslov v upravi lista. MLAJŠO upokojenko za dopoldansko varstvo otroka iščem. Jožx; Geršak, Celje, Kajuho- va 7. OTROKA vzamem v varstvo za 8 ur dnevno. Ana Cesar, Celje, Uiica XIV. divizije 2. Slovensko Ijadsko gledališče Celje Sobota, 25. februarja ob 15.30 uri: A. Christie: MIšELOVKA.. I. šolski abon- ma in izven. Sobota, 25. februarja ob 19.30 uri: Žarko Petan: BESEDA NI KON.T. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so še na razpo- lago. Nedelja, 26. februarja ob 10. url: A. Christie: MIšELOVKA. I. mladinski nedeljski abonma in izven. Nedelja, 26. februarja ob 15.30 uri: žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Nedeljski popoldanks abonma in izven. Ponedeljek, 27. februarja ob 19.30 url: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v Ravnah na Koroškem. Sreda, 1. marca ob 19.30 uri: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Gostova- nje v Velenju. Četrtek, 2. marca ob 19. uri: J. Benavente: LA MALOUERIDA. III. mla- dinski abonma in izven. Sobota, 4. marca ob 15.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. 1. šolski abonma in izven. Nedelja, 5. marca ob 10. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. I. madinski nedelj.ski dopoldanski abonma in Izven. Nedelja, 5. marca ob 16. uri: Žarko Petan: BESEDA NI KON.T. Gostova- nje v TopolSici. Trgovsko podjetje »JELŠA« Šmarje pri Jelšah razglaša prosto delovno mesto ANALITIKA Kandidat mora imeti dovr- šeno višjo komercialno, ali njej enakovredno višjo šolo z vsaj nekaj prakse. Nastop službe: marec 1967. Posebni pogoji: trimesečna preizkusna doba. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek po pravil- niku o delitvi OD podjetja. Prošnje sprejema do vključ- no 11. marca 1967 uprava pod- jetja. OGIAŠUJTE V CEIJSKI TEDNIK! FRAN JAKLIČ ZGODOVINSKA POVEST Napisal sem povest, ki se je dogajala na ribniških tleh 1701. leta. Zajeta je iz aktov, ki so jih pisali pri krvavi ce- sarski sodbi meseca malega in velikega travna istega leta v ribniški graščini in ki so shranjeni v našem deželnem muzeju. Anton Lesar, katehet in učitelj slovenščine na ljubljanski višji realki, ki je izdal leta 1864 spis »Ribniška dolina na Kranjskem«, je v dvanajstem poglavju svoje knjige pod naslovom »Poslednja čarovniška pravda« v slo- venščini priobčil zapisnik te pravde. Tam pove, da jih je poslovenil tedanji graščak, iskreni rodoljub Karel Rudež. Časi, v katerih so se vrstili dogodki, so bili hudi. Ljudje si še niso opomogli od turških napadov, cesar Leopold se je vojskoval s Francozi za dediščino v Španiji, po deželi so hodile naborne komisije s svojimi bobnarji in z denarjem ali s silo zbirale vojake »za cesarja«. Zemlja je slabo rodila. Kar pa je ribniški dolini ostalo za pomladanskim mrazom, so vzele jesenske povodnji, ki so redno zalivale spodnji konec doline. Kmet, ki je sejal žito in je imel nekoč velike donose, se je čudil, ko je videl, kako skromen je pridelek in koUko praznih lazov je na obdelani njivi. In ko je ža- losten hodil ob njivah in premišljeval, kako bo živel, se je spomnil na jate ptičev, ki so se ob setvi zgrinjale po njivah. In toča in povodnji in druge uime tudi niso bile kar tako. Skrivaj so si začeli šepetati, kasneje pa na glas: Ta hodi na Klek, ona pa je zaznamovana na plečih. Kar očitno so ka- zali za njimi. Kaščo so imeli v Karlovcu. Tja so tovorih leseno in lončeno robo, nazaj pa turščico in drugo žito. Davki so bili strašni. Še celo dekla je morala dajati letno od svojega zaslužka šest grošev. Po cerkvah so pobirali srebrnino in zlatnino za vojno. Tudi draginja je bila neznosna. Za mero soli je bilo treba dati dve meri žita in še hitro je bilo treba zamenjati, da si tovornik (tisti, ki je tovorii — op.) ni premislil, zavezal vreče in šel dalje. Kdor ni tovorii in kup- čeval, kdor ni znal izdelovati blaga za trg, ni imel denarja v žepu. — 4 — Že v zgodnjih dopoldanskih urah je bil trg poln sej- marjev. Tovore so razložili na trgu pod gradom in sicer tako, da so bili na eni strani trgovci s soljo, ob drugi pro- dajalci žita. Preden so razpostavili blago, so odšteli tržnim čolnarjem pristojbino, ki je bila odvisna od količine blaga. Ob pokopališču so Gorenjci in Slemenci razstavili svojo leseno posodo. Na spodnjem koncu so imeli Dolenjci svojo robo, ki je »pela kakor zvon«. Ob kapelici Sv. Rožnega ven- ca so imeli svoj prostor platnarji, ki so trgovali s kmeti- cami za najrazličnejše izdelke. Kako dolge so bile mere, ko so merili kupljeno blago, in kako kratke, ko so ga pro- dajali! Ob obeh straneh ceste, ki je vodila na trg, so stali štanti, pokriti z belim platnom in tudi nepokriti. Tam so razstavljali blago domači klobučarji, krznarji. Vmes so raz- kazovali Lahi svojo bleščečo robo in bele zobe. Gorenjski kovači so ponujali najrazličnejše žeblje, sekire in motike, pasti za zverjad, čekane in orodje. Debeli srebrni gumbi na črnih telovnikih so pričali, da je njihova obrt donosna. In tako je bilo na sejmu najti blago iz vse dežele. Po trgu je valovila pestra množica sejmarjev. Tu so se srečevali znanci iz prejšnjih sejmov, mešetarji in trgovci, ki so se glasno pozdravljali. Nič manj živahno ni bilo na živalskem sejmu onstran vode, na Mlaki. Mešetarji so sklepali kupčije s kletvicami in psovkami, koze so meketale, krave mukale. Kozje črede so razširjale oster duh. — He-e-e! Mukaj! Vrag te vzemi! Molči! Tržani so imeli okna, obrnjena proti kozjim čredam, zaprta. Veliko ropota je povzročal vojaški bobnar, ki je hodil po trgu in zdaj pa zdaj tako močno udaril po bobnu, da je preglušil sejmenjski trušč. Spremljali so ga vojaki v rdečih hlačah in belih kamižolah. Dva sta imela dolge ko- njeniške sulice, na katerih so bile pripete zastave v cesar- skih barvah. Ko se je bobnar ustavil, sta stopila obenj in uprla sulice ob tla, sicer pa sta hodila pred njim in mu — 6 — A Kaj sem pa naredila? Kje so moji otroci? Biriči so imeli veliko dela preden so jo spravili zopet malo dalje. — Kaj pa je naredila reva? so spraševali ljudje in jo pomilovali. — Boste že videli? so odgovarjali biriči. — Ni tako ne- dolžna kakor se dela. V množici, ki se je gnetla in prerivala za biriči, so po- samezniki dvigali pesti in vzklikali: * — Glejte jo! še eno so prijeli! Točo je delala! Ti hudi- čeva baba, ti! Vmes je bilo slišati jokanje otrok: — Mati! Mati! Naša mati! Izpustite jo! Oče, pomagajte! Oče! Sejmarji so se umikali na obe strani, radovedno opazo- vali čuden sprevod in sočutno spraševali: — Kaj pa je na- redila? — Coprnica je! — Izpustite revo! Kaj pa more narediti ženska? — Kaj? Izpustiti