primorski I
IT______________________dnevni li
Cena 600 lir - Leto XL. št. 245 (11.968)	Trst, nedelja, 14. oktobra 1984
-------—----------------------------------------——------
Nadaljnje posredovanje za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite
Enotna delegacija Slovencev v Italiji pri ministrih Andreottiju in Dizdarevicu
Optimistične izjave italijanskega zunanjega ministra glede Slovenskega stalnega gledališča
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
BOJAN BREZIGAR
TRST — Italijanski in jugoslovanski zunanji minister Giulio Andreotti in Raiif Dizdarevič sta včeraj na ločenih sestankih sprejela e-notno delegacijo slovenske manjšine v Italiji, ki je prosila za njuno posredovanje, da bi prišlo do čimprejšnje odobritve zakona za global n° zaščito, na katerega Slovenci v Italiji čakajo že vse predolgo. An d reotti je delegacijo, ki so jo sestavljali Viljem Černo, sen, Jelka Gerbec, Boris Race, Branko Pahor, Andrej Bratuž in Marija Ferletič, sprejel dopoldne na tržaški prefekturi, Dizdarevič pa je isto delegacijo z izjemo Branka Pahorja, ki ga je zamenjal Filibert Bencdetič, sprejel v popoldanskih urah v Gradežu.
Na srečanju z ministrom Andreottijem so člani delegacije uvodoma poudarili, da mora biti zaščita manjšin na osnovi italijanske ustave cilj celotne državne skupnosti. V ta sklop se uokvirja tudi problematika Slovencev, s katero je bil Andreotti že Prod leti seznanjen v svojstvu pred sodnika vlade in ki se od takrat, kar zadeva zakonsko zaščito, še ni bistveno premaknila z mrtve točke. V zakonu za globalno zaščito, je bilo poudarjeno, vidijo Slovenci sredstvo, s katerim bi jim država priznala dostojanstvo in jim nakazala nove perspektive razvoja.
Poseben poudarek so člani enotne delegacije namenili vprašanju Slovencev videmske pokrajine. Danes, so poudarili, ko ni več mogoče zanikati njihovega obstoja, prihaja do poskusov slepomišenja, ki jih narekuje °citen namen, da bi s tem delom manjšine ravnali drugače kot s preostalo manjšino, predvsem pa mu odrekajo pravico do jezikovne izobrazbe, kar je v nasprotju z osnovnimi človekovimi pravicami in z na-!i i syobode. Končno pa so člani delegacije, ki so načeli tudi nekatera vprašanja v zvezi s šolstvom in stanjem Slovenskega stalnega gledališča, poudarili, da prihaja do predlogov po diferenciaciji znotraj manj-sme, kar je nesprejemljivo, kajti zaščita mora biti enaka za vse Slovence. Postopek za odobritev zakona Pa je treba pospešiti in zakon mora predvsem pripadnikom slovenske manjšine zajamčiti, da bodo enako-yredni državljani. Naloga republike J°. da_ odstrani zapreke, ki danes preprečujejo enakopravnost slovenske manjšine, da manjšini nudi perspektive napredka.
Minister Andreotti je v kratkem odgovoru zagotovil, da bo posegel
tako pri predsedniku senata, kot tudi pri skupini KD v senatu in seveda tudi pri kolegih v vladi, da se postopek pospeši. O posameznih vprašanjih ni zavzel stališča, če izvzamemo nekatere probleme šolstva, o katerih je zagotovil poseg pri pristojnem ministru in probleme Slo venskega stalnega gledališča, s katerimi je bil dokaj podrobno seznanjen in o katerih je izrazil mnenje, da jih bo mogoče rešiti.
Na srečanju z jugoslovanskim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Dizdarevičem pa so člani delegacije najprej obrazložili stanje slovenske manjšine v Italiji. Ob pozitivni oceni dejstva, da se italijansko - jugoslovanski odnosi dobro razvijajo, kar nedvomno ugodno vpliva tudi na razvoj slovenske manjšine, so člani enotne delegacije poudarili, da sodi tudi zaščita manjšine v sklop izvajanja Osimskega sporazuma in v celovit sklop odnosov med obema državama. Tudi v tem okviru prosijo torej Slovenci v Italiji matično domovino za podporo v prizadevanjih za dosego svojih
pravic. Zveznemu sekretarju Dizda-reviču so nato člani delegacije podrobno obrazložili prizadevanja za odobritev zaščitnega zakona, vsebinske zahteve v zvezi s tem zakonom in stopnjo, ki jo je postopek sedaj dosegel v senatu.
Minister Dizdarevič je v odgovoru dejal, da se jugoslovanska stran na vseh dvostranskih srečanjih dosledno zavzema za popolno zaščito manjšin jugoslovanskih narodov v zamejstvu. To je konstanta jugoslovanske zunanje politike in bo taka tudi osta'a, tudi zato, ker temelji na načelu, da so manjšine most prijateljstva med narodi. To velja seveda tudi za slovensko manjšino v Italiji in ni srečanja med predstavniki obeh držav, na katerem bi Jugoslavija ne sprožila tega vprašanja. Tako je tudi na včerajšnjih razgovorih jugoslovanska stran vztrajala, da mora priti do o-dobritve zaščitnega zakona, ki mora vključevati celotno manjšino, kajti nedopustno je, da se na zemljepisni osnovi delijo pripadniki manjšine na tiste, ki imajo več pravic in tiste, ki jih imajo manj. Dizdarevič je de-
jal, da je na srečanju z Andreottijem poudaril, da je treba pospešiti postopek za odobritev zaščitnega zakona in da bi to krepilo stabilnost italijansko - jugoslovanskih odnosov. Andreotti mu je s tem v zvezi pojasnil, da obstajajo v senatu štirje zakonski osnutki in da je treba sedaj besedila
uskladiti in sestaviti enotni zakon. Zagotovil je, da bo že v ponedeljek govoril s predsednikom senata in ga prosil, naj poseže v tem smislu. Andreotti je Dizdareviču tudi govoril o stanju Slovenskega stalnega gledališča in izrazil mnenje, da bo moč sedanje težave premostiti.
Zunanja ministra jadranskih sosed na simpoziju v Gradežu
Perspektiva vodne poti Jadran - Donava prispeva k razvoju sodelovanja in miru
GRADEŽ — »V Trstu sem na svoj račun slišal nov, doslej ne poznan vzdevek. Če so mi rekli
OS1M1ST, ne vidim v tej besedi nobene žalitve ampak mi je le v čast, in sicer zaradi rezultatov, ki jih je prinesel osimski sporazum«, je italijanski zunanji minister Giulio Andreotti včeraj izjavil na simpoziju
o načrtovanju vodne poti Jadransko morje - Donava. Andreotti je nadalje dejal, da je Jugoslavija prenesla pr votno traso vodne poti z Reke na Tržič in da je izgradnja te poti po svojih mnogostranskih ugodnih političnih in gospodarskih posledicah, veliko več vredna kot pa manifesta cije, ki so jih v Trstu nekateri krogi prirejali proti sodelovanju z Jugoslavijo.
»V prihodnosti bodo blagoslovljeni samo tisti, ki bodo odpravljali sovraštvo in gradili mir«, je prav na koncu izjavil minister Andreotti in si tako v odgovoru na konstruktiven govor jugoslovanskega zunanjega ministra Dizdareviča poklical na pomoč religiozni besednjak.
Včerajšnjega dopoldanskega pričetka simpozija in njegovega popoldan skega nadaljevanja, so se poleg 2 zunanjih ministrov, udeležili predsednika Veneta in Furlanije - Julijske krajine Bernini in Cornetti, gra-deški župan Reverdito, poslanci, senatorji, deželni svetovalci, župani,
pokrajinski predsedniki, veleposlanik v zvezni skupščini za zunanje zadeve in koordinator za osimske sporazume Svetozar Starčevič in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ante Skateretiko, jugoslovanski kanzul v Trstu Drago Mirošič, član izvršnega sveta SRS in predsednik republiške komisije za mednarodno sodelovanje Marko Kosin ter ekonomski svetnik v ambasadi v Rimu Bogoljub Koprivica. Naj dodamo, da so na simpoziju sodelovali tudi predstavniki in strokovnjaki Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske.
Po pozdravnih besedah župana Re-verdita in predsednika Comellija, je zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Rajf Dizdarevič v svojem izvajanju poudaril, da so zamisel o izgradnji vodne poti vnesli v osimski sporazum tudi zaradi njene koristi za ostale evropske države. Dizdarevič je izjavil, da sta Italija in Jugoslavija podpisali osimski spo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jutri v Salvadoru srečanje med Duartejem in gverilci
Sinoči v Trstu v košarkarski C-l ligi
Nepričakovan spodrsljaj Jadrana
SAN SALVADCR — Vse je pripravljeno na jutrišnjo zgodovinsko srečanje med salvadorskim predsednikom Napoleonom Duartejem in predstavnici gverilskega gibanja Farabundo
Po obojestranskem dogovoru ne sme biti v mestecu La Palma niti en oborožen vojak ali gverilec. Vojaki so Pa Palmo zapustili včeraj, prav tako Pa tudi predstavniki gverile.
Srečanje bo v majhni cerkvici v yentru kraja, pred začetkom pogajanj, pa bo domači župnik italijanskega porekla, 69 letni Rufino Bugitti, daroval mašo.
Sestanku bo po predvidevanjih sledilo mnogo novinarjev, pa tudi d misi h političnih osebnosti, tako da se je ze postavil resen problem, kako bo stalo toliko ljudi v tako majhni cerkvi.
Medtem pa se oglašajo tudi kritiki
srečanja. Samozvana desničarska skupina »Tajna protikomunistična vojska« trdi, da pomeni ta sestanek »prvi korak države na poti h komunizmu«.
Vladni predstavnik, minister za kmetijstvo Carlos Aquilino Duarte Funes je medtem pozval prebivalstvo La Palme, ki je oddaljeno le 82 kilometrov od glavnega mesta San Salvador, naj se obleče v belo in tako pokaže obema pogajalcema, da si tudi in predvsem ljudstvo želi mir.
V včerajšnjih popoldanskih urah se je v La Palmi nepričakovano pokazala skupina vojakov, ki je pa mestece zapustila že nekaj ur kasneje. Predstavniki vojaških oblasti so po mirili ljudi, da so bili to vojaki, ki so zadolženi za varnost gverilcev, vendar pa so slednji po valovih »Radia Venceremos« to akcijo kritizirali.
BRANKO LAKOVIČ
TRST — V tretjem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige je Jadran sinoči nepričakovano, toda tudi zasluženo izgubil proti moštvu Fulgor ja Basket iz Fidenze, ki gotovo ni upalo, da bo lahko osvojilo točki proti našim
fantom, ki so v tem prvenstvu začeli z dvema zmagama in stoticama.
Kaže pa, da je zopet obveljalo športno pravilo, da se podcenjevanje drago plača. Uvodni zmagi sta verjetno preveč navdušili naše košarkarje, ki so mislili, da bodo brez težav strli odpor »na papirju« poprečnih gostov. Razpleti na igrišču pa so bili povsem
drugačni. Moštvo iz Fidenze sicer ne sodi v elito tega prvenstva, je pa homogena in uigrana celota, ki do potankosti izpolnjuje trenerjeva navodila.
»Pred tekmo smo se s fanti dogovorili, da ne bomo nasedli Jadranovi igri. Zavedali smo se namreč, da so jadranovci predvsem močnejši pod košema in v protinapadu. Zato smo umirili igro. Iskali ugoden položaj za met, v obrambi pa smo s strnjeno cono skušali onemogočiti prodore visokih Jadrunovih igralcev. Če dodam še, da smo tokrat zelo uspešno metali od daleč, potem lahko z zadovoljstvom ugotavljam, da smo povsem izpolnili plan in da smo tako osvojili zlata vredni točki,« je po nepričako-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V 2. kolu namiznoteniške A lige tesen poraz Kraševih deklet
NA 10. STRANI
• Perspektiva
Vendar znamenja popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom
NADALJEVANJg <š 1. STRANI
razum z velikim občutkom za dejansko stanje in da je določila in duha tega sporazuma, ki ga hočejo jugoslovanski narodi v celoti izvesti, potrebno krepiti v duhu helsinške listine. V dobrih odnosih ob meji je Dizdarevič videl pogoj za u trjevanje prijateljstva med obema državama in dodat, da bo ta projekt, kadarkoli ga že bodo izvedli, poapora dobrim odnosom med obema državama, ki so trajnica v jugoslovanski politiki.
Minister Andreotti, ki je kot predsedujoči »dal sam sebi besedo«, je izrazil zadovoljstvo za prvo srečanje s šefom jugoslovanske diplomacije in pri lem ugotovil, da bodo odnosi med Rimom in Beogradom toliko boljši, kolikor boljši bodo odnosi ob meji. Na sam projekt, ki ima ambiciozne cilje, je potrebno gledati in lerdisciplinarno, predvsem pa zanj zainteresirati države, podjetja, znan stvenike in delavce. Andreotti, v času sedanjega vratolomnega razvoja tehnike, ne vidi težav za izgradnjo plovne poti, če bo dovolj denarja in volje po povezovanju obstoječih in gradnji novih vodnih poli v Evropi kot alternative ostalim (dragim) prevozom. Zaradi gospodarskih težav ni mogoče, da bi pot hitro zgradili, loda do leta 2000, se pravi čez 16 let, je dejal Andreotti, pa ta projekt že lahko postane stvarnost.
Sicer pa prvo srečanje med šefoma italijanske in jugoslovanske diplomacije ni imelo za cilj samo politično podpreti gigantsko zamisel in tako postaviti temelje dolgoročnega sodelovanja in graditve miru v tem delu sveta, ampak sta ministra (o njunem pogovoru s slovensko delegacijo poročamo na drugem mestu) pregledala tudi nekatera poglavitna vprašanja bilateralnega značaja. Andreotti je pozdravil prizadevanja neuvrščenih držav za premostitev mednarodnih zaostritev. Državnika sta izrazila upanje, da bodo razorožit-veni napori uspešni. Kar zadeva ribolov v Jadranskem morju sta poudarila načelno suverenost in pooblastila gospodarske organizacije, naj poiščejo konkretne rešitve okoli tega izprašan ja.
Posvetovanje v gradeški kongresni dvorani je nudilo več priložnosti za bilateralne stike med ostalimi dejavniki, ki se udeležujejo simpozija. Danes se bo posvet nadaljeval na plenarnem zasedanju, za jutri pa je napovedan ogled trase vodne poti preko Gorice do Ljubljane.
GORAZD VESEL
Jutri odideta Ceausescu in Janos Kadar na obisk v Zahodno Nemčijo in Francijo
DUNAJ — Jutri bosta začela predsednika Madžarske in Romunije vzporedna uradna obiska v Franciji oziroma Zahodni Nemčiji. Obiska Jano-sa Radarja v Parizu in Nicolaeja Ceausesca v Bonnu sta pravzaprav še precej presenetljiva, če pomislimo, da je le pred kratkim vzhodnonemški predsednik Erich Honecker na pritisk Sovjetske zveze odpovedal obisk v Zahodno Nemčijo.
Je sicer res, da sta imela Madžarska, posebno pa Romunija, v zadnjem času precej samostojno politiko, delno neodvisno od Moskve, po drugi strani pa je tudi res, da ta dva obiska sovpadata z obdobjem največje nestrpnosti med Vzhodom in Zahodom v zadnjih letih.
Politični opazovalci menijo, da je bila politična linija Romunije, predvsem pa Madžarske, kljub zunanjemu videzu, vedno zelo blizu Sovjetske zveze in da ta dva obiska pomenita pravzaprav pretrganje te tradicije zvestobe.
Politiki pa medtem že ugibajo, o čem se bosta državna voditelja na svojih obiskih pogovar-
jala. Ceausescu se bo verjetno lotil problema jedrskega oboroževanja, ki mu je zelo pri srcu. Romunski predsednik je pravzaprav edini lider Vzhoda, ki dosledno poudarja potrebo po obojestranskem in ne le enostranskem razoroževanju tako držav zahodne kot tudi vzhodne Evrope. Zahodna Nemčija je prvi zahodni trgovski partner Romunije, njene odnose pa že dalj časa kvari pravzaprav predvsem nemška manjšina v Transilvaniji, ki se sicer izseljuje, vendar pa počasi. Vsak manjšinec, ki hoče oditi iz države, mora namreč Romuniji plačati zelo visoko vsoto, uradno za državno šolanje.
Radarjev obisk v Franciji bo dosti bolj miren od Ceausescovega. Madžarski predsednik je namreč obiskal Francijo že leta 1978, Mitterrand pa mu je obisk vrnil pred dvema letoma.
Sicer romunsko javnost še vedno buri primer odgovornega za tajno službo v romunskem veleposlaništvu v Bonnu, ki je zaprosil Zahodno Nemčijo za politični azil, v zameno pa je ponudil dragocene informacije o romunski vohunski službi.
Atentat v Brightonu samo uvod v nove akcije separatistov IRA
LONDON — Dan po atentatu v Brightonu se britanska javnost ni še sprijaznila z mislijo, da lahko teroristi irske separatistične organizacije IRA napadejo tako v globino britanske inštitucije. Upravičeno se tudi sprašujejo, kako se je lahko kaj takega zgodilo pod budnimi očmi varnostnih sil. Na vsa ta vprašanja je vodja protiterorističnega oddelka Scotland Varda Bill Hucklesby poudaril, da ima IRA take profesionalce, ki so lahko pred tedni podtaknili peklenski stroj in ga razstrelili šele, ko se jim je to zdelo primemo.
Po zadnjih podatkih se je peklenski stroj z desetimi kilogrami plastičnega razstreliva nahajal pod lesenim podom neke spalnice v šestem nadstropju. Prav zato so bile predhodne preiskave hotela brezuspešne. Povsem razumljivo so lahko namestili le omejeno količino razstreliva, a ker se je nahajalo pod podom ob nosilnih strukturah je bilo razdejanje precej večje.
Na prizorišču atentata so včeraj še vedno odstranjevali ruševine. Po zadnjih podatkih so do sedaj odkrili tri trupla, eno osebo pa pogrešajo. Zdravstveno stanje ranjencev se v bolnišnicah izboljšuje, da so od 32 sprejetih 15 že poslali domov. Vidno se izboljšuje tudi zdravstveno stanje ministra za industrijo in trgovino Normana Tebbita, ki ima polomljenih le nekaj reber. Njegova
žena Margaret pa je v bolj kritičnem stanju, saj si je poškodovala hrbtenico, da bo po vsej verjetnosti postala hroma. Prav tako resen je položaj za konservativnega poslanca Johna Wakehama, ki ima prizadeti obe nogi, zdravniki pa upajo, da ga bodo rešili.
Margaret Thatcher, ki je za las ušla atentatu, si je včeraj privoščila dan oddiha sredi svojcev, saj je praznovala devetinpetdeseti rojstni dan. »Železna lady« se je vsekakor odlično odrezala, to je soglasno mnenje vseh britanskih časopisov. Pokazala je izredno mero hladnokrvnosti in samokontrole. Atentat je celo izkoristila v svoje notranjepolitične namene, saj ko je v sklepnem govoru na letni konferenci konservativne stranke grmela proti vsem tistim, ki »hočejo s terorizmom zrušiti demokracijo«, ni mislila na irske teroriste, temveč na stavkajoče britanske rudarje.
Vsekakor pa vlada v Veliki Britaniji precejšnja zaskrbljenost, saj marsikdo napoveduje, da je bil atentat v Brightonu le uvod v novo serijo terorističnih dejanj na britanskih tleh po daljšem zatišju. Novembra bodo namreč v Dublinu britansko - irski pogovori o bodočnosti Ulstra, čez tri tedne bo prav tako v Dublinu konferenca političnega krila IRA, tako da morajo irski separatisti pokazati kaj otipljivega svojim simpatizerjem.
Srečanje SZ-ZDA na vrhu ni verjetno
MOSKVA — Sovjetska tiskovna a-gencija Tass je včeraj izključila, da bi lahko prišlo v bližnji bodočnosti do srečanja na vrhu med sovjetskim predsednikom Konstantinom čemen-kom in Ronaldom Reaganom.
Tass trdi, da so ZDA v zadnjem času preplavile Evropo z jedrskimi raketami, vodile ostro protisovjetsko kampanjo in še ustvarile vzdušje prave hladne vojne. Po mnenju .sovjetske tiskovne agencije je Bela hiša namerno prezrla predloge za skupni pravilnik vedenja med jedrskimi velesilami
Tass je hotela v svojo polemično noto odgovoriti na trditve Georgea Busha, ki je med televizijskim spopadom z Geraldine Ferraro neprevidno izjavil, da je pač Sovjetska zveza kriva, če ni prišlo do srečanja med predsednikoma obeh največjih svetovnih velesil.
Sovjetska tiskovna agencija je svojo izjavo zaključila s trditvijo, da srečanje med Reaganom in zunanjim ministrom Gromikom ni pripeljalo do bistvenih korakov naprej v obojestranskih odnosih.
Oh koncu obiska nemškega kanclerja Kohla
Kitajsko gospodarstvo se odpira
PEKING — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je zaključil svoj šestdnevni uradni obisk na Kitajskem prav v trenutku, ko se je v Pekingu začelo plenarno zasedanje centralnega komiteja komunistične partije, od katerega pričakujejo politični opazovalci pomembne novosti. Kohl se je v preteklih dneh pogovarjal z najvplivnejšim kitajskim voditeljem Den Xiaopingom, s predsednikoma vlade Zhao Ziyangom in republike Li Xian-nianom in s tajnikom KP Hu Yaobangom.
Namen srečanj je bil razvoj kulturnih, zlasti pa gospodarskih izmenjav, kar sp dosegli s podpisom sporazuma o ustanovitvi mešane družbe za proizvodnjo vozil Volkswagen v Šanghaju. Na CK partije pa prav te dni razpravljajo o postopnem odpiranju kitajskega gospodarstva, pri čemer predsednik vlade Zhao Ziyang zagovarja liberalizacijo, poglavar države Li Xiannian pa ostaja zagovornik načrtovanega gospodarstva in vlada zato veliko zanimanje za kompromis, ki bo izšel z zasedanja.
CASTEL
Drevored XX. Settembre 67/b Telefon: 573098 — TRST
ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM na premog in drva ali na plin
ŠTEDILNIKI S PEČICO:
18.000	Kcal	1.679.000	lir
22.000	Kcal	1.986.000	lir
27.000	Kcal	2,293.000	lir
ŠTEDILNIKI BREZ PEČICE
od 15.000 Kcal do 27.000 Kcal od 836.000 lir dalje
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
• Nepričakovan spodrsljaj Jadrana
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vani zmagi dejal trener iz Fidenze Angelo Campanini.