jo? To, ki točo dela? so odgovarjali ljudje. — Hitro jo zaprite, dokler ne dobi pomoči! Le v keho! In na grmado! Ženska se je zopet vrgla na tla, jokala in vpila: — Ne grem, pa ne grem! Pustite me! Biriči so si zastonj prizadevali, da bi jo dvignili in spravili naprej. — Kar primimo jo in nesimo! je zavpil močan dedec Jz množice in se pognal k biričem. — Sam jo nesem, če ne gre drugače! Ženska je kričala in otepala z rokami, a vse zaman. Bilo je preveč rok, ki so se stegovale po njej. — Pomagajte! Pomagajte! je vpila na ves glas. — Gre- gor! Gregor! Reši me, Gregor! Ljudem .se je ženska smilila in pomagali bi ji bili, če ne oi bila v zvezi s hudičem. »Pod jablano« so imeli robo lončarji iz Nemške vasi. '^ed njimi je bil Krznič z dvema dečkoma, ki sta poma- — 2 — Gostilne pa so bile polne. Tovornik je lahko zaslužil, lončar je hitro prodal svoje izdelke, rešeta so šla dobro izpod rok in tudi žlice in škafi. Tržan ni ravno stradal. To- vorniki in drugi potujoči obrtniki so mu dajali zaslužiti, tako da je bila tržka »župca« precej mastna tudi takrat, ko je bil kmečki ričet zelo redek in prazen. 1. NA SRAMOTNEM KAMNU Na beli ponedeljek je bil v Ribnici semenj. Sejmarji so prišli iz oddaljenih krajev s svojim blagom že več dni pred sejmom. Crnopolti Poljanci v belih oblekah so s hrva- ške meje pritovorili na majhnih konjičkih koruzo, pšenico in drugo žito, ki so ga naložili v Karlovcu. Od tam so pri- hajali tudi z vinom, ki so ga dobili v metliških vinogradih in iz bližnje Hrvatske. Z gornjega konca doline so priha- jali laški trgovci z najetimi tovorniki, ki so jim prenašali blago s semnja na semenj. Prinašali so barvano volneno blago, rute in svilene trakove, sukno iz Padove, pa tudi dišave in pisane pasove. V ličnih usnjenih torbicah, ki so jih nosili pripasane navadno na golem životu, so imeli prstane in uhane, ki sicer niso bili vedno pristno zlato, a so vendar pristajali premožnim hčeram iz trgov in gradov, »Kozjebradec« je jezdil na visokerh konju, za sedlom pa je imel nekakšno pernato naslonjalo, da se je lahko nanj naslonil, ko je z zaspanimi očmi motril bedne tovornike in njihove še bednejše konjiče ali pa dremal. Hkrati z njim so prihajali visokorasli in koščeni čiči; njihovi konji so bili otovorjeni z mehovi, v katerih je bilo olje z obmorskih bregov, sladka brežanka, tudi vinski kis. Nosili so ogromne mehove, napolnjene s soljo, ki so jo dobili ob morju ali spotoma v Cerknici in drugod, kjer so bile solne zaloge. Znoj so si brisali z rokavi, a gole prsi so se jim svetile kot z oljem namazan baker. Z Gorenjskega so fužinarji v skrinjah pritovorili žeblje in železno orodje, v omotih kose in srpe. Konje so vodili - 7 — gala očetu razpostavi jati blago in sta pazila na ženske, ki so izbirale posodo. Kupcev je bilo veliko. Zlasti Krajinčanke iz Strug in tam čez so poznale Krzniča, ki je tovorii z lonci po tistih krajih in so navalile nanj. Šalil se je z njimi in jim obljubljal, da zopet pride s svojimi piskri, ko bo napravil dovolj velike, kajti doma imajo velike peči in tudi ženske so velike, pa morajo biti zato tudi piskri veliki. Tedaj je zaslišal obupni glas žene. — Jezus! Moja ženska! Kaj pa ji je? je vzkliknil pre- strašen, pogledal na cesto in ko jo je zagledal, izpustil skle- do in skočil proti gneči. Kar odrival je ljudi, ki so mu bili na poti. — Kaj pa hočete moji ženski? je zavpil in položil roko na ramo bližnjemu biriču? — Ali je ne izpustite takoj? — Ljubi moj mož! Reši me! je zajokala žen^, otroci pa so vzklikali: — Oče! Oče! Oče! Birič mu je pomolel bodalo. — Še tebe zvežemo in od- peljemo! Ko se je Gregor pognal, da bi dosegel ženo, so ga za- ustavili. Ni se jih mogel otresti. Obupno je vzkliknil: — Lu- cija! Kar ugrizni ga! Kaj pa je naredila? Tedaj pa se je oglasil njegov sosed. Kovač: — Kaj se delaš nevednega? Na Klek je hodila! — Moja baba? Nikoli! Nikoli! Izpustite jo! Nedolžna je! Silil je za njo, pa ni mogel naprej, ker so ga krepko držali. ^ Tako je nedolžna kakor vsaka taka! je bilo slišati iz množice; nekateri pa so se krohotali. — Krvavi rihtar bo dognal resnico! je vpil Kovač. — Sedaj vem, zakaj mi je lani krava poginila! — Kaj ni nekčij takega požrla? ga je zavrnil Gregor. — Za vrtovi, koder je tvoja baba hodila, tudi ni nič raslo! se je oglasil drugi. — Ta prava coprnica jc! so vpili ljudje. — Na grmadi naj se .scvre, hudičeva dekla! Le hitro na rihto z njo! — Ljudje božji! To ni res! Zmotili ste se! Izpustite jo! Moja žena je! Svojo dušo dam, če je coprnica. Nikoli Mfi _ 3 - sami. Kdor je imel več tovorov, je imel s seboj hlapca. Ši- rokoplečim in okrogloličnim Gorenjcem se je poznalo, da jih obrt dobro preživlja. Od Gotenic sem pa so prihajali Bajtarji, otovorjeni z brentami. Prinašali so južno sadje, rožiče in sladko grozdje, ki so ga zamenjavali za rumeno maslo, kakršnega so v Reki in drugih obmorskih mestih prodajali za beneško srebro. Na .semenji dan so iz bližnje in daljnje okolice vreli ljudje. Med prvimi so prišli Dobrepoljci in Krajinčani, vi- »sokorasli zgovorni ljudje, noseč na semenj maslo, polhove in lisičje kožuhe, goneč govedo in koze. Bradati Kočevarji s kozjimi čredami in govejo živino, le malo večjo od drob- nice, so se valili proti spodnjemu koncu trga. Oprtani so bili s kožami lisic, jazbecev, kun, polhov in druge zverjadi, ki je je bila polna okolica njihovih prebivališč. Vso zimo so lovili in nastavljali pasti, sedaj pa nesli na semenj sa- dove svojega lova, da jih prodajo nemškim in laškim kup- cem, ki jih bodo potem spravili v Italijo, na Francosko in na obale Severnega morja, kjer jih bodo predelali krznarji v dragocena oblačila. Lončarji so pripeljali svoje zaloge, a vaščani izpod Velike gore, s Šlemenov in iz Lašč svojo suho robo. Pozimi so obdelovali les in narejali najraznovrstnejše orodje in posodo, zdaj ga bodo zamenjali za zrnje in usnje, za sol in platno in morda bodo iztržili tudi kakšen groš. Kako majhni so bili možje v primeri z visokimi krošnjami, ki so jih nosili! Sinovi s krošnjami, hčere so bile obložene z drugo robo, otroci so nosili posodo. Tu rešeta, tam škafi in brente — vsak izdelek je označeval sej mar j a po njiho- vem poreklu. — Preveč ste se obložili! so ogovarjali tisti, ki so bili hit- rejši, one, ki so zaostajali. — Najbrž res. Kar ne moremo naprej. Kakor da bi imeli zvezane noge. Nekaj nevoščljivosti je,bilo v besedah počasnežev, saj so vedeli, da bodo oni prej na mestu in bodo zato dobili tudi ugodnejši prostor. -5 - utirala pot skozi množico. Druga dva vojaka sta bila zra- ven samo zato, da sta dražila ženske in nagovarjala fante. In še en vojak je hodil z njimi. Ko je bobnar nehal bobnati in so ljudje obmolknili, je vzel papir in začel raz- glašati v nemščini, potem pa bral »po kranjsko pefel go- spoda obrsta«, ki pravi »da gnadljivi gospod cesar vodijo vojsko s Francozi in nabirajo soldate. Kdor nima grunta ali babe, se mora postaviti pod mero. Melda se pri go- spodu obrstu, ki imajo v gradu svoj kvartir. Tam se vpiše in dobi na roko denar.« In potem so šli vojaki z bobnarjem naprej in čez ne- kaj časa je zopet razglašal »pefel gospoda obrsta'- in so vojaki nagovarjali mladeniče in lovili dekleta, če so bile preveč v ospredju. Vojaki so nabirali mladeniče ves dan, vendar brez po- sebnega uspeha. — Cesar naj se sam vojskuje s Francozi, so si mislili. — In obrst naj postavi svojega psa pod mero, denar pa obdrži. Le malokdo se je javil; povečini lahkomiselni mladeniči, ki jih je premamila bleščeča uniforma ali ki so zagrešili hudodelstvo in so se z begom v vojsko hoteli izogniti sodbi. Ko se je ob. zadnji maši ob enajstih izpraznila še cer- kev, v kateri so že od ranega jutra brali svete maše, je bilo na sejmu najbolj živahno. Prodajalci so hvalili blago, kupci zbijali cene. Kdor je že nakupil, kar je mislil, je hodil po trgu in iskal znance in prijatelje, da bi šli v gostilno. Tedaj pa je na spodnjem delu trga nastal strašanski trušč, vpitje in jokanje. Na cesti je bila velikanska gneča, po njej so štirje biriči pehali pred seboj žensko, ki je jo- kala na ves glas, vila roke in prosila: — Pustite me! Nič nisem storila! Nikoli nisem bila na Kleku! Vrgla se je na tla in se hotela premakniti: — Usmilite se me, ljudje božji! Mojih otrok se usmilite! Kje je moj mož? Biriči so bili neusmiljeni. Suvali so jo, da je padala in jo spet Suvali, dokler ni vstala. — Ne grem, pa ne grem! Pustite me! Usmilite se me! bila na Kleku! Lucija! Lucija! Reši se! je vpil Gregor brez- upno, ko je spoznal, česa so obdolžili njegovo ženo in v kakšni nevarnosti je njeno življenje. — Otroci, pomagajte materi! Z vsemi močmi si je prizadeval, da bi se otresel po- besnele množice in se prerinil do biričev. Ti so napol nesli, napol vlekli njegovo ženo, ki je vpila in klicala na pomoč, jokala in grizla kogar je mogla. Tako je žalostna procesija prišla na trg do sramotnega kamna, ki je stal pred gradom. — Na kamen z njo! je zavpil nekdo, da je preglušil vso množico. — Na kamen! Vsi naj jo vidijo! je kričala množica in biriči so jo postavili na kamen, na katerega so sicer po- stavljali le tatove in tiste, ki so se kako drugače pregrešili. — Naj jo vidijo! Tako so jo brez obsodbe postavili na sramotni kamen. In ko se je zgrudila, so jo zopet dvignili in jo držali, da jo je lahko vsakdo videl. — Le j te jo! Le j te coprnico! Lucija si je z rokami zakrila obraz. In ko so ji suroveži roke strgali z obraza, je nagnila predse glavo, da so se ji vsuli razpeti lasje čez obraz. — Pokažite, kje je zaznamovana! Razgalite jo! so vpili vsevprek. Lucija se je upirala, grizla in suvala tiste, ki so jo hoteli sleči. — Gregor! Gregor! Pomagaj! je ponavljala venomer. Človek krščanski, reši me! Pomagajte, ljudje božji! Mož ni mogel do nje. Sto rok ga je zadržalo, ko se je skušal pognati proti njej. Živa stena se je pomikala pred njim, ki je ni mogel -prodreti. Znoj mu jc tekel po obrazu, moči .so popuščale. —Žena ... coprnica... ječe.. natezalnica ... rablp... Otroci so jokali in klicali očeta in mater. HUMOR BREZ BESED ALI REDKA PRILOŽNOST tiUAAKO FALE: G S 00 htn z avtosWšpom v soboto smo si ogledali konjske tekme in razstavo konj, zvečer smo se podali na mest- ne ulice, ki so se spremenile v zabavišče, in nato v plesno dvorano. Tu >\a s Fren- kijem šele Scpoznala, kako sc /najo hladni severnjaki hrupno zabavati. Vsekakor bolj kot mi z juga. Ko nas je večja skuf)ina od- šla k enemu izmed fantov na dom, sem mi- slil, da bodo priredili domačo zabavo, ven- dar sem se zmotil. Glavno besedo so imeli fantje, ki so se pogovarjali o poljskih pri- delkih, traktorjih, le o ljubezni ne. Moral sem jim opisati svojo domovino in govoriti slovensko. Naslednjega dne sva si ogledala gradbišče, kjer bodo z novim nasipom pridobili več ti- soč hektarov zemlje. Zanimiva je gradnja ta- kega nasipa. Najprej naredijo otok in nato s čolni dovažajo material, ga širijo v obe smeri, hkrati pa začnejo graditi tudi s kop- nega. Največje težave imajo s kamenjem, ki ga morajo uvažati iz Belgije. Ogledala sva si tudi ribiško vas, ki bo čez nekaj let brez morja in se bodo morali ribiči ali izseliti ali spremeniti v kmetovalce. PETEK, 2. SEPTEMBRA Včeraj smo si v Groningenu oglodali mest- ni .muzej, ki hrani dragoceno zbirko japon- skega in kitajskega porcelana, med slikami pa original Rembrandta in Rubensa. Popol- dne smo si ogledali 200 let star mlin na veter, ki Se vedno melje, vtem ko stoje drugi le še kot holandske znamenitosti. V soboto smo šli zgodaj na pot (potern ko smo se seveda prisrčno poslovili). V Harlin- genu smo prisostvovali tekmi dveh čolnov po mestnih kanalih. Sledil je najbolj zanimiv del najine poti, saj sva se peljala po več ko 30 kilometrov dolgem dijku. Na kraju, kjer je bilo morje najbolj globoko, so spojili oba kraka in postavili razgledni stolp z restavra- cijo. Naslednji počitek je bil v ribiškem na- selju Volendam, ki je tudi turističtio leto- višče, za katerega so značilna pisana ženska in otroška oblačila, medtem ko so možje v črnem. Preden se pripelješ iz severne Holandije v Amsterdam, moraš s trajektom čez morski kanal. Mostu se jim ni splačalo graditi, ker imajo v načrtu 2 kilometra dolg predor pod morsko gladino. Ko smo prispeli v središče milijonskega mesta. Smo odšli najprej v ki- tajsko restavracijo, opremljeno z reliefi in fi- gurami — brez lepakov in Maovih citatov! Zanimiv je bil tudi Siprevod cvetličnih vozov, grajen v stilu Tisoč in ene noči. Zvečer sva si ogledala še dekleta v izložbah, ki si pač tako služijo denar, vendar je v primerjavi z zloglasno hamburško ulico ta del nekako do- stojnejši. PONEDEUEK, 5. SEPTEMBRA Sva v Rotterdamu in se spominjava Amster- dama razsvetljenega z dolgimi verigami žar- nic, ki krasijo oboke mostov. Kakšne težave sem imel preden sem našel svoj hotel, kajti kanali so koncentrično razporejeni drug po- leg drugega in so si ponoči povsem podobni. Zjutraj .sva se odpravila na cesto, ki pelje proti Haagu. Po štirih minutah sva sedela v ai^eriški limuzini. Mirno amsterdamskega le- tališča, kjer vsako minuto pristane in vzleti več letal, smo drveli s hitrostjo 170 kilomet- rov na uro, kar