Povsem drugače pa je bilo z jadranovci. Igrali so lagodno, neborbeno brez vsakršne volje do zmage. S takim odnosom do igre so bili seveda pomanjkljivi v obrambi (nasprotniki so jim zlahka uhajali proti košu in tudi metali iz ugodnih položajev). V napadu pa niso izkoristili višinske prednosti, tako da je trener žagar v drugem delu tekme celo poskusil »zdramiti ekipo«, s tem da je na igrišče poslal tri nizke in dva visoka igralca. Jadranu pa ni šlo in ni šlo. Ob kopici, slabih podaj, zgrešenih metov, slabega zapiranja prostora, zgrešenih prostih metov v ključnih trenutkih tekme tudi konec ni mogel biti drugačen kot, žal, poraz.
Od posameznikov tokrat ni nihče izstopal. Proti koncu srečanja se je nekoliko boril le Ivo Starc.
»Škoda, da smo izgubili dragoceni točki. V 1. polčasu smo bili slabi v obrambi, v končnici tekme pa nismo znali najti ustrezne igre proti njihovi coni. Upam, da nam bo ta poraz
dobra šola,« je dejal Jadranov trener Andrej Žagar.
Jadran — B. Fidenza 71:73 (37:40)
JADRAN: Klavdij Starc 13 (1:3), Ivo Starc 13 (1:2), Ban 15 (3:5), Čuk 12, Daneu 8, Gulič 4, Rauber 6, Žerjal, Sosič, Vremec.
BASKET FIDENZA: Rigoni 8, Pietralunga 6 (0:1), Ferrari 4, Sartori, Lazzari, Negri 16 (0:3), M. Trevisan 15 (3:4), Marchignoli 25 (5:7), Ca-
stellani, R. Trevisan.
SODNIKA: Ruttolini in Barboni iz Porta San Giorgia. ON: Jadran 21, Fidenza 18. PM: Jadran 5:10, Fidenza 8:12. PON: Daneu (38), M. Tre-visan (40), Rigoni (40). 3 TOČKE: Pietralunga (2). GLEDALCEV: 2.500.
SINOČNJI IZIDI: Ceam Bologna -Castelfranco 74:87; Fulgor Forlì -Vicenza 75:82; Italmonfalcone - Cave j a Forlì 92:87; Basket Ravenna -Servolana Leasest 83:82.
OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S.n.c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
OPEL
e
Ob sobotah popoldne zaprto.
Izložba : Ul. Brunner 14 — Tel. : 727069 Servis: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil, vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.11.1984/30.4.1985 sledeča:
POSOJILO	Izplačljiv kupon 1.5.1985	POVIŠEK KAPITALA	
		6-mesečna razlika 1.11.1984 30.4.1985	Skupna vrednost dne 1.5.1985
1981-1988 ovrednoteno (EINSTEIN)	7,85%	—	—
1984-1993 ovrednoteno II. emisija (CAVENDISH)	7,35%	+ 1,343%	+ 2,693%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
Ob letošnjem piranskem občinskem prazniku
Turizem ostaja najdonosnejša gospodarska panoga v občini
V spomin na 15. oktober, ko so pred štiridesetimi leti ustanovili mornariški odred Koper, praznuje te dni pi ranska občina svoj praznik. Letos smo se ob tej priložnosti pogovarja li tako s predsednikom skupščine občine Piran Dragom Žerjalom kot tudi s predsednikom občinskega izvršnega sveta Elvinom Koreličem. Slednji nam je najprej orisal gospodarski položaj občine, kakor se ta kaže po prvih podatkih ob koncu tretjega trimesečja, ki je še najbolj pomembno za ugotavljanje poslovanje v turizmu. To je poglavitna gospodarska panoga v občini in v marsičem pomembna tudi za vso Slovenijo, predvsem za to, ker v piranski občini ustvarjajo kar tretjino vseh tujih turističnih prenočitev v republiki.
»Letos se je spet dobro odrezal turizem. V hotelih in kampih so v de vetih mesecih ustvarili za petino več prenočitev in kar 20,5 odstotka več tujih turističnih prenočitev. V zasebnih sobah pa je bilo še bolje, zato v turizmu računajo, da bo tudi ostanek čistega dohodka vsaj takšen, kakršen je bil lani. In če upoštevamo precej boljši položaj slovenskega ladjarja — Splošne plovbe Piran — je Potem povsem razumljivo, zakaj se je po treh letih spet obrnilo na bolje na področju deviznega poslovanja. Letos devizni priliv za 21,9 odst. presega devizni odliv v občini. Dobro Pa so poslovali tudi v tozdu Začimba in Droge, kjer so spražili za 61,5 odst. več kave, prodali več napitkov, čar jev, predelanih začimb in plodov. Slabša letina je bila zaradi vremena v sečoveljskih solinah, kjer so nagrabili le 3.500 ton soli, kar je skromno povprečje. Izgubo pa so prikazali le v lstrametalu in Tozdu Hoteli Strunjan Alpetour, kjer pa zagotavljajo, da jo bodo pokrili do konca leta,« pravi E Ivino Korelič.
Zanimivo je, da se je letošnje dobro delo učinkovito odrazilo v poslovanju v hotelu Bernardin. Tu so imeli ob devetmesečju 50 milijonov o-slanka čistega dohodka. Lani ob tem àasu le 4 milijone. To pa že daje upati, da bo načrtovana izguba ob koncu leta precej manjša, ali pa je sploh ne bo. »Prava rešitev za Bernardin bi bila dograditev drugega dela turističnega naselja s tisoč po steljami, kar bi do konca izkoristilo že dograjeno infrastrukturo in olajšalo odplačevanje najetih kreditov za gradnjo tega hotelskega velikana,« meni predsednik občinskega izvršnega sveta iz Pirana.
Predsednik skupščine občine Drago terjal, ki je dolga leta delal pri Splošni plovbi trdi, da se je tudi ta delovna organizacija zdaj dobro ujela v še zmeraj trajajoči krizi pomorskega gospodarstva. »Najpomembnejša naloga Splošne plovbe je prestrukturiranje ladjevja, kar ni niti zdaleč enostavna naloga, vendar po mojem
mnenju, edina pravilna. Zmanjšujejo namreč število predvsem starih ladij v linijski plovbi, kjer se trg vse bolj zapira in se z nakupom novih ladij usmerjajo v prosto plovbo.<
Drago Žerjal je tudi predsednik ko misije za narodnosti pri skupščini SR Slovenije in potuje prav v ponedeljek, na občinski praznik, v dokaj množični delegaciji s 300 člani (od tega je približno 200 otrok in mladincev pripadnikov italijanske narodnosti iz Istre) k predsedniku italijanske republike Sandru Pertiniju. »Obisk Unije Italijanov iz Istre in z Reke pri predsedniku Pertiniju pomeni nadaljnje poglabljanje vezi med dvema državama, predvsem zato, ker je pred sednik Pertini velik človek, ki je zmeraj zagovarjal tesno sodelovanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, sicer pa lahko kot predsednik komisije za narodnosti pri republiški skupščini rečem, da smo tudi v obči ni zadovoljni s položajem sožitja in uresničevanjem posebnih pravic pripadnikov narodnosti. Seveda nas na tem področju čaka še zmeraj veliko nalog. Resnično sožitje bomo dosegli takrat, ko bomo uspeli to vprašanje toliko podružbiti, da bo sožitje postalo del naše podzavesti in nanj ne ob treba posebej misliti.«
Letos so v piranski občini veliko pozornosti namenili tudi urejanju prometa. Poleti, ko so za ves promet zaprli Piran, je bilo ob tem veliko naj različnejših komentarjev. Elvino Ko relič meni, da je promet za gospodarstvo kot krvni obtok za človeka. »Vendar težave niso le v Piranu. Po dobno se ta problem odraža vse bolj tudi v Portorožu in Luciji. Poletna zapora Pirana je bila le poizkus, zdaj pa bomo skušali do pomladi odpraviti vse napake. Seveda pa bo moralo gospodarstvo spet zbirati denar, predvsem zato. da bomo lahko prišli do primernega prevoznega sredstva, ki bo povezovalo Piran s parkiriščem.«
Predsednik Žerjal pa meni, da v prihodnjem letu ne bi smeli več dovoliti zapore Pirana, če ne bodo v občini uspeli pravočasno pripraviti oziroma popraviti vsega tistega, na kar je bilo letos največ pripomb. Predsednika občine smo ob koncu vprašali še, kaj meni, da bi morali v naslednjem petletnem obdobju v občini narediti, da bi najbolj omogo čili njen razvoj. »Povezati bi morali Portorož in Bernardin, da bi nasta lo strnjeno turistično naselje. Zgraditi bi morali drugo fazo Bernardina, najti ustrezno rešitev za nemoten potek prométa v treh občinskih večjih krajih, v Portorožu in okolici bi morali zgraditi še nekaj turističnih objektov, dokončati športno - rekreacijsko cono v Luciji, v F j esi bi morali graditi objekte za delavski turizem po sprejetem zazidalnem načrtu, ob ■ strunjanskem hotelu Svoboda naj bi
OB 15. OKTOBRU PRAZNIKU OBČINE PIRAN
čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom
SKUPŠČINA OBČINE in
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
^GROZDJE ZA VINO
$ SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1
( zadnja postaja it. 19) TELEFON 81-03-21	(
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
zgradili manjše turistično naselje in začeli graditi tudi stanovanjsko na selje, v kolikor to ne bi ogrožalo krajine. In če bi k temu dodali tudi hitrejšo obnovo starega mestnega jedra v Piranu, bi vse to že bilo ne-
kai"'*	BORIS ŠULIGOJ
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehniko
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REK
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
teden
potrošnika
cene veljajo do 20. 10. do Izčrpanja zaloge
BUITONI zdrobove testenine 1 kg	1090	KAMILICE Pompadour 25 g	790	BRESKVE vložene Jolly 410 g	990
TOMADINI zdrobove testenine 500 g	490	SLADKA MALICA Dora Ufo 15 kosov	1650	POMARANČNI SOK ZUEGG konf. 3 pack x 200 ml	950
PAST. MANTOVANO jajčne testenine 250 g	790	BOMBONI Elah 500 g	2840	MINERALNA VODA Goccia di Gamia 1 I	190 »f
BARILLA jajčne testenine 250 g	480	FINDUS rezanci 500 g	2980	SVETLO PIVO Italcoop st. 66 cl	570 «
BELA MOKA 00 Coop. comica 1 kg	480	FINDUS kaneloni 450 g	3290	VINA Cantine di Cormons 1,5 I	2750
TOMADINI prepečenec 48 rezin	880	FINDUS ribja rižota 500 g	3880	CAMPARI SODA konf. 5 st. x 10 cl	2250
PREMIUM SAIWA crackers 200 g	690	FINDUS ribja juha 500 g	4280	BRANDY STOCK 84 70 cl	6790
PIŠKOTI COLOSSI 450 g	1480	FIŽOL borlotti kuhani 400 g	390	2GANJE 40' Teresa Raiz 1 I	4590
SVE2A JAJCA 55/60 konf. 6 kosov	790	FIŽOL beli španski kuhani 400 g	480	LONG JOHN whisky 75 cl	7580
KAVA HAUSBRANDT rdeča vrečka 500 g	4880	PARADIŽNIK lupljeni 800 g	680	MILO Natura Vidal 130 g	490
ČAJ Sir Winston Pompadour 25 g	1280	TUNA Coop v olivnem olju 170 g	1580	PEPSODENT zobna pasta dispenser 160 g	1580
FIORDIFETTE VDB 10 rezin	1490	TUNA PALMERA fižol ali grah 170 g	1230	ŠAMPON CLEAR 150 ml	1990
EMMENTHAL BAVARSKI 10 dkg	598	SIMMENTHAL meso 140 g	1290	CADONETT lak 270 g	1690
FONTAL sir 10 dkg	570	MAJONEZA CALVE’ stekleni kozarec 250 g	1390	SCOTTEX prtički beli 80 kos.	870
GORGONZOLA Costa 10 dkg	798	SACLA’ kumarice 360 g čebulice 350 g	1290	LINES LIBERTY vložki 20 kos.	1480
PARMEZAN REGGIANO Castelli 10 dkg	1498	SACLA' mešana zelenjava 360 g	870	TITTI PLUS plenice z elastiko 40 kos.	11450
MORTADELA SB ACM 400 g ca	578	SEMEN. OLJE IZ ARAŠIDOV Gaslini 1 I	2390	TOALETNI PAPIR Paloma 10 rol	2280
SALAMA MILANO S Brugnolo kos 10 dkg	798	OLIVNO OLJE Poggi d’Umbria 1 I	4980	ROBČKI Pamela bombaž 100% 3	2380
SUNKA 10 dkg	898	MASLO Galbusera 10 dkg	464	ALUMINIJASTA folija Rollpack 16 m	1990
KLOBASA S Cornuda 10 dkg	588	MOZZARELLA furlanska 120 g	750	PROZORNA folija Rollpack 24 m	1250
COTECHINO Vida 10 dkg	499	VALLE* KRAFT margarin 250 g	1090	SCALA E2 za ročno pranje	690
PURANJE PERUTNICE kg	990	DOVER KRAFT sir 200 g	1480	AVA za pralni stroj sodček	10900
Nesramno zavlačevanje tržaške občinske uprave
Nove zamude na katinarskih šolah
Komaj teden potem, ko so katinar-ski starši prekinili protestno akcijo zoper prostorsko stisko na obeh tamkajšnjih slovenskih šolah, moramo že spet poročati o »katinarski aferi«. E-den od razredov osnovne šole Milčinski se namreč še vedno gnete na hodniku v prvem nadstropju šolskega poslopja v Ul. Marchesetti, ker večraz rednica italijanske šole Stossich še ni izpraznila učilnice v pritličju. Po dogovoru med tržaško občino, s'oven skimi in italijanskimi starši bi morali enega od razredov italijanskih šol Stossich in Silvestri preseliti v bivšo policijsko kasarno; tako bi lahko slovenska osnovna šola dobila v svojem šolskem poslopju še peto učilnico. Tržaška občina pa v dobrem tednu ni poskrbela za počiščen je in ureditev prostora v policijski kasarni, zato je položaj na obeh slovenskih šolah na Ratinali v bistvu povsem enak položaju ob začetku šolskega leta.
Na oddelku nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod ima eden od razredov pouk še vedno v pretesnem prostoru v pritličju : dva dijaka morata slediti pouku na hodniku, ker v »razredu - jetniški celici« ni dovolj prostora.
Že spet smo torej priča nesramnemu zavlačevanju tržaške občinske u-prave, ki noče niti začasno rešiti prostorskega vprašanja na Katinari, kot so se o tem domenili italijanski in slovenski starši. Poudariti je treba, da
je italijanski didaktični ravnatelj že zdavnaj poslali občini sklep italijanskega področnega sveta, ki je pred desetimi dnevi privolil v predlagano rešitev.
Vse kaže, da hoče tržaški odbornik za šolstvo Vattovani na lastno pest spreminjati ali po svoje prikrojiti sprejete obveze. V petek je namreč v telefonskem razgovoru z ravnateljem nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod Žetkom predlagal, da bi lahko katinarski oddelek šole »posodil« malo učilnico (jetniško celico) začasno, »samo za eno leto«, italijanski šoli, da se ne bi italijanski otroci selili v policijsko kasarno. Ravnatelj Žetko,
ki se je.že pred petimi leti znašel pred podobnim poskusom krčenja prostorov slovenske šole, je ogorčeno zavrnil vsako rešitev, ki bi bila drugačna od znanega sprejetega predloga.
Zamude in zavlačevanja so spet sprožila vrsto protestov s strani katinarskih staršev. »Občina bi morala le počistiti prostor v policijski kasarni in pregraditi eno od učilnic sloven ske nižje srednje šole«, ugotavljajo. »Tega v desetih dneh ni bila sposobna storiti. Kako naj torej še verjamemo takim upraviteljem?« dodajajo in se sprašujejo kdaj se bo tudi za njihove otroke končno začel normalen pouk.
v
Se danes pri Montebellu 1. jesenska razstava
Na razstavišču pri Montebellu se bo danes zaključila 1. jesenska razstava; po podatkih organizatorja, velesejemske ustanove, si je 9-dnevno prireditev ogledalo okrog 10.000 oseb, zanimanje za to novost ne samo na krajevni ravni pa je narastlo prav v zadnjih dneh.
V okviru razstave sta bili včeraj na sporedu okrogla miza »Turizem za dolgo mladost« in javna razprava na temo »Informatika: bodočnost za Trst?«, ki je zabeležila laskav uspeh. Na njej je bilo predvsem podčrtano, da Trst ne sme izgubiti edinstvene priložnosti, saj ima vse pogoje za razvoj tega sektorja, od katerega lahko ima velike koristi.
Na današnji, zadnji dan, bo razstava za pubiko odprta od 11. do 22. ure.
TV« spdvžu Trgovinskii zbornice
V torek spet javna avdicija o zaščitnem znaku kraških vin
V »rdeči dvorani« tržaške Trgovin ske zbornice bo v torek, ob 10. uri, avdicija, na kateri bodo poglobili predlog pravilnika za priznanje zaščitnega znaka — DOC — kraškim vinom. Prisotni bodo člani posebne komisije pri ministrstvu za kmetijstvo, katerim bodo predstavniki pripravljalnega odbora iz tržaške pokrajine (sestavljajo ga sami vinogradniki, ki so v začetni fazi ob sodelovanju pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo pripravili osnutek pravilnika za zaščitni znak) ter enogastro-nomske tržaške skupine obrazložili protipredloge za spremembo nekaterih predpisov pravilnika.
Naj še enkrat dodamo, da je pripravljalni odbor vložil dva ugovora k predlaganemu pravilniku: prvi je povezan z alkoholno stopnjo terana, ki je bila v osnutku pravilnika dolo-> čena na 10,5 stopinje ; pripravljalni odbor je ugotovil, da naš teran ne dosega nikoli tako visoke alkoholne stopnje, zaradi česar je zahteval, da se predpisani alkoholni minimum zniža na 10 stopinj, s čemer ne bi kvaliteta terana prav nič izgubila. Z dru gim protipredlogom pa želi pripravljalni odbor doseči, da bi se tudi predelava grozdja vršila na tistem področju, kjer se dejansko pridela; obstaja namreč nevarnost, da bi nekdo izvažal grozdje s Krasa in nekje dru-
god proizvajal kakšne potvorbe ter jih nato prodajal kot pristno kraško vino z zaščitenim znakom.
Enogastronomska skupina pa se je pritožila, ker se v osnutku pravilnika napačno naziva trto, iz katerega se na Krasu prideluje teran; to je trta refošk, v pravilniku pa se jo naziva kot trto teran, ki sploh ne obstaja. Ta napaka pa se je žal že vrinila v uradni državni seznam sort, ki se gojijo v Italiji
Vsa ta vprašanja bodo na torkovi avdiciji poglobljena; pravilno bi zato bilo, da bi se je poleg predstavnikov pripravljalnega odbora udeležili vsi tisti, ki sledijo temu vprašanju in se že leta prizadevajo, da bi tudi kra-ška vina bila zaščitena. Dosega tega priznanja bi veliko pripomogla za raz-vaj krajevnega vinogradništva, ki pa je prav zaradi pomanjkanja zaščitnega znaka v podrejenem stanju v primerjavi z drugimi pokrajinami. Vinogradnikom bi med drugim tudi omogočila vrsto ugodnosti in nudila večje možnosti za publicizacijo in prodor svojega proizvoda na tržišče.
• Pri Združenju Italija - SZ v Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158) se pričenja jutri tečaj ruskega jezika. Vpisovanje in informacije pri tajništvu vsak dan, od 17. do 19.30, ob sobotah, od 10. do 12.30.
TV« povabilo mladinskih sekcij SSk
Mladi Nemci z Danske na obisku v zamejstvu
Danes popoldne bodo dospeli na večdnevni obisk na Tržaško in Goriško člani mladinskega pihalnega orkestra nemške narodne manjšine na Danskem. Glasbena skupina Nemške mladinske zveze severnega Šlezvika šteje kakih 40 članov in članic v starosti od 12. do 22. leta. Z njo bodo prišli v naše kraje tudi nekateri starejši predstavniki, saj ne gre le za glasbeno gostovanje, temveč za srečanje med mladimi zastopniki dveh narodnih skupnosti. Mladi nemški zastopniki bodo gostje Mladinskih sek cij Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice, saj obe organizaciji že dolgo sodelujeta v okviru zveze manjših FUENS. Ves čas bodo prebivali v Dragi, kjer so se nekateri izmed njih že udeležili mladinskega manjšinskega seminarja pred nekaj leti.
Danes zvečer bo ob 19. uri v Počitniškem domu Slokada v Dragi srečanje z našo mladino. Udeležil se ga bo tudi Tržaški mešani zbor. Jutri bo mladinski pihalni orkester ves dan na Goriškem. Dopoldne bo imel kon-
cert za dijake slovenskih višjih srednjih šol v kapeli bivšega semenišča.
V	torek bodo skušali mladi Nemci z Danske spoznati naše življenje na Tržaškem. Na sporedu bo več srečanj in obiskov. Za vso javnost pa bo 20. uri v Slomškovem domu v Bazovici okrogla miza mladih Nemcev in Slovencev, ki bodo razpravljali o položaju obeh narodnih skupnosti.
V	sredo bo ob 20. uri pihalni orkester koncertiral v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu. To bo tudi konec gostovanja, saj se bodo v četrtek zjutraj člani mladinskega orkestra odpeljali proti severu.
• Krajevna zdravstvena enota je vrnita pokrajini ključe prostorov v bivši psihiatrični bolnišnici, ki jih je u-porabljala kot skladišče, potem ko so jih mjade kultumo-zabavne skupi ne izkoriščale za svoje predstave. Kot piše v tiskovni noti pokrajine, bo sedaj svetoivansko poslopje mogoče pre-ustrojiti in ga spet dati na razpolago »mestnim kulturnim stvarnostim«.
Hvalevreden odziv slovenske javnosti
Pobude sklada Mitja Čuk uspešno stekle
Pred tremi tedni je sklad »Mitja Čuk« po svojih predstavnikih naslovil na bralce Primorskega dnevnika apel, da bi po svojih močeh prispevali ai to ustanovo.
Odziv je bil takojšnji in sklad izraža svoj iskreni : »Hvala!«, vsem, ki ste kakorkoli darovali zanj, tudi brez posebnega namena. Seveda lahko že po svojih vsakodnevnih izkušnjah vidite, kako ni denarja nikoli dovolj že za najbolj osnovno človeško potrebo: prehrano. Zato se tudi sklad »Mitja Čuk« priporoča za vztrajno pomoč v moralno in materialno oporo vsem, ki jih je usoda prizadela s kakršnimkoli handikapom.