je bil najin rekord in smo teh 50 kilometrov ravne ceste do Den Haaga tako rekoč preleteli. V prestolnici Holandije sva si ogledala vladno palačo, sedež mednarodnega sodišča, v splošnem pa s turističnega vidika ni pre- več zanimiva. Ulice so naju zelo utrudile. Kako uro sva pešačila ha izhodiščno cesto za Rotterdam, kjer sva hitro naletela na prijaz- nega šoferja, ki naju je s spačkom pripeljal do vrat mladinskega doma. Mesto je bilo med vojno močno porušeno; delno so ga ob- novili, delno na novo zgradili. Čudovit je pogled s stometrskega razglednega stolpa z re- stavracijo na vrhu. TOR£K, 6. SEPTEMBRA V Rotterdamu je bilo vse polno tu^ih štu- dentov, zlasti nenavadno pa je bilo srečanje hčerke in matere, ki sta se s kolesom od- pravili iz Bergcna preko Osla, po Danski in Holandiji v Pariz. Stopati sva pričla že dopoldne; sreča na- ma je bila vseskozi naklonjena. Najprej naju je voznik zapeljal do mesta Brede, od tu pa sva nadaljevala vožnja do belgijske meje z mladim hotelirjem. Mejni prehod smo pre- šli, ne da bi vedeli kdaj,, kajti mejni prehod je prost. 16 kilometrov pred Ant\verpnom sva morala zopet štopati; z belgijskim častnikom sva se peljala prav do Bruslja. Mesto je na pol poti med ekvatorjem in severnim tečajem in skoraj enako oddaljeno od važnejših zs hodnoevropskih metropol,, zaradi česar mi pravijo tudi srce Evrope, t^ravo srce je pra\ zaprav Ville Haute — zgornje mesto, kjer s- najmočnejši koncerni, ki imajo svojo vlada- vino lucli izven Belgije — v ZDA, Afriki, Ka- nacli itd. Tu je ogromen bulevar Rue de la Ro['cn<.e s kraljevsko palačo, konzervatori- jem, kraljevskimi muzeji, ogromnimi banč- nhni zgradbami, zavarovalnicami, spomeniki itd. Rue de la Regence pripelje naravnost pred .«9odno palačo, ki je večja od katedrale sv. Petra v Rimu in so tako mo^jočno verjet- no zgfadili zato, da bi vzbudili vero v pra- vico in pravičnost. Ob sodni palači je plo- ščad, s katere se nudi lep razgled na to ve- lemesto. Spodaj so barviti, bučni bulevarji, Grande Plače, ki velja za »največji salon« Ev- rope, je velik trg obdan z mestno hišo in bo- gatimi cehovskimi palačami, kipi meščanov, grofov in knezov. Blizu mestne hiše je tudi cerkev sv. Mihaela in Gudule, zanimiva že po tem, da so gradili 300 let in jc iz gotike priromala v barok! Amsterdam MODNE MUHE Da se tudi moška moda spremi- nja, dokazuje letošnja zima. Zalju- bila se je v vitke in visoke postave ter športni kroj. Namesto kravate pa naj bi možje zavezovali okrog vratu živopisano ruto, namesto te- lovnika iz enakega blaga kot je suk- njič, pa karirast model. , Umazane bluze in srajce iz sin- tetičnih tkanin, naj ne čakajo na pranje na dnu košare za umazano perilo, če bodo dlje časa zmečkane, boste gube zelo težko odstranili. Rajši jih pustite na obešalnikih. AMSTERDAM ČCDEŽNI OTROK S KOREJE • FANTie JE STAR DVE IN POL LETI, RAČUNATI PA ZNA KOr ODRASEL • PISATI IN BRATI SE JE NA- UČIL PRI SEDMIH MESECIH • KIM SEDI V ŠOLI SKUPA, S 13-LETNIMI SOŠOLCI IN SE DOLGOČASI O Z DVEMI LETI IN POL JE PO- STAL PESNIK, NE VE PA KAJ KO BO ENKRAT ODRASTEL. Kim je presenetil svoja starša že ko se je rodil. Bil je ves pokrit s čr- nimi puhastimi dlačicami. Pri treh mesecih se je čm puhec »poslovil« povsod tam, kjer ga ni treba, zato pa je mali Kim dobil zobke, ki so se belo lesketali, kadar je klical mamo in očka — tudi to je že znal pri treh mesecih. Kim se je še naprej razvijal bli- skovito. S petimi meseci je deček krepko korakal na lastnih nožicah in razumljivo govoril svojo materin- ščino. Pri sedmih mesecih je čudež- ni otrok znal že pisati in brati ter igrati šah. Nobenega dvoma ni bilo več, Kim je čudežni otrok, kot je bil Mozart in še mnogi. Precej svojega intelekta je Kim lahko dobil po starših. Oba sta zelo priznana profesorja v Seulu na univerzi. Tudi babica, ki je bila pes- nica, je morala svojemu vnučku kaj zapustiti. Zanimivo je pri vsem tem to, da starša niti nista opazila nadarjeno- sti otroka, katerega vrstniki samo kričijo in močijo posteljo. Sosed je prvi opazil Kimov talent in ga začel razvijati, šele pozneje, nekako pri petih mes«cih, sta se vzgoje lotila tudi starša. Ce naj verjamemo po- ročilom je Kim pri dveh in pol le- tih napisal zbirko pesmic, poleg ko- rejščine se je naučil tudi kitajščine in angleščine — v šoli pa mu ne de- la preglavic pouk, ki je predviden za osmi razred osemletke. Kar pa je najbolj špasno pri ču- dežnem otroku Kimu, fantič je nam- reč v hudi zadregi, če ga vprašajo, kaj bo, ko bo velik. Ne more se od- ločiti. Svojega znanja se verjetno ne zaveda, saj okleva med poklicom strojevodja in gasilca, no, včasih pa si zaželi, da bi bil ministrski pred- sednik. Kim je v središču pozornosti znanstvenikov, toda starša se zelo trudita, da bi deček ne odstopal od vrstnikov, da bi živel tako, kot je primerno njegovi starosti. Ljubezen, politika in voliunstvo že dolgo je želela Helga obiskati Boha v Berlinu. Nekega dne, bila je že jesen, je moral komandant službeno tja; vzel jo je s seboj in jo odložil pri Bobu. — Hi, ljubica, je veselo rekel Bob. Razkazal ji je Berlin, Čeprav razen ruševin ni bilo kaj videti. Zvečer pa jo je peljal v ameriški klub. Tu so bila seveda tudi dekleta, v glavnem nemška. Med njimi je bila neka Gisela, ki se je očitno lepo zabavala z Bobc\m. Plesala je z njim in nikoli ji ni odrekel, Helga pa je obsedela za mizo. Potem je videla, kako sta se poljubljala. Kaj naj bi naredila drugega kakor odšla? In to je tudi storila; zelo nepremišljeno, kajti kaj naj dela dekle ponoči v Berlinu brez vojaškega spremstva, v Berlinu leta 1945? Prebivališča ni imela, treba pa je bilo paziti, da je ne bi zaprli. Edini znanec sredi velikanskih ruševin je bil ko- mandant Sidrov, ki je stanoval v hotelu, rezerviranem za sovjetske častnike. Šla je tja in poklicala vratarja. Ta jo je oštel: — Kaj pa bi rad? Ste znorel, kaj? Ne veste, da je ponoč policijska ura...? — Rada bi govorila s podpolkovnikom Sidrovim. — O pol treh zjutraj? — Sem njegova tolmačka in je zelo važno. P(> kazala je svoje dokumente s podpisom Sidrova in vratar se je takoj izgubil. Helga je čakala pred vrati in srce ji je močno bilo. Komandant bo zelo jezen. Toda Sidrov ni bil jezen, četudi je bil že dolgo v postelji. — Kaj pa se je zgodilo, Jelena? — Nič, tovariš komandant... Pričela se je jo- kati. — ... Rada hi čimprej domov. — To ni mogoče, je rekel — zdaj ne morem dobiti šoferja. Kot kup nesreče je stala pred njim in lahko bi izkoristil priložnost in jo povabil v sobo. Bob bi to gotovo storil. Toda Sidrov ne. — Zal nemški državljani tu nimajo vstopa, rekel. — Toda bova že kako prebila noč. Ostanek noči sta prebila v čakalnici železniŠk^ postaje. Ni bilo sicer udobno, toda Helga se je op komandantu čutila varno. Pripovedoval ji je o svo]^ družini. Bil je iz Gorkega, enega najstarejših mest Rusija- MAY MAC NEER ZLATA MRZLICA — 45 - XII. MARIPOSA Majhno misijonsko mestece San Jose je dremalo v opoldanski tišini. Pod napuščem v preddverju je spal nek Mehikanec, ki si je potegnil širokokrajni klobuk globoko na oči. Nič se ni premikalo, le leno ščene se je stegovalo na soncu ter zdaj pa zdaj šavsnilo za bolhami, ki so ga grizle ... Zdajci je V rtiestece prijezdil možak, opravljen po kalifornij- sko. Malomarno, pa vendar vzravnano je sedel v sedlu. Pred go- stilno se je jezdec ustavil in razjahal v slogu, značilnem za vojaka. Med vrati gostilne je prišleca opazoval tujec. Njegova obleka je bila vrezana po vzhodnjaški modi. Vzhodnjakar, ki je tako ra- dovedno motril jezdeca, je bil Taylor, poročevalec newyorškega časnika »Tribune«. Jezdec si je dal opravka s sedelnimi torbami in klical: — Jose! Jose, pomagaj mi razsedlati! — Med vrati se je pojavil mehikanski hlapec in se primajal k jezdecu: — O,^gospod major! Jose bo vsak trenutek prišel, si, si... — Hlapec si je oprtal torbe in odšvedral v gostilno. — Major Fremont, ali ne? je zdajci povzel poročevalec Taylor in stopil jezdecu naproti. — Že od samega začetka ste se mi zdeli znani in kar sram me je, da vas nisem spoznal. Moje ime je Tay- lor. Delam za »Tribune«. Zelo sem vesel, da vas najdem tukaj! — Dasiravno se je majorju hudo mudilo, tega ni pokazal. Krepko je stresel časnikarju roko in pokramljal s Taylorjem. Fremont je veljal za največjega pionirja Divjega zahoda. Skupaj s stezosled- cem Kitom Carsonom je prepotoval področja, kamor dotlej še ni stopila belčeva noga, področja, ki še niso bila vrisana na zemlje vide. Njegove karte o deželi med Mississippijem in Pacifikom so bile nad vse koristne in rešile prenekatero karavano, ki je čez celino krenila na zahod. Major je prišel na zahod v času vojne med Američani in Mehikanci in je skrbel za varnost ter zvestobo pokrajine do Združenih držav. Major je v gostilni naglo poobedoval, se pokril in v diru od- jezdil. Njegov cilj je bil Monterey, kjer st^ živeli njegova žena Jessie in hčerka Lily. Majorjev konj je živahno kopitljal čez pokrajino, jezdecev obraz pa je sijal od zadovpljstva. Major je bil sicer zelo zadržan — le redko je njegov obraz zrcalil veselje in brezskrbnost. Zdaj je Fremont mislil le na Jessie in Lily, ki nista mogh niti slutiti, da ju bo obiskal. Major Fremont je kupil lep kos zemlje blizu Montereya že leta 1847. Kupčijo je zanj napravil amerikanski konzul. Dve leti — 47 — Major Frčmont se je med ježo spominjal dogodkov zadnjih tednov, ki so bili vse prej kot prijetni. Preden je odjezdil v Mon- terey je v San Franciscu dobil od prijatelja zajetno posojilo, na- kupil je hrane in drugih reči za zlatokope, pa tudi nekaj pohištva ter oblek za hčerko in soprogo. Vse to je poslal iz San Francisca v Monterey. Ko je major prijezdil do hiše, kjer sta živeli žena in hči, je kot mladenič skočil s sedla: — Jessie! — S to besedo na ustih je stopil skozi vrata in obstal. Soba, ki jo je Jessie opremila kar najbolj domačno, je bila na mah polna radostnega vzburjanja. Jessie je sedela pri kammu in šivala, mala Lily pa se je valjala po veliki medvedovi koži. Fremont je še vedno stal pri vratih. Spuštil je dve težki usnjeni torbi na tla in ju z drhtečimi rokami odprl: — Jessie! Tole je naše. Mi smo bogati, Jessie! — Jessie še ni nikoli videla v soprogovih očeh toliko ognja, tudi takrat ne, kadar je pripovedoval o svojih bitkah z Indijanci. Spu- stila je pogIed'na usnjeni torbi. O, bog! Saj sta bili zvrhani zlata: — To je vse naše? Vse to zlato? — je kriknila. — Da, vse to in še veliko več. Moji kopači so ga našli na naši zemlji. Mi smo bogati, Jessie. Zelo bogati. — Fremont je dolgo pripovedoval in objemal ženo in hčerko s svojimi močnimi rokami. Pripovedoval je, da je kupil v San Franciscu lepo kočijo, ki mora vsak čas priti. Kupili bodo konje in odšli na ranč Miraposo. Tam bodo taborili in videli, kako pri- haja zlato iz zemlje. Tri vreče, v vsaki zlata za petindvajset tisoč dolarjev, so polovica od tistega zlata, ki so ga našli na površini. V globini ga mora biti še veliko več, je sanjaril Fremont. — Očka! Kaj pomeni beseda Mariposa?, je hotela vedeti Lily. — Mariposa je po špansko metulj, ljubica. V dolini na našem ranču rastejo lilije, katerih cvetovi so podobni metuljim krilorn.— Zvečer, ko je deklica že spala, se je Fremont posvetoval z Jes- sie, kaj naj storita z zlatom. Jessie je bila zato, cia ga dobro skri- jeta. In res, skrila sta ga pod postelje. Fremont ni dolgo zdržal v Montereyu. Dražila ga je misel na dolge kolone kopačev, ki so bile na poti v njegovo kraljestvo. Dobro je vedel, da kopanje na površini in izpiranje ne bo dolgo uspešno. Major je imel dober načrt. Sklenil je kupiti stroje in najeti nekaj inženirjev, ki bodo odprli pravi rudnik in iskali zlato - 46 - pozneje se je major s svojo soprogo podal na pot, da bi v novi deželi zgradil udoben dom. Jessie je z Lily dopotovala po morju do San Francisca, kjer ju je čakal Fremont. Major je samo nekaj dni popiej dopotoval čez celino. Pot je bila izredno naporna, saj so mnogi iz karavane zgubili življenje zaradi lakote in mraza v divjini zahodnih gora. Fremontova družinica se je iz San Fran- cisca podala na pot h kupljenemu posestvu, toda ko so prišli tja, so bili nemilo presenečeni. Kupljena zemlja ni bila prav nič po- dobna Fremontovim predstavam. Bila je velik kos puščobne divji- ne med hribi. Zakonca sta na prvi pogled spoznala, da od te zemlje ne bo mogoče živeti, denarja pa jima je ostalo le malo. Bodočnost se je kljub majorjevi slavi kazala v zelo mračni luči. Major Fremont sam ni vedel, kaj mu je storiti. Posestvo je bilo res veliko, vrh tega pa- je ležalo blizu krajem, kjer so našli zlato. Fremont je upal, da utegne ležati zlato tudi v njegovi zemlji. Ma- jor se je spomnil na skupino mož, s katerimi so potovali kos poti skupaj, skupino, ki je prihajala iz Sonore v Mehiki. Poiskal jih je in se z njimi pogovoril. Ce je na ranču Mariposa — tako so imeno- vali njegovo posestvo — potem naj kopljejo. On bo skupino oskr- boval s hrano in drugimi potrebščinami, zlato pa, ki bi ga našli, bo skupina delila s Fremontom na polovico. — 48 — V globini, kjer morajo biti bogate žile zlata. še preden je v Monterey prispela kupljena kočija, je prispela