V zadovoljstvo vseh, ki so se kakorkoli zavzeli za delovanje sklada »Mitja Čuk« lahko rečemo, da so prve pobude tega sklada uspešno stekle.
Predvsem smo prosili za sodelovanje vse šole: osnovne, srednje in višje. Posebej smo se zavzeli za to, da bi bilo sodelovanje sklada z osnovnimi in srednjimi šolami čimbolj konkretno. Šole bodo lahko izdelovale kot razredno pobudo ali pobudo posameznikov voščilnice in druge majhne predmete, ki bi mogli biti v pomoč nabiralni akciji sklada.
Razveseljivo je dejstvo, da nekateri spremljevalci že posredujejo svojo pomoč prizadetim otrokom, ki so v ponedeljek začeli z izvenšolskimi dejavnostmi v prostorih, ki jih je dal na razpolago slovenski Dijaški dom. V sklopu popoldanskih dejavnosti se namreč dvakrat tedensko prizadeti otroci lahko srečajo v Dijaškem domu, kjer se u kvarjajo s tistimi dejavnostmi, ki jim jih šola ne nudi, ali pa jih ne razvija v zadostni meri. Te in podobne dejav-
nosti so posebej za prizadete otroke zelo pomembne, kajti vzpodbudno in pozitivno prispevajo k njihovi socializaciji. Prizadeti otroci bodo obiskovali dejavnosti v Dijaškem domu dvakrat tedensko od 14. do 17. ure, ob sredah in petkih. Enkrat tedensko jim bo na razpolago učitelj telovadbe, ki se bo posebej ukvarjal s prizadetimi otroki, v skladu s potrebami, ki jih bo vsak otrok imel. Poleg tega pa bodo otroci dobili pomoč pri domačih nalogah, ukvarjali se bodo lahko z raznimi ročnimi dejavnostmi ko so rezanje, lepljenje, risanje, izdelovanje manjših ročnih del in voščilnic. Zelo pomembno je tudi vključevanje v igro. Tu se bodo lahko tudi prizadeti z normalnimi otroki vključili v nogomet, skrivalnice, rokomet... in občutili, kaj je skupnost, kaj je sočlovek.
Seveda pomaga organizacijsko pri teh dejavnostih slovenska sociopsihopedagoška ekipa in jasno vsi iz Dijaškega doma. Poleg spremljevalcev pa je sklad »Mitja Čuk« poskrbel tudi za didaktični material, ki bo pri takih dejavnostih potreben.
S prispevki, ki so velikodušno stekli v sklad, pa nam je bilo mogoče, na kar prej nismo mogli misliti, zagotoviti še enega spremljevalca prizadetemu fantu, ki bi v nasprotnem primeru moral ostati dvakrat tedensko popolnoma sam doma.
V imenu vseh, ki jim je bilo veliko dano s tem, da smo sebi odvzeli kanček finančnih dobrin, se predstavniki sklada »Mitja Čuk« iskreno zahvaljujemo. Vključevanje prizadetih otrok v družbo, ki jih je še prerada odklanjala, bo odslej tudi vaša zasluga.
Obetavni načrti repentabrskega društva Kraški dom za november
Danes v cerkvi sv. Hieronima na Konlotelu
Viola da gamba - protagonist Repentabrskih popoldnevov
Odborniki KD Kraški dom z Repcn-tabra so zavihali rokave v prizadevanju, da bi kulturno življenje v repen-tabrski občini kar najlepše zaživelo. Po mesecu rednih tedenskih sestankov je društveni odbor izdelal kratkoročni načrt, ki zajema vrsto prireditev v prihodnjih dveh mesecih. V novembru bo gost repentabrskega društva priljubljeni fotoreporter Mario Magajna, ki bo predvajal diapozitive o svojem potovanju po Braziliji. V istem mesecu se bodo vsi člani, ki so na katerikoli način podprli lanskoletne društvene pobude, zbrali na družabnem večeru ob pečenju kostanjev in kapljici dobrega vina. Seveda bo pri-
Spominska svečanost ob 40-letnici Rižarne
KPI prireja v nedeljo, 21. oktobra, ob 10.30 v dvorani Cristallo v Trstu spominsko svečanost ob 40-letnici Rižarne. Slavnostni govornik bo član vsedržavnega partijskega tajništva U-go Pecchioli, posegli pa bodo tudi Marija Bemetič, Mario Colli, Paolo Sema in Mario Lizzerò. Predsedovala bosta pokrajinski tajnik Ugo Poli in deželni svetovalec Boris Iskra.
skrbljeno tudi za prijetno zabavno presenečenje. 10. novembra se bo KD Kraški dom mudil na obisku pri kulturnih delavcih iz pobratene občine Logatec. Skupina repentabrskih mladincev je pripravila program diapozd tivov o Krasu, Repentabru in Kraški ohceti z ustreznim besedilom in glasbo. Spored bosta glasbeno popestrila logaški flavtist Matjaš Albreht in re-pentabrski kitarist Franko Guštin.
Sodelovanje med logaško in repen-tabrsko občinsko upravo bo letos pridobilo še eno važno stičišče: repenta-brski dijaki nižje srednje šde se bodo namreč letos med božičnimi počitnicami podali na zimovanje v Logatec, medtem ko bodo njihovi vrstniki pri šli na poletni oddih v primorsko občino. V tem okviru odbor KD Kraški dom vabi vse zainteresirane starše, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 15. t.m., ob 20.30 v občinski telovadnici v IIvpnu.
Društveni program za mesec november obsega tudi gostovanje dramske skupine KD Tabor s predstavama »Pekel je vendar pekel« in »Mladi tabor starih - Beseda 84«.
V soboto, 24. novembra bo v občinski telovadnici v Vtepnu nastopila folklorna skupina iz Bjelega polja v Črni gori. Večer bodo prireditelji zaokrožili s plesom ob zvokih ansambla narodnozabavne glasbe.
Odborniki KD Kraški dom bodo poskrbeli tudi za vaške malčke. Da bi se vsak že z mladih nog zbližal z glasbo, raznovrstnimi inštrumenti in Orf-fovimi glasbili, bo domačinka Vesna Guštin Grilanc vsak četrtek vodila glasbeno vzgojo. V začetku decem-
bra pa bo repenbabrske otroke gotovo razveselila lutkovna predstava »Zvezdica zaspanka« tabornikov Rodu modrega vala z Opčin.
Openci
danes v Križu
Dramska skupina SKD Tabor z Opčin bo danes popoldne ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu uprizorila delo Josipa Tavčarja v dveh de ja njih »Pekel je vendar pekeh, ki ga je režiral Drago Gorup. To Tavčarjevo igro so prvič uprizorili pred petindvajsetimi leti, openski gledališki amaterji pa so jo spet postavili na oder aprila letos.
Repenlabrski popoldnevi stare in sodobne glasbe se letos zaključijo s programom posvečenim enemu izmed najbolj plemenitih instrumentov violi da gamba. Koncert bo tokrat v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu (ob 18.00). Program, ki obsega an gleške in francoske skladbe XVII. stoletja, bodo izvajali Carlo Denti, Dina Slama in Irena Pahor.
Carlo Denti je študiral kontrabas in kompozicijo na konservatoriju v Firencah, violo da gamba pa na kon servatoriju v Bruslju s priznanim mojstrom Wielandom Kuijknom. Denti se sedaj posveča pedagoškemu de lu, violo da gamba poučuje na glasbeni šoli v Fiesolah in na raznih poletnih izpopolnjevalnih tečajih. Sodeluje z raznimi glasbeniki v komornih zasedbah, med drugim naj omenimo, da je bil Denti (skupaj z violistko
Nanneke Schaap) pred dvema letoma gost naših Repentabrskih popoldnevov.
Skupno z njim bosta na koncertu nastopali Dina Slama, ki jo tržaško občinstvo že pozna, in Irena Pahor, ki se je že večkrat udeležila poletnih tečajev, na katerih je violo da gamba poučeval Carlo Denti.
Koncert se bo pričel s skladbami Matlheiva Locka za dve violi da gamba. Dalje bomo prisluhnili solistični igri čembala v dveh Croftovih skladbah in še posrečenim Hume je-vim Musical Humors za violo solo.
V drugem delu programa pa bomo poslušali elegantno francosko glasbo Maraisa in Forqueraya. (ES)
• V sredo, 17. oktobra, ob 19.30 se na sedežu na Rotondi sestane svetoivan-ski rajonski svet.
Cappella Underground iz oseke v plimo ?
Moto Cappelle Underground, ki so ga natisnili na hrbtno stran prospekta — kataloga, je italijanski prevod naslova filma »Dead reckoning« kar pa bi zvenelo nekako tako: »Samo kdor pade se lahko dvigne«. Moto so ponovili tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, ko je nova predsednica Centra Rosa Maria Pisciolta-Picotti obrazložila trenutno stanje Cappelle in dejanske možno sti za otvoritev novega sedeža (ki bo morda v obnovljeni anglikanski cerkvi). Na tiskovni konferenci so tudi predstavili dokončen program Cappelle do konca januarja. Cappella je letos prisiljena na zimsko delovanje izven običajnega sedeža v Ulici Franca 17, zato se bo posluževala dveh dvorani, Aristona in Cristallo. Izmeno-
ma bodo filme vrteli ob četrtkih v prvem in ob ponedeljkih v drugem kinu.
Tako bomo imeli dneve posvečene nemškemu režiserju Fassbinderju. Filmski ciklus bo verjetno v prostorih Goethe Inštituta in filmi bodo v originalu s podnaslovi. V Cristallo bo na sporedu leden ameriškeoa filma, ki ga bo Cappella uresničila v sodelovanju z luksemburško kinoteko in Fredom Junckom. Veliki spremembi sta letos enodnevno predvajanje filmov in neobvezna čla narina, kar pomeni, da so filmske predstave odprte vsem, članom in nečlanom. Nečlani pa ne bodo imeli vstopa v sedež v Ulici Franca.
EVA FORNAZARIČ
Zanimiva pobuda Italijanske kulturne ustanove v Franciji
V Parizu pripravljajo razstavo o Trstu: bomo Slovenci sploh deležni pozornosti?
V Parizu bodo v kratkem (morda že v začetku prihodnjega leta) odprli veliko dokumentarno razstavo o Trstu in o tukajšnji kulturni in umetniški stvarnosti, za katero je dal pobudo Italijanski kulturni inštitut s sedežem v francoskem glavnem mestu. Ta zamisel je sicer stara že nekaj let, kljub vabilom, in pozivom,, ki so od leta 1962 redno prihajali iz Pariza, je v Trstu ostajalo vse le pri besedah in pri obljubah ter nihče na občini in na pokrajini ni pokazal prevelikega zanimanja za to razstavo, ki bi morala biti vendarle dobrodošla.
Ravnatelj pariškega inštituta Caruso se je zato lepega dne naveličal molka tržaških pristojnih teles in poslal županu Richettiju pismo, neke vrste ultimat, z vprašanjem : kaj mislijo v Trstu o tej razstavi in če sploh nameravajo pomagati pri njeni organizaciji. V nasprotnem primeru bo pariška ustanova prisiljena umakniti ta predlog. Carusovo pismo je vendarle zaleglo, Richetti je navezal stike s pokrajino in s Skladom za Trst, ki bi moral delno finansirati razstavo ter obenem ustanovil posebno znanstveno komisijo, ki bo sodelovala s pariškim inštitutom za pripravo te razstave. V komisiji so znanstvenik Budinich, književnika Magris in Matti oni, nekda-
nji ravnatelj tržaškega sedeža RAI Botteri in filmski kritik Kezich, ki pa ni še dokončno sprejel te ponudbe. Naj še podčrtamo, da se je pred Richetti jem s to razstavo osebno ukvarjal tedanji občinski odbornik za kul turo Agnelli, v samem občinskem odboru pa je baje prišlo nato do polemik, ker so nekateri očitali Agnelliju in arh. Scmeraniju, ki je bil njegov konzulent, da delata vse sama in da o pripravah za razstavo ne obveščata niti župana. Odbornik za kulturo je nato postal republikanec Rossi in vsa polemika z Agnellijem je romala v pozabo. Načrt za pariško razstavo pa je tako še dalje ostal na slepem tiru.
Po odločnem Richettijevem posegu (Caruso se je iz Pariza spet oglasil pred kratkim) kaže, da se sedaj stvari dejansko premikajo z mrtve točke, čeprav na občini vztrajno molčijo in pravijo, da bodo o poteku priprav javno spregovorili v trenutku, ko bo znanstvena komisija opravila svoje delo. V tem času pa je prišlo spet do novih polemik, tokrat med občino in pokrajino, ker, kot kaže, predsednik Marchio ni ravno navdušen, da vso zadevo v prvi osebi vodi Richetti.
A mimo teh polemik, ki so v marsičem jalove in brezpredmetne ter sa-
mo zavlačujejo to razstavo, pa še danes ni povsem jasno, kakšna bo pravzaprav vsebina pariške razstave. Pokrajinski odbornik za kulturo Harej je že zahteval, da morata v Parizu priti do izraza tudi življenje in ustvarjalnost slovenske narodnostne skupnosti, isto sta v posebni interpelaciji županu Richettiju na zadnji občinski seji zahtevala tudi komunistična svetovalca Spetič, in Vistoli. Komunisti zahtevajo tudi, da se o pariški pobudi poleg občinskega sveta izrečejo tudi kulturne ustanove v našem mestu.
Oskrumba spomenika Almi Vivodi
Miljsba občina je ogorčeno obsodila ponovno oskrumbo spomenika partizanki Almi Vivodi v Ul. Pindemonte. To je že druga oskrumba spomenika letos. Fašistični mazači so s črno barvo premazali pred kratkim postavljeno spominsko ploščo in spomenik.
Miljska partizanka Alma Vivoda je bila prva ženska, ki je padla v Italiji pod streli nacifašistov. Po njej so nato poimenovali enega od garibaldinskih bataljonov.
Koncert zabavne glasbe z ansamblom Taims
V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 17. uri koncert domače zabavne glasbe z ansamblom Taims. Ta glasbena skupina je že star znanec vseh veselih prireditev na Tržaškem, saj so se fantje združili v ansambel še pred 15 leti. Zbrali so se v Finžgarjevem domu na Opčinah, kjer so pod vodstvom Franca Pohajača pričeli ubirati prve poskočne takte. Leta so tekla in Taimsovi godci so pričeli osvajati domače in tuje občinstvo. Svoje moči so uspešno preizkusili na festivalih domače zabavne glasbe v Števerjanu in Ptuju. Kritika jih je ugodno ocenila, pri nas pa domala ni poletne veselice, kjer bi Taims ne urezal domačih viž, Ta čas se godci pripravljajo na snemanje prvenca, kasete ab plošče, pri založbi RTV Ljubljana in vse kaže, da bo posnetek nared nekje spomladi. Fantje zdaj pridno delajo, obenem pa še vedno radi nastopajo tudi na odrih tukajšnjih kulturnih društev. Ansambel Taims je z veseljem sprejel povabilo SKD Tabor in sklenil popestriti današnji koncert z nastopom gledališkega i-gralca Staneta Raztresena.
• V gledališki dvorani v Ul. Ananian št. 5 bo nocoj od 19. do 24. ure na pobudo združenja Azione Non violenta in skupine II posto dele fragole happening z glasbo, slikanjem poezijo, video-rockom, filmom in koncerti. Vstopnina 4.000 lir (s popustom 3.000 lir).
Predavanje o koroškem vprašanju
V petek zvečer je bila v Gregorčičevi dvorani razprava na temo »Nemški nacionalizem : napad na dvojezično šolo na Koroškem«. Na večeru, ki ga je organiziral Mladinski odbor SKGZ, je prvi spregovoril tajnik SPZ v Ceovcu Janko Malle, ki je najprej na kratko orisal zgodovino koroških Slovencev. Največ govora je bilo o nedavnem referendumu, ki je s 43.000 glasovi pripomogel, da se je o predlogu Svobodnjaške stranke in Heimatdiensta razpravljalo na deželnem zboru. Nemške nacionalne sile namreč pripravljajo naskok na dvojezične šole, kar jih je še ostalo. Koroški Slovenci so ob tem najprej močno ojačili informacijsko dejavnost. Nemško govoreči prebivalci, ki živijo na narodnostno mešanem območju, so Slovencem naklonjeni in jih bodrijo, naj ne popustijo; vendar pa je na Koroškem resignacija precej razširjena in nemške nacionalne sile se tega dobro zavedajo. Tudi narodna zavest je preveč zrahljana. V glavnem se torej le ugotavlja, kako narod spodbuditi in kako stopiti v ofenzivo.
Nato je spregovoril predsednik kluba slovenskih študentov na Dunaju Flori Wieser, ki je razložil, kako so se organizirali študentje. Izpeljali so akcijo zbiranja podpisov, ker so smatrali, da je ta še najbolj učinkovita za informiranje javnosti. Ob koncu predavanja se je še razvila debata.
Na sliki prizor s petkove razprave.
Preiskavo vodi namestnik državnega tožilca Staffa
Andreotti o petkovem dogodku v našem mestu
Preiskavo v zvezi s petkovim izjalovljenim napadom Geralda Dega-nuttija na zunanjega ministra Andreottija je včeraj prevzel namestnik državnega tožilstva Roberto Staf fa. Osemindvajsetletni napadalec se je, kot znano, s strašilno pištolo pognal nad ministra v trenutku, ko je ta prišel z županstva in krenil proti bližnji Ulici Capo di Piazza, kjer je bilo v programu njeno poimenovanje po pokojnem Gianniju Barto-liju. Varnostniki so moškega takoj onesposobili, peljali na zasliševanje, potem pa ga zaprli v Coroneo pod obtožbo grožnje z obtežilnimi okoliščinami.
Deganutti je bil pred leti vpleten v delovanje zloglasne skrajno-desničarske skupine Avanguardia nazionale, sicer pa gre za večkratnega prestopnika, saj je bil občasno zaprt zaradi kraje, navajanja lastne žene k prostituciji, raznih nasilnih dejanj in nepodrejanja vojaški di sciplini, a 5 mesecev je bil v ječi zaradi napada in ranitve radiotelevizijskega časnikarja Tullia Mayerja, nad katerega se je spravil skupaj z drugimi skrajno desničarskimi pajdaši.
Ministra Andreottija dogodek ni vznemiril niti ne spravil v skrb. Neki tiskovni agenciji je izjavil, da Deganuttijevega početja ne gre me sati s podobo Trsta in čustvi Tržačanov. »Kot lanskega oktobrskega o-
Pretresljivo prerano slovo od Zdenke Trampuž - Sancin
Zamejsko javnost je v nedeljo pretresla vest, da je pri triintridesetih letih nepričakovano umrla Zdenka Trampuž - Sancin. Kdor je Zdenko poznal, in teh je bilo zelo veliko, saj je bila aktivna vsepovsod, je lahko pričal o njeni veliki energiji, življenjskosti in dinamičnosti, ki je kar izžarevala iz nje.
___________	Zdenka se je po zaključeni trgovski akademiji zaposlila v Tržaški knjigami, kjer je službovala nekaj let. Na svojem takratnem delovnem mestu se je izkazala kot vestna, razgledana in Prijazna uslužbenka, ki je imela za vsakogar lep nasvet in živahno besedo. Zdenka je nadalje službovala Pri Glasbeni matici, pri Založništvu tržaškega tiska, nato pa se je zaposlila kot tajnica na slovenskih šolah.
Njena velika ljubezen pa so bile gore. Že od mladih nog je vzljubila planine in se, ko je imela le kaj časa, podajala v njihov objem. Zdenka Trampuž -Sancin je bila tudi mnogo let tajnica Slovenskega planinskega društva Trst, na društvenih izletih pa je tudi spoznala svojega moža Stojana Sancina, ki je med drugim tudi načelnik jamarskega odseka tega dru štva. Poleg moža, neutolažljive matere, sester in drugih sorodnikov, zapušča Zdenka ljubko, komaj 4-letno hčerko Jelko, in seveda celo vrsto prijateljev, ki bodo na prezgodaj preminulo Zdenko ohranili celo vrsto veselih spominov. Spominov na ekskurzije, izlete, pa tudi na srečne pogovore in zabave mladosti in brezskrbnosti, saj je bila Zdenka odprtega in veselega značaja. In prav zato nam bo v srcu ostal njen lik nasmejan, poln neba in vedrine.	D. Jelinčič
V Dolini pokopali Albina Primožiča
V petek popoldne smo se boleče poslovili od Albina Primožiča. Velika množica znancev in prijateljev ga je pospremila na dolinsko pokopališče, v našem spominu pa bo ostal kot priljubljen sovaščan, zaveden Slovenec in dober tovariš plemenitega srca. Živel je tiho in skromno in tiho in skromno je odšel iz naše skupnosti. Pokojnik se je rodil v Tinjanu 23. junija 1929; od rane mladosti je pomagal na domači kmetiji, po dokončani šoli, v polni vojni vihri, pa so ga zajeli Nemci in od 7. oktobra 1944 pa do konca vojne je bU primoran graditi bunkerje in prevažati municijo in raznovrstni material za okupatorja. Po vojni je bil v domačem kraju zelo aktiven in je opravil veliko udarniških ur za gradnjo zadružnih domov in mostov.
Leta 1956 se je preselil v Dolino in tu ostal do zadnjega dne. Albin je bil zaposlen v škede.njski železarni, v tržaškem pristanišču in pri raznih podjetjih. Že zgodaj se je vključil v moški pevski zbor Valentin Vodnik in mu ostal zvest, dokler ga ni zahrbtna bolezen prisilila k umiku. Sodeloval je tudi v kvintetu, ki je spremljal Dolinski trio in za svoje dvajsetletno pevsko udejstvovanje prejel leta 1978 srebrno Gallusovo značko. Ko se je moral odmakniti od zbora, je za njim ostala vidna praznina, a z dušo in srcem je vedno ostal zvest Valentinu Vodniku in pevci so mu tudi izkazali poslednjo čast, ko so ga ponesli v prerani grob in mu zapeli v zadnji pozdrav. Ob odprtem grobu pa se je od Albina v imenu zbora poslovil predsednik KD Valentin Vodnik Vojtek Lavriha. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo pogrešali, užaloščeni materi Ani pa gre naše občuteno sožalje, (ris)
T	Zapustil nas je naš dragi
* oče in nono
Nino Germani
Žalostno vest sporočajo: sin Stojan in drugi sorodniki.
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnice.
Iskrena zahvala dr. Martelancu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 14. oktobra 1984
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so nam lajšali bol ob težki izgubi naše
Zdenke
porečniškega nastopa LpT proti Per-tiniju tako tudi predvčerajšnjega dejanja ne gre pojmovati kot oporekanja rimski oblasti, temveč kot o-porekanje oblasti na splošno,« je pripomnil Andreotti in še ironično dodal: »Menim, da so Tržačani svoj-čas godrnjali tudi proti Francu Jožefu.«
Craxi v Trstu konec meseca?