novica, da je bil Fremont izvoljen za senatorja Združenih držav. V novopriključeni državi Kaliforniji so ga izbrali za svojega moža v Washingtonu. Major je uredil vse okoli svojih pravic na Mari- posi, potem pa hitro odjezdil v Monterey. Jessie in Lily sta bili že pripravljeni za potovanje nazaj na vzhod. Ko je major prišel, je bila Jessie ravno pregledovala njihov zaklad. — Včeraj sem slišala čudno pripoved, je hitela pripovedovati Jessie: — Nek zlatosledec je svoje zlato skril v votlo deblo starega drevesa. Ko ga je hotel spet vzeti, je bilo zlata le še malo. Ves obupan je razmišljal, kdo bi ga utegnil vzeti, zakaj tisti ni vzel vsega. Oprezal je in se močno začudil. Veverice so raznosile zlato zrnje in kamenje. Dolgo se je trudil, da je v raznih razpokah in štorih spet našel svoje zlato, toda vsega nikoli več... Sama sebi se zdim, da sem taka veverica. Vedno znova prestavljam naš zaklad iz skrivališča v skrivališče. — Ko so se Fremontovi vkrcali v San Franciscu na ladjo in potovali v New York, se je Jessie zdelo, da se za vedno poslavlja od tega dela Združenih držav. Bila je prepričana, da bodo dolgo živeli v Washingtonu, kamor bo nenehno tekla zlata reka iz Mari- pose. Jessie ni slutila, da bo senatorstvo njenega moža le kratko- trajno, da ne bo ponovno izvoljen. Ni slutila, da bodo kmalu spet potovali na zahod, da bodo kmalu potovali s kupljeno kočijo na Mariposo, kjer bodo živeli v majhni hišici v divjini. Ni mogla slutiti, da se njihove sanje o milijonih ne bodo uresničile, ker je pač Fremont bil veliko boljši vojak in raziskovalec kot pa pod- jetnik. Prav tako ni mogla slutiti, da bodo doline ob reki in po- tokih, ki namakajo Mariposo kmalu postale bojišče med vedno novimi množicami zlatosledcev in Fremontom, ki bo poklical celo vojake na pomoč, da bi branili njegovo posest, O vsem tem se Jessie Fremont takrat še sanjalo ni, pa ie vendar kmalu postalo resnica .., Za zdaj so bili Fremontovi sreč- na družina. Objeti so vsi trije stali ob ograji na parniku in gledali na San Francisco, ki se je pogrezal v temo. Prizor je bil res ču- dovit, San Francisco se je razvil v živahno mesto, ki so ga krasile prve zidane hiše. Vendar je bilo mesto še vedno veliko taborišče šotorov. Mala Lily je stegnila ročico in kazala na osvetljene šotore na obali: — Očka! Mamica! Poglejta! Šotori se lesketajo kot bi bili iz čistega zlata ,,, — Ima tri brate in dve sestri, je rekel, in vsi so študirali. Mlajši še hodi v šolo in njega ima najraje. Sam bi bil rad postal seveda inženir, a je prišla vojna in so ga vpoklicali! Zdaj namerava ostati v armadi. Ko je videl, da je utrujena in jo zebe, jo je ovil v svoj plašč. Potem jo je poljubil — staromodno — na čelo. — Lahko noč. Jelena. — Lahko noč, tovariš komandant. — Lahko mi rečeš Andrej, kadar sva sama. — Lahko noč, Andrej, je rekla in zaspala na nje- govi rami. Drugo jutro ji je Andrej^ kupil blago in nekaj sladkarij pa banane, ki jih še nikoli v življenju ni jedla. Na povratku v Giisten jo je poljubil še enkrat in to je opazil nemški voznik v ogledalu; odtlej je bilo jasno, da Ilelga Wannenmacher ima nekaj s koman- dantom. Ljudje lahko govorijo, kar jih je volja, njej /> bilo to vseeno, kajti Andreja je zares ljubila. Bil je pravi mož. Kot komandant Giistna je kraljeval nad pokrajino in njegova povelja so bili zakoni. Toda tega ne bo nikoli izrabila. Bil je vedno zadržan, a ne utes- njen, kadar sta bila skupaj. Vedno je imel povedati kaj zanimivega. Posebej je rad govoril o svojem ljub- ljencu Puškinu, kajti kakor večina Rusov je bil tudi Sidrov dokaj doma v literaturi. Morda je bil v vsem tem vzrok, da Helga ni pre- mišljevala, ko jo je nekega večera povabil v svoje sta- novanje. Pri njem je ostala čez noč, toda zjutraj ni jokala kakor takrat ob Bobu. Andrej je rekel: Jelena, jaz sem dvanajst let starejši od tebe, toda vseeno bi se rad poročil s teboj. Bi se tudi ti? Razlika v letih je ni motila, toda kako naj nemško dekle poroči sovjetskega častnika! Stalin tega ne bi nikoli dovolil. — To bi jaz že nekako uredil, je rekel Andrej. — Hočeš? še preden je odgovorila, je nekdo potrkal na vrata. — Kdo je? je vprašal Andrej. — Major Jačuk. Tovariš podpolkovnik, tu je oče tolmačke, išČe svojo hči. — Tolmačka Jelena je včeraj ostala pri svoji teti v Alslebnu, je v trenutku odgovoril Andrej. — Oprostite, da sem vas motil, tovariš podpolkov- nik, je rekel Jačuk in odšel s Helginim očetom. — Kakšna potegavščina! je rekel Andrej in se za- smejal. Oblekla sta se in Helga je skozi zadnja vrata zapustila stanovanje, ^topila proti postaji in počakala na vlak iz Alslebna. Potlej je poklicala domače in jim povedala pravljico o teti Lizi. Tako ni nihče izvedel o noči pri Andreju. Verjela je. Toda major Jačuk ne bi bil mož NKVD, če ne bi vse točno vedel, in tudi ne bi bil mož NKVD, če ne bi iz tega spoznanja naredil posledic. In te bodo za An- dreja in Helgo hude. Trdno sta se odločila, da se bosta poročila. Vpra- šanje je bilo samo, če bo Andrej dobil dovoljenje, toda kakšno pot, kot je rekel, bo že našel. Prihodnjič: ANDREJ MORA V RUSIJO dokamentirni podliatsk Leningrajska smrt V drugi svetovni vojni jc precej mno- žičnih tragedij: na Hirošimi je v nekaj trenutkih izgubilo življenje 16,000 ljudi, februarja 1945 jc v Dresdenu v dveh dneh izgubilo življenje 135.000 mož, žena in otrok. Toda leningrajska tragedija, ki je terjala skoraj milijon mrtvih, je brez pri- nierjave. Septembra 1941 so Nemci obko- lili I^-nangrad s približno tremi milijoni prebivalcev in jih obsodili na smrt od la- kote, Skoraj tretjina prebivalstva je umrla, Leningrad — nekdanji Petrograd — je bilo in je še vedno eno izmed najlepših mest na svetu. Dve stoletji je bilo mesto prestolnica in središče vsega kulturnega dogajanja Rusije, Gogolj, Dostojevski, Puškin, Aleksander Blok in Ana Ahmato- va bi ne bili brez mesta, za kar jih šteje- mo v književnosti, kakor bi mesto brez njih ne bilo, za kar ga štejemo v zgodo- vini, ki je bilo tudi sedež in izvor obeh re\'olucij. Leta 1918 je postalo glavno me- sto Moskva in kazalo je, da bo Leningrad zamrl. A že od leta 1924 je očiten ponoven vzpon mesta, ki je bilo ob začetku vojne spet eno izmed najbolj pomembnih kul- turnih in industrijskih središč Sovjetske zveze, ' Četudi ni bilo več glavno mesto dežele, je ohranilo svojevrsten patriotizem in Le- ningrajčani so vedno gledali na Moskov- čane zviška. V Stalinovih časih je tudi Leningrad doživel svoje črne čase, ki so se začeli Jeta 1934, ko je bil umorjen ru- ski revolucionar Sergej Mironovič-Kirov (rojen 1888), kar je pogojilo tridesetletne čistke. Žrtev teh čist je bila tudi pisatelji- ca Olga Bergholc, ki je morala leta 1937 prebiti nekaj mesecev v zaporu zaradi umetelno izmišljene obtožbe, a je bila vendarle v času obleganja najbolj zavzeta propagandistka v leningrajskem radiu. Njena knjiga spominov »Zvezde ob dnevu« kažejo najboljši primer svojevrst- nega leningrajskega ponosa, saj je hčerka zdravnika ob skorjici kruha in eni ciga- reti dnevno (druge cigarete je prihranila za svojega očeta) hrabrila Leningrajčane, četudi je v dnu srca nepozabno sovražila Stalina. Ko so se sovražne sile približevale Le- ningradu. sta bila Vorošdlov, vrhovni po- veljnik severnih armad in ždanov, vodja leningrajske partijske organizacije v ve- liki zadregi. Sredi juUja so izdali povelje za gradnjo obrambnega sistema. Skoraj milijon ljudi je do konca avgusta izkopa- lo 450 km protitankovskih jarkov, 25 km odprtih strelnih jarkov, napelo 645 km ovir iz bodeče žice, namestilo 315 km gozdnih preprek in zgradilo okoli pet tisoč strelnih zaklonišč iz lesa in cemen- ta. Proti koncu avgusta sta Vorošilov m Ždanov zahtevala, da se vse prebivalstvo, posebej še mladina, začne uriti za obram- bo Leningrada. Mesto je bilo pripravljeno na vzdor sovražnika: vse zgradbe so bile minirane, povsod pripravljeni strelni za- kloni in nikomur ni prihajalo na misel, da bi bila odločitev za obrambo samomor, temveč odločna želja, da mesto v resnici ohranijo. v xt Prve dni septembra iso zaceh Nemci obstreljevati Leningrad, od 8. do 10. sep- tembra pa so ga močno bombardirali. Bombardiranje je povzročilo vrsto poža- rov, a šele drugega dne se je protipožarna obramba znašla ni udušila večino poža- rov, Nemci so uporabili tudi tempirane bombe, ki z njimi protiavionska obramba ni znala ravnati in zato je precej ljudi izgubilo ižvljenja, Vorošilov je v tem po- ložaju izgubil vero n je 10, septembra od- šel v prve bojne wste, da bi ga Nemci tam ubili. Zato je Stalin naslednjega dne poslal v Leningrad Žukova, ki je v treh povsem reorganiziral obrambni sistem Leningrada, Nemci so spoznali, da mesta ne bodo mogli zavzeti v navalu, zaradi česar so se odločili za blokado, ki bi naj sestradala ljudi v mestu, ki je bilo po kopnem po- vsem odrezano, vse druge zveze pa so bile skrajno nevarne, V zraku so bili nadmoč- ni nemški »messerschmittd«, vodna pot po Ladoškem jezeru pa tudi ni bila najboljša, posebej še, ker jezero ni imelo nobenih pravih jpristanišč. Vedno znova radi postavljamo vpraša- nja, zakaj se Leningrad ni bolje oskrbel s hrano in zakaj se do zadnjega ni nihče spomnil na evakuacijo civilnega prebi- valstva, S prehrano je bilo neprernišljeno, ker so ob nemškem vdoru v baltijske re- publike in leningrajsko področje odpelja- li veliko tovornah vlakov žita na vzhod, namesto v Leningrad, Selitev pa je bila zadržana deloma zaradi prepričanja, da Nemci ne bodo napadli Leningrada, saj se sprva zanj očitno niso niti zmenili, kasneje pa za selitev ni bilo več niti časa, niti niso ponosni LcTiingrajčani mislili na to, da bi mesto zapustili. Blokada je zatekla v Leningradu 2,544.000 prebivalce^ (med njimi 400.000 otrok), a v okoliških predelih je bilo še 343.000 prebivalcev. Skupaj torej skoraj tri milijone ljudi. Ob začetku blokade so nemudoma preračunali, za kolikšno ob- dobje bi bile zaloge, ki so z njimi razpo- lagah, Izračun je bil porazen m nemudo- ma so terjali, da bi jim odbor za obram- bo v Moskvi omogočil dodatne zaloge. Vendar to ni bilo mogoče. PRIHODNJIČ: VELIKO GLADOVANJE TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM BLA60N N. VELIKO IN MALO TEHNO-HiERCAtOlI CELJE, SE PRIPOROČA ZA NAKUP IN VAS TEDENSKO OBVEŠČA Ob pestrem asortimanu in konkurenčnih cenah je odločitev za nakup najlažja, zato vas vabimo, da si ogledate naše zaloge: — gospodinjskega in gostinskega por- celana; — votlega, ravnega in kristalnega stekla ter jedilnega pribora; j — okrasnega porcelana (najrazličnej. še figurice, pepelnike itd.); — keramične obložne ploščice v vseli barvati itd.; Na veliko v enoti »Sleklo«, Stanetova ulica 23, na malo v trgovini »Krista- lija«,. Trg V. kongresa 5. — kompletno opremo za kopalnico; — plastične obtožne plošče; — alkaten cevi, svinčene in tlačne ce- vi; KRIMINALNI ROMAN 2 Umor v grobnici »Poslušajte!« Inšpektor je govorit počasi in razločno, kakor da bi na- ročal nekaj sila pomembnega zabitemu obliodniku ali zaostalemu otroku. »Nobene zgodbe vam ne mislim povedati. Jaz sem inšpektor Sciimidt z oddelka za umore in sem prišel sem po naročilu policijskega komisarja. Ne želim, da bi kdo pisal o meni. Tukaj sem po policijski dolžnosti, še več, tu sem zato, ker je nekdo izmed vaših posebej zatiteval mene. In ta naj bi bil neki gospod Četrti, če se ni komisar zmotil v imenu, kar bi ne bilo prvič.« Inšpektor je nameril prst v telefon« »Tako, zdaj bo najbolje, če dvignete telefonsko slušalko in kar po vrsti vprašate vse oddelke, če se je neki gospod Četrti splazil k vam, ne da bi vi vedeli zanj. In če že ne, potem poizvedite, kdo je poklical kifeljce in sporočil, da imate tu mrliča, zaradi katerega ne boste mogli prej mirno spati, dokler si ga inšpektor Sciimidt ne ogleda.« Zlatolaska je bila videti nesrečna. »Bojim se, da tega ne morem sto- riti,« je vzdihnila. »Toda poklicala bom gospodično Hookerjevo. Ona bo vedela, če je bit kdo umorjen. Če gospodična Hookerjeva ne ve, potem ne bo vedel nihče.« Dvignila je slušalko k svojemu školjkastemu ušescu in po- klicala gospodično Hooker. »Gospodična Hooker,« je vljudno zaprosila, »mislila sem, da mi boste lahko vi povedali najbolj zanesljivo. Ali imamo umor v hiši?« Kratek čas je bilo vse tiho, a potem — še vedno s slušalko na ušesu — se je ozrla k nama z zgovornim nasmeškom in drobnim prikimavanjem. To je bil nasmešek, ki je govoril: evreka! kar bi mogli prevesti iz grščine: samo počakajte, da končam telefonski razgovor. Čudovite novice imam za vaju! Ko je odložila slušalko, nama je pojasnila, da naju pričakuje gospod Islington v svoji pisarni v osemindvajsetem nadstropju. »Kar spustita se z dvigalom,« je dejala. »Pričakuje vaju.« Medtem ko sva čakala na dvigalo, se mi je posvetilo in zasmejal .sem se. »Seveda,« sem se dušii v smehu. »Garrick Islington IV. Komisar je spet vse zmešal.« »Kaj ga poznaš?« je vprašal inšpektor dvomljivo. Prikimal sem. »Kakšno podjetje pa je potem to,« je robantit inšpektor, »da ne po- znajo lastnih uslužbencev po priimku!« »Islington je njegov priimek. Garrick Islington IV.« »Bodi že jasen! Kako se torej piše: Islington ali Četrti?