Iz Rima je včeraj prišla neuradna vest, ki so jo objavili tudi nekateri krajevni časopisi, da bo predsednik vlade Craxi v petek, 26. oktobra, obiskal Trst in našo deželo ob sklepni proslavi 30-lctnice priključitve Trsta k Italiji. Palača Chigi ni še uradno potrdila (ali demantirala) te vesti.
Oddaja s tekmovanja v Saurisu po Radiu Trst A
Radio Trst A bo danes ob 18. uri oddajal nastop harmonikarjev - fraj-tonarjev, ki so se najbolje odrezali na sobotnem in nedeljskem tekmovanju godcev na diatonično harmoniko v vasici Sauris v videmski pokrajini. Kot smo že poročali v včerajšnji številki, je prvo nagrado odnesel 23-letni Zoran Lupine iz šempolaja. Tako bomo prisluhnili njegovi izvedbi, kokor tudi izvedbam nekaterih drugih harmonikarjev, zlasti iz Slovenije.
0 Minister za trgovinsko mornarico
Carta je včeraj v Gradežu zagotovil parlamentarcem Battolivi, Coloni ju, Cuffaru, Gerbčevi in Rebulli, da bo parlament v sredo odobril zakonski osnutek o ladjcdelstvu, kar naj bi pomenilo važen korak na poti do odprave krize, ki tare ladjedelniške in sorodne obrate na Tržaškem in Goriškem.
17. 10. 1982	17. 10. 1984
Ob drugi obletnici smrti našega dragega
Alberta Stranščka
še posebno ravnatelju in kolegicam srednje šole N. Sauro v Miljah za hitro pomoč ob zadnji uri in dr. Sonji Mašeri za tolažilne besede.
Užaloščena mama, mož, sestri in drugo sorodstvo.
Pulje pri Domju, Trst, 14. 10. 1984
ZAHVALA
Ob bočeči izgubi mojega sina
Albina Primožiča
se toplo zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu v času mučne bolezni na kakršenkoli način pomagali. Posebno se želim zahvaliti družini Olge in Lovrenca Štra-nja, pevskemu zboru Valentin Vodnik, upravi občine Dolina, zdravniškemu in bolničarskemu osebju kati-narske in glavne bolnišnice, dolinskim redovnicam, dolinskemu župniku g. Bogatcu, darovalcem cvetja in vsem dobrotnikom in to’ažnikom.
Mati Ana
se ga z ljubeznijo spominjajo
svojci
Gropada, Repen, 14. oktobra 1984
Dolina, 14. oktobra 1984
ZAHVALA
Vsem, ki so se poslovili od našega predragega
Vinka Gornika
se prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala g. župniku, sekciji VZPI-ANPI, učencem, učnemu in neučnemu osebju ter združenju staršev osnovne šole in otroškega vrtca iz Bazovice, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili k večnemu počitku.
Žalujoči : sin Marjo, brat Marjo in drugo sorodstvo.
Bazovica, Beograd, Trst, 14. oktobra 1984
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Avguština Tula
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Svojci
Mačkolje, Ddina, Trst, 14. 10. 1984
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
Ivana Granduca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti
Žena Marija, hči Mirella z možem Giorgiom Guštini jem.
Trst, 14. oktobra 1984
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage
Rosalie Poles roj. Družina
Svojci
Repen, 14. oktobra 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
SLOVENSKO
"gledališče
V TRSTU
Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA JUBILEJNE 40. SEZONE
Anton Tomaž Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (petih dejanjih)
Režija:	JOŽE BABIČ
DANES, 14. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
v torek, 16. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED H — mladinski
v sredo, 17. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 18. oktobra, ob 19.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v petek, 19. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED I - mladinski
v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri
v nedeljo, 21. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 040/734-265 — 734-269.
Prosimo cenjene abonente, da čimprej dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma.
gledališča
S S G
Nadaljuje se vpisovanje v Baletno šolo SSG v dopoldanskih urah v Kulturnem domu.
TEATRO STABILE
Gledališka sezona 1984-85: do ponedeljka je čas za potrditev abonmajev.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 19. t.m., ob 19.30: koncert simfonikov RTV Ljubljana. Zeleni abonma in izven.
Okrogla dvorana
V	torek, 16. t.m., ob 20. uri: Ljudski pevci in godci.
Srednja dvorana
V	petek, 19. t.m., ob 20. uri: »Leta odločitve«. Svečana predstavitev novega slovenskega filma.
Mala dvorana
Jutri, 15., in v četrtek, 18. oktobra, ob 18. in 20. uri: ciklus »Evropske filmske šole«.
V	sredo, 17. t.m., ob 19. uri: koncert ansambla Kontrasti, Dunaj.
VELIKA DVORANA
SLOVENSKE FILHARMONIJE
Jutri, 15. t.m.. ob 19.30: Anne Queffe-lec - klavir. Mednarodni mojstrski ciklus.
razstave
TK Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy art« ARS COPIANDI.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V petek, 19. t.m.. ob 20. uri odprtje razstave JOŽETA TISNIKARJA iz Slovenj Gradca. Uvodna beseda Janez Mesesnel. Na večeru bomo predvajali videokasete o umetnikovem delu. Vabljeni!
V	galeriji na Trgu Giotti 8 bo 17. t.m. ob 18. uri odprl svojo razstavo-la-boratorij Bruno Munari.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikar Pietro Grassi. Razstava bo odprta do 18. oktobra.
V	občinski galeriji, Trg Unità, razstavlja do 15. t.m. slikar Piero Cone-stabo.
GLASBENA MATICA g||
Kulturni dom v Trstu
KONCERTNI ABONMA Sezona 1984/85
25.	oktobra 1984	TRIO LORENZ
15.	novembra 1984	MILOŠ MLEJNIK, violončelo JANKO ŠETINC, klavir
6.	decembra 1984	KOROŠKI AKADEMSKI OKTET Umetniški vodja Ciril Krpač.
20.	decembra 1984	LJUBLJANSKI GODALNI TRIO in Fedja Rupel, flavta
30.	januarja 1985	ZAGREBŠKI SOLISTI Umetniški vodja Tonko Ninič ter Stanko Arnold, trobenta
13.	februarja 1985	MIHA POGAČNIK, violina BINAR STEEN NOKLEBERG, klavir
12.	marca 1985	MASSIMO GON, klavir
30.	marca 1985	Orkester
SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent Emil Simon in Dubravka Tomšič, klavir Jasna Corrado - Merlak, harfa 11. aprila 1985	Pevski zbor
COLLEGIUM MUSICUM iz Beograda
Dirigent Darinka Matič - Marovič
CENE ABONMAJEV
Parter 35.000 lir, mladinski in invalidski parter 22.000 lir Balkon 27.000 lir, mladinski in invalidski — balkon 15.000 lir Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 15. do 17. ure od 16. t.m. dalje. Lanski abonenti potrdite svoj sedež še jutri.
GLASBENA MATICA TRST
Oddelek. za staro glasbo Deželni sedež RAI v Trstu
Danes, 14. t.m., ob 18. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu.
KARLO DENTI - viola da gamba DINA SLAMA - čembalo IRENA PAHOR - viola da gamba
Vabljeni!
Prosvetno društvo MAČKOLJE in MLADINSKI DOM Buljunec
vabita na
KONCERT MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA NEMCEV Z DANSKE
v sredo, 17. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu France Prešeren v BOLJUNCU.
NastopU bo tudi dekliški zbor SLOVENSKI ŠOPEK iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak.
Vabljeni!
koncerti
VERDI
Operna sezona 1984-85: pri blagajni gledališča se nadaljuje vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. V četrtek, 18. t.m., ob 20 uri — red A/A — otvoritev sezone s C. Saint-Saensovo opero »Samson in Dalila«. Dirigent Pin-chas Steinberg, režiser Alberto Passini.
Jutri, 15. t.m., ob 18.30 bo v Novinarskem krožku predstavitev opere »Samson in Dalila«, ki bo otvorila letošnjo operno sezono. Predstavil bo glasbeni kritik Lorenzo Amiga.
- čestitke
12. t.m. je praznoval rojstni dan MARJO MAGAJNA. Čestita mu in želi, da bi bil še dolga leta med nami zdrav in vesel družina Sergia Pangerca.
MARJU MAGAJNI želi vse najboljše ob rojstnem dnevu družina Eta Kocjana.
kino
Ariston 16.00 — 22.15 »II servo di scena«. Peter Yates.
Eden 15.30 — 22.10 »Extasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 — 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Harrison Ford.
Excelsior 17.00 — 21.00 »C’era una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Breakdance«. Za vsakogar.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 — 22.05 »Grcystoke -La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. C. Lambert.
Mignon 16.30 — 22.15 »Maria's Lovers«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Pre povedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 — 22.00 »Conan, il distrut-
Capitol 16.30 — 22.00 »Vediamoci chiaro«. E. Giorgi, J. DoreUi.
Vittorio Veneto 15.00 — 22.00 »Foot-loose«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Pappilon«. Steve McQueen, Dustin Hoffman.
Radio 15.30 — 21.30 »Erotico«. John Holmes. Prepovedan mladini
Alcione 16.30 — 22.00 »Lo squalo - III.«.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet dne 3. novembra (sv. Justi v Goriška brda. Po kosilu vam bomo postregli s pečenim kostanjem. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 (2. nad.) od 17. do 19. ure, tel. 040/732-858.
Sekciji VZPI-ANPI iz Križa in s Proseka - Kontovela prirejata v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet v Kanal ob Soči, kjer bodo odkrili spomenik padlim XXX. divizije. Ogledali si bomo tudi Cerkno in bolnico Franjo. Cena izleta (prevoz in kosilo) 20.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč, Dom A. Sirk v Križu (tel. 220-505), ki zbira tudi prostovoljne prispevke za spomenik v Kanalu.
Sekcija KPI J. Verginella iz Križa organizira od 6. do 20. januarja 1985 izlet na KUBO. število prostorov je o-mejeno. Za informacije telefonirati na št. 220-213 v večernih urah.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča vsem izletnikom v Mauthausen, naj čimprej poravnajo vpisnino. Društveni prostori so odprti vsako soboto od 19, do 21. ure.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 14. oktobra NEDELJKO
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 17.20 — Dolžina dneva 10.58 — Luna vzide ob 20.17 in zatone ob 11.53.
Jutri, PONEDELJEK, 15. oktobra TEREZIJA
Vreme včeraj : temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1022,9 mb narašča, veter 23 km na uro severozahodnik, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Paola Bernardi, El-lery Cominotto, Giulio Cociani.
UMRLI SO: 70-letna Palmina Iurich, 87-letni Luciano Culli, 75-letni Giordano Squadroni, 75-letni Carlo Centim, 80-letni Antonio Germani, 84-letna Angelina Passudetti por. Cesini, 88-letna Maria Cavani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ulica sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo, Ul. Zorut-ti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761, predpraznična od 14. do 20. ure ln praznična od I. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
tel. 299-197.
LOTERIJA
BARI	16	88	17	43	58
CAGLIARI	13	51	66	40	22
FIRENCE	62	65	6	77	15
GENOVA	78	68	57	81	83
MILAN	13	21	48	3	88
NEAPELJ	74	49	5	78	77
PALERMO	9	78	49	8	48
RIM	84	45	22	78	41
TURIN	28	26	54	50	85
BENETKE	72	41	68	10	34
ENALOTTO
112	212	121	2 X X
KVOTE:
12 — 16.860.000 lir 11 —	1.108.300	lir
10 —	99.800	lir
razna obvestila
mali oglasi
Od 15. t.m. dalje se na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu lahko vpišete na začetniški tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja tržaška Ljudska univerza. Vpisovanje, ki je vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.30 do 20.30, se nepreklicno zaključi v ponedeljek, 29. t.m. Vpisnina znaša 5.000 lir za vsak tečaj.
Odbor skupnosti borcev 30. divizije IX. korpusa je sklenil postaviti spomenik padlim borcem v Kanalu ob Soči. Ker omenjeni odbor nima zadostnih sredstev, je prosil zamejske sekcije bivših partizanov, ki so pripadali brigadam omenjene divizije za pomoč. V ta namen vabijo sekcije vse bivše borce, sorodnike in druge vaščane, da prispevajo za to plemenito nabiralno akcijo. Prispevke sprejemajo: sekcija VZPI-ANPI Trebče - Padriče - Gropada: za Trebče Livijo Malalan, za Padriče in Gropado Alojz žagar: sekcija VZPI-ANPI, PD Slovenec in celica KPI iz Boršta in Za-brežca: Milka Žerjal, tel. 228-230.
Prireditve in »poročila kulturnih druitev in organizacij
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 14. oktobra, ob 17. uri koncert ansambla TAIMS. Gost večera bo gledališki igralec Stane Raztresen. Vabljeni!
KD Vesna prireja danes, 14. oktobra, ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine SKD Tabor, ki bo uprizorila Tavčarjevo fantazijo v dveh dejanjih »Pekel je vendar pekel«. Režija D. Gorup.
darovi in prispevki
Ob 9. obletnici smrti brata Gigita daruje Nada Kemperle 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Kje bomo lahko nabavili bencin
Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk Figisc javlja, da bo danes (14. oktobra) odprtih naslednjih 21 servisnih postaj (z mastnimi črkami navajamo tiste, ki imajo na razpolago tudi dizel):
AGIP — Ul. Rivoltella (na vogalu Ul. D’Angeli), Nabrežje Ottaviano Augusto, Istrska ulica (nad pokopališčem), Ul. Carducci 4, Ul. Molino a Vento 158 in Ul. Valerio 1 (pri univerzi);
TOTAL - Ul. Giulia 2 (pri Ljudskem vrtu). Drevored Campi Elisi 1/1, Drevored D’Annunzio 73, Mira-marski drevored 37 in 273, Nabrežje Culli 8 in Sesljan (državna cesta 202);
ESSO — Trg Libertà 10/1 in Ul. Battisti 6 (Milje);
IP — Ul. F. Severo 2, Drevored D'Annunzio 38/A, Ul. Baiamonti 2 in Miramarski drevored 213;
CHEVRON — Nabrežje N. Sauro 14;
API — Ul. F. Severo 2/5.
Te dni se je srečal z Abrahamom
ETO KOCJAN Čestitajo mu in želijo še na mnoga zdrava in vesela leta
žena Elvira in sorodniki
Nameravate potovati v
AVSTRALIJO?
Najboljšo ponudbo vam nudi Tergeste Viaggi!
Pričakujemo vas
TERGESTE VIAGGI — TRST Miramarski drevored 207 (Barkovlje)
Tel. 040/415256 - 416218
LA MAGLIA
moška in ženska oblačila
Vas pričakuje
z novo kolekcijo
jesen - zima
TRŽIČ — Ul. Roma 59 Telefon 0481/73174
PRODAM poltovornjak FIAT 100 NC 55 k s prekucljivim kasonom (autocarro ribaltabile) v zelo dobrem stanju. Tel. 752-730 ob urah obedov.
SLOVENEC z opravljeno trgovsko šolo in šoferskim izpitom išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ADIT - DZS, Kardeljeva 8, 61000 Ljubljana.
PROTI IZPADANJU las, proti prhljaju ter za nego izredno mastnih las priporočamo zeliščne šampone in ampule »DERBE«. Parfumeria Kozmetika 90, Opčine.
PODARIM tigrastega dobro vzgojenega mucka. Telefonirati v večernih urah na št. 274-995.
PRODAM otroško posteljico, voziček in box. Tel. 730-495.
KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Boljunec 378 obvešča cenjene stranke, da salon deluje s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah zaprt. Tel. 040/228-313.
KLAVIR v dobrem stanju nujno potrebujemo za pevske vaje zbora I. Gruden. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 299-509, 299-260 ali 299-795.
17-LETNIK z enoletno prakso kot mizarski vajence išče zaposlitev. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št. 225-796.
PRODAM FIAT 500 v dobrem stanju. Tel. 62776 ob urah kosila.
NOVO STANOVANJE 3-sobno, opremljeno, telefon, oddam v najem v Portorožu. Telefonirati na št. 003866/57757 zvečer.
GROZDJE ZA VINO prodajam, Riolino, tel. 040/229-331.
PRODAM kompjuter Sinclair spectrum nov, nikoli rabljen. Tel. 0481/83426.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44. Opčine - Trst
KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119.
MAURI
n

TRST
Ul. Ponziana 3 - tel. 744169 Ul. Settefontane 19 - tel. 793333
VSE MODNE NOVOSTI ZA JESEN/ZIMO 1984/85
TECNOFOTO
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN
00 VEDNO ZASTOPNIK »FUJICR0ME«
DIAPOZITIVI V 2 URAH
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
1Ékj
foto-kino kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Roeeettl) TRST	Telefon 77-29-M
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio
tv - radio - tv - radio - tv - radio
tv - radio - tv
Nedelja, 14. oktobra ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 15. oktobra ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Secret Vallery - TV film
10.25	Nils Holgersson - 7. nadalj.
11.00	Maša
11.50	Praznični dan
12.15	Zelena črta
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	- 19.50 Domenica in...
Kronike športnih dogodkov
14.15	15.25 in 16.20 Športne vesti 14.35 Discoring '84 - ’85
17.15	Fantastico bis
17.50	Ital. nogometno prvenstvo 18.20 90. minuta
20.00	Dnevnik
20.30	L’ultimo handicap - film Walter Matthaus, Alexis Smith, Robert Webber
22.05 Dnevnik
22.15	športna nedelja
23.30	Sulle strade della California -TV film
00.25 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.30	Basii e Sybil - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - C’è da salvare
13.30	La donna di moda - 3. oddaja
14.30	Madame princesse -TV priredba
16.10 Dnevnik 2 - Neposredni šport 17.40 Odissea - 3. del
Ljubljana
9.00	Poročila
9.05 Živ žav - otroška oddaja
9.50 Jack Holbom - mladinska nadaljevanka
10.15 Marco Polo - TV nadalj.
11.35 625, oddaja za stik z gledalci
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
14.55 Mostovi
15.25	Poročila
15.30	Zgodbe iz Manhattna - film
17.25	športna poročila
17.40	Košarka
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Kugy - Royal Darjecling -TV nadalj.
21.10	športni pregled
21.40	Portreti :
Igralska družina Danilovih »Danilovi« — tak je bil skromen naslov razstave fotografij, tekstov, osebnih predmetov, gledaliških rekvizitov in slik, ki jo je aprila letos pripravil Slovenski gledališki in filmski muzej v Cankarjevem domu. Mno žica nemih dokumentov je skušala obuditi spomin na izjemen prispevek umetniške družine Da nilovih, ki so bili domala sto let ustvarjalno prisotni v slovenskem gledališču, na radiu, filmu in televiziji.
Anton Cerar - Danilo je prišel k slovenskemu gledališču leta
CANALE S
8.30	Telefilm
9.00 Phyllis - TV film
9.30	La piccola grande Nell -TV film
10.00	La gente mormora - film
12.00	šport
13.00	Superclassifica Show
14.00	Kojak - TV film
15.00	Ritorno a Peyton Place - film
17.00	Duello di spie - film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Dallas TV film 20-25 I Visitare - TV film
22.25	Love Boat - TV film
23.25	Professione reporter - film
RETEOUATTRO
8.30 Flipper contro i pirati - film
10.10	Africa Express - film
11.45	Vegas - TV film 12.35 W. Disney - risanke
13.30	Una famiglia americana -TV film
15.30	La squadriglia delle pecore nere
17.10	Madigan - TV film
18.45	Mai dire si - TV film
19.30	Arabesque - TV film
20.30	Vigilato speciale - film
22.30	Casablanca - TV film
23.30	Ha ir - film
01.40	Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film
ITALIA 1
8.30 Hello Špank - risanka
Lo specchio magico - risanka 10.15 La maschera di fango - film
12.00	Angeli volanti - TV film
13.00	šport
14.00	Deejay Television
16.40	A Team - TV film
17.40	Simon & Simon - TV film
18.40	Hazzard - TV film
18.40	Dnevnik 2 - Gol flash
18.50	Ital. nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Storia di un italiano - 4. epizoda
21.35	Per amore e per onore -T.V film
22.25 Dnevnik 2 - Vesti
22.35	Dnevnik 2 - Trentatrè - oddaja o medicini
23.05	II brivido dell'imprevisto -.
TV film
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.40	Šola in vzgoja :
L'immagine e l’idea - 5. oddaja
Tretji kanal
12.15	Fiestas Grandes - 4. oddaja 12.45 Musica incontro
13.40	Big: Claudio Villa
14.40	- 17.10 Dnevnik 3 - Neposredni šport
17.10	American Graffiti - film Igrajo Richard Dreyfuss, Ron-ny Howard Paul Le Mat
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.20 Deželni šport
19.40	Girofestival ’84 - 3. oddaja
20.30	Domenica gol
21.30	Perchè si - perchè no
22.05	Dnevnik
22.30	Nogometno prvenstvo A lige
23.15	Rockline
TELEVIZIJA
1876, njegova najmlajša hči Silva pa se je upokojila leta 1972. Poleg »igralskega albuma fotografij« Danilovih, ki je kar nekakšna fotografirana zgodovina slovenskega gledališča pa so v Portret vključeni tudi odlomki iz številnih filmov, v katerih so igrali člani te vsestranske umetniške družine. Od »Triglaskih strmin«, preko prvega povojnega slovenskega filma »Na svoji zemlji« do »Piknika v nedeljo«. 22.10 Poročila
Koper
17.00	Vidooomix - glasbena oddaja
19.00	Risanke
19.30	Poslednja bitka v raju - dokumentarec
20.20	Goha - film
21.25	Boks
22.25	Giuseppe Verdi:
Requiem
Zagreb
9.25 Glasbeni tobogan
10.55	Oktober v Kraljevu - prenos
12.15	Kmetijska oddaja
13.15	Jugoslavija dober dan 14.45 Portret zemlje dok.
15.35 Nedeljsko popoldne
17.30	Neobičajni obisk - film
18.55	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	Dnevnik
20.00	Banjica - nadalj.
21.40 Med dvema pristaniščema
22.20	Dnevnik
19.50 Walt Disney - risanke 20.25 Acapulco - 1. spiaggia a sinistra - film
22.30	Psycho - film
00.30 Lo strangolatore della notte -film
TELEPADOVA
13.00	Šport
14.00	Evita Peron - TV nadaljevanka
15.00	Yattaman - risanke
15.30	II richiamo della foresta -risani film
16.55 Risanke
18.00	Jenny la tennista - risani film
19.30	Marna Linda - novela
20.20 Una guida per l’uomo sposato -film
22.15	Petrocclli - TV film
23.30	Poliziotto di quartiere - TV film 00.30 L’amante - film
TRIVENETA
9.30 Angoscia - TV film
10.00	. P. foupons
12.30	TV film
13.00	HorosKop
13.15	Risanke
13.30	Dražba
16.00	TV film
17.00	Dražba
20.30	II papà ritorna da noi - film
22.00	Angoscia - TV film
22.30	II terrore sorge dalla tomba -film
TELEFRIULI
15.30	Attenti ai ragazzi
16.00	Birdman Galaxy Trio - risanke
16.30	Baldios - risanka
17.30	Attenti ai ragazzi - TV film
18.00	Ci sposeremo a Capri - film
19.30	Šport
20.30	Gilda - film
22.15	Cagliostro - film
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? - opoldanski program z Raffaello Carrà
13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Pronto Raffaella?