« »Islington. On je pravnuk prvega Garricka Islingtona in je zato Gar- rick Islington Četrti. Nekaj podobnega kakor mlajši, samo bolj tako ... pre- cej tako ...« , »Oh,« se je posvetilo tudi Schmlttyju. »Nekaj takega kakor pri kra- ljih?« »Točno!« Stopila sva v dvigalo. »Spomni nt, da bom to pojasnil komisarju!« je zagodrnjal inšpektor. Bilo je očitno, da so naju v osemindvajsetem nadstropju pričakovali. Dobesedno naju jc napadel enočlanski odbor za sprejem. Ta odbor je bil sveželičen mladenič z bleščečimi naočniki, s postavo nogometaša, skrodra- nlmi lasmi in sumljivo dobrimi zobmi. Nosil je ohlapne flanelaste hlače, ki so bile očitno brezbrižne in nedolžne pred likalnikom, in neoporečen ga- bardenast suknjič. Pogled je nezmotno uperii naravnost v inšpektorja. »Inšpektor Schmldt,« se je oglasil, jaz sem Cabot Sweeney. Gospod Islington vas pričakuje.« »Okay« je bil Inšpektor kratek. »Kje?« Osemindvajseto nadstropje je bilo očitno nasprotje tridesetega. Nje- govo vzdušje je bilo čisto meniško. Bilo je kakor labirint ozkih belih hod- nikov, s katerih se je odpiralo sosledje kabin, v vsaki pisalna miza, mizica za pisalni stroj, dva ravna stola In knjižna polica. Samo ena soba je bila drugačna: v njej je bil samo en stol. Toda to pomanjkljivost je bolj ko razkošno nadomeščalo modro oblazinjeno ležišče, na katerem je ležal moški. Ker smo stopali po hodniku naglo in ker je ležal moški plosko na hrbtu, buljU v strop, kolena je imel pritegnjena pod brado, a s stopali je mahal proti vratom, nisem mogel videti drugega kakor sedalo njegovih dobro skrojenih hlač In podplate njegovih čevljev. Bil je dobro obut. Sicer so bile vse kabine povsem enake — tiste s hodnika proti jugu mr- tvaško bele, a proti severu obarvane svetlo rumeno. Ko smo stopali vzdolž ozkega liodnika. Je načel najin vodič prijeten razgovor: »Vaše copate, gospod inšpektor, smo naročili. Prinesel vam jih bom v pisarno gospoda Islingtona.« »!VIoje . . . kaj?« je dahnil Inšpektor* »Vaše copate,« je ponovil mladenič. »Za vaše noge, veste. Želimo, da bi vam bilo udobno in če si l>oste karkoli zaželeli, mi samo sporočite. Rad bi vam bil na razpolago.« »Zdaj pa poslušaj!« Inšpektor je bil zaripel v obraz in njegove be- sede So bile podobne vpitju. »Kako veš, da me bolijo noge in kje si zvedel za številko mojih copat? Kaj se tu dogaja?« Cabot Sweeney se je samovšečno nasmehnil. »NOVICE,« je odgovoril, »vedo vse, kar je potrebno vedeti o vas. 2e dolgo smo kovali načrte, da vas uvedemo v naš krog. čakali smo samo na pravšen časnikarski povod. Poizvedbe o vas so popolne.« »Do številke čevljev?« Cabot Sweeney je prikimal. »Do številke čevljev,« je pritrdil. »Tudi to vam lahko povem, kaj radi jeste.« Z oprezajočimi očmi Je stopa Inšpektor dalje po hodniku. »Najbolje bo, če stopiva h gospodu Islingtonu,« je dejal, a vpil ni več. Njegov glas je bil zamolkel — In če bi ne bil inšpektor, bi dejal, da je bil preplašen. Ko smo se bližali proti koncu hodnika, smo zaslišali kričanje žen- ske. Imela je neverjetno izšolan glas, ki je celo v vročici strasti izgovarjal skrbno vsak končni soglasnlk. »Izzy,« je kričala, »vi ste najbolj stralioten bogokleten izzivač. Kaj morate res biti takšen bedak?« Odgovoril ji je moški z drhtečim glasom zaradi razvnetega čustva. »Travisu lahko poveste, kar hočete,« je grmel. »Jaz sem časnikar: najprej, nazadnje in vedno.« »In če je to vaša zadnja beseda,« je spet vpila ženska, »nikar ne re- cite, da vas nisem posvarila.« NADALJEVANJE OTTO KROME, ŠOFER KOMBIJA V EMSLANDU (ZRN) JE BIL NAENKRAT UJET MED ŽELEZNIŠKE ZAPORNICE, VRH VSEGA ŠE ZELEZNE. KAJ VSE JE D02IVEL V PIČLI URI DO TAKRAT KO so GA REŠILI, ZGOVORNO KA2EJ0 GORNJI TRIJE POSNETKI. NAJPREJ VLAK Z LEVE, KOMBI TESNO OB DROG NAPREJ, POTEM VLAK Z DESNE, HI- TRO K DROGU NAZAJ, POTEM SPET VLAK Z LEVE, SPET NAPREJ . . . VSE- LEJ JE ŠLO LE ZA POL METRA MIMO. VZROK ZA TO NEPRIJETNOST JE BI- LA OKVARA NA MEHANIZMU ZAPOR- NIC. DEDKOV ZAKON JE MRTEV, PROGLA- ŠA DESET ŠVEDSKIH ŠTUDENTOV, KI so USTANOVILI »VELIKO DRUŽINO«. PET PAROV ŽIVI SKUPAJ POD ENO STREHO IN VSI SO ZDRUŽENI PRI MI- ZI IN V POSTELJI. PRAVIJO, DA JE TA- KO MNOGO BOUE, VEDNO JE KDO V HIŠI, KI SE UKVARJA Z OTROKOMA, SICER PA NE BO OSTALO SAMO PRI DVEH. TRDIJO, DA JE ZAKON JVTFt) VECIMI BOLJŠI, DA JE EDINO TO RE- ŠITEV ZAKONA, KI BAJE ZMRZUJE V ANONIMNI DRUŽBI, EGOIZMU IN IZO- LIRANOSTI. DIANA DEW SI JE OSKRBELA VAR- NOST ZA NOČNO POTEPANJE PO PRO- METNEM MESTU. V OBLEKO JE VŠI- LA »BLAGO«, KI FLUORESCIRA C E PO- SVETIJO VANJO LUCI MOTORNIH VO- ZIL, PA TUDI DRUGAČE, SAJ JE OBLE- KA OPREMLJENA Z BATERIJO. LJUBEZEN IN RAK ZGODILO SE JE NA FINSKEM. MLA- DA SEIJA JE BILA BOLf^JA — RAK SMRT JE BILA NA PRAGU. TODA VSE- E.NO STA SE Z GUNNARJEM POROČI- LA. SEIJA JE ŽELELA OTROKA, PRAV- TAKO GUNNAR, DA BI IMEL V OTRO- KU TOLAŽBO, KO BO PRIŠLA NEIZ- BEŽNA SMRT... TODA ZGODILO SE JE NEKAJ, KAR TUDI ZDRAVNIKI NI- SO PREDVIDEVALI. KO JE SEIJA RO- DILA KREPKEGA DEČKA JE BOLEZEN IZGINILA IN Z NJO VSI SLEDOVI. SREČNA MATI JE POSTALA MEDICIN- SKI FENOMEN. NA MALI SLIKI SPO- DAJ MALI MIKAEL, NA VEČJI SEIJA IN GUNNAR. MAGIČNI LIK Vodovamo in nav- pično: 1. Enakomerni ča- sovni presledki, 2. švedski namizno- teniški as, 3. žlaht- ni plin, 4. turški otok v egejskem morju, 5. manjši kraj na Gorenj- skem, kjer je bil rojen pisatelj Ja- nez Jalen, 6. mer- ska naprava, 7. zasedanje. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK TIHOTAPEC S SLABIM ŽELODCEM Kongoška policija je bila pre.sene- čena, ko je med napol prebavljeno hrano potnika iz Rodezije zagledala nekaj diamantov v vrednosti 2.500 karatov. TihoLapcu je postalo slabo, pa je tik potem, ko je stopil iz leta- la, začel krčevito bruhati. Ni znano če mu je bilo hudo zaradi vožnje po zraku ali pa zaradi pretežke »hra- ne«. Da jc moral bruhati ravno pred policijo, je izjemna smola. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gregorčičeva 5. poštni predal 161, TELEFON: 23-«. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Draro Hribar. — časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik (19.'5()- 1954) in od 1953 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laiko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju. Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. I/.DAJA: Zavod za lnfonutttl\'no službo CcIJ«. TISK IN KLISEJI: .Cel|skl tl»k«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naroimuu 20 Li2.(XlO) din, Ml8tT»aJM1.000jjUn Tujin« 4() (»Hi), MACUN; TELErONI: EPP 30-85; NOVINARJI: 22-34 , 23-32, MALI OGLASI IN NAROČNINE 31-05, RADIO: 20-09.