14.05	Meje neskončnosti - znanstvena oddaja iz serije »H mondo di Quark«
15.00	Posebna oddaja iz Parlamenta
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Risanka
16.30	Športne vesti
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Bariere - TV nadaljevanka
18.00	Dokumentarna oddaja
18.30	Taxi - TV film
19.00	Action now: ta nora, nora Amerika
Najmanjši helikopter na svetu -11. nadaljevanje
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Una calibro 20 per lo specialista - film
Nastopa : Glint Eastwood 22.20 Dnevnik 1
22.30	Gremo v kino
22.35	Dnevnik 1 - Posebnosti
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu in Vremenske slike
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem : aktualnosti, igre in zanimivosti
Paroli amo
Koper
14.00 in 16.00 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki :
GRADEŽ — Srečanja slovenske enotne delegacije z zunanjim ministrom Italije in Jugoslavije
GRADEŽ — Mednarodno zasedanje o vodni povezavi Jadran - Donava TRST — Odprtje razstave ob začetku 40. sezone SSG
TRST — Ambasador Skataretiko v Trstu
TRST — Svečanost ob 20-letnici mednarodnega centra za teoretsko fiziku VIDEM — Obisk delegacije slovenskih občin ter Športni pregled
17.00 Poročila
17.05	šola:
Otrok in zdravnik - oddaja v živo
18.05	Tajni agent gospe sin - film 19.30 TVD stičišče
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Francis alle corse - film
11.30	Help - glasbeni program
12.10	Bis - kviz
12.45	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.25	II mondo degli animali doku.
17.00	Galactica TV film
18.00	Tarzan TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag kviz
20.25	L’uomo e l’avventura
23.25	Šport
00.25 II cervello d un miliardo di dollari - film
RETEOUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto TV film 14.15 Fiore selvaggio TV novela
14.50	Eva contro Eva - film
17.00	La regina dei mille anni - risanka
17.20 Masters i dominatori dell’universo
17.50	Febbre d’amore - TV film 18.35 Samba d’amore - TV novela
19.30	New York New York - TV film
20.30	Fermata d’autobus - film
22.10	Vegas - TV film
23.10	Noi siamo due evasi - film 00.50 Hawaii Squadra Cinque Zero -
TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Sooner bambina difficile - film
11.30	Giorno per giorno TV film Agenzia Rockford - TV film
13.00	Bim Bum Barn
Nanà Supergirl - risanka C’era una volta... Pollon -risanka
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford TV film
15.30	Giorno per giorno - TV film
16.00	II mistero della settima strada -TV film
16.25	Šola in vzgoja:
Teča j nemščine
16.55 Due c simpatia:
Il circolo Pickwick - 6. nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	I ragazzi della valle misteriosa - 6. nadalj.
18.00	La volpe e la lepre - risanka 18.15 Programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	I professionals - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - šport
20.30	Dnevnik 2 Oddaja posvečena kompjuterjem
21.25	Colombo - TV film
22.35	Dnevnik 2 - Vesti
22.45	Cera una volta un musicista -TV film
23.10	Protestantizem
23.40	Dnevnik 2 Zadnje vesti
23.45	Šola in vzgoja:
Artisti allo specchio
Tretji kanal
15.00	Ancona : ženska košarka 15.50 Nogometno prvenstvo A in B
lige
18.15 L’Orecchiocchio - Glasbena od da ja
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.30	Deželni šport ob ponedeljkih 20.05 šola in vzgoja :
Tehnike obnavljanja in popravljanja - 6. oddaja
20.30	Italian style - 2. oddaja
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja:
John Cage in otroci - 2. del
22.10	II processo del lunedì - športna oddaja
19.50	Dokumentarec s področja znanosti
20.20 Dokumentarec s področja športa
21.00	Alfred Hitchcock predstavlja -TV film
21.50	Turistični vodič - v sodelovanju z agencijo Kompas Hertz
22.00	TVD vse danes
22.10	Na krilih pesmi:
Lepa Brona
Ljubljano
8.45 in 10.35 TV v šoli 17.35 Teletekst
17.50	Poročila 17.55 Pedenjžep
18.25	Celjski obzornik
18.40 Mozaik kratkega filma: Jadranje
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik
20.00	Film tedna:
Poklic - reporter
22.00	Dnevnik
22.10	Omizje
POSTAJE
16.00	Bim Bum Barn Lo specchio magico - risanka C’era una volta... Pollon -risanka
Hello Špank - risanka
17.40	Wondcr Woman - TV film
18.40	Charlie’s Angels - TV film 19.50 I Puffi - risanka 20.25 II giustiziere della notte - film
22.30	A Team - TV film
23.30	II posto delle fragole - film Ironside - TV film
TELEPADOVA
13.00	Lupdn HI - risanka
13.30	Candy Candy - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Hero High - risanka
15.30	Yattaman - risanka
16.00	Grizzly Adams - TV film 16.55 Risanke
19.30	Mama Linda - TV film 20.20 II padrino - film
22.15 Sport
24.00	Poliziotto di quartiere - TV film
TRIVENETA
13.00	The Great Detective - TV film
14.30	Shannon senza pietà - film
16.30	La campana tibetana - TV film
17.30	Risanke
18.00	TV film
19.00	The Great Detective - TV film
20.30	E venne l’ora della vendetta -film
22.00	I pionieri di Algoa Bay -TV film
22.30	Nessuna pietà: uccidetelo! -film
TELEFRIULI
14.30	Veronica il volto dell'amore -TV film
15.30	Longbridge Story - TV film
19.00	Dnevnik
19.30	Veronica il volto dell’amore
20.30	Šport 22.15 Sport
23.30	TV film
RADIO
Nedelja, 14. oktobra
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi«, drugi del; 11.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev: 17.15 Šport.
RADIO OPČINE
Oddaja na naslednjih frekvencah 99,100, 90,600, 98,800 Mgh Do 10.00 Glasba; ob 10.00 Jutranji val na Radiu Opčine; nagradne oddaje; ob 13.00 Oddaja slovenskega kulturnega društva Tabor; knjige, knjige, knjige za vse; ob 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo, tel. štev. 212658; dalje večerni nočni val 'Radia Opčine.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O tvoritev glasba za dobro jutro; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; 8.15 Polje, Kdo bo tebe ljubil kmet. oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah;
16.00	Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Športne vesti - nogomet; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak motivov;
11.00	Dogodki in odmevi; 12.00 Radijski in televizijski programi ;	12.10
Glasba po željah ; 14.30 Kaj je novega? 16.00 Glasbena oddaja; 17.33 Lestvica 33 obratov;
Ponedeljek, 15. oktobra
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnoza-
bavna glasba; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mo zaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja : Gaetano Donizetti: Hči polka (prvo dejanje); 11.20 Glasbeni potpuri ;	11.30 Literarni listi;
11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Gledališki glasovi po stezah spominov; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 »Cecilijanka ’83«: dekliški zbor iz Števerjana (vodi Alenka Černič), mešani zbor »Pod lipo« iz Barn asu (vodi Nino Špehanja) in mešani zbor »Triglav« iz Bukovice (vodi Jože Lovec); 13.40 Glasbena priloga; 14.10 -
17.00	Radijsko popoldne : Otroški kotiček: »Naši prijatelji z repom«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: slavnostni koncert ob 15-let-nici zborovske revije »Primorska poje« 2.; junija letos v dvorcu Ze--mono pri Vipavi (1. del); 18.00 V svetu znanosti ; 18.20 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
Oddaja na naslednjih frekvencah 99,100, 90.600, 98,800 Mgh Ob 10.00 Tedenski horoskop; do 11.00 Nekaj nasvetov za vsakogar; do 15.00 Glasba; ob 15.00 Nekaj narodne zabavne glasbe; do 20.30 ob 20.30 Večerni glasbeni val v študiu Tatjana in Davorin ; dalje non stop glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbene šole: Gš Postojna; 14.00 Novosti naše diskoteke: danska skupina The News; 14.40 Iz kulturnega sveta ; Pesem tedna radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorski zbori pojo: mešani zbor Lipa Šempas, obalni oktet,
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.:«) Poročila; 7.15. 12.:«),
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 7.1X1 Dobro jutro v glasbi ; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 O-troški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Vrstijo sc plašče; 1.30 Na prvi strani; 1.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 14.:«) Popoldanski program ;
15.00	Otraški kotiček; 15.45 I porti di Alpe Adria; 16.15 Edig Galleti,
JUGOSLOVANSKA
ZASEBNE POSTAJE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Stanovanjska zadruga »Ivan Cankar« uspešno uresničuje zastavljeni načrt
Z razstavo in folkloro začetek sezone v Kulturnem domu
*% %
Po približno desetih letih so na razstavi spet zbrana dela goriških in novogoriških umetnikov, ki so v začetku šestdesetih let ustanovili skupino »2 x GO«. Njihova dela so razstavljena v fogerju Kulturnega doma v Gorici cd petka zvečer. Na otvoritvi se je zbralo zelo veliko ljudi. Poleg umetnikov so prišli številni ljubitelji likovne umetnosti iz Gorice, tako Slovenci kot Italijani, iz drugih krajev naše pokrajine, iz sosedne Slovenije. Nič čudnega, saj so člani te skupine danes znani umetniki, ki je vsak seveda šel svojo umetniško pot, kot sta poudarila kritika Milko Rener in Fui vio Monai, ki sta uvodoma prikazala
V nedeljo odkritje spomenika Jožefu Koršiču in Francu Stekarju
Jožef Koršič
Na Jazbinah bo v nedeljo, 21. t.m. slovesnost ob odkritju spomenika v narodnoosvobodilni vojni padlima sovaščanoma Jožefu Koršiču in Francu štekarju. Spominsko obeležje je postavila števerjanska sekcija VZPI -ANPI, ob pomoči in razumevanju kra janov, ki so za uresničitev načrta pri spevali finančna sredstva in tudi veliko prostovoljnega dela. Na potrebno razumevanje so naleteli tudi s strani občinske uprave, precej pa so si za postavitev spominskega obeležja prizadevali Korsičevi in Mlekarjevi et-niki in soborci. Jožef Koršič je padel
Franc štekar
6.12.1945 na Stolu pri Kobaridu, med veliko nemško ofenzivo. Bil je borec v 3. bataljonu Gregorčičeve brigade. Doma je bil iz kmečke družine, padel je ko mu je bilo šele 18 let.
Osemnajst let je imel tudi Franc Štekar, ki je 16. februarja 1944 kot borec Briško - beneškega odreda padel v nemško zasedo na Humu pri Števerjanu.
Nedeljska slovesnost se bo pričela ob 10. uri z maso. uo .-p imenika bo ob 11. uri, popoldne pa bo tovariško srečanje.
Problem stanovanjskih gradenj vse do zadnjih let morda med Slovenci ni bil posebno občuten, ker je pač večina družin razpolagala s svojo hišo. Z naraščanjem gradbenih stroškov pa je to vprašanje postalo zelo aktualno tudi za marsikatero slovensko družino, predvsem za mlade pare, ki ne morejo kar tako zadostiti želji, da bi čimprej prišli do lastnega stanovanja. Težav je veliko, toda po drugi strani so tudi možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja, da se finančno breme za gradnjo stanovanja znatno zmanjša in omili.
Med najzanimivejšimi tovrstnimi možnostmi je zadružništvo. Tako je skupina goriških Slovencev pred časom ustanovila stanovanjsko zadrugo »Ivan Cankar«. Zadruga, ki ji predseduje arh. Savina Gravner, je v razmeroma kratkem času uspešno zaključila prvo fazo zastavljenega dela. Pred dobrim mesecem je občinski svet dodelil zadrugi zemljišče za gradnjo 24 stanovanj v Pevmi in tudi odobril načrt, ki ga je izdelal arh. Jože Cej.
Načrt predvideva dograditev stanovanjske celote, ki bo obsegala 8 tisoč kubičnih metrov zazidane prostornine, 1.283 kvadratnih metrov pokrite površine na zemljišču, ki ga je dodelila občina. Celoten stano-
vanjskih kompleks sestavljata dva dela. V prvem bodo nameščena tro-sobna stanovanja po sistemu vrstnih hiš; v drugem delu bodo združena dvosobna in enosobna stanovanja, v pritličju in prvem nadstropju, po sistemu bloka. Trosobna stanovanja obsegajo 94 kvadratnih metrov notranje čiste površine, dvosobna 75 kv. metrov in enosobna 51 kv. metrov.
Ste» SLOVENSKO
^Mšče
V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984 85 V GORICI
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Brass, telefon : 33288, ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob sobotah od 11. do 13. ure.
Cez dva tedna prva predstava
Z vpisom abonmaja podprimo akcijo SSG
Tudi letos priredi Slovensko stalno gledališče abonmajsko sezono v Gorici v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev ter Zvezo slovenske katoliške prosvete. V letošnjem abonmaju je šest predstav. Za štiri bodo poskrbeli igralci SSG iz Trsta, nadaljnji dve bosta gostovanji Drame SNG iz Maribora in PDG iz Nove Gorice. Prva predstava bo konec ok tobra in sicer bo to Linhartova veseloigra »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« v režiji Jožeta Babiča. V novembru bo še ena predstava in sicer gostovanje mariborskega gledališča, v januarju pa bo tretja predstava.
Tudi letos bodo abonmajske predstave v Kulturnem domu, izvenabon-majske v Katoliškem domu. Abonmajske predstave bodo tudi letos ob nedeljah popoldne ter ob ponedeljkih in torkih zvečer. Tudi letos bo za prevoz obiskovalcev s Krasa v Gorico poskrbljeno s posebnim avtobusom.
Z nabiranjem abonmajev so že pričeli. Zbirajo jih v Kulturnem domu vsak dan, za to pa skrbijo tudi poverjeniki po šolah in na podeželju.
Slovensko stalno gledališče gre letos v jubilejno, štirideseto sezono. Vsi vemo, da se nahaja v precej velikih finančnih težavah. Zato menimo, da je naloga vseh zamejcev, ki si že-
le slovenske kulture, da podprejo akcijo naše osrednje kulturne ustanove s tem da prihajajo na predstavo in predvsem tako, da podpišejo abonma. Veliko ljudi se je vabilu že odzvalo, mesta pa so seveda še prosta. Naš poziv velja tako ljudem z mesta kot s podeželja.
Rekreacija SPD
Z manjšo zamudo zaradi težav z razpoložljivostjo vadbenega prostora se je pričela rekreacijska telovadba v organizaciji goriškega planinskega društva. Vsi, ki jih telovadba zanima zaradi priprav na smučanje ali žara di prehodnih sezonskih nevšečnosti, bodo lahko vadili ob torkih in petkih, vendar -z različnim urnikom in v različnih krajih v primerjavi z lansko vadbo.
Ob torkih bo ena skupina vadila od 20. do 21. ure v baletni sobi Kulturnega doma, druga skupina pa bo imela od 21. do 21.45 na razpolago pod velike telovadnice. Ob petkih bo prva skupina od 8. do 8.45 vadila v baletni sobi, druga skupina pa bo od 9. do 10. ure imela na razpolago telovadnico v Sovodnjah. Izbira skupine ni obvezujoča: po potrebi nekdo lahko zamenja urnik vadbe.
delo te skupine. Nastala je v začetku šestdesetih let, takrat ko so se šele odpirala vrata sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Likovniki so bili tisti, ki so odpirali pot. Njih niso ločevale jezikovne pregrade. Likovna govorica jim je bila enotna. Razstavljali so po prvih uspešnih nastopih v sosednih mestih še v drugih krajih naše dežele ter Slovenije, potem pa še v Genovi in Benetkah. Poleg Rener jo in Monaia je spregovoril še goriški odbornik za kulturo odvetnik Obizzi, ki je poudaril pomen takega sodelovanja tudi v sodobnem času, ko pa imamo celo vrsto drugih oblik sodelovanja. Omenimo še med prisotnimi podpredsednika izvršnega sveta novogoriške občine Fakina, predsednika umetniške galerije Spazzapan v Gradišču Di Berla, predsednika Kmečke banke Lebana. Razstavljena so dela Sergia Altierija, Ignazia Doliacha, Luciana Gironcolija, Danila Jejčiča, Pavla Medveščka, Cesara Mocchiut-tija, Fulvia Monaia, Nedeljka Peča-naca, Rudija Pergarja, Miloša Vola-riša ter že umrlih Silvestra Komela in Tina Piazze. V čast Komelu je bila letos v gradu Kromberk prirejena lepa antološka razstava. V decembru pa bodo v galeriji Spazzapan v Gradišču ob Soči odprli retrospektivno razstavo Tina Piazze. Razstava bo v Kulturnem domu odprta do 24. oktobra vsak dan od 17. do 19.30.
V veliki dvorani Kulturnega doma je bil v petek zvečer tudi nastop priznane folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. K prireditvi je prišlo precej ljudi, med njimi tudi goriški someščani italijanske narodnosti. Ljubljanski folkloristi so pokazali nov program s katerim bodo počastili konec meseca v Ljubljani svojo 35-letnico. O prireditvi bomo objavili čez nekaj dni oceno. Tako razstava kot folklorni nastop je priredila Z SKD, ki je tako pričela svojo letošnjo sezono.
(mw)
Na sliki: kritika prof. Milko Rener in Fulvio Monai ob otvoritvi razstave.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi 23. in 2A. t.m. izlet v Trbovlje, Rogaško Slatino, Kumrovec in Zagreb (razstava kitajske umetnosti). Prijave ma sedežu 15. in 16. t.m. od 10. do 12. ure.
Vsa stanovanja razpolagajo s klet nimi in drugimi prostori ter z vrtom.
Lokacija stanovanj je po splošni oceni mikavna, v neposredni bližini centra in mestnega predela ob Soči, ki je dobro opremljen s trgovinami.
Odgovorni pri gradnji ugotavljajo, da se sedaj odpira nova faza, ki zahteva od članov jasen pristop k izvršilnemu programu. Zelo verjetno je, da bo sedaj program stekel zelo hitro. Na razpolago je še nekaj stanovanj, zato upajo, da bodo v čim-krajšem času našli zainteresirane člane, ki bi želeli izkoristiti to res ugodno priložnost.
Investicija je namreč deloma krita z deželnim posojilom, kar pomeni, da je za večje stanovanje zagotovljeno približno 50-odstotno kritje. Poleg tega so tudi gradbeni stroški znatno manjši, kot pa če bi si posameznik sam gradil hišo. Vsem morebitnim zainteresiranim sta predsednik zadruge in načrtovalec na razpolago za podrobnejša pojasnila.
čestitke
VESNI LUTMAN čestita ob izrednem uspehu v Rimu — KD Oton Župančič.
Zadnji dan Motor Expò Rating 84
Na razstavišču ob ločniškem mestu se bo danes zaključila razstava Motor Expo Rating 84, razstava avtomobilov, motorjev, specialnih vozil in na sploh najrazličnejših stvari, ki sodijo v svet motorjev. V tednu dni si je prireditev ogledalo veliko obiskovalcev, precejšnje zanimanje pa je vladalo, zlasti med mlajšimi za različne vzporedne prireditve, tekmovanja v kartingu, krosu itd. prireditve, ki bodo na sporedu tudi danes. Pravzaprav bi lahko zapisali, da je napovedani spored še posebej pester. Tako bo danes tekmovanje specialnih vozil »Go-Pro«, padalske skoke (pristanek bo na razstavišču), tekmovanje motoristov, karting itd. Umik obiska je od 10. do 22. ure.
MotgrExpó FUicing rQ4|
NAJVECJA RAZSTAVA MOTORNIH VOZIL V TRIVENETU
5. - 14. OKTOBER 1984
RAZSTAVIŠČE
GORIZIA ESPOSIZIONI
F 1 — RALLY SUPERCARS - MOTONAVTIKA - LETALA -SPEKTAKULARNE EKSHIBICIJE - KARTING - TRIAL - TEKMO VANJA MED ŠAMPIONI RALLYJA NA TERENSKIH VOZILIH GO-PRO — MINIMOTORJI ZA KROS IN HITROST — SKOKI AKROBATSKIH PADALCEV
URNIK- delavniki:	18.00 - 22.00
predpražniki - praznik:	10.00	20.00
TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA
Zapor in 200 milijonov globe zaradi poskusa izvoza valute
Pred nekaj meseci je skušal pretihotapiti iz Italije skozi mejni prehod pri Rdeči hiši za več kot sto milijonov lir bančnih čekov, nekaj valute v dolarjih in druge vrednostne papirje. Podvig je drago stal 38 letnega Paola Fabiana Pagliosa iz Cosenze, ki ga je te dni goriško sodišče obsodilo na osem mesecev zapora in nekaj več kot 200 milijonov lir globe, poleg tega pa še odredilo zaplembo čekov in valute. Kazen bo moral v celoti prestati oziroma po ravnati, ker je že v preteklosti imel opravka s pravico zaradi enakih prekrškov in mu zato niso priznali pogojne prostosti.
Skupaj s Pagliusom so morali pred sodnike tudi njegovi trije spremljevalci, 43-letni Natale Fabiano Paglioso, 35-letni Vincenzo Pitasi in 62-letni Vincenzo Cosentini, vsi iz pokrajine Cosenza. Odgovarjati so morali za izdajanje nekritih čekov in zaradi nekaterih drugih nepravilnosti v zvezi z izdajanjem čekov. Obsodili so jih na denarne kazni od 400 tisoč do milijona lir pogojno ter odredili objavo razsodbe v vsedržavnem tisku.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA : Matteo Ceccarello, Marco Petruz, Matteo Boccalon, Ignazio Uras, Michela KomavfJ, Alessandro
Sorbara, Alessio Mastorillo, Paola Tommasini, Valentina Gaier, Giovanni Daga, Angela Blasizza, Alex Dibar-bora.
SMRTI: 52-letni delavec Bruno Percem, 72 letni trgovec Giuseppe Musina, 89 letni upokojenec Luigi Carnaghi, 64-letna gospodinja Carmela S tanta por. Cel a, 71-letni upokojenec Francesco Franchini, 62-letni upokojenec Leone Vacca, 73-letna gospodinja Zora Pacor.
OKLICI : orožnik Antonio Masiello in gospodinja Anna De Vita, Francesco Bernardo Mastroianni in gospodinja Luciana Spina, Maurizio Foma-sir in uslužbenka Marina Licem.
POROKE : elektronski izvedenec U-go Devetag in študentka Gisella Cum-bo, komercialist Aulo Rubino in profesorica Caterina Spanghero, uslužbenec Bruno Gomiscech in uslužbenka Patrizia Missio, uslužbenec Eugenio Gasparotto in uslužbenka Elena Fintilo.
razna obvestila
SPD Gorica priredi 21. t.m. pohod na Jazbine, ob odkritju partizanskega spomenika. Zbirališče ob 8.30 pri pevskem mostu, na goriški strani.
Društvo nadalje obvešča, da bo 11. novembra v Ajdovščini tradicionalno martinovanje, 28. oktobra pa praznik kostanja za člane in prijatelje. Prija ve za martinovanje sprejemajo na sedežu društva, vsak dan dopoldne in v trgovini Bavcon.
kino
Gorica
VERDI — 17.00-21.00 »Cera una volta in America«.
VITTORIA 15.15—22.00 »II Bounty«.
CORSO 15.15—22.00 »Scuola di polizia«.
Tržič
PRINCIPE 15.00—22.00 »Breakdance«.
EXCELSIOR 15.00—22.00 »Dimensione violenza«.
COMUNALE 15.00—21.00 »Carmen«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Palčica«. 16.00-18.00-20.00 »Bombarder«.
SVOBODA 16.00 »Palčica«. 18.00— 20.00 »Najkrajša pot na Kitajsko«.
DESKLE 17.00 »Keoma«. 19.30 »Generacija 84«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32-551.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega očeta
Avgusta Škorjanca
Posebna zahvala g. župniku, msgr. Močniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
Žalujoči žena, hčere in sinovi z družinami in sestra
Števerjan, Šempeter, Moš, Gorica 14. oktobra 1984
V režiji Jožeta Babiča ob jubilejni sezoni SSG
Skladnost in estetska dovršenost Ta veselega dne
Skorajda se ni mogoče izogniti analogiji, ki se tako očitno in pregrešno ponuja: Anton Tomaž Linhart, ki ga literarna veda ima za očeta slovenske dramatike, začetnika teatrskc žgoče in žive govorice — na drugi strani Pa Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki začenja svojo novo, 40. jubilejno sezono neprekinjenega delovanja. Dva začetka torej in če je prvi že zacementiran v zgodovini, smo sc za drugega resnično bali, saj so bili oblaki nenaklonjeni, iz njih niso deževali cekini...
Linhartov Matiček se ženi se je s petkovo premiero (prvič so pri nas igrali Matička v Skednju 15. decembra 1946) najbrž lepo zarisal v spomin gledalcev, izkazal je radoživost in optimizem, kakršno SSG vseskozi izžareva in je nemara tudi dober obet za ohranjevanje te vitalnosti. Kajti Linhartova slovenska predelava francoske komedije dramatika Pierra -Augustina Carona de Beaumarchaisa je bila že takrat v gospodovem letu 1790 spomladi vitalistično dejanje, ki je zaznamovalo poznejši slovenski kulturni prostor, čeprav v svojem času
Matiček ni smel odmevati in je čakal šele na Novo mesto in leto 1848, da je lahko stopil na oder. Nič bolje se seveda ni godilo Figaroju, ki je kar šest' lvf boril boj s samim kraljem Louisom VI. in njegovimi cenzorji, preden je lahko ob izdatni pomoči Marije Antonicttc šel med gledalce v Theatre francais 27. aprila 1784. leta. Zakaj je vse bilo tako in ne drugače, o tem nas poučuje zgodovina, ki pravi, da je komedija v Franciji učinkovito vplivala na zavest množic pred, med in po revoluciji in zaradi svoje protiabsolutistične osti kajpada ni mogla mirno živeti niti v avstroogrski monarhiji, kaj šele med tako pohlevnimi podložniki, kot so bili Slovenci, ki so se tako rekoč komaj začeli zavedati o sebi.
Zaradi povedanega je torej trditev o vitalističnem in optimističnem dejanju resnična. Drugače niti ne bi moglo biti, ko nas Ta veseli dan ali Matiček se ženi naravnost zapeljuje v to smer in z njim tržaška predstava, ansambel SSG, režiser Jože Babič itd. Tržaški Matiček tako učinkuje nadvse sproščeno, humorno, lepo in tekoče, kar so rekviziti dosledno izpiljene, dodelane,
logiki estetike podrejene režije, ki je luščila kar najbolj efektne prizore in jih nevsiljivo vnašala pred gledalca, ne da bi mu pri tem kvarila apetit z rahlo moderniziranim občutjem in okoljem, postavljenim v lesketajočo zvezdno noč in med zidove skromne graščine, ali hiše, vile... med štiri svečnike z rdečimi brlečimi plamenčki, ki so najbrž izpostavljali neugasljivo življenjsko radoživost, erotizem in razmejevali prostor (ves ta delež — scenografski — je prispeval Klavdij Palčič). Prav tako lepi so bili kostumi, ki so dokazovali, da slovenski baron vendarle ni bil tako reven, medtem ko je o glasbi Lada Jakše treba reči to, da se je intenzivno vpela v prostor, a najbrž premočno v pevskih točkah. Skratka režija, ki je ponazarjala vitalizem, a tudi stalno opozarjala (z »ljudskim glasom«, maskami iz buč) na neke skrivnostne vzgibe, ki naj bi pletli niti veselega in manj veselega življenja.
Linhartova komedija ne daje. v presojo kakih izrazito zapletenih pomisli, a je vendarle dovolj aktualna s svojimi bodicami o deljenju pravice, o jeziku, razuzdanosti gosposke... Moč-
nejših psiholoških karakterizacij v Matičku ni, zato pa je bilo na igralcih, da spletejo zgodim in ponazorijo tisto, za kar v komediji pravzaprav gre. Napor sc je najbrž obrestoval, saj je igralska izraznost naših komedijantov prišla očitno na 'dan z vsem žarom, ki ga le-ti premorejo. Zato so bile vse kreacije zelo posrečene, pa naj imamo tu v mislih barona Naletela (Anton Petje), ki je deloval kot ne preveč bister gospod, a vendar dovolj spreten v zapeljevanju »nižjega stanu«, ali pa njegovo zakonito gospo Rozalko (Lidija Kozlovič), ki je tako vešče, sedaj prestrašeno, sedaj zbadljivo koketno, spet drugič prefrigano obvladovala prostor, da bo njena figura brez dvoma ostala v spominu. Temu paru nasproti sc je postavil duo Matiček-Ncžka. Prvega je briljantno zaigral Tone Gogala, z vso pronicljivostjo, dinamičnostjo, nežnostjo, ki jo premore ta igralec, ki je vsemu temu dodal še aspekte zvijačnosti in vrhunske izrazne moči, drugo — Nežko, pa je tolmačila Miranda Caharija z dekliško zagnanostjo, kateri seveda prijajo dvorjenje in dvoumni pogledi, a kot slovensko dekle
mora biti prav tako načelna, nepo-pustna in ukazovalna, v svoji ljubezni do Matička pa vendarle iskrena.
Posebno poglavje bi zaslužil opis Tončka Borisa Kobala, ki je za to priložnost slekel suknjo režiserja in o-blekcl igralsko. Ta lik predstavlja v komediji svojevrsten pojav študenta, mladeniča, ki bo postal gospod in katerega je Kobal obarval z melodramatičnimi operetnimi barvami. Omeniti pa gre seveda tudi ostale, ki so vešče in z močno tipizacijo posredovali advokata Zmešnavo (Vladimir Jurc), žužka (Alojz Milič), Budala (Adrijan Rustja), Gašperja (Silvij Kobal). Ta igralski okvir so dopolnjevali še Stojan Colja, Mira Sardočeva in Bogdana Bratuževa pa člani folklorne skupine S tu ledi. V vsem tem kontekstu je imel zelo opazen delež lektor Jože Faganel, katerega delo se je predstavi v prid obrestovalo.
In tako je tržaški Matiček, ki po svoji literarni predlogi ne predstavlja najbolj izostrenega in zahtevnega gledališkega kamna, zaživel skladno in lepo in temu primeren je bil tudi odziv občinstva.
MARIJ ČUK
Ob Bufonovem prvencu Rondoju in Mermoljevi ter Čukovi knjigi pesmi
Sooblikovanje sodobne slovenske književnosti
V knjižni zbirki Leposlovje Založništva tržaškega tiska sta izšli dve knjigi in sicer prozni prvenec Rondo Milana Bujona ter dvojna pesniška zbirka Igra v matu Aceta Mermolje in Marija čuka, avtorjev, ki sta se že uveljavila v sodobni slovenski poeziji, saj ima prvi izdane že štiri pesniške zbirke; prav toliko pa jih je izdal tudi drugi avtor.
Pred nami so avtorji, ki sooblikujejo podobo sodobne slovenske proze in poezije. S tem seveda zbirka Leposlovje ohranja stik s tisto najvitalnejšo literarno produkcijo, ki je pri nekaterih drugih slovenskih založbah v zadnjih časih močno uplahnila. Z oseko, ki kar boleče zarezuje v podobo naše literature in preti, da bo v najkrajšem času s svojo diskontinuiteto povzročila nepopravljivo škodo, še posebej tam, kjer slovenska literarna misel ni samo estet ska informacija, marveč se skoznjo odpirajo še drugi, nemara globji in usodnejši aspekti slovenskega sodobnega življenja in naroda.
Pri tem je treba takoj zapisati da zbirka črtic in krajših novel Milana Bujona Rondo (opremil Julij Žerjal, 182 str) suvereno stopa v prostor sicer močne, raznolike in vznemirljive tržaške prozne literature, da pa tej literaturi skuša odpreti nova obzorja, predvsem tista, ki se prikazujejo sodobnemu slovenskemu razum niku, razpetemu med neštete in nemalokrat tudi nasprotujoče si zahteve sveta, v katerem živijo narodnosti, s katerimi prihajajo slovenstvo v stik in vseh tistih socialnih, kulturnih, ekonomskih, zgodovinskih in etičnih problemov, s katerimi se mora dan za dnem še posebej spopadati slovenstvo na zahodnem robu ozemlja, na katerem še vedno vztraja ne kot vegetirajoča, marveč kot samozavedajoča se in vitalna manjšina. Bufon zre v ta svet na način, hi vnaša skozi njegovo literarno pisavo v literaturo tržaškega sveta nekatere značilne premike: pripovedovalčeva perspektiva je rahlo zastrta, ne govori direktno, marveč obilo uporablja sodobne prispodobe in metafore; pripovedovalec ni izpostavljeno prizadet marveč ravno obratno. Marsikje in marsikdaj zna svojo pripoved odpreti ironiji, skozi katero zre na svoje in tuje ravnanje z distanco, včasih celo zelo kritično razpira posamezna vprašanja. Temu ustrezno se njegov jezik odpira novim možnostim, večkrat uporablja tudi žargonske in slengovske izraze ali pa tem izrazom prireja svojo sintakso. Življenjske izkušnje niso v pr vem planu; tja je pisatelj postavil nize drobnih dogodkov, ki so včasih kavzalno povezani, drugič pa spet ne, marveč se nizajo odvisno od njegove pisateljske volje; literarno »preurejanje« sveta pa je vedno podrejeno nekakšni
prijazni in odkriti vedoželjnosti, ki vidi za stvari in pojave in ki zna s precejšnjo mero psihološke tankočutnosti tudi človeška ravnanja opisovati v njihovih presenetljivih obratih ali v preprosti monotoniji vsakdana. V tem svetu je pisatelj hkrati suveren popisovalec in nebogljen opazovalec, ali, kot pravi sam pisatelj na koncu črtice Drobna krivda: »Koliko vprašanj in koliko negotovosti je bilo vendar v njem! Stopal je in tuhtal in njegovi koraki in njegova vprašanja so se votlo izgubljala po ulici. In v sebi je začutil neko čudno vzvišeno šibkost.«.
Pripovedi iz Rondoja nas tako vodijo v sodobni svet, kjer sicer ni velikih in usodnih obratov, pa vendar v slehernem prebranem stavku začutimo pisateljevo voljo, da bi prodrl kar najgloblje v tiste plasti, kjer ne počiva samo »resnica« tega sveta, marveč tudi »resnica«: literature. Pri tem pisatelj dovolj raz vidno, čeprav včasih tudi na račun premajhne estetske tenzije, govori o zasebnih rečeh, kakor se vtiskujejo v vsakdanjost in v reči, ki so šalamunsko »ostre in krute«.
Pred nami je tako knjiga kratkih proz, ki obeta, da bo pripeljala svojega avtorja, če bo dosledno odpiral vprašanja, na kakršna naie timo v Rondoju, v krog tistih sodobnih (mladih) prozaistov, od Kleča do Jukiča in od Gradišnika do Blatnika, do avtorjev, katerih pripovedni načini bistveno inovirajo in dopolnjujejo podobo slovenskega proznega pisanja poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let.
Marsikaj, kar velja za Bufonovo prozo, velja tudi za poezije obeh avtorjev, ki sta nastopila v skupni knjigi z naslovom Igra v matu (opremil Marjan Kravos, 51+52 str.). Ace Mermolja se predstavlja z dvema ciklusoma, Snežinke in Zapiski o Hektorju. V prvem ciklu nas pesnik postavlja v tisti navidezno mirni svet vsakdanjega ritma, ki ga pozna vsakdo od nas. A v to plast je potopljena še ena, ki bi jo lahko imenovali nostalgija za izgubljenim pesniškim domom, za varnostjo, ki jo prinašajo besede. Toda čas, ki je čas drobnega sesipa-nja, čas minljivosti velikih in minulosti zgodovinskih dogodkov, pušča pesniku le malo pro stara, v katerem se lahko izreče. V tem svetu je značilno to, da skušamo ohraniti svojo ek sistenco (November, Vračanje) ali da skušamo prisluhniti svoji ljubezni (Veronika), ali da.se nam, v novi luči, odkriva smisel bivanja (Snežinke). V eni od pesmi iz tega cikla pravi: »Morda je smrt prav to:/ podoba, ki se v snegu/ razprši,/« in s tem odkriva breztemelj-nost sveta, tako zaverovanega v nespremenlji-
ve in »večne« vrednote. V Zapiskih o Hektorju pa spregovori, skozi pesniške podobe, ki odkrivajo svoj »smisel« v antičnem epu, o našem času in njegovih zagatah, saj pesnik svoj svet čuti in zaznava kot ga zaznava njegov junak, razpet med zgodovinski klic in dolžnost, zasebnost in družbenost, skozi makrometaforo oblegane Troje, a oblegane zaradi nesmiselne ga in nečloveškega nesporazuma, ki je hkrati zgodovinsko in sodobno dejanje. Tudi mi se bojujemo s »temnimi sencami Rada« in »muhasta usoda/ se z nami poigrava«, tudi naša spoznanja so sad trpljenja in tistega neprizanesljivega samoopazovanja, ki mu nič ne uide in ki vse zmore preliti v posodo besed. Zapiski o Hektorju odpirajo tako svet v njegovi izvirni dvojnosti: na eni strani govorijo o njegovi člo vešici, topli, harmonični naravi, na drugi, skozi podobe boja in »senc Hoda« odpirajo človeka njegovi resnični socialni in zgodovinski resnici, ki jo pesnik zazna s svojo nezmotljivo pesniško naravo kot strašljivo podobo vsesplošne »igre, ki se ponavlja«. Kajti: »S smrtonosnimi meči/ se bodo vojščaki/ zažrli v Trojo/ in z Zmagoslav jen opravili delo smrti./« Ta nepreklicna resnica je tisti žgoči vzgib, ki vodi Mer-moljevo pesniško pero. Ali kot je zapisal v spremni besedi Peter Kolšek: »Mermolja nam reč obnavlja mit zato, da bi v njem ponovno in z vso resnobo premislil svojo zgodovinsko usodo.« Pri tem moramo dodati, da je Mer-moljeva poezija našla notranje ravnotežje; njena govorica sicer ne pozna usodnih podob in ne išče v smeri neznanih pesniških skrivnosti, pa vendar je v svoji bolečini in svoji razkritosti tega — da — je, izjemno sugestivna in res govori v imenu tiste »zgodovinske usode«, ki ne zadeva samo tržaških, marveč kar vse Slovence. In v tem dialogu z zgodovino igra poezija — tudi tu moramo pritrditi Mermolji — še vedno izjemno pomembno vlogo.
Če je Mermolja v svoj temelj vgradil za čudenje in očaranost nad nenehnim obnavljanjem mitičnega, ki se v različnih časih vendarle izgovarja bolj ali manj na podoben na čin, je temelj poezije Marija Čuka ironična distanca in humornega preigravanja znanih, pa vendar nikoli (pomensko in slogovno) izčrpanih tem, situacij in človeških spoznanj. Pri tem ga ne zanimajo samo teme, povezane s človeško usodo v svetu, kjer vladata absolutni red in hierarhija (Domino), marveč zna »brati« skozi prosojno pesniško govorico tudi stare pravljice (Rdeča kapica, Ostržek, Sneguljčica). Cikel Sizif pa nasprotno govori še o nečem. Ne samo da skuša udejaniti in razkriti človekovo sodobno breztemeljnost, ki ga hkrati po-
stavlja zares v središče (nikjer ni ničesar, samo on, večni iskalec in nemirni odkrivalec Temelja in Sredice), a mu tudi dovoljuje, da svoj svet vidi skozi prizmo pesniškega transformiranja. Svet je brezup, pa vendar: »Tvoj brezup/ je skrita želja,/ elegija neke pomladi,/ mokro hrepenenje,/ kjer kraljuje/ moč tišine./« Tako pravi pesmik v eni od pesmi cikla Plavolasi vihar. Če je Mermoljeva govorica raz-klila intimo v njeni ontološki dimenziji, saj pesnik govori o »lepljivem okusu krvi«, pa je dimenzija Čukovega pesnjenja odprla svet za tisto resnico, ki se svetlika v človekovem dialogu z rečmi sodobnega sveta. Pesništvo namreč odpira — kot pravi v pesmi Metamorfoze — »pot do zvezd«, skozenj prehaja bivajočnost našega življenja v prostor pesniške resnice.
Kakor je nekdaj svet tržaških pesnikov odpiral predvsem vprašanja, povezana v stisko duha in telesa v sovražnem prostoru in kakor je nekoč ta poezija iskala predvsem luč, ki bi posvetila v mrke doline, tako danes odpira še nova pomenska polja, išče stik z vitalno in (odrešujočo) resnico sodobnega slovenstva, pa tudi z reflektirano tradicijo. V pesmi Veliki molk namreč Marij Čuk odpre tisto najglobje in tudi največkrat postavljeno vprašanje sodobne lirike: kaj je molk in kaj je ob njem človeška, pesniška govorica. Smemo biti v času brez čustvenosti toliko pogumni, da priznamo prevladujočo prisotnost molka? Moramo, kot nam šepeta Čukova pesem, iskati in odkrivati neznane besede? Ni naša govorica luč, ki jo mečemo v »grozno noč«? (Halucinacije) Vsa ta, strnjena, smiselna in prizadeta vprašanja postavlja sodobna slovenska lirika, in ne zato, da bi skušala odkriti odkrito, marveč zato, da bi razprla svet, ki se tako silovito zapira in kameni.
Pesnika Ace Mermolja in Marij Čuk s svojo dvojno knjigo iščeta točke, ki jima omogočajo, da svojo pesem vpneta v mrežo usodnih spraševanj in prizadete prisotnosti v procesih idejnega in estetskega zorenja. Kajti svet — kot podoba in kot realileta — se nam prikazuje kot igra, kot igra, ki jo igramo in igra, v kateri se z nami igrajo. Ta kruta dvojnost pesnikoma, še posebej Čuku, omogoča, da gra dita svoje pesniško sporočilo na suvereni distanci, premišljenem estetskem naboju in z veliko mero uravnoteženosti med subjektivnimi spoznanji in »objektivno« podobo prostora in časa, v katerem nastaja ta poezija.
Za konec dodajmo še, da je tudi o poeziji Marija Čuka, v spremni besedi, spregovoril pesnik, kritik in publicist Peter Kolšek.
DENIS PONIŽ
TONE SVETINA
Med nebom In peMom
_______________ 268________________
»Kdor zna, dragi moj Gattinara, si zlahka podredi tudi Italijanko, žensko s srcem in pametjo in električno centralo med nogami.«
»Ne bom vam ugovarjal, toda vaši prijemi in vaše sposobnosti za prilagoditev žensk se ne dajo primerjati s povprečjem, v katerem se gibljejo ljudje naših oboroženih sil. Vendar to njihovo nagnjenje do Slovenk vsestransko služi interesom države in ita-lianizaciji vzhodne meje. Kar poglejte po tej dolini, od visokih gora, kjer izvira reka, do njenega izliva v morje, koliko je otrok, ki jim na obrazu piše, kdo jih je spočel. Celo to, ali je njihov oče iz severne Italije ali s Sicilije. Pa ne mislite, da so te ženske tekale za našimi možmi. Večino so naši kar posilili.
Celo sam sem jih nešteto posilil med zasliševanji, Pa mi ni žal za nobeno. Da ne govoriva o kukavicah
izpred vojne. Kar pridno smo polegiali kukavičja jajca v tuja gnezda.«
»Nič nimam proti razpolaganju z ženskami premagancev, to je tisočletja stara pravica zmagovalcev. Jaz pa imam dovolj Italijank, in zakaj bi se dal požreti Slovenkam! Saj sem vam že rekel, vsak po svojem okusu..«
Pripeljala sta se v tesen, od koder se je dolina odpirala k visokim obmejnim goram. Pregrajena je bila z orjaškimi železobetonskimi utrdbami, ki jih je Loaanna vedno občudoval kot mojstrovino italijanske gradnje linije utrdb. Ustavila sta avtomobil, se nadihala svežega zraka in se razgledala.
»Naš strah pred Slovani ni neutemeljen. Če bi mi verjeli v lastno moč in trajnost zavzetja naših vzhodnih pokrajin, ne bi meje vklepali v železobeton, ki naj bi večno zdržal. To so utrdbe, kjer bi mi lahko zadržali celo ruski tankovski valjar, ne pa samo Srbov in njihovih volovskih vpreg.«
»Prav imate. Nemcem gre slabo na vzhodni fronti. Ni reči dvakrat, da bomo te utrdbe še potrebovali.«
»Ne bodite črnogled prerok. Naša politika je toliko prožna, da bo v primeru nezgode znala obrniti krmilo in jadro v pravo stran.«
»Dvomite o zmagi, polkovnik?«
»O tem sploh ne razmišljam. Poklicni policist sem in zame razmišljajo drugi. Napravil bom vedno samo to in nič drugega, kar bodo ukazali.«
»To je prav, Gattinara. V Rimu zdaj vre v zakulisju in tajna policija pregleduje drob vsem brez izjeme. Kot prijatelja vas zaupno opozarjam, da prihaja čas, ko bomo tehtali vsako besedo, vsako zvezo, celo molčanje bomo preverjali.«
»Zastran mene lahko... Jaz se opredelim z dejanji in vem, kje mi je mesto, o tem ste lahko prepričani.«
»O tem ne dvomim. Svetujem pa vam, da omilite svojo gostobesednost. Prijatelja sva, težko bi vas izvlekel. Tudi name padajo očitki, češ da smo premalo širokopotezni in učinkoviti. Med nama rečeno, dajali so mi za zgled gestapo in njegovo ofenzivnost. Naložili so mi, da zajamem conski štab in vodstvo odpora v tej pokrajini, komuniste, ki so prišli z onstran meje izvajat linijo Kominterne, predvsem pa Aleša Beblerja, komunista, ki se je boril že v Španiji in je zdaj član slovenskega štaba odpora.«
Vrnila sta se k avtomobilu in se odpeljala naprej Reka jima je izginila iz vida. Skalovje jo je zožilo v deber, ki jo je v tisočletjih voda prežrla, zlizala in si izdolbla votlinasta korita.
Nogometna B liga: danes ob 14.30 na Grezarju
V 2. kolu zenske namiznoteniške A lige
Triestina - Parma
Ko sliši ime Parma, se marsikateremu navijaču Triestine ob spominu na nesrečno tekmo v Vieenzi za prestop v B ligo naježijo lasje.
No, minilo je kar precej let in ka že, da se je razmerje moči med ekipama odločno spremenilo v korist tržaške enajsterice, ki vodi na prvenstveni lestvici, medtem ko se Parma že krčevito otepa dna. Če tradicija nekaj velja, ali pa so slabi časi za Triestino le še bled spomin se bo moč seznaniti že danes ob 14.30 na Grezarju. Trener Tržačanov Giaco-mini bo imel na voljo vse igralce, saj sta tudi Gamberini in Cerone povsem okrevata.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Triestina - Parma, Bari - Monza, Cesena
-	Pescara, Empoli - Bologna, Padova
-	Catania, Perugia - Genoa, Pisa -Campobasso, Sambenedettese - Cagliari, Taranto - Lecce, Varese - Arezzo.
Udinese v Comu
Peto kolo italijanske A lige bi moralo biti zelo zanimivo, saj se bo prvih osem ekip pomerilo med seboj. V ospredju pozornosti je torej več tekem. Videmski Udinese bo v Comu nastopil z Zicom.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Atalanta - Cremonese, Avellino -Ascoli, Como - Udinese, Lazio - Napoli, Milan - Roma, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Inter, Verona - Juventus.
Gorizia izenačila
V anticipiranem srečanju 4. kola i-talijanske C-2 lige (skupina B) je Gorizia včeraj na domačem igrišču igrala neodločeno 2:2 (1:1) proti Fan-fulli. Strelca za Gorizio sta bila Ciani v 22. in Zamparutti v 61. min., za goste pa Quagliatoli v 39. in Tatti v 55. min.
Kraševke delno odpovedale
Focolare Coccaglio Brescia — Kras 5:4
Maccalli - Doljak 2:1 (15:21, 21:16, 21:9); Corbctta - Sedmak 0:2 (17:21, 18:21); Andreone - Cergol 0:2 (21:23, 15:21); Corbetta - Doljak 2:0 (21:19, 21:13); Maccalli - Cergol 0:2 (18:21, 15:21); Andreone - Sedmak 2:0 (21:17, 21:14); Corbctta - Cergol 0:2 (13:21, 12:21); Andreone - Doljak 2:1 (21:17, 11:21, 23:21); Maccalli - Sedmak 2:0 (21:16, 21:15).
Krasovke so na prvem letošnjem gostovanju žal, ostale praznih rok, Z zelo tesnim izidom so v Brescii klonile tamkajšnji ekipi Coccaglio in ji tako morale prepustiti tudi prvo mesto na lestvici. Vendar prav glede lestvice nas ne sme skrbeti, saj se bodo po novem sistemu letos borile za državni naslov zadnjeuvršče-ne ekipe iz obeh skupin.
Važnejše je to, kako je prišlo do poraza in če smo lahko zadovoljni s prikazano igro. Izkazalo se je, da je bil to le delen spodrsljaj, saj je sinočnji nasprotnik Krasa zelo homogena ekipa, ki jo sestavljajo tri v
glavnem enakovredne igralke. Torej so se predvidevanja uresničila; saj je Cergolova res dosegla tri zmage, vendar so bila to v glavnem izenačena srečanja, ki pa jih je izkušena krasovka zaključila v svojo korist.
Tudi Sedmakovi se je v sinočnjem nastopu poznal lep napredek : igrala je res solidno, predvsem v drugem srečanju večera, ko je svoji ekipi priborila prvo točko z zmago proti kotirani Corbettovi.
Nekoliko pod pričakovanjem je bil nastop Doljakove, ki je sinoči prvič letos urado stopila za zeleno mizo.
Predvsem ji ni uspelo učinkovito zaključevati visokih žog, imela pa je tudi nekaj smole. Pri rezultatu 4:3 »a Kras se je v osmem srečanju pomerila z Andreonejevo: pri rezultatu 1:1 in ko je bil izid v tretjem setu 21:21, se je pri napadu nasprotnice žoga odbila od roba mize, takoj nato pa je Sonji spodletelo pri zaključnem razmeroma enostavnem udaru.
Krasova dekleta, ki so klonila po treh urah in pol igre, pa bodo že v soboto v domačem nastopu proti Re-coaro iz Bočna imela priložnost, da znova posežejo po novem paru točk.
(Z. Skupek)
Danes Cividin — Kremikovzi
V prvem kolu pokala prvakov sc bodo rokometaši Cividina danes v tržaški športni palači (ob 18. uri) pomerili z bolgarsko ekipo Kremikovzi iz Sofije. Sodnika bosta Jugoslovana.
Košarka A-l liga: Stefanel v Reggio Emilii
Lombardi v zasedi
V prvi jugoslovanski košarkarski ligi
Favoriti uspešni
KVALIFIKACIJE ZA SP
Francija brez težav
LUKSEMBURG — V drugem srečanju 4. kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo je Francija s 4:0 (4:0) premagala Luksemburg. Zadetke so dosegli Batti-ston v 2. min., Platini v 13. in Stpyra v 24. in 33. min.
LESTVICA 4. SKUPINE Francija	1	1	0	0	4	0	2
Bolgarija	1	0	1	0	0	0	1
Jugoslavija	1	0	1	0	0	0	1
Luksemburg	1	0	0	1	0	4	0
V. Nemčija — — — — — PRIHODNJE SREČANJE: NDR -Jugoslavija (20. 10.).
Živojinovič izpadel
TOKIO — Jugoslovan Živojinovič je izpadel v osmini finala mednarodnega teniškega Grand Prix turnirja. Premagail ga je namreč Indijec Kri-shnan s 6:4, 6:1. Ostali izidi: Lapi-dus (ZDA) - Mattke (ZDA) 7:6, 6:2; Berlin (N. Zel.) - Davis (ZDA) 7:6, 6:2; Moor (ZDA) - Giammalva (ZDA) 7:6, 6:4; Stefanki (ZDA) - Campbell (VB) 6:4, 7:6; Pate (ZDA) - Tom Gullikson (ZDA) 7:5, 6:2
COMO — Ko je do cilja manjkalo približno deset kilometrov, je Fran coz Bernard Hinault na vzpetini San Formo s silovitim sprintom pustil za sabo vse ostale in prišel sam na cilj tradicionalne dirke po Lombardiji, na kateri je zmagal že leta 1979. Na startu je sicer manjkala vrsta zvenečih imen, od Fignona do Moserja, Saronnija, Baronchellija, Argentina, kar pa ne zmanjšuje Hinaultovega u-speha, saj je dirko nadzoroval praktično od začetka do konca.
VRSTNI RED: 1. Hinault (Fr.), ki je 251 km prevozil v 6.58’50" s poprečno hitrostjo 40,831 km na uro; 2. Peeters (Bel.) po 58”; 3. Van Vliet (Niz.); 4. Prim (Šve.); 5. Roche (Ir.); 6. Van Der Poel (Niz.) vsi v istem času; 7. Criquielion (Bel.) po 2’27”8; 8. Pedersen (Dan.); 9. Bom-bini (It.) isti čas; 10. Gaston (šp.) 2’34”.
Po uspešnem nastopu v italijanskem pokalu bo danes tržaški Stefanel v tretjem kolu A l lige igral v Reggio Emilii proti moštvu Cantine Riunite, ki ga trenira bivši trener tržaškega prvoligaša Dado Lombardi.
Ekipa iz Reggio Emilie je letos napredovala v A-l ligo in po dveh kolih že ugodno presenetila. Osvojila je namreč dve zmagi in je kar prva na lestvici. Morse, Bouie, Bru-matti, Ponzoni so najnevarnejši predstavniki tega moštva, proti kateremu čaka Tržačane izredno težka naloga.
Iz novic, ki smo jih včeraj dobili iz Vidma, je gotovo, da bo moštvo Australiana okrepil slavni profesionalni košarkar NBA lige Swen Na-ter. V Vidmu pa so tudi dejali, da pričakujejo Američana v sredini prihodnjega tedna in da je zato izključeno, da bi lahko že jutri igral za videmsko ekipo, ki se bo doma spoprijela s turinskim Bertoni jem.
Sotgia (po točkah) boljši od Rcdrigueza
GORICA — Italijanski prvak v Milki kategoriji, Goričan Sebastiano Sotgia, ki zasleduje tudi evropski naslov v tej kategoriji, je v petek ponoči po točkah odpravil španskega prvaka Carlosa Miguela Rodrigucza. Španski boksar se je uspešno upiral le do tretjega kroga, nakar je Sotgia prevzel pobudo, vendar je bilo srečanje še naprej precej izenačeno,
Sedaj se bo Sotgia posvetil srečanju proti Zahodnemu Nemcu Reneju Wellerju (dvoboj bo morda februarja v Italiji, če se bo le dalo v Gorici), tehnično zelo dobro podkovanemu boksarju, ki se odlikuje tudi z veliko agresivnostjo.
DANAŠNJI SPORED (17.30) Cantine Riunite - Stefanel; Granatolo - Honky; Simac - Jollycolomba-ni; Ciaocrem - Yoga; Napoli - Peroni; Australian - Bertoni; Bancoro-ma - Marr; Scavolini Lndesit.
Goričani v Forliju
Po nepričakovanem spodrsljaju doma proti ekipi Pepperja iz Mester bo danes goriški Segafredo skušal osvojiti prvi prvenstveni točki v Forliju proti Latini ju. Goričani pa bodo morali igrati krepko bolje kot v nedeljo, če bodo hoteli zmagati.
DANAŠNJI SPORED (17.30) Latini Segafredo; OTC - Brescia; Vič d - Landsystem; Grifone -Master V; Benetton - Beyer; Sebastiani - Succhi G; Spondilatte -Cida.
Pepper — Mister Day 81:84 42:47)
Bor Radenska - Kontovel 68:82 (31:26)
BOR RADENSKA: Sosič 8, Maver 8, Volk 4, Žerjal, Canciani 2, Furlan, Pregare 16, Čok 10, B. Kneipp 6, Pisani 6, Ražem 2, Zobec 6.
KONTOVEL: Emili 14, Pertot, Ušaj, Lisjak 6, Ban 23, Gruden, R. Kneipp 2, Devetak, Starc 21, Štoka 15.
OPOMBE: pet osebnih napak Pregare, Pisani in Zobec. METI ZA 3 TOČKE: Kontovel: Emili 1, Starc 2, Ban 1; Bor Radenska : Sosič 1.
Na včerajšnjem polfinalnem srečanju predprvenstvenega turnirja, ki ga prireja Bor Radenska, so Kontovelci dokaj nepričakovano, a povsem zaslu ženo odpravili člansko moštvo Bora Radenska. Tekma ni bila dopadljiva, nasprotno, na obeh straneh je bilo vse preveč napak. Vseeno pa so bili Kontovelci iznajdljivejši in so zagrešili manj napak od borovcev, ki jih
V	tretjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige ni prišlo do presenečenj.
Zagrebška Gibona je popravila spodrsljaj iz drugega kola in doma zanesljivo odpravila Šibenko. Glavna figura tega srečanja je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel kar 45 točk in bil za nasprotnike praktično neustavljiv.
Zadar je pospravil nov par točk in ob dobri igri Sunare (25 točk) in Pe-t.unoviča (22) premagal titograjsko Budučnost, ki tako po treh kolih o-staja še vedno brez točke. In novi točki je osvojila tudi sarajevska Bosna, ki je po pričakovanju odpravila beograjsko moštvo IMT, medtem ko je Partizan v mestnem derbiju premagal, sicer ne brez težav, novincu v ligi, moštvo 'Radničkega.
V	tekmi ekip spodnjega dela lestvice pa je čačanski Borac osvojil zlata vredni točki na račun Sloge iz Kraljeva.
ni bilo moč prepoznati na igrišču. V prvem delu tekme sta si bili moštvi več ali manj enakovredni in borovci so prvi polčas sklenili z rahlo prednostjo petih točk. V drugem delu tekme pa je prišlo do preobrata. Kontovelci so se razigrali, razvijali hitre protinapade in zasluženo zmagali.
Izid prve tekme: Libertas - Barco-lana 67:80.
DANAŠNJI SPORED
9.30: finale za 3. mesto : Bor Radenska - Libertas; 11.00: finale za 1. mesto: Kontovel - Barcolana.
(Cancia)
Tenis v Baslu
BASEL — četrtfinalni izidi mednarodnega teniškega turnirja v Baslu: Edberg (Šve.) - Šmid (ČSSR) 7:6, 6:4; Nystròm (Šve.) - Složil (Č SSR) 6:3, 6:4; Tim Wilkinson (ZDA)
- Brown (ZDA) 6:3, 6:1; Schapers (Niz.) - Vilas (Arg.) 6:3, 6:1.
IZIDI 3. KOLA
Gibona - Šibenka 120:93; Borac -Sloga 101:95; Zadar - Budučnost 89:76; Radnički - Partizan 83:88; Bosna -IMT 87:79. Danes: C. zvezda - Jugo-plastika.
LESTVICA
Bosna Sarajevo in Zadar 6; Gibona Zagreb, Crvena zvezda Beograd in Partizan Beograd 4; Radnički Beograd, Jugoplastika Split, Sloga Kraljevo, IMT Beograd in Borac čačak 2; Šibenka Šibenik in Budučnost Titograd 0.
Poraz Domovih košarkarjev
V okviru priprav na bližnje promocijsko prvenstvo je Domova članska košarkarska ekipa izgubila proti moštvu Marmibieffe iz Gradišča, ki je lani izpadlo iz D lige z 72:82 (36:35). Kljub porazu so domovci zadovoljili, izkazala pa sta se predvsem Tcrčič in Uršič. (M. Čubej)
0 sodelovanju med Borom in Bregom
V	sredo sta se na sedežu Brega v Dolini sestali delegaciji ŠD Breg in ŠZ Bor. Pogovor je tekel o sodelovanju med obema društvoma in o raznih drugih vprašanjih s področja športa, ki se tičejo obeh društev.
V	ospredju pogovora je bilo zlasti sodelovanje med odbojkarskima in košarkarskima odsekoma obeh društev, do izmenjave misli pa je prišlo tudi o problematiki nogometa v mestnem okolju, kot tudi o možnosti za razširitev Športne šole na področje dolinske občine.
Pogovor med predstavniki obeh društev je bil vsekakor pozitiven in lahko tako obliko stikov med našimi društvi le pozdravimo, (—boj—)
Kelly »pozitiven«
MILAN- — Včeraj so sporočili, da so tudi nadaljnje analize potrdile, da je Irec Sean Kelly pred kolesarsko dirko Pariz - Bruselj (19. septembra) jemal nedovoljeno poživilo, »stimul«.
Kolesarska dirka po Lombardiji
Hinault prvi na cilju
Na košarkarskem turnirju Bora Radenske
Kontovelci presenetili
Na italijanskem odbojkarskem pokalu
Kljub porazoma slogašice zadovoljile
Nogomet: v včerajšnji anticipirani tekmi 3. AL
Brežanom obe točki
Pričelo se je tekmovanje za italijanski ligaški pokal, na katerem od slovenskih šesterk nastopa edinole Sloga. Kljub dvema porazoma, je Sloga zadovoljivo startala. Na dveh tekmah je pokazala dokaj zrelo in dopad ljivo odbojko. Seveda je bila najzanimivejša tekma s Torriano, torej z e-kipo, ki bo v prvenstvu C-l lige igrala v isti skupini kot naša dekleta. Zmagala je sicer Tomana, vendar zelo tesno in lahko rečemo, da je imela Sloga lepe možnosti, da bi tekmo tudi osvojila. V ključnih trenutkih pa je zagrešila nekaj grobih napak, predvsem v sprejemu in zmaga je tako splavala po vodi. Na drugem srečanju z Orno pa je na dan prišla večja udarna moč in izkušenost Tržačank, ki so z dobro in dinamično odbojko takoj spravile slogašice v težave. Zmaga Orne ni bila nikoli v dvomu. Lahko torej rečemo, da je pomlajena Sloga zaigrala kar dobro in lahko tudi z večjim optimizmom gleda na skorajšnje prvenstvo.
REZULTATI:
Orna — Torriana	2:0
Torriana — Sloga	2:1
(15:13, 12:15, 15:12)
Čas trajanja setov: 30, 23, 20 minut.
Orna - Sloga	2:0
(15:2, 15:8)
Čas trajanja setov: 10, 15 minut. SLOGA: Krizmančič, Adam, Sosič, Malalan, Valentina Vidali, Suzana Vi ciali, Dmovšček, Ticjana Križman-čič. (Inka)
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Soliden nastop Mebla
L. Pordenone — Meblo 1:4 (15:11, 13:15, 7:15, 10:15, 14:16)
LIBERTAS: Portolan, Resso, Ros so, Pasqua!, Spingolo, Coletto, Frangipane, Pappas, Rosa, Cimitari.
MEBLO: V. in L. Legiša, M. in V. Klemše, M. in N. Grgič, Kralj, Slavec, Cergol, Maver, Gadžo.
Sinočnje prijateljsko srečanje Mebla v novi sezoni proti Libertasu (slednji igra v skupini z našimi dekleti) jo bilo zelo izenačeno, ekipi pa sta prikazali dobro odbojko. Domačinke razpolagajo z visoko in tehnično solidno postavo, zlasti pa se je izkazala Rossova, ki je lani nastopala v A 2 ligi pri Spinei.
Naša dekleta so prikazala zelo požrtvovalno in zagrizeno igro z učinkovito izpeljanimi akcijami. Izstopala je zlasti Gadžova, ki je zanesljivo vodila svojo ekipo. Povratno srečanje med Meblom in Libertasom bo že v soboto v Nabrežini.
MLADINSKA ODBOJKA
DEKLICE: Sokol - CGS 3:0 (brez borbe); Virtns - Breg 0:3 (6:15, 4:15, 5:15); MLADINKE: Libertas Gorica - Dom Agorest 3:2 (15:10, 6:15, 11:15, 15:5, 15:11); DEČKI: Sloga - Prevenire 3:2 (15:4, 7:15, 15:10, 10:15, 15:10); Ruzzol - Bor 0:3 (6:15, 9:15, 5:15).
Grandi Motori — Breg 1:2
(0:2)
STRELCA za Breg: Jež v 15. min. to Fcrfo ja v 35. min.
BREG: Paniconi, Olenik, I. Tul (v 80. min. Grizonič), Buffa, Pavletič, Strnad, Jež, Mondo, Ferfolja, Pero-ša, Grbec (v 60. min. M. Tul).
Po prvi prvenstveni zmagi Brega nam je Marino Zanon, ki uspešno trenira to ekipo takole orisal potek tekme in njene glavne značilnosti : »Mislim, da smo si zmago zaslužili, čeprav smo imeli v začetku drugega polčasa nekaj težav v obrambi. Težko je bilo namreč za branilce, ki so poleg proti nasprotnikom mo-rari igrati še proti močni burji, ki je vseskozi ovirala potek tekme. Dokazali smo veliko borbenosti in požrtvovalnosti, kar nas je skupaj z izkušenostjo igralcev privedlo do zrna ge. Ta nastop je bil za nas zelo važen, saj smo po dveh tekmah enkrat remizirali, enkrat pa izgubili.
Morda je sedaj precej visoka in upajmo, da jo bodo fantje znali obdržati. Pohvalil bi vso ekipo, predvsem pa vratarja Paniconija, ki je nekajkrat izvrstno posegel. Zelo zadovoljen sem z nastopom mladega, komaj 17-letnega Valterja Olenika.«
V včerajšnji anticipirani tekmi 3. AL so torej Brežani zasluženo zmagali. Njihova premoč pa je bila predvsem očitna v prvem polčasu. (Miloš Tul)
MLADINSKI NOGOMET
CICIBANI : Opdcina Supercaffč -Breg 1:0; MLAJŠI CICIBANI: Breg - San Luigi 2:3.
Danes »Jesenski pokal«
Pred barkovljanskim portičem bo danes zjutraj (ob 9. uri) tradicionalna regata za »Jesenski pokal«, ki jo prireja društvo Società velica iz Bar-kovelj in Grljana in katere bi se moralo udeležiti več kot 500 jadrnic vseh zvrsti in velikosti, saj je to ena največjih regat v Evropi sploh.
x
Športna šola Trst pomemben dejavnik v razvoju otroka
Telesnokulturni servis za najmlajše
Z odsekom za starostnike pa zaobjema celotno športno-življenjsko pol mestnega Slovenca
mnenje
Aldo Rupel
Osveščenost
Šolska telovadba je pojem, ob katerem človek danes ne ve, ali naj se namuzne ali namrdne. Nerodno lovi korake za drugimi šolskimi predmeti in morala bi vedriti bledične otroške obrazke in lajšati nevidno breme večurnega sedenja, dejansko pa je le slab nadomestek tistega popoldanskega bega v naravo, ki se ga nekdanji vaški hlačmani radi spominjamo in za katere je bila večina mestnih otrok prikrajšana.
Beseda je o otrocih, kajti starejši kmalu najdejo pot v najbližje športno društvo; malim, ki so komaj dobro shodu, pa se dandanašnji le malokdo posveča. To vrzel v telesnem razvoju naše dece je sklenilo zapolniti ŠZ Bor: pravzaprav je tej zamisli botroval sklep o vsebinski preureditvi ŠZ Bor, ki naj odslej prožneje sledi razvojnim tokovom sodobne telesne vzgoje. Združenje se je ozrlo na trume kratkohlačnikov, ki so bili premladi za agonistične naložbe, temveč jim je bilo potrebno vcepiti prvine gibalne izobrazbe. Starši so pokazaji izreden posluh za to pobudo in jo množično podprli. Rezultat tega dogovora je Športna šola Trst, razvejana v deset odborov na prav tolikih slovenskih osnovnih šolah v Trstu in Miljah. Vanjo so vključeni tudi otroški vrtci, pristojnost športne šole pa sega do najstniške dobe, t.j. do nižje srednje šole.
Športna šola, to so ure specializirane telovadbe za predšolsko in osnovnošolsko mladino pod vodstvom strokovno usposobljenih vaditeljev, po besedah predsednika Bojana Pavletiča »telesnokulturni servis, ki naj zadosti gibalnim potrebam naših najmlajših«. Kljub temu, da je športna šola kot kolektivni, a vendarle samostojni član ŠZ Bor namenjena predvsem malčkom, deluje v njej tudi odsek za starostnike, ki menijo, da telesna rekreacija ni več zanje,
športna šola pa niso le cepetajoče nožiče in spretnostne igre, temveč tu-
Košarkarska zveza je pred kratkim objavila seznam ekip in koledar tekem pokrajinskega prvenstva za kadete, v katerem bo letos nasto pila tudi združena ekipa Jadran. V prvem kolu, ki bo 4. novembra, se bo naša novoustanovljena peterka pomerila z Interjem 1904, ostali nasprotniki pa so: Inter Milje, Barcelona, Santos, Scoglietto in Saba.
Jadranovi nasprotniki so v glavnem leto dni starejši od naših igralcev, kar se pri tej starosti precej Pozna. Kljub temu bi morali naši fantje odigrati vidno vlogo, favorita Pa sta še Inter Milje in Santos.
PRIJATELJSKI TEKMI
Polet (mladinci) —
Jadran (kadeti)	38:58
POLET: Jagodič 2, Bradassi 6, Semen 6, Persi 2, Papčič 6, Feri 4, Granier, Boris Tavčar 6, Aleksij Tavčar 2, Škrlavaj 2, Gomizelj.
di brezp ačna zdravniška oskrba, ki jo z veliko požrtvovalnostjo opravlja pediater dr. Oskar Volpi. Vsak član športne šole dobi v dar tudi majičko, prisrčne medčloveške odnose pa zagotavljajo tudi druge pobude, ki se iz zasilnih telovadnic rade izmuznejo na prosto: skupno s člani SPDT jo mala stotin j a večkrat mahne na izlet v gore, večja skupina predšolskih o-trok pa je lansko zimo romala celo na smučanje — brez staršev, kajpak — in zamisel se je odlično obnesla. Ob koncu sezone se vsi osnovnošolski o-troci pomerijo med seboj na osnovnošolski olimpiadi na stadionu 1. maj. Ta prireditev menda v ničemer ne zaostaja za tistimi, ki jih z vse drugačnimi finančnimi možnostmi prirejajo drugje v Italiji.
JADRAN: Lipolis 10, Kovačič 18, Pieri 6, Venier 4, Barini 4, Žetko 6, Ter-on 2, Uršič, Štoka, Pahor 6, Gruden.
j izenačenem začetku je združena ekipa s hitrimi protinapadi in visoko mero požrtvovalnosti, bodisi v obrambi kot v napadu, zasluženo zmagala. Ta prijateljska tekma je bila koristen trening za obe ekipi. (Dario Kovačič)
Inter Milje — Jadran 62:76 (30:44)
JADRAN: Kovačič 8, Lipolis 2, Pieri 18, Pertot 6, Venier 2, Parini 2, Žetko 2, Terčon 4, Uršič 2, Pahor 2, Civardi 4, Korošec 24, Gruden.
Čeprav so domačini zelo visoko moštvo, so naši zelo dobro skakali pod košema in s hitrimi protinapadi in zelo natančnim metom izven rakete premagali nasprotnika. Za zmago in prikazano igro zaslužijo vsi igralci pohvalo.
(Dario Kovačič)
Uspehi športne šole so spodbudili tudi okoliška športna društva, da so v lastni režiji priredila slične otroške telovadne skupine, ki so brž zamikali otročad in njihove skrbne starše. Tako je npr. v Križu in Nabrežini in Saležu, dlje pa naša anketa ni segla — končno pa ni nobena novost, da se po vaseh tovrstna telesna kultura u-vejavlja, kljub premoči tekmovalno usmerjenih športnih društev.
Gibalna izobrazba torej, za ljudi, ki jih športni cirkus še ne obravnava kot enakopravne osebke, oz. za ljudi, ki smo jih miselno, še.prej kot dejansko, že odpisali. Njim se posveča Športna šola in njene duhovne podružnice na Tržaškem in Goriškem, kajti tudi oni imajo pravico do jasnega vzhoda in častnega zatona. (J. Beličič)
Danes
NEDELJA, 14. OKTOBRA 1984
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Beglianu: Begliano - Vesna; 14 30 pri Sv. Ivanu : 'Radio Sound -Zarja.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Gorici, igrišče Straccis: Azzurra - Juventina; 14.30 v Gorici, i-grišče v Podgori : Piedimonte - So-vodnje; 14.30 v Staranzanu: Staranza-no - Primorec; 14.30 v Ribiškem naselju : S. Marco Sistiana - Primorje; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Mladost;
14.30	v Tržiču, igrišče Cosulich: I-talcanticri - Kras; 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: S. Anna - Gaja
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu : Vesna - Campanelle;
8.30	v Žavljah: Zaule - Breg; 10.30 v Bazovici : Zarja - Muggesana; 10.30 v Medeji: Medea - Sovodnje
NAJMLAJŠI
8.30	v Trstu, igrišče Campanelle:
Planinski dom na gozdni planoti z zasilnimi igrišči, obsežno šotorišče na istrski obali, novo dijaškodom-sko središče na Gorenjskem, pristan v barkovljan skem zalivu, turi stična restauraci ja v evropsko znanem letovišču in stavba bivše Gio-Littorio na Krasu so kraji, kjer so se poleti odvijali tečaji za članice in člane športnih dru štev. Takih krajev je bilo mnogo več, vendar sem imel priliko obiskati na vedene.
Na Odboru za telesno kulturo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi smo se domenili že pomladi, da prire diteljem tečajev ponudimo obisk z razgovorom s tečajniki o nekaterih vidikih telesnokultumega gibanja pri nas. Slog. ki smo ga ubrali pri teh stikih, je bil precej raznolik. Tudi pogoji so bili različni. Drugače je bilo recimo v senci ob sončni pripeki v Savudriji od vzdušja v jedilnici doma v Trnovskem gozdu, ali posredovanje razmislekov mladincem in mladinkam na tečaju v Škofji Loki od vprašanj in odgovorov, ki so jih slišali osnovnošolci na Banah. Nemogoče je nanizati vseh odtenkov pazljivosti, vzdržljivosti in znanja ali neznanja, ki so prišli do izraza ob tistih prilikah. Vseeno pa obstajajo tudi skupne značilnosti, od katerih se mi zdi vredno in poučno izluščili nekatere za splošno uporabo in v pomoč za vedenjske izbire pri delu v športnih društvih.
Ni mi znano s kakšnim razpoloženjem so tečajniki prihajali na sreča nja ob dejstvu, da so bili na tehničnem tečaju in je razgovor sovpadal v glavnem z njihovim prostim časom. Končni vtis pa je, da jih je pritegni lo postavljanje njihovega napora po moštvih, prvenstvih in tekmovanjih v okvir nekega skupnega načrta in
Chiarbola - Breg; 10.30 v Repnu: Kras - CGS
ZAČETNIKI
10.00 pri Sv. Sergiju: Costalunga -Breg; 9.15 na Proseku : Primorje -Supercaffè; 9.15 v Štandrežu: Juventina - Mossa; 9.15 v Doberdobu: Mladost - Turriaco.
KOŠARKA
TURNIR BOR RADENSKA
9.30	v Trstu, stadion »1. maj«: finalne tekme
ODBOJKA
MLADINKE
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CUS Trst
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00 v Vidmu: Quiriniana - Kras
Jutri
PONEDELJEK, 15. oktobra 1984
ODBOJKA
MLADINKE
20.30	v Gorici, šola ITI: Olympia -Intrepida
širšega družbenega cilja. Zelo pogostokrat sem imet občuiek, kako redkokdaj pomislijo, da je njihovo nastopanje na igriščih obširnejšega pomena in se ne zaključi z izidom na zapisniku, istočasno pa da se jim zdi taka možnost vabljiva ali celo važna. Isto bi lahko trdil v zvezi z vzpore-janjem psihofizične dejavnosti z ostalimi, ki predstavljajo njihovo običajno zanimanje. Kot da ne bi bili navajeni poskušati takih primerjav. Dokaz vec o razklanosti recimo med šolskim delom ali celo med družinskim življenjem in njihovo dejavnostjo na igriščih in telovadnicah.
Na statistična vprašanja o naših športnih društvih so zadovoljivo odgovarjali ne glede na starost. Tudi panoge, s katerimi se ubadamo, jim niso bile tuje ob dejstvu, da se rekreacijskih ne spomnijo brez pomoči predavatelja. Precej praznih pogledov pa je bilo opaziti ob razlagi vloge Združenja ali Odbora za telesno kulturo. Očitno je, da niso te organizacijske strukture prisotne v zavesti najstnikov. Ne gre za poveličevanje struktur, gre za negativni pojav pomanjkanja občutka za celovitost ozemlja, ki ga naseljujemo. Gre za nesposobnost pobud npr., ki potekajo v videmski pokrajini. Pri marsikaterem starejšem po odborih in moštvih se je nepoznavanje spremenilo v nerazumevanje.
Naslednjo malenkost omenjam, ker je bil o vprašanju spet govor v zadnjem obdobju v odborih Združenja. Pri naštevanju društev niso tečajniki ločevali med včlanjenimi in nevčlanjenimi v ZSŠDI. Tako je edino* prav. To je dokaz, da v osnovnih celicah vprašanje ni postavljeno v dramatični obliki kot pred desetletjem. Opredeljujem se za dodatno misel, da je namreč v tem času ZSŠDI dokazalo — kajti to je bilo baje potrebno — zadostno širino, avtonomijo in nevmešavanje, zaradi česar je odklanjanje članstva anahronizem.
Pri nekaterih tečajih je bilo opaziti težnjo po spoznavanju okolice, ponekod so imeli celo več predavanj; skušali so razbiti lupino, ki bi jih lahko oklenila v obliki napete vadbe, dejavnega počitka, obrokov, mrež, slačilnic in spalnic. V razmerah do-raščanja zamejskega najstnika je bistven tudi obisk Vintgarja, sprehod po Selški dolini, pogled na Lubnik, spoznavanje obrobja Kanomlje. V naslovu je napisana beseda »osveščenost«, lahko bi napisal tudi »zavednost«.
SK DEVIN NA ROLKARSKEM DP
Zadnja preizkušnja
Danes se bodo rolkarji smučarskega kluba Devin v Alzanu Lombardu u-deležili pete in zadnje preizkušnje, veljavne za državni naslov.
V kategoriji cicibanov bodo od naših nastopii Andrej Antonič, Rajko Žečevič in Miloš Šušteršič. Pretekli bodo 3.400 m, Antonič pa si je, kot znano, že predčasno zagotovil državni naslov. Med mlajšimi začetniki (5.400 m dolga proga) bosta tekmovala Mitja Pernarčič in Ervin lori. Oba bosta skušala izboljšati svoji 11. oziroma 12. mesto med 37 tekmovalci na skupni lestvici. Med mladinci bosta 14. in 18. mesto skušala izboljšati tudi Aleksander Sosič in Elio lori. Njuna proga bo merila 8.400 m. (E. lori)
Posnetek z zaključne prireditve ob letošnji osnovnošolski olimpiadi na stadionu
»1. maj« v Trstu
Mladi jadranovei v kadetskem prvenstvu
Tudi naši med favoriti
domači šport
ventò. Italiana del
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da so treningi minibasketa ob Ponedeljkih od 14.30 do 16. ure, ob sredah od 14. do 16. ure in ob petkih od 15. do 16. ure v Borovem športnem centru, Vpisovanje neposredno na treningih.
ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da so treningi miniodbojke za deklice in dečke (letnik 1972 in mlajši) vsak ponedeljek od 15. do 17. ure v telovadnici liceja F. Prešeren in vsak četrtek od 14. do 16. ure v Borovem športnem centru. Vpisovanje neposredno na treningih.
ŠD POLET
sporoča, da se je začelo vpisovanje za otroke, ki bi želeli igrati minibasket. Prijave sprejema gospa Valerija v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
ŠZ BOR
vabi predstavnike vseh rekreacijskih skupin, ki vadijo v Borovem športnem centru, kot tudi druge rekreativce v mestu, da se udeleže sestanka, ki bo ua stadionu »1. maj« v torek, 16. t.m., ob 18. uri. Na dnevnem redu bo pogovor o organizaciji rekreativne dejavnosti.
KOTALKARSKI ODSEK ŠD POLET prireja začetniški tečaj za otroke od 4. do 8. leta starosti. Začetek tečaja bo Jutri, 15. t.m. Prijave in informacije na kotalkališču v Repentabrski ulici na Opčinah vsak dan od 18. do 19. ure.
SK DEVIN
sporoča, da se bo telovadba za odrasle redno nadaljevala vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici osnovne šole V. šček v Nabrežini. Za informacije telefonirati na št. 040/200-236.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG obvešča, da so treningi za minibasket ob torkih in petkih ob’ 16. uri v občinski telovadnici v Dolini.
TI’K SIRENA
obvešča, da se člani, ki so zainteresirani za zimovanje svojih jadrnic na društvenem prostoru, javijo do jutri na sedežu društva, ker je število prostorov omejeno.
ŠD MLADINA
prireja tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle. Tečaj bo v telovadnici pri-staniščnih delavcev na Proseku ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Zainteresirani naj se zberejo neposredno na treningih, kjer bodo tudi dobili vse ustrezne informacije. Prvi trening bo že jutri. 15. t.m.
JADRALNI KLUB ČUPA priredi v petek, 19. t.m., ob 20.30 v hotelu Volnik v Repnu društveno večerjo. Na programu je tudi nagrajevanje društvenih pravkov in predvajanje filma o jadru. Vabljeni vsi člani, tečajniki in prijatelji.
ODBOJKARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da bodo treningi minivolleya
za deklice letnika 1971 in 1972, ob po-ncdeljskih in četrtkih od 16.30 do 18. ure, za deklice letnika 1974 in 1975 pa ista dneva od 18. ure do 19.30 v dolinski telovadnici.
ŠPORTNA ŠOLA SV. IVAN obvešča, da so se na stadionu »1. maj« v Trstu pričele vadbene ure za osnovnošolsko mladino z naslednjim sporedom : ob torkih in petkih, 1. in 2. razred od
15.	do 16. ure; 3., 4. in 5. razred, od
16.	do 17. ure.
ŠD BREG
obvešča otroke letnikov od 1968 do 1974, ki bi radi igrali nogomet, da so treningi na dolinskem nogometnem igrišču ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Prijave kar na treningih.
ZSŠDI
obvešča, da se ho plavalni tečaj v bazenu v Lipici pričel v torek, 16. t.m. Vpisovanje se nadaljuje.
SMUČARSKI ODSEK ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 16. t.m., oh 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smučarske komisije.
S P D G
javlja, da se rekreacijska telovadba odvija vsak torek in petek v Kulturnem domu v Gorici in ob petkih v telovadnici v Sovodnjah. Za vpis in podrobnejši urnik se je treba javiti neposredno k vadbi po 20. uri.
HOTEL - RESTAVRACIJA
KRAS
Pri Božotu
. REPENTABOR 1 - Tel. 227-113
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK
ZA SEZONO 1984/85
trofeja »IL GIARDINO«
. ŠPORTNA SOBOTA
RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ -90,600 MHZ)
PRIMORSKI DNEVNIK
1.
2.
3.
antikvariat	(5Ì3PdÌllO
TRST — Ul. Mazzini 12 — Tel. 040/68242
Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ Številka 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250 00, letno 2 500.00 dm.
Poèmi tekoči ročun za ltoll|o
Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11. nad. - telefon 223023
Ogloei Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. viS 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob pra/niftih povišek 20 - IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formotu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
dnevnik
14. oktobra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270
GORICA Drevored 24 meggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samse
Izdaja in tiske I
ZTT
Trst
Clan kaHanske
zveze Eaeopknih založnikov FIEG
Bush - pozoren Reaganov učenec
NEW YORK — Ameriški podpredsednik Bush je sinoči dokazal, da se je marsikaj naučil od svojega učitelja in šefa Ronalda Reagana. Na banketu, ki mu ga je mestna uprava mesteca Elisabeth priredilo v čast po njegovem televizijskem spopadu z Geral-din Ferrarovo se je namreč spustili v nekatere izjave čisto zasebnega značaja, ne da bi se pri tem zavedal, da ima zraven mikrofon in da so torej njegove besede slišali vsi povabljenci.
»Skušal sem njo in njene demokrate krepko v rit suniti,« je izustil Bush in že v naslednjem trenutku videl mikrofon. »Moj bog, saj so me slišali. Kar sem rekel je čisto zasebnega značaja,« se je skušal izmazati ameriški podpredsednik.
Kasneje so ga novinarji vprašali ali se misli Ferrarovi opravičiti. Niti najmanj, je rekel, Geral-din Ferraro je bila dobra nasprotnica, moj izraz pa sodi v politični žargon in se torej ne bo užalila.«
Za sedaj še ni znano, kakšna je bila reakcija Ferrarove in demokratov sploh in niti kaj poreče na neumestne izjave svojega namestnika Ronald Reagan.
v
Španija napoveduje protest proti SZ
MADRID — Španski zunanji minister Moran je včeraj potrdil, da je sovjetska tovorna ladja »Bratstvo« trčila 19. septembra v Gibraltarskem prelivu s sovjetsko podmornico. Španci trdijo, da je šlo za jedrsko podmornico tipa »oscar«, ki so jo potem popravili v nekem sredozemskem pristanišču.
Moran pravi, da bo SZ morala opravičiti prisotnost svoje jedrske podmornice v Gibraltarju. Ženevska pogodba iz leta 1958 namreč predvideva, da ladje lahko plujejo skozi Gibraltarsko ožino le na površju, nikakor pa ne pod vodo. Španska vlada baje že pripravlja uradni protest.
Kačo je požrl
MANILA — George Cabaso je bil brez denarja, povrh vsega pa je bil še lačen. Zato je šel v restavracijo se pošteno najedel in ob koncu vrgel v zadnji krožnik, ki so mu ga prinesli manjšo kačo. Začel je že protestirati proti higieni, ki vlada v restavraciji, ko je eden od natakarjev povedal, da ga je videl. Lastnik je poklical policijo, Cabaso pa je kačo na vrat na nos pojedel, tako da ni bilo dokazov o njegovem početju.
Leta 2000 bo večina človeštva živela v mestih
Dramatična bodočnost za urbanizacijo
PARIZ — čez kako desetletje se bodo na Zemlji razprostirale orjaške metropole, kjer bo zdolgočaseno prebivalstvo v bistvu preživljalo dobršen del svojega podaljšanega prostega časa pred domačimi kompjuterji in bo svoje domove zapuščalo le v skrajni sili in zaradi službe. Na dru gi strani pa se bodo po našem planetu širila kol oljni madež še bolj o-rjaška mesta, ki se bodo prav tako imenovala metropole, a v njihovih barakah se bodo milijarde izobčencev borile za vsakodnevni obstane.
Taka nezavidljiva slika je rezultat prvega mednarodnega srečanja »Metropolis« v Parizu, ki se ga je udeležilo 800 urbanistov, ekonomistov in futurologov. Na njem je udeležencem uspelo določiti le nekaj smernic, kako bi omilili najbolj drama-
tične situacije, nihče nima namreč sredstev in recepta kako preprečiti tako bohotenje mest.
Človeško urbanizacijo poznamo že sedem tisočletij, a čez 15 let bo več kot polovica vsega človeštva živela v mestih, ki bodo v bistvu neskončna taborišča barak, kjer bo odpovedalo vsako nadzorstvo. Razvitemu industrijskemu svetu je že sedaj uspelo stabilizirati rast svojih mest. To pa ne velja za države v razvoju. In prav tu bodo največje megalopole, neskončne bidonville. Ciu-dad de Mexico bo imel 30 milijonov prebivalcev, podobnih megalopol pa bo še kakih 25. Kako eksploziven bo položaj v takih mravljiščih revščine, je lahko vsakomur na dlani. Nasveti, kako odpraviti tako eksplozivnost, so vezani na ogromne stroške, ki jih države v razvoju ne bodo zmogle.
Predsednik pordcnonske pokrajine
Oglušel zaradi manevrov NATO
PORDENON — Predsednik por-denonske pokrajine socialist Dari Valvassori se bo vse življenje spominjal vojaških manevrov NA TO »Display determination«, saj je zaradi njih oglušel. Eksplozije granat so mu s šumom in pritiskom poškodovale polža v desnem ušesu. Krajevni upravitelj se je namreč nahajal s drugimi povabljenci r.«a tribuni, s katere so pri Pordenonu opazovali zadnji, najbolj spektakularni del manevrov.
Klic divjine
KO SE UE SPUSTILA MOČ, 3E PRISLUHNIL PESMI VOLČ3EGA TROPA V PALPAVI ...



KER. "JE BIL THORNTOM MRTEV, GA Ml NIC VEČ VEZALO MA SVET L3UDI». ODHITEL 3E ZA TOLPO VOLKOV... MA NEKI OASI JE IZZVAL NAJMOČNEJŠEGA IM MU Z ENIM UGRIZOM ZLOMIL VRAT...	00A
NATO SO NAPADLI TUDI DRUGI VOLKOVI,.. BUCK SE JE UMAKNIL DO PEŠČENEGA OBRONKA IN Sl TAKO ZAVAROVAL HRBET...
NIHČE MU NI MOGEL do živega... ČEZ POL URE SO / ODNEHALI». STAK-AV NILI 50 SMRČKE Z BUCKOM IN GA TAKO SPREDEL! ZA SVOJEGA..
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
panto
ROLICH
Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 307o goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.
stas mnu z im
n EH MODU
IfiA	TRST Ul. Baiamomi 3- tel. 820766
Zastopnik kuhinj èÉfc morcfuzzD Ul. Di Vittorio 12-tel. 813301
SLOVENSKI HOTEL »BLED« V RIMU
Lastnik: VINKO LEVSTIK
lj|E


krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu