POSAMEZNA ŠTEVILKA 50 GROŠEV Leto IV. CELOVEC, 31. decembra 1948 Številka 53 Velesile morajo ustvariti novo voljo do miru Prva svetovna vojna je nastala brez predhodnega svarila. Druga svetovna vojna je izbruhnila po dogotrajnem predhodnem svarjenju. Tretjo svetovno vojno pa pred= pripravlja trajna »hladna vojna«. Ali more današnje človeštvo preprečiti da bi Se za= čela ponovna tragedija? Morebiti je še čas. Vkljub raznim Združenim narodom, težnjam v Berlinu, vkljub ogromnemu letalstvu Združenih držav in vkljub povečanim naborom v raznih drža* Vah je opaziti, da topove še nekaj časa ne bo pokril prah. Dve nevarnosti grozita svetu. Prva je, da bo Sovjetska zveza, ki je očividno odločena dobiti vse, kar more brez vojne, napačno sodila mero potrpljenja na Zapadu. Druga nevarnost pa je, da bi militaristi Združenih držav in nekaterih drugih de= žel vplivali na Zapad v toliki meri, da bi ta stavil Sovjetski zvezi maksimalne zahteve z grožnjo z atomsko bombo. Potrebna je nova psihologija človeštva, če hočemo urediti vsaj najbolj pereče pro= bleme. Prepiri in nasprotja pri zadnjem za* sedanju skupščine Združenih narodov pa niso pokazali niti najnujnejše potrebe: vo= Ije po miru. Trije možje so, ki bi mogli ustvariti to novo psihologijo — Truman, Stalin in Attlee. Za časa zadnjih ameriških volitev je predsednik Truman pokazal, da je voljan napraviti nov poizkus. Pričel je s pripravami, da bi poslal mirovno misijo v Moskvo. On je sedaj dosegel veliko osebno zmago. Ima priložnost, da spremeni tek da* našnje zgodovine. če bi Stalin spregovoril, bi bil učinek še večji. Potrebno mu je izreči samo eno stvar. Saj jih je mnogo, ki so potrti vsled domne* ve, da je po mnenju Rusije vojna neizogi* bn’a in da si je to vsled marksistične filo= zofije Kremelj vtepel v glavo. Naj bi Sta* lin odpravil enkrat za vselej ta strah iz mišljenja ljudi, in celotni položaj na svetu bi se spremenil. In Attlee? Ideološko stoji Velika Britanija med U. S. A. in SSSR. Sodeluje z Ameriko z ozirom na njeno politično demokracijo. Sodeluje pa tudi s Sovjetsko zvezo na gospodarskem področju. Iz tega stališča lahko Attlee vzvišeno deluje za mir. Čim bi nastala ta nov?, psihologija, bi ne* posredni vzroki, ki danes delijo Vzhod in Zapad, ne bili več nerešljivi. To so Berlin, Daljni Vzhod in atomska bomba. Rusija je dala razumeti, da bi bila pripravljena umakniti se z nemškega ozemlja tekom 12*tih mesecev. Berlinski mestni svet, ki ga je priznalo domače ljudstvo, in Zapad je predložil nujno prošnjo, naj bi prenehala vojaška zasedba vseh štirih velesil. Prej ali slej mora to biti izvedeno. Zakaj ne pričeti z delom čim prej? Isto velja za Daljni Vzhod, ki je prav tako razcepljen. Sovjeti so zahtevali uničenje vsega atom* skega orožja in nato nadzorstvo. Zapad pa je hotel najprej nadzorstvo in nato uni* čenje. Če pa človek proučuje konkretne predloge, ki sta jih napravila Zapad in Vzhod, vendarle ne more verjeti, da ni mo* goče najti rešitve v tem. Če bi po inicijativi kateregakoli izmed teh velikih državnikov bila ustvarjena Samo volja do sporazuma, bi veliki problemi, kot je Koreja, Berlin in atomsko orožje bili rešeni tekom enega leta. Svet bi si oddahnil. Človeštvo bi prekoračilo najkritičnejše obdobje. Morda je res, da Vzhod in Zapad le čskata, kako se bodo dogodki razvili. Ali se bo Marshallov načrt v Zapadni Evropi obnesel? Ali bo rusko načrtno gospodarstvo res obnovilo Vzhodno Evropo? Odgovor na ta vprašanja bomo dobili šele leta 1950. To leto bo odločilno tudi za Veliko Britanijo. Saj se bodo tam vršile splošne volitve. Ali bo tedaj morda ona postala nositeljica mi* ru, ki je tako neobhodno potreben? Ljudstva naj bi si nadela cilj, ustvariti povezanost med narodi, ki edina more pre* prečiti vojno za vse čase ter odstraniti raz* kol med Vzhodom in Zapadom. Takšna po* vezanost pa more biti zgrajena samo na skupni politični psihologiji, katero zopet lahko ustvari samo demokratična socialna urejenost, roko v roki s politično svobodo in načrtnim gospodarstvom. Avstrijska državna pogodba Tozadevna pogajanja se bodo pričela 7. februarja v Londonu. Zapadne velesile so že pritrdilno odgovorile. Ameriški zastopnik Reber je kot pred* sednik prihodnjega zborovanja zaprosil, naj bi sporočili vladam Velike Britanije, Fran* cije in Sovjetske zveze, da se bodo pred* stavniki sestali 7. februarja 1949 v Londo- nu. Ameriški zastopnik je tudi zaprosil, naj bi poslali generalnemu tajniku avstrijske vlade prepis tega predloga in odgovorov, ki jih bodo poslale druge vlade. Zapadne sile so že odobrile predloge ameriškega zastopnika glede časa in kraja za ponovna pogajanja. Angleško-jugoslovanska trgovina Po šestnajstih mesecih pogajanj so bile v Londonu podpisane tri pogodbe z Jugo* slavijo, ki predvidevajo kratkoročno pogo* dbo glede kompenzacije za podržavljeno in razlaščeno britansko imovino v Jugoslaviji ter denarno in blagovno pogodbo. Trgov* ska pogodba predvideva izmenjavanje do* ločenih dobrin med obema deželama do določene denarne višine in sicer 15,000.000 funtšterlingov za vsako v času obdobja dvanajstih mesecev, ki se steče prihodnjega septembra. Glavne dobrine, ki jih bo Zvezna kralje* vina dobavljala Jugoslaviji, so tekstilno blago, surovine, nafta, kemične snovi in stroji. V zamenjavo bo Jugoslavija dobav* Ijala predvsem gradbeni les, lesene izdelke in nekaj živil. Kardinal Mindsienthy zaprt Madžarski cerkveni primas kardinal Joseph Mindszenthy je bil po nekem uradnem poročilu notranjega ministrstva v po* nedeljek zjutraj aretiran. Obtožnica mu očita vohunstvo, izdajstvo in nezakonito denarno poslovanje. Aretacija madžarskega cerkvenega kne* Za, ki je namreč med madžarskim kmečkim ljudstvom povsod priljubljen in uživa naj* višje spoštovanje, je izzvala v Budimpešti in v podeželju veliko razburjenje. Na Madžarskem so v zadnjem času go* vorili o nekakšni intervenciji Vatikana, ki bi imela cilj poravnati nasprotja med državo in cerkvijo. Kakor poročajo, je kardinal Mindszenthy baje nameraval v kratkem odpotovati v Rim ter uvesti tozadevna pogajanja. Z njegovo aretacijo je madžarska vlada očividno pričela z ostrimi ukrepi pro* ti katoliškemu duhovništvu, ki jih je bil novi ministrski predsednik Dobi pred nekaj dnevi naznanil. V leto Gospodovo 1949 Še nekaj ur — in dvanajst udarcev ure bo zaključilo leto 1948. Segli si bomo v roke in drug drugemu želeli sreče v novem letu. Pojma lani in letos nam bosta pome* nila nekaj drugega kot do tega trenutka. Znova bomo postavljeni pred 365 neznanih dni, za katere ve le Bog, kaj nam bodo pri* nesli. Če se bežno ozremo na pravkar minevajoče leto, moramo žal ugotoviti, da so osta* la naša pričakovanja v tem letu ne Samo neizpolnjena, temveč da so nas dogodki iznova postavili pred dejstva, ki nam ne dopuščajo več slepe vere v diplomatska izražanja državnikov. Več kot besedam, smo prisiljeni verjeti razpletu dogodkov, ki polagoma tudi nas zajemajo, in najti od* govor na neizbežno in vedno znova se po* rajajoče vprašanje: kaj hočemo? Kaj hočemo? Si se že kdaj vprašal, kaj hočeš? Morda — a odgovor na vprašanje — kje je ostal? Nimaš li več toliko pogu* ma v sebi, da bi si postavil trden cilj svo* jega življenja? Glej, ti in jaz, pa tudi vsi ostali, stopamo v novo leto, v katerem bo življenje prav tako trdo in resno, kot je bilo v preteklem. Kako le bomo vzdržali, če ne bomo vedeli, zakaj? Le človek, ki ima pred seboj jasen cilj, ki ve, zakaj živi, bo vzdržal, pa če bo še tako hudo. Uprimo zato svoj pogled v jaslice pod bogkovim kotom, zamislimo se v resničen mir in srečo betlehemskih poljan, pa bomo spoznali svoj cilj v letu 1949. Mir je tisto, po čemer najbolj hrepenimo. Pri tej svoji vroči želji po miru pa pozabljamo, da nam za mir manjka ljubezni in odpuščanja, ki premostuje prepade razdvojenih duš. Manj* ka nam ljubezni do Boga, do bližnjih, manjka tudi do izboljšanja sebe, zato tavamo po svetu kot brez glave, neurejeni in razdvojeni. Manjka nam tudi ljubezni do naroda, iz' katerega izhajamo, manjka lju* bežni do rodne grude, ki nas preživljaj zato pa nas Bog tepe, ker je njegova lju* bežen neizmerno večja od naše in bi nas hotel s sadovi trpljenja zresniti in spre* obrniti. Majhen je košček zemlje, na katerem prebivamo, a bogat in lep. »Nebesa pod Triglavom«, mu je rekel Cankar. — Mi pa hodimo po teh nebesih slepo in brezbrižno ter ne vidimo ničesar razen svojih vsakdanjih potreb. Nič več ni tega, kar je bilo. In kdo je kriv? Vsi, tudi jaz in ti! Zato pa postanimo z novim letom drugačni! Naš novoletni pozdrav naj velja zato v prvi vrsti Bogu in naši zemlji. »Nebesa pod Triglovom« naj znova zažive, kot so nekoč. Šum Drave naj nam ne bo več uspavanka, temveč pesem življenja in dela. Naj vzkipi Soča in nas prepoji s svojo zdravo, živo pesmijo, da bomo postali novi ljudje, zreli za novo dobo! Glejmo vsi po najboljši volji, da bomo stopili v novo leto čistih src in dobre vo* Ije. polni pripravljenosti za delo in medsebojno odpuščanje. Več kot sami nam naj bodo drugi,da se bo tudi nam izpolnila blagovest betlehemskim pastirjem: »Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje...« Gorazd Leto 1948 - začetek gospodarskega dviga Evrope in doba političnih presenečenj Madžarski davkoplačevalci morajo podpirati Markosa Madžarski davkoplačevalci morajo proti svoji volji in vednosti podpirati grške ko* munistične upornike. Madžarska vlada je namreč že aprila sklenila, da bo nakaževa* la Markosu mesečno podporo v znesku dveh milijonov funtov. Da bi zadeva ne povzročila preveč hrupa, so to vsoto nakazali centralnemu komiteju komunistične stranke in jo vknjižili pod naslov: Komunistična dobrodelnost. Da bi vestni uradni* ki finančnega ministrstva ne imeli težav in neprijetnosti s kakimi preiskavami, podpisuje vsak mesec potrdilo o dvigu denarja pet vodilnih članov komunistične stranke. Če se ozremo nazaj na preteklih dvanajst mesecev, bomo pravzaprav občutili rahlo zadovoljstvo ... prvič, ker smo to leto pre* živeli brez prevelikih motenj v našem gospodarskem pogledu in, kar je glavno: do vojne, katere smo se toliko bali, le ni prišlo. To velja seveda za našo preljubo staro Evropo, saj drugače pa moramo žal na* sprotno ugotoviti: mesto, da bi se ognji* šča vojnih požarov pogasila, so nastala še nova. Svet je pravzaprav v vojni: Grčija, Kitajska, Palestina, Indonezija, neprestane revolucije v Južni Ameriki itd. Toda to so z izjemo Kitajske dogodki, ki imajo do* kajšen izvor tudi v splošni povojni neure* jenosti in trenju. Mi v Evropi smo se bali le berlinskega spora. Končno pa vsi dobro vemo, da je mir na svetu in v Evropi odvisen od sporazuma ali nesporazuma med tremi velikimi, ali še ožje vzeto, od razmerja med Rusijo in Ameriko. Katere so bile glavne značilnosti političnega in go* spodarskega razvoja v preteklem letu? Borba za Marshallov načrt se je vršila skozi vse leto zagrizeno in z velikimi žr* tvami na obeh straneh. Neprestane stavke v Franciji in Italiji so državi gospodarsko izčrpale, delavskim množicam so prinesle več škode kot koristi, kajti kljub povišanju plač, katerega so dosegli, je bilo to v neso* razmerju z naraščajočimi cenami. Na drugi strani pa se je skoraj pri vseh državah, če izzvzamemo predvsem Francijo, izkazala Marshallova pomoč kot zelo uspešna in če zaenkrat delovnim množicam ni prinesla pričakovanega izboljšanja, je na vsak na* čin njena zasluga, če so si državna gospodarstva in industrije opomogli. Velikanska finančna bremena, ki si jih je naložila Amerika, pa so imela seveda tudi političen cilj: postaviti zapadno Evropo na noge, da bi dosegli v Evropi vsaj zasilno politi* čno ravnovesje. Severno*atlantski pakt je vzporeden dogodek v tem pogledu. — Dve črti moremo ugotoviti v evropskem razvo* ju: Amerika konsolidira zapadne države, ki so pod njenim političnim in gospodar* skim vplivom, Sovjetska zveza pa svoje dr* žave v vzhodnem bloku. Izmenjava blaga, ki je med obema taboroma bila leta 1948. večja kot v prejšnjem letu, pa daje slutiti, da kljub »železni zavesi« trgovski odnosi le niso bili povsem ohromljeni. Tudi političnih presenečenj v preteklem letu ni manjkalo. Tako presenečenje št. 1 je bil spor Tito—-Kominform. Tisti, ki so (Nadaljevanje na 2. strani) Leto 1948 - Začetek gospodarskega dviga Evrope in doba poiitičnih presenečenj (Nadaljevanje s 1. strani) prerokovali hitro zmago Kominforma, so se zmotili, ker je Tito salamensko »trde narave«. Tudi tukaj je še mnogo nerešenih vprašanj. Drugo presenečenje je bil izid ameriških volitev, kjer je kljub prerokovanju velike večine časopisja in vseh »zavodov za ugotavljanje javnega mnenja« zmagal zmerni demokratski kandidat, dosedanji predsed= nik Harry Truman. In še tretji nadvse važen vojaško-politu čni dogodek je treba omeniti: razvoj drža= vljanske vojne na Kitajskem. Leto 1948. je prineslo vrsto težkih porazov narodnih armad generalisima Čang-kajška. In v naslednjem, kako so se dogodki vrstili: Januar Pretekli prazniki so minili v znamenju nerešenih povojnih vprašanj in neuspelih konferenc. Napetost med Sovjetsko zvezo in Zapadem se je povečala. Angleška drža= vnika Attlee in Bevin sta naslovila resne opomine na račun nepopustljivosti Sovjet= ske zveze. Ministrski predsednik Attlee je med drugim dejal: »Sovjetski komunizem zasleduje politiko, ki ogroža z novo obliko imperijalizma *— ideološkega, gospodar» skega in vojaškega — blagostanje in ži= vrienjski način drugih evropskih narodov.« Bevin, zunanji minister Velike Britanije, pa ;e povedal naslednje: »Razvoj po J;liski konferenci je osvetlil politiko Sovjetske zveze v tem pravcu, da se poslužuje vsakm šnegakoli sredstva za utrditev svoje moči in nadzorstva komunistov v vzhodni Evro» p: in kot izgleda, sedaj tudi v zahodni.« V dmiomatski borbi med Vzhodom in Z? pa» dom sta obe strani nastopili s svojim oro* ž'em. Sovjeti obtožujejo Zapad, da hoče iz Nemčije ustvariti vojni arzenal proti So= vjetski zvezi, medtem ko je zunanje ministrstvo Združenih držav objavilo dva zvezka nemških vojeških dokumentov o ne» kdanjih nacistično»sovjetskih odnošajih. Na Češkoslovaškem je bilo opaziti veliko nezadovoljstvo, ker je Sovjetska zveza preprečila, da bi se Češkoslovaška vklju» čila v Msrshellov načrt. Opozicija proti ko= munistični stranki, ki ima relativno večino, raste. Kako se je ta borba končala, smo kasneje videli: z odstopom Beneša, samomorom Masaryks in s prevzemom vse obla» sti po komunistih. V grški državljanski vojni so bile vladne čete zaustavile Markosovo napredovanje, tod3 položaj je bil kljub temu kritičen. Markos, ki je bil ustanovil svojo vlado, je pri» č'kovsl, da jo bo Sovjetska zveza priznala, toda do tega ni prišlo, ker bi potem Zapa» dne sile utegnile priznati vzhodne begunske vlade. Za zasedeno Avstrijo je bil važen dogodek v tem, da je Sovjetska zveza prvikrat postavila jasne in točne pogoje za skleni» tev mirovne pogodbe s Avstrijo. Pogoji pa so bili zelo težki: odškodnine 200 milijonov dolarjev, petdeset let trajajoče petrolejske koncesije itd. Za revno Avstrijo skoraj ne» sprejemljivi. Februar Zadnjega prejšnjega in prvega dne tega meseca, se je spet svet zgrozil ob dogodku, ki ni pahnil v globoko žalost le 300 milijon» ski indijski narod, temveč je globoko pre» sunil vse človeštvo. Neki mladenič je umoril najmarkantnejšo osebnost na svetu, indijskega voditelja, borca za mir in svobo. do, Mahatmo GhHndija. »Velika duša« se je preselila v večnost. Nedvomno je bil to najtragičnejši dogodek zadnjega leta. Ne» uravnovešen, nepočakan, prenapet otrok je položil roko ne samo na največjega sinu svojega naroda, položil je roko na resni» enega očeta vsega naroda. Zagrešil je več kot očetomor. V Indiji pa niso nastali ne» redi, kot se je bilo bati, temveč se je ves narod sklonil v hudi žalost:, ter ob truplu nesmrtnega voditelja pozabil na medseboj» ne razprtije. Veličina človeka se pokaže tudi ob njegovi smrti. Na diplomatskem polju tega meseca ni bilo nič izredno važnega. Sovjeti so sicer objavili neke proti-dokumente o pogodbi v Monakovem, s katerimi so skušali odgovoriti na one ameriške. — V Evropo so pri» bajale vedno večje pošiljke iz Marshallo» vega načrta in število dnevnih kalorij ev» ropskega prebivalca se je zviševalo. V drugi polovici februarja se je pričela v Londonu konferenca treh velesil o Nemčiji, ki pa ni prinesla nobene rešitve. Na Če, škoslovaškem se je vi? dna kriz? zaostrila. Komunisti so postavili zahteve, katerim ostale stranke niso bile voljne ugoditi. Tudi socialnodemokratski voditeli Lausch* mann se je izjavil proti komunističnim za-htevam. Pozneje, kot smo videli, so social ni demokratje stopili z njimi v zvezo. Predsednik Beneš je po radiu rotil narod, naj ohrani red in mir in naj ne uniči sadov Masarykovega dela. Kljub temu je prišlo do pouličnih demonstracij. Rezultat borbe med komunisti in ostalimi strankami je bil, da je Beneš klonil ter Gottwaldu po» veril sestavo vlade. V njej so bili zastopani tudi socialni demokratje. Češkoslovaška je praktično dobila komunistični režim. Pritisk s strani Sovjetske zveze na dr. Be= neša je bil očiten. Harec Nekdo je bil, ki je nerazumljivo molčal k vsemu temu. Ta mož je bil sin ustanovitelja češkoslovaške republike, državnika in filozofa, Tomaža M-saryka, zunanji minister Jan Masaryk. Sam je odkril vzrok svo» jega molčanja: napravil je samomor, če» škoslov: ški poročevalski urad je dal v svet kratko novico, da je Jan Masaryk v trenut» ku živčne zmedenosti skočil skozi okno svoje delovne sobe ter obležal na dvorišču mrtev. — Ne bi bilo napak, če bi sedaj še omenili, da je prišlo v Jugoslaviji do sen» zacionalnih aretacij visokih osebnosti v komunistični stranki ter gospodarskih kro» gib. Smisel in pomen teh aretacij smo mogli ugotoviti šele mnogo kasneje.'Od poli» tičnih dogodkih je bil važen takoimenova» ni bruseljski sporazum, v katerem so si Anglija. Francij?, Belgija, Nizozemska in Luksemburg zagotovile medsebojno pomoč. V Parizu se je pričela konferenca šest» najstih držav, ki pripadajo Marshallove» mu načrtu. George Marshall je dejal med drugim: »Tudi Nemčija, od katere nas ločijo stoletja stara nasprotja, mora zopet zavzeti mesto v družbi narodov«. Francoski zunanji minister Bidault pa je na koncu izrecno pozval m rode, ki so pod sovjet* skim vplivom, naj se priključijo Marsbil» lovemu načrtu. Aprii Najvažnejši dogodek v tem mesecu pa so bile italijanske volitve. 18. april je bil datum, .katerega so premnogi ozm {Sevali kot odločilnega za politični razvoj v zapa-dni Evropi. Togliattijeva komunistična stranka, Nennijeva večinska sočislistična stranka ter nekaj manjših levičarskih frakcij so se za te volitve združile v »ljudski fronti«. Teoretično je obstajala možnost, da na volitv-h zmagajo in to bi Italijo pri» vedlo v objem komunizma! Tega še je Ves svet zavedal. Volivna borba je bila izredno dolga in ostra. Kakor še spomnimo, je krščansko demokratska stmnka dobila ab= solutno večino in veliko zmago. Toda levi» čarji so svojo moč ohranili. Pridobili niso nič, izgubili pa tudi nič. V Londonu se je vršila kbnferenca o av= strijski mirovni pogodbi ter je prišlo na njej zlasti glede avstrijskih meja do hudih prerekanj med jugoslovansko delegacijo, katero je podpirala Rusija, ter med avstrij» sko, ki je imela pobporo zapadnih sil. Do sporazuma ni prišlo niti v vprašanju ta» koimenovane »nemške imovine« v Avstriji, niti glede mejä. V zvezi s slednjimi je treba omeniti, da je Jugoslavija postavila nove, skrčene ozemeljske,zahteve. Ziljska dolina je ležala izven teh zahtev. V Londonu pa so proslavili svečan dogo» dek: srebrno poroko angleške kraljevske dvojice. Cvetoči mesec maj je bil letos kislega obraza, Deževalo je in le od časa do časa nas je pozdravilo toplo, toliko zaželjeno sonce. Vse prav tako kot na političnem polju. Na zapadu so se po» javili prvi glasovi o vojaški obrambni zvezi. Sestala sta se generalna štaba Združenih držav ameriških ter Velike Britanije k pro» učevanju možnosti in odgovarjajočih ukre* pov v slučaju napada na zapadno Evropo. V poročilu pa je bilo rečeno, da ni verjeti v neposredno nevarnost. Važen načelno-političen dogodek je bila tudi konferenca v ■ Haagu, katere se je udeležilo 20 držav s svojimi zastopniki in ji je predsedoval Win-ston Churchill. Imela je naslov »Kongres za enotnost Evrope«. Istočasno pa je prispela vest iz Londona, da so se pogajanja glede mirovne pogodbe z Avstrijo prekinila. Skoraj bi bili pozabili na deželo, kjer so se že dalj časa vršile ogorčene borbe med Judi in Arabci, na Palestino. Dne 15. maja so Judje, potem ko je prenehala britanska uprava v Palestini, proglasili svojo nove državo Izrael. Poletna meseca junij in julij sta prinesla vrsto dogodkov, ki so dajali pečat vsemu razvoju do danes. V Palestini je prišlo na poziv Varnostneg? svet? do štiritedenskega premirja, katerega pa no» bena od obeh vojskujočih se strank ni spo» št ovala. , Na Češkoslovaškem je šel razvoj vnaprej določeno pot. Izvedli so volitve, ki so vla» dnemu bloku seveda prinesle veliko večino. Drug značilen dogodek pa je bil odstop predsednika dr. Beneša. V Londonu so slovesno proslavili svečan dogodek. Angleški kralj Jurij VI. je praznoval svoje tri rojstne dneve. Njegov pra» vi rojstni dan je sicer 14. decembra 1895. leta. Tega preživi zasebno. Njegov drugi, uradni rojstni dan, katerega praznujejo milijoni, je 10,- junija vsakega leta. Tretji rojstni dan pa je v soboto pred binkoštno nedeljo, katerega pa praznujejo samo državni uslužbenci. Najvažnejši politični dogodek v tem me» seču pa je bil praški proglas Kominforma, v katerem se komunistična partija Jugo» slavijo izključuje iz »bratskih ostalih komunističnih partij«. V proglasu je navedeno, češ da se je KPJ izneverila naukom marksizma in leninizma ter zašla v buržuj» ske vode. Komunistična partija Jugoslavije pa je izdala komunike, v katerem pravi, da so taki očitki neupravičeni ter poziva svo» je člane, naj se še bolj strnejo okrog svo» jih voditeljev. V Berlinu je položaj postal napet. Rusi so pričeli omejevati promet med zapadnimi nemškimi conami ter Berlinom. Ustavili so vlake z živili ter jih poslali nazaj, prekinili so rečni promet in Amerikanci so vrgli v akcijo svoje leteče trdnjave. Pokazali so se prvi pričetki poznejšega »zračnega mostu«, ki deluje še danes. Berlinsko prebivalstvo je doletelo pomanjkanje živil, zlasti mleka za bolnike in otroke. Maršal Sokolovski pa je izjavil, da je prekinitev prometa samo začasna, da se prepreči tihotapljenje valut. Še dva dogodka je treba v kopici zani» rnivih in značilnih omeniti. Ameriška vlada je dovolila Jugoslaviji dvig njenega zlatega zaklada v Ameriki v znesku 35 milijo» nov dolarjev. Jugoslavija pa bo od tega morala plačati odškodnino za podržavljena ameriška podjetja v Jugoslaviji. Drug do» godek, ki je v Italiji dvignil mnogo prahu, pa je bil atentat na komunističnega vodi» telja Togliattija, ki pa se ni posrečil. Mia» dega sicilijanskega študenta je policija pri» jela. V Beogradu sta bila dva vidnejša poli. tična dogodka. Maršal Tito je sklical zbo» rovanje komunistične str-nke Jugoslavije, na katerem je v deseturnem govoru zavra» čal očitke Kominforma, zagotovil, da bo KPJ kljub vsemu nadaljevala z započeto politiko socialne izgradnje države, kakor si jo je zamisli! Centralni komite KPJ in si dal izglasovati zaupnico. — Drugi zanimivi dogodek je bila podonavska konteren» ca,ki naj bi uredila vpraš uje vodneg? pro» meta na Donavi. Ta konferenca je bila za» riimiva predvsem radi tega, ker je bila to prvs mednarodna konferenca, na kateri je Sovjetska Rusija s svojimi zavezniki imela večino in sicer 7 : 3. Radi tega so mnogi zspadnoevropski listi pisali o razgovorih na tej konferenci pod zbadljivimi naslovi kot »Pod taktirko gospoda Višinskeg'« ali pa »Po lepi rdeči Donavi«. Vprašanje, ka= terega je bilo treba rešiti, je bilo v tem, ali vzhodne drž? ve priznajo predpravice žabo» dnih držav, k-tere so si bile te pridobile z raznimi pogodbami s predvojnimi vladami obdonavskih držav. Sovjetsko stališče je bilo odklonilno. Izglasovana je b:Ja konvencija o bodoči ureditvi podonavske p'ovbe, tod? z^padnoevropske države je niso sprejele. Ta razvoj pa je nastal že v nasled» njem mesecu, to je v vročem avgustu Istočasno pa je bila v Moskvi konferenca med zastopniki zapadnih velesil in geners* lisimom Stalinom, na kateri so skušali re» šiti berlinsko vprašanje. Amerika in An» glija sta medtem uvedli svoj »zračni most«. S stotinami letal so pričeli dovažati živila za berlinsko prebivalstvo. Na konferenco v Moskvi, ki je trajala več tednov in je prišlo do več sestankov med zastopniki zapadnih velesil in Stalinom, je svetovna politična javnost polagala precej upanja, zlasti ker je Stalin bil baje dal neka zagotovila, ki bi omogočila časten sporazum za obe strani. Pozneje se,je žal to upanje iz» kazalo kot neutemeljeno. Drug, toda v nasprotju s konferencami politikov prav razveseljiv dogodek pa je bila velika olimpijada v Londonu, katere so se razen Nemčije in Japonske, ki k njej nista bili pripuščeni, udeležili skor? j vs; športni narodi sveta. Velikanska prireditev je trajala nad 14 dni v znamenju sporazumevanja in solidarnosti med narodi. Vse časopisje na svetu je za nekaj dni pozabilo na črne oblake političnega obzorja ter je poleg izčrpnih poročil v športnih uspehih poudarjalo predvsem veliko mirovno po» slanstvo sličnih mednarodnih prireditev. Toda to je trajalo le kratko dobo. Spet so se pričeli stolpci polniti s političnimi do» godki in njih posledicami. Prav zadnjega dne meseca avgusta je nenadom» umrl eden izmed voditeljev svetovnega komunizma. duša Kominforma ter velik nasprotnik zapade, generalni polkovnik Andrej Žda-nov. Tri dni za njim p» se je od tega sveta poslovil človek povsem drugačnega kova, velik demokrat in svobodomislec Edvard Beneš, soustanovitelj češkoslovaške repu* blike in njen bivši predsednik, češki narod je z njim izgubil zadnjega svojega velike* ga voditelja in Masarykovega učenca, za» Padni svet pa svojega velikega prijatelja. Ob vesti o njegovi smrti so se ljudje po ulicah jokali, vlada pa je za ohranitev miru podvzela posebne ukrepe. To je bilo začet» kom meseca septembra. Še neki državnik se je poslovil od tega sveta. Posredovalec Združenih držav v Palestini, švedski grof Bernadotte je bil v Jeruzalemu umorjen. To se je zgodilo v ju» dovskem delu mesta in so dejanje izvršili menda čl?ni judovske teroristične organi» zaeije Irgun Zwai Leumi. Grof Bernadotte je bil nečak švedskega kralja in predsednik švedskega Rdečega križ?. Njegovo truplo so prepeljali na Švedsko, kjer so ga sveča» no pokopali. Za svetovni mir je bil to hud udarec. Da he pozabimo dogodkov v Grčiji: vla» dnim četam je sredi poletja uspelo, da so uničile večje število Markosovih čet in govorilo se je že o koncu državljanske vojne v Grčiji. To pa se je pozneje pokazalo kot preuranjeno, kajti Markos si je kasneje spet opomogel ter v jeseni prešel k novim akcijam. Septembra meseca pa se je v Parizu v velikanski in razkošni palači Chaillot pričelo tretje zasedanje skupščine Združenih narodov, ki je trajalo skoraj tri mesece. Prav so seveda imeli tisti, ki so preroko» vali,, da posebnih uspehov ne bo. Šlo je predvsem za rešitev berlinskega vprašanja ter nadzorstva nad atomsko energijo. Dr» žavniki so imeli sijajne govore, tudi glaso» valo se je mnogo, toda sovjetski veto je spet imel veliko moč. Povsem skregali se sicer niso, predsednik Varnostnega sveta dr. Juan Bramuglia je pokazal velike di» plcmatske zmožnosti ter gladil, kolikor je bilo mogoče. Sploh je ta možak pravi apostol miru in je še vedno optimističen. Prišla pa je zdaj hladna jesen in diplomatje so preselili svoje konference iz letoviških krajev v tople hotele, toda kot je videti, niti poletno sonce niti tople sobane niso mogle ogreti njih »ledenih src« ter omeh» čati »jedkih ostrin njih uma bistrih mečev«. ©ktesber tsi november V teh dveh mesecih je Francija preživ» Ijala težko notranjo krizo. Stavke so se vr» šile druga za drugo. Najprej so pričeli ru» -dsrji v premogovnikih, pridružili so se jim pristaniški delavci in drugi. Zastalo je vse gospodarsko življenje in država je utrpela veliko materialno škodo. Prišlo je tudi do nemirov in sta nastopali policija in voj -štvo. To je bilo v času, ko so v Parizu še zasedali Združeni narodi. 2. novembra pa je k volivnim skrinjicam pristopil ameriški narod in si z? prihodnja štiri leta zbral svojega predsednika. Proti» vsem pričakovanjem je bil izvoljen dosedanji predsednik Truman. Nevtralni opazovalci sodijo, da bo njegova izvolitev ugo* dno vplivala na svetovni mir, sovjetski gi- -sovi pa so govorili, da je njegova izvolitev »manjše zlo«. Na vsak način pa je njegova izvolitev pokazala, da ameriški narod dru» gače misli kot mnogi »ugotavljale! njegovega javnega mnenja« ter da je proti vsaki pustolovščini v mednarodni politiki. Precj važen je takoimenovani »Atlantski pakt«, ki so ga sklenile Anglija, Francija ter države Beneluxa s podporo Amerike. Koncem novembra pa so prispele s kitaj» skega bojišča vznemirljive vesti. Čang=kajr šekove armade so doživele velik poraz ter izgubile veliko ozemlja. Ceneralisim Čang-kajšek je izdal roteč proglas na svoje čete ter poslal v Ameriko svojo soprogo, ki naj bi tam dosegla hitro in izdatno pomoč. Toda kot je videti, je njegov položaj že tsko obupen, da g? niti takojšnja ameriška intervencija ne bi mogla več rešiti, ne c1 e» de na to, da bi taka intervencija utegnila svetovni položaj spraviti na kocko. December ni prinesel izrednih dogodkov. Marš?l Tito je v nekem svojem govoru priznal tež; ven gospodarski položaj svoje države, v Berli» nu pa so se vršile volitve v mestni svet, toda samo v zapadnih sektorjih mesta. So» cijalistična enotna strank?, katero vodilo komunisti, se volitev ni udeležila. Voldna udeležba je znašal? do 86%, kar tolmači jo kot dokaz, da je berlinsko prebivalstvo skoraj strnjeno proti komunistom Medtem pa se je že približalo božično razpoloženje. Tudi konference so se nekoliko polegle. Diplomatje so se zatekli k svo* jim družinam ter si vzeli nekaj dni dopusta. Skoraj gotovo pa je, da so pod boži» enimi drevesi kovali nove »uma bistre me» če«, ki jih bodo potrebovali na novih kon* fereneah. MUS ljudje vsega sveta p« so ždeli in molili pred jaslicami in pred bo» žjim Detetom, da bi to že enkrat poslalo mir na to izmučeno zemljo, mir med naro* de. ki so dobre volje, in z njim toli zaže* Ijeno srečo in zadovoljstvo. »cis. Francis Will iam s : (fytitamka Coxdhtka jßotniea Ker so v političnih zadevah Angleži na« I rod, ki ni logičen in formalen, temveč iz« kustven in praktičen, je britanska ustava polna čudnosti, za katere je edina olajše« Valna okoliščina ta, da delujejo. Ena teh nepravilnosti, ki vzbuja začudenje mnogih tujih opazovalcev — pa ne samo teh, temveč tudi dobremu številu Angležev“— je odnos med spodnjo zbornico, ki jo voli ljudstvo, in zgornjo zbor» nico, ki pa v razliki s skoraj vsemi zgornjimi zbornicami na celini in v Ameriki ter skoraj po vsem svetu ni niti voljena niti predstavniška, temveč sloni na dednih pra= vicah. Odnošaji med tema dvema ustanovama, ki sta po teoriji nezdružljivi druga z dru« go — spodnja zbornica, ki je voljena na demokratski način in lordska zbornica, ki sloni na dednosti •— so prisrčni že mnoga leta. Vendar pa so ti odnošaji zadobili zdaj veliko politično važnost zaradi dveh razli« čnih razlogov. Prvi razlog je predlog, da bi ukinili smrtno kazen za dejanja umora za preizkusno dobo petih let. Ta predlog je pred nedavnim odobrila spodnja zbornica z glasovanjem proti mnenju vlade, vendar ga je lordska zbornica zavrnila z veliko večino. Zaradi tega so morali predlog opustiti vsaj za zdaj kljub njemu naklonjeni večini v spodnji zbornici. Drugi razlog, veliko važnejši, pa je ta, da je vlada predlagala in spodnja zbornica že dvakrat odobrila zakonski načrt, ki bi po« pravil oblast lordske zbornice, čeprav bi vsaj za zdaj pustil nedotaknjeno njeno de« dno sestavo. Ta zakonski načrt pa je lord« ska zbornica zavrnila že dvakrat. Spodnja zbornica ga bo odobrila še tretjič ter ga bo lordska zbornica prav gotovo zavrnila še enkrat, toda kljub temu bo postal po do« ločbah ustave po dveh letih zakon. Ta spor med lordi in poslanci je zanimiv ne le zaradi svojih takojšnjih političnih posledic, temveč tudi zato, ker odkriva en vidik britanskega političnega življenja v njegovi celoti, ter nam daje dokaz za sta« lišče britanskega'socializma do ustave. Oblast lordske zbornice določa zdaj zakon iz leta 1911, ki je stopil v veljavo kot rezultat slavne bitke med lordi in poslanci, ki je nastala zaradi spora o nekaterih ukrepih socialne reforme, ki jih je stavila liberalna vlada, katere ministrski predsednik je bil Asquith. Ta zakon je odvzel lor« dom pravice, da bi lahko za stalno zavrnili zakonski načrt, katerega je odobrila spo« dnja zbornica, to je oblest, katero so imeli db takrat. Namesto tega pa je zakon dal lordom možnost, da izročijo ponovno za» konski načrt spodnji zbornici, da ga prouči znova, ter tsko zavlečejo nastop veljavnosti za dve leti. Pri denarnih zakonih, ki obravnavajo državne izdatke, kot na pri« mer zakonski osnutki za državni proračun, pa nimajo lordi niti te odložilne moči. Ta sistem se je' izkazal v svoji celoti za zadovoljivega, ter se niso 37 let pojavile resne razlike v mnenjih med lordi in poslanci. Razlogi za poslovanje tega sistema so dvojni. Predvsem so bile v tej dobi sestava spodnje zbornice ter politične ten« dence večine njenih članov zelo podobne tistim v lordski zbornici. Ta položaj pa se je korenito spremenil, ko so dobili laburi« sti prvič v zgodovini leta 1945 veliko veči» no v spodnji zbornici. Drugi razlog pa mo» ramo iskati v novi nepravilnosti, ki so tako značilne za britansko politično življenje, to je v dejstvu, da veliki večini članov lord» ske zbornice ne pade niti v glavo, da bi se podali v spodnjo zbornico ali da bi se ude» ležili njenih odločanj. Čeprav je v teoriji lordska zbornica le dedna zbornica, to je nedemokratični ostanek preteklosti Velike Britanije, ko je vla« da bila še v rokah oligarhije, ki je vladala po dednem pravu, so v praksi tisti, ki se udeležujejo debat, v lordski zbornici in ki glasujejo, skoraj po večini ljudje z izku« stvom in s slovesom v javnih zadevah ali pa takšni, ki imajo poseben vpliv v prav» nem in poslovnem svetu kakor tudi v svo« bodnih poklicih. Mnogi od njih so ljudje, ki so prišli v zbornico paritev zaradi zaslug za državo, ki so si jih pridobili v svojem življenju. Ti niso na noben način predsta» vniki dednega prava. Med tistimi, ki so pariji po dednem pravu, najdemo tudi ljudi, kot sta na primer lord Halifax in lord Salisbury, ki so imeli visoke položaje v vladi. Zaradi vsega tega je prišla do izraza težnja lordske zbornice, da bi postala zbor« niča. ki predlaga preje popravke kot pa predloge. Med razpravljanjem v lordski zbornici dodajajo k zakonskim načrtom se» stavke, ki jih je spodnja zbornica spregle» dala in kateri ščitijo javne pravice. Pose» bno strokovno izkustvo ljudi velikega slo« vesa, od katerih jih mnogo nima prevelikih strankarskih simpatij, izvaja svoj vpliv na važna državna vprašanja. Zdaj pa se vrnimo na dva razloga, ki sta spravila na dan celotni problem lordov in poslancev. Prvi razlog, spor o smrtni kazni, ni bil tako resen. Lshko pač rečemo, da je po ironiji, ki je značilna za britansko politiko, bil prvi spor med lordi in poslanci, odkar je na vladi socialistična stranka, vprašanje, za katerega lahko,lordi trdijo, da so hoteli s svojim ravnanjem edinole ščititi vlado pred vihravostjo nekaterih njenih pristašev. Še več, nekatere poizvedbe javnega mnenja so pokazale, da se je nepred» stavniška zbornica bolje zavedala javnih čustev kot pa po ljudstvu izvoljeni člani spodnje zbornice, čeprav so v tem primeru lordi preprečili spodnji zbornici, da bi sto» rila to, kar je večina njenih članov hotela, si je zaradi tega le. malo oseb vzelo to vprašanje k srcu. Kmalu so vprašanje dali ob stran ter dosegli miroljubno odobritev drugih reform kazenskega zakona, o kate» rih so soglašali. V drugem vprašanju pa so stvari šle drugače. Glede tega vprašanja, to je po» pravka odložilne moči lordske zbornice, je zdaj v teku ostra ustavna borba. To, kar je vlada predlagala, je, da bi se oblast lordov, da lahko odložijo zakonodajni predlog, znižala od dveh na eno leto. S tem pa lordska zbornica — in konservativna stranka — nista sporazumni. Vlada uteme» ljuje to spremembo z dokazovanjem , da postaja možnost dveletnega odloga nastopa ^auelfhi giint ^4%Zgodovinska povesi % Spisa! dp Ožbolt Jlaumg (Nadaljevanje) 6. Jozej je torej pritiskal danes na svoj klarinet, poleg njega pa je bil Truden, ki je vlekel harmoniko, da je kar hreščalo po sobi. Mladi parčki so se gnetli na plesišču in takorekoč tiščali eden drugega, zakaj o kakem plesu ni bilo govora. Nekateri, po» sebno gorjanci, so še celo poskakovali in gorje, kogar je zadel debelo okovani če» velj; ta se je še dolgo spominjal reberške« ga žegnanja. Veselo življenje je bilo tudi pri Grajnar« ju. Spodaj v pritličju so bili bolj odlični gostje, zgoraj v prvem nadstropju pa so Se sukali mladi pari, katerim so štirje godci iz Dobrlevasi pihali na trobente, kar je sapa dala. »No, Anka, zakaj pa nič ne plešeš?« nagovori Piskernikov Tome j krasno dekle, ki je sedelo v postranski sobi v kotu v družbi svojega brata Andreja. »Me nič ne veseli, bolijo me noge,« mu odvrne dekle; »saj je drugih deklet dovolj.« »To je prazen izgovor,« meni Tomej, »Včasih si rada plesala, danes se pa držiš, kot bi ti bila kura kruh pojedla. Pojdi no, da se zasučeva!« Prime jo za roko, da bi jo odvedel na ple» sišče, a ona se mu iztrga in se vsede na» zaj na stol, »O, tako ponosna, glej jo, Anko; le ča= kaj, to si zapomnim, sedaj vem, da ti je zmotil oni zeleni škric glavo, le glej, da ti ne bo žal.« In odšel je brhki fant, a ne na plesišče, ampak doli v pritličje, se stisnil v kot jn se tolažil pri vinu. Bolelo ga je, da mu je to napravila Anka, ki jo je videl tako rad in katero bi tudi zasnubil. Bila mu je ve» dno prijazna, a sedaj naenkrat je vsa drugačna. Kako vendar to? Pa poglejmo nazaj v pretekle dni, da izvemo, zakaj je dala Anka takšen odgovor. Predno prideš po široki državni cesti v trg Kapla, zagledaš ob desni strani blizu ceste malo, prav čedno hjšico, s škriljicami pokrito. V oknih so postavljeni lončki z raznovrstnimi cvetlicami, pri hišici je maj» hen vrt z lično ograjo, zraven pa mala nji» vica. Zadaj za hišo je skromno gospodar» sko poslopje s prostorom za dve kozi in ka= kega prašička. V tej hišici je stanoval Urban Hribernik s svojo ženo Klaro. Bil je nekak nadzornik veljavnosti zakonskega načrta, čeprav ni tako resno na začetku poslovne dobe spodnje zbornice, vedno resnejše s pretekom časa za izčrpno proučitev in razpravljanje petih let in to daje vladi komaj zadosti časa, da izvede svoj program. Sedanja oblast lordske zbornice, da Ishko odlaga za» konske načrte, pa lahko, če hoče, zniža to dobo na tri leta. Po tej dobi je namreč mo» goče preprečiti, da bi zakonski načrt, ki ga je odobrila spodnja zbornica in katerega so zavrnili lordi, postal zakon pred naslednji» mi splošnimi volitvami. To pa pomeni, za» trjuje vlada, da mora socialistična uprava, ki ne more biti nikakor gotova, da bo lord» ska zbornica povsem soglasna z njenim programom, zgostiti vse važne ukrepe, ki jih hoče izvesti, v prva tri leta svojega uradovanja z rezultatom, da je potem premalo časa za izčrpno preučitev in razpravljanje problemov. Po drugi strani pa so lordi mnenja, da bi jim znižanje njihove odložilne moči na eno samo leto odvzelo dobršen del njiho» ve dejanske moči, da izsilijo ponovno pro» učitev kakšnega vprašanja, katerega je po njihovem mnenju spodnja zbornica obrav» navala preveč naglo in pri tem ni upošte* vala javnega mnenja. O tem problemu je bilo mnogo razprav» Ijanj med raznimi strankami ter so tudi poskušali spočetka doseči sporazum o predlogu, ki bi, dasi bi dajal lordom odlo» žilno pravico za določeno dobo, ki pa bi bila krajša od sedanje, obenem izpremenil sestavo lordske zbornice s tem, da bi uki« nil dedno načelo ter napravil iz nje ustanovo mož in žena, izvoljenih in zastopajo» čih politične stranke, toda takšnih, ki bi stali izven dnevnega strankarskega prepi» ranja. Toda tudi ta poizkus je propadel. Zaradi tega je ostal na dnevnem redu predlog vlade, da bi se znižala odložilna moč lordske zbornice na eno leto, toda da bi vsaj za zdaj ostala neizpremenjena njena sedanja sestava. Lordi so ta predlog zavr» nili že dvakrat ter ga bo morala spodnja zbornica izglasovati še enkrat, da bo postal zakon. Vlada ima za to že potrebno večino, vendar pa je potreben še čas. Takšno zmanjšanje pravic lordov je brez dvoma važna ustavna sprememba, kateri se upirajo mnogi. Vendar pa je mogoča v danih okoliščinah šteti takšno spremembo za manj drastično, kot pa bi bilo to pričakovati. V laburistični stranki so mnogi, ki so bili vedno naklonjeni ne reformi, temveč popolni ukinitvi lordske zbornice. Mnogo let je bilo to tudi uradno strankino sta» lišče. Zaradi tega tisto, kar je značilno, ni to,da je prva socialistična vlada na oblasti sklenila, da mora storiti kaj glede zmanj» šanja oblasti lordske zbornice, temveč to, da je prišla do zaključks, da je v britan» skem političnem sistemu še vedno mesta za drugo nevoljeno zbornico ter da je v danih okoliščinah mnenja, da je koristen obstoj ustanove, ki izvaja funkcije in ob» bi3st, da prisili spodnjo zbornico k poprav» ku sprejetega sklepa. To pa lahko štejemo za nov zgled tistega zgodovinskega pojava, zaradi katerega Angleži celo takrat, ko hodijo z revolucionarnimi koraki, hodijo dostojanstveno ter si vzamejo čas. da proučijo ne le eno samo stališče ter da upoštevajo dejstvo, da orno» goča v praktičnih zadevah kompromis do» stikrat dosego skrajnejših rezultatov kot pa fanatizem. pri rudarjih, ki so kopali svinčeno rudo visoko pod Obirjem. Imel je lep zaslužek in dobro se je godilo obema. Klara je osrečila svojega moža z dvema otrokoma, Andrejem in Anko. Bila sta pridna in delala veselje svojim staršem. A sreča na svetu ni stalna. Bjlo je pred devetimi leti v neki hudi zimi. V ponedeljek, ko je šel Urban kakor navadno od doma v rudnik, je bilo vreme jasno, a na noč je prišla burja in začel je neprenehoma padati sneg. Potegnil je jug in plazovi so drveli iz vseh vrhov v dolino. V soboto bi se moral, kakor nava» dno, vrniti mož, toda Klara ga je čakala zaman. V ponedeljek so prinesli štirje ru» darji na nosilnici mrtvega Urbana v prej tako srečni, tihi dom. Zasul ga je plaz, ko je hodil v soboto domov. Neskončna je bila žalost vdove Klare. Sama je ostala z dvema otročičema v sta» rosti 14 in 12 let. Težko je bilo za njo, ker je odpadel lepi zaslužek, ki ga je prinašal oče domov. Z malo pokojnino ni mogla iz» bajati. A čas celi vse rane. Nesrečni materi sta bila v tolažbo Andrejček in Anka; prvi je stopil v službo pri županu, pozneje pa je šel k rudarjem na Obir, Anka pa se je uči» la šivati. Ker je bila spretna, je postala tako izurjena, da so ji nosile kmalu vse tržanke obleko v delo. Tako je imela opravka dovolj in mati Klara je bila v sredi svojih pridnih otrok prav srečna in je le želela, da b) ostalo tako. (Dalje prihodnjič.) Amerikanec o Slovencih Lansko leto je izšla v Ameriki knjiga pod naslovom: „Titov imperialni komunizem“, ki jo je napisal Amerika-nec R. M. Markham. Pisec knjige je bil med vojno dolgo v Jugoslaviji kot opazovalec in je spoznal razmere kot so bile ter jih tudi tako opisuje. Knjiga ima tole posvetilo: „Vsem jugoslovanskim možem in ženam, ki sedaj žive v pomanjkanju, po zaporih ali v pregnanstvu zaradi svoje predanosti načelom o človeški svobodi.“ Zanimivo je poglavje, ki govori o Slovencih. Takole pravi: Slovenci so najmanjša skupina med jugoslovanskimi narodi predvojne Jugoslavije. Vseh Slovencev je okrog 1,800.000, od katerih jih je nekaj nad 1 milijon prebivalo v predvojni Jugoslaviji, ostanek f>a živi v severnem delu Italije in južni Avstriji (Koroška). Toda večji del živi v Italiji. Slovenci so eden najbolj naprednih narodnosti ali narodov na svetu. Njihov jezik se precej razlikuje od srbohrvaščine, približno tako kakor portugalščina od španščine. Dosegli so zelo visoko stopnjo pismenosti, vzdrževali so šole po vseh mestih in vaseh, imeli so mnogo dobrih tednikov. Slovenci so napravili svojo deželo za vzor srednji Evropi. Ustvarili so častivredno slovensko kulturo, imeli so od države dotirana gledališča in opere, univerzo, gimnazije in vrsto drugih strokovnih šol, pevske zbore in orkestre. Od nekdaj je bila pri njih častitljiva tradicija, da so svojim pesnikom postavljali spomenike. Njihova mala mesteca so slikovita, čista in privlačna. Z veliko skrbjo in ljubeznijo so obdelovali svojo izredno lepo zemljo, posejano z gorami in blestečimi jezeri, kjer po višinah odmeva pesem turistov. Mnoge vrhove svojih gora so okrasili s turistovskimi kočami kot z igračkami ter zvezali posamezne izletne točke z najboljšim sistemom potov in prelazov v južnovzhodni Evropi. Slovenci so si ustvarili zelo razpredeno industrijo ter organizirali zelo koristno zadružništvo. Svoje polje-deljstvo so dvignili ,kolikor jim je to le dopuščala njihova hribovita zemlja. Ljudstvo je bilo postreženo z dobrim in številnim dnevnim tiskom. Kavarne v slovenskih mestih so sličile čitalnicam, podobne slavnim knjižnicam v Ameriki. Njihove cerkve so bile dobro obiskane. Slovenski trgi (sejmi) se pa lahko smatrajo za vzor reda. Zenske so lepe in 'čiste. Moških je bilo le malo videti raztrganih. Slovenci so majhen narod, ki spoštuje samega sebe in ki do leta 1918 ni bil nikdar niti delno svoboden, ki pa se je povzpel do zavidljivega mesta med najnaprednejšimi narodi na svetu. V krajevnem političnem življenju se je opazila velika razlika med Ljudsko stranko, ki so jo vodili duhovniki — zato se je imenovala klerikalna — in na drugi strani liberalno, ki je imela svoje pristaše tako med delavci, kmeti in razumništvom. Daleč najmočnejša je bila Ljudska stranka. V sporu med Srbi in Hrvati so bili Slovenci nrecci nevtralni. Slovenci so pač odklanjali gospodovanje Srbov, toda bili so nedvomno za ohranitev Jugoslavije. Slovenci so se aktivno udejstvovali v jugoslovanski politiki in so pooosto odločilno vplivali na politično tehtnico med posameznimi političnimi skupinami in si znali tako priboriti veliko moc kot posredovalna ali izenačevalca sila. Vse njihovo udejstvovanje in voliv je šel za tem. da se ustvari red in zmerna demokracija. Slovenci so v mnogih ozirih eden najbolj konstruktivnih elementov Jugoslavije. IjiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiitiiiimnini prečno in miru polno | 1 Novo leto Gospodovo /949 | I želita vsem svojim cenjenim 1 I sodelavcem, naročnikom in 1 I bralcem uredništvo in | I uprava lista. ............................. iimiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiT M atu a Malešič; (VuzmikLftnka JKatqitka Da ne pride, je poslala '1'erezka glas. Ka-kui. luiu Oi LO.U.H, ue more, ne puste je. »x.auj ju imajo v gradu,« sklepa v svoji ouoeji pameu Margitka. Margitna olagru» je seocio rerezko, ki je v gradu. Med viso^ ao £Ospouo: gfoije, baroni, grofice, konte= se. * * se v žametu m svili v gradu; srebrno, bresčeče posodje, pozlačene žlice — Bog ve, kaj vse jedo jz srebrnih posod in kako tek* ne jeu iz pozlačemn žlic m vilic. Margitka je otrok, sanjav, razmišljen otrok. Oče ve, koliko pride grajska dekla v dotiko z gro= fico jn pozlačenimi vilicami. Pa čemu bi krčil otroku lepe misli? Tisto, kakor misli Margitka, da je ne puste domov, ker jo imajo radi, tisto... Bog ve, kako je s tu stjm. Nekaj manjka v hiši. Terezke ni, prvorojenka manjka. Prvič letos ni na ta večer zbrana vsa družina. To je hudo Ba» lažiču. Nočejo in nočejo, misli od Terezke. »Za Božič ji bodo gospa grofica gotovo kaj podarili.« Tudi Margitkine misli noče= jo od Terezke v gradu. »Če bi prišla, da bi mi prinesla pokusit.« Nikomur ni do razgovora z Margitko. Janezek resno in svečano postavlja jaslice. Andražek in Matjažek sta zaverovana v njegovo delo. Mariška občuduje pastirce v pisanih oblekah. Janezek jih ji sproti jenu Ije iz rok. Natančen je in siten jn ji ne prn «ošči veselja. Boji se, da mu katerega skru vi jtli kam založi ali izmakne in skrije za igračo. Anuška je zatopljena v branje. To= ne je nekam zamišljen. Letos je bil že na poljskem delu v daljni tujini. Velik je in resen. Za otročje pogovore mu ni. Ilonka je pri materi v veži. Noče Balažička, da bi šli lačni k polnočnici tisti, ki pojdejo. Noče, da bi danes kateri potožil pred spa= njem, da mu je prazno v želodčku. »Tam imajo božično drevesce. Ne dre= vesca, drevo. Smreka od poda do stropa. Dvorane v gradu so visoke, trikrat, štiri» krat, morda še večkrat višje ko naša soba. Smreka vsa v lučkah, vsa prepletena in omrežena z zlatimi in srebrnimi pasovi. Polna darov, da ne vidiš zelenja ...« Margitka rada gleda podobe po Anuškn, nih knjigah. Kako živo vidi sedaj grajsko božično drevo. Balažič se mora siliti, da ne opazi, kako jo posluša. »Morda mi pa pošlje Terezka od svojih darov, ko jih snamejo s smreke? Atek, kaj mislite?« Atek svetuje Janezku, kam naj zasadi v mah kralja Melhijorja. Ko da ne čuje Mar» gitkinega vprašanja. Razmišljenka, klepe-tuljica mala! Da veš, kako je daleč Terez= ka od tistih darov na grofovskem božičnem drevesu! Misliš, da je.tam tako, ko do» ma — — — Hudo, hudo je Balažiču: Bog ve, kako ji je sed j pri srcu. Kaj je res bilo tako silno, 'da si jo pustil v službo? Žlica več, žlica-manj pri mizi! Doma bi bila danes. Popoln mir in sreča v srcih, če bi bila zbrana vsa družina... Zaškripljejo vrata v veži. »Marija!« Ves vznemirjen in prepaden Balažičkin glss. »Terezka!« Začuden Ilonkin glas. Vsi iz sobe proti vratom. Še Janezek od jaslic. Margitka vesela, da ji žari obraz. Njene že» Ije. njene sanje! Terezka! Najbolj osupla je Margitka. Ničesar, ničesar ni prinesla Terezka iz gradu s seboj. Vsa se trese Terezka — mraz, mraz je zunaj, da poka — pa joče, joče, joče. Pred» pašnika ne potegne ni za hip z obraza. »So ti odpovedali službo?« Mati pride prva do sape in besede. »Zapodili?« je rezek Tone. . Nobene besedice Terezka. Joče, joče vse krčeviteje. Ves bled in mračen je Balažič. Trese se mu roka, ki jo stegne do Terezkinega ob» n za. »Ti!« Hripav glas. Potegne ji roke z obraza. Vse podbrekle so Terezkine oči. Vro, vro solze iz njih. Poveša glavo, nikomur ne po» gleda v obraz. »Kdo?« Hrapav je Balažičev glas. Stre» se hčerko za roko, da skoro omahne na ko» lena pred njim. »Štefan...« Komaj slišno se iztrga Te-rezki iz grla. Strašen je Balažič, ves siv, skoro pepel» nast je v obraz. In ko grom je njegov glas: »Ven! Ven! Odkoder si prišla!« In sune Terezko po veži- Prestreže jo Balažička: »Nikamor, siro» tiča moja!« In jo pritisne k sebi. Kipi po Balažiču. Na ženo se obrača srd. Balažička se ne briga zanj. Boža hčerka in ji prigovarja in jo sili v sobo. Zadivja Balažič v sneg in mraz. Golo» glav, brez vrhnje suknje. O; - • ,* -*' Pogledaš skozi okno. Kaj, ali pri sosedu že gori elektrika ? Res je. Že letps smo do* čakali, d? nam je posvetila, čeprav nismo tega pričakovali. Skoraj pozabili smo že, kako smo kopali jarke, postavljali drogove in jih ravnali, dokler niso stali kakor sve* ča, pripravljeni za elektrovod. V zsdnjem času smo postavili tudi s so» seško pomočjo lepo novo ostrešje in v spo» dnji vasi sta dve novi strehi. Tudi v verskem življenju si želimo istega napredka, kakor na gospodarskem polju. Zsto posnemamo lanske, v »Kroniki« navedene navade. Marija, ki smo jo obiskovali ves majnik pri Kušeju, se je napotila v novi obliki, da bi si poiskala pripravnega prenočišča za božično noč. Spremljali smo jo z lučkami in molitvijo rožnega venca k hišam z razsvetljenimi okni in ji tam za* peli pete litanije. Pri vseh hišah smo jo te* žko pričakovali in povsod je bila prijazno sprejet?. Prenočila pa je pri vsski hiši le eno noč. BREŠKA VAS Kakor ste v zadnji »Kroniki« slišali, na* ša vas ni posebno velika. Šteje 25 hišnih številk. Toda v vasi ne stanujejo samo preprosti ljudje, emoak imamo tudi visoke može. Imamo tudi Cesarja in zato se vam ni treba čuditi, če je tudi v naši vasi avto* busna postaja. Prišla je zima in z njo hud mraz. Marsikaj zamrzne in tako je nam tudi Antej zamrznil, da smo ga morali na vse zgodaj greti. Ker imate nas za zelo nizke in preproste ljudi, vam moramo povedati, kaj vse imamo: kmete, mizarje, kolarja, lovce, lonce* veze, agente, advokate .inženirja, učiteljico ih gostilno. Za naše poklice bi nujno rabili hotel. Držimo fige, da bi se naša želja iz* polnila! . V naši vasi smo imeli dve poroki. Orno* žila se je Parnejeva Micka. Za moža si je izbrala Sinčnikovega avtovoznika iz Do* brlevasi. Žnidarjeva Lena pa je vzela Kun*-čičevega Roberta iz Štebna. Obema paroma želimo mnogo sreče in otrok! Tisti, ki smo še prosti pa častimo nad vse »ledig« stan in uživamo niegove dobre in slabe strani. Za nas je dobra stran to, da še vedno lahko okrog poškilimo ;u nihče ne godrnja, če gremo drugam v vas. Po dolgih letih se je vrnila v domačo vas Micka Leitgeb, toda na žalost malčka ni mogla vzeti s seboj. Najbolj luštno je doma, saj še stari pregovor pravi: »Bvakor je po svetu rajžat, najbolj se je pa duoma ra žet.« M O V O l E r M A X K I / A M K A Besede pomenijo: Vodoravno: 1 Voščilo vnetim re= ševalcem naših križank; 18 staro slovensko ime za pogana; 19 osebni zaimek v množini; 20 osebni zaimek; 21 ploskovna mera; 22 osebni zaimek v množini; 23 tanka kožica, membrana; 24 gonilno sredstvo pri lokomotivah; 26 domača žival perutninarica; 29 črta, ki veže dve točki krogovega oboda; 31 stenske odprtine; 32 velik sij, plamen; 35 pritrdilnica; 37 afri= ška reka; 38 dvojica; 39 oziralni zaimek; 40 oblika glagola biti; 41 poveličujoča pe= sem; 43 zgodovinski gradič v severni Ita» liji; 45 prva nota v glasbeni lestvici; 46 grška črka, pa tudi vrsta domačih živali; 47 neke barve; 48 veznik; 49 spodnja eer= kvena ladja, grobnica; 51 tujka za plin; 52 vrstj, pesmi; 55 prekmurski izraz za »pri«; 56 začimba; 57 nebesa, paradiž; 58 oblika moškega krstnega imena; 59 komedija če= škega pisatelja Karla Čapka; 61 del kolesa; 62 kemična označka za prvino iridij; 63 »ljubi!« (latinski); 64 slovensko vaško drevo; 66 številka; 67 prvi dve črki; 69 kot pri 58 vodoravno; 70 kratica za »slovenski«; 71 prvi dve črki; 74 označka za kemično prvino iridij; 75 ne vidi nič; 77 vzklik pri bolečini; 78 začetnici imena in priimka pisatelja, a katerem ste poslušali predavanja v celovškem radiu; 79 kraj in božja pot ob Vrbskem jezeru; 83 muslin mansko pokrivalo; 84 gora na Notranja skem; 88 kratica za »starejši«; 89 neka številka; 90 pesem iz opere; 91 zidna pre= vleka; 95 krstno ime filmske igralke in pevke Mayerhofer; 96 stara oblika vezni; ka; 97 okrajšano žensko ime, tudi gora v Mali Aziji; 99 tamburaški instrument; 100 veznik, 102 urejenost; 104 ženski osebni zaimek; 105 kopel po francosko; 106 hitro teče; 107 trpeča oseba iz sv. pisma; 108 najmanjši, toda tudi že razbiti delec snovi; 110 zagon; veselje; 112 izčrpen seznam; 114 del kolesa; 115 vzklik ob bolečini; 116 pritrdilnica; 117 otok v Jadranskem Pri= morju; 118 del letala; 119 daljša doba; 122 predlog; 123 za slabo vreme; 126 svetopisemski prerok; 127 kratica za »brat«; 128 strupena kača; 129 vrsta denarja; 131 kraj ob najjužnejšem koncu Koroške; 133 kar ugaja, se spodobi (latinski); 135 slaboumen; 136 izraz pri nogometni igri; 137 jugoslovanska reka;'138 domača priliznjena žival; 140 del drevesa; 141 vrsta znan= stvene filozofije; 144 hitro gibanje; 145 kratica akademskega naslova; 146 sovra= žnik železa; 148 zadetje, trčenje; 150 gr* ška črka; 151 vrsta fižola; 152 žensko ime; 153 ploskovna mera; 154 pomanjkanje; 156 prihodnjik; 158 kratica za neke vrste društev; 160 Prešernov prijatelj, utonil v Savi; 162 »hladno orožje«; 163 časovni ve= znik; 165 »Gospodovega leta« (latinski); 167 najvažnejše hranivo; 170 zavezniška poročevalska služba; 171 travniško orodje; 172 lep zgled; 174 španski določni člen; 175 razdobje; 177 miselni utrinek, trščica; 179 strelno orožje; 180 latinski veznik; 181 padavina; 182 kot pri 180 vodoravno; 183 nada; 184 plačilno sredstvo; ISS'ozna» čka za kemično prvino natrij; 186 glagol premikanja; 187 rečenica, pregovor; 189 stari oče; 190 prva nota v glasbeni lestvici; 191 vzpodbujajoč vzklik; 193 poljska cvetlica; 194 del spovedi; 196 domača pritrdilnica; 198 žačetnici imena in priimka pisatelja Tavčarja; 199 srčna bolezen; 200 turško pokrivalo; 202 španski določni člen; 203 označka za kemično prvino barij; 204 dva enaka soglasnika; 206 ženski glas; 208 kratica dobrodelne ustanove; 211 drug izraz za »čitaj!«; 212 začimba; 214 kra= tiča za »kilocikli«; 215 kratica za »mlaj= ši«; 216 mlečni proizvod; 217 »zrcalo du= še«; 218 naplačilo; 220 avstrijska poro= čevalska služba; 222 sladka snov; 223 sve= pisemska gora; 224 produkt gorenja; 226 veznik; 227 del posode; 228 »star« v angleščini; 229 kratica akademskega naslova; 230 prva številka; 231 morski razboj= nik; 233 nedavno umrli skladatelj operet; 235 gora na Spodnjem Štajerskem; 236 dragocena tekočina; 237 južni sadež; 238 znan nemški dirigent; 239 manj rabljeno moško, krstno ime; 240 pohleven možiček. Navpično: 1 žival plazilka; 2 sovra= žnik železa; 3 predlog; 4 slovenski literat ni zgodovinar, vseučiliški profesor, preva= jalec »Evgenija Önjegina« (brez zadnje črke); 5 žensko ime; 6 osebni zaimek v množini; 7 latinski veznik; 8 vrsta tiskar= niške umetnosti; 9 električna enota; 10 tuje žensko krstno ime; 11 Adamovo rebro; 12 vprašalnica, ki se za obeša; 13 zadnje opravilo; 14 trije soglasniki iz srede abecede; 15 Tolstojev roman; 16 predlog; 17 vrsta pesnitve; 25 divja mačka (drugi sklon); 26 gozdni sadež; 27 kosilo; 28 vrsta maščobe; 30 kot pri 17 navpično; 31 naobraženost, kultura; 32 vrsta igrače; 33 prvi človek; 34 pleme; 35 pritrdilnica; 36 človek, ki naloge ne izvrši v celoti; 40 kra= tiča za »svojeročno«; 42 ustanova ki skrbi za javno varnost; 43 kot pri 40 navpično; 44 dan v tednu; 48 drobna žitarica; 49 de= bela palica; 50 osebni zaimek; 53 naglo gi= banje: 54 kratica za »preteklega leta« (la= tinski); 55 ptica pevka; 56 italijanska pri= trdilnica; 60 znani slovenski leposlovni kritik in esejist (Lojze); 61 del kolesa; 65 dejanje, uradna listina; 68 iglasto drevo; 72 gora v Makedoniji; 73 egiptovsko božanstvo; 76 propagandno sredstvo; 77 naplačilo; 80 pot prevoznega sredstva; 81 del voza; 82 večja lesena posoda; 85 msnj kot malo; 86 ženski osebni zaimek; 87 mednarodna kratica za »na pomoč«; 88 nekdanji hrvaški parlament; 89 rastlinski izrastek; 90 naplačilo; 92 severni ali južni; 93 pozitivni električni pol; 94 mizarske in drvarske priprave; 95 črna snov, upora= bljana mnogo v električni industriji; 98 predlog; 99 starinska pevska mera; 101 kot pri 110 vodoravno; 103 jedro, bistvo, koren; 109 pripadnik pridobitnega stanu; 111 severno=ruska reka; 112 Prešernova pesem; 113 pozdrav ob slovesu; 116 na= sprotje od noči; 120 prijateljica v zimi; 121 začimba; 124 priprava na strehi; 125 svetopisemski izraz za »skalo« v zvezi s sv. Petrom; 127 grenko, trpko; 130 znam= ka tovarne za otroška hranila; 132 kratica za »eventualno«; 134 domače moško krst= no ime; 137 kratica za »svojeročno«; 139 vrsta bolezni mišičevja; 141 sila, jakost; 142 predlog; 143 dva enaka samoglasnika; 145 pritrdilnica; 147 kratici imena in priimka pisatelja romanov »Zorin« in »Sodnikovi«; 149 vrsta pratike; 151 ubežnik, emigrant; 154 vrsta cerkve; 155 neka cve= tlica; 156 krstna priča, kum; 157 del ko= lesa; 159 dva soglasnika, ki se vežeta s 6. sklonom; 161 vrsta leposlovnega spisa; 162 električna priprava, ojačevalec glasu; 163 spada k higijeni; 164 ruska reka; 165 vzklik ob bolečini; 166 plačilno sredstvo; 168 češki zgodovinski kralj; 169 dvanajst oseb iz sv. pisma; 171 vzročni veznik; 172 soglasnika na koncu abecede; 173 pleme, pokolenje; 175 naj bo zdrav v zdravem te» lesu; 176 prvi dve črki; 177 veznik; 178 vodna žival; 188 kraj v cerkvi; 189 pro= dukt gorenja; 192 zunanji izraz žalosti; 193 nežen, ljubek; 195 kratica mednarodne organizacije za begunce; 197 mesto v Pad* ski nižini; 199 vprašanje po času; 201 modrostna številka; 203 voznikov pripomoček; 205 nasprotje od mehak; 207 vojaška preskrba; 209 označka za kemično prvino kalij; 210 pritrdilnica; 211 cerkvena pro= stovoljna davščina; 213 poziv k molčanju: 215 nikalnica; 216 »bistra hči planin«; 219 žensko ime; 221 kratica za »preteklega tedna«; 222 pogoj za uspevanjc,• obnovo; 225 izrez pri šahovski igri; 227 velik zlo, čin; 231 veznik; 232 kazalni zaimek; 233 vprašalnica, ki se zaobeša; 234 izraz pri kartanju; 235 prihodnjik; 236 označka za neko kemično prvino. .......................... SLOVENSKI PaEGOVOai Volk je tudi preštete ovce. Zavist je spremljevalka vrline. Pravica ne zahteva nikake nagrade. Pravica je temelj države. , Kdor premaga jezo, premaga največjega sovražnika. V sreči se boj, v nesreči upaj. Po obleki ne spoznamo pameti. Nesreča pamet odkriva, a sreča skriva. Ne ve, kaj je sladko, kdor še ni okusil, kaj je grenko. Na vojno se moraš dolgo pripravljati, da hitro zmagaš. Dostojanstvo veča prestopek. Kdor dobro začne, je že dovršil polovico dela. Z neprestano žetvijo se slabša njiva. Čim bolj je država pokvarjena, tem več je zakonov. Neznanje je mati napuha. ROMAN (Nadaljevanje) 42. Prisiljeno obvekane oči so prosile. Kle, men čuti tiho grozo. Tako mu je vselej ob neprevidenemu mrliču. »Kako naj vam pomagam, gospodična ?« Z oemj je šel do obešalnika, kjer je vi= sela vijoličasta štola. • »Moje edino zdravilo, ki vam ga lahko dam.« Ustnice so se ji zategnile. »To mi bolezni ne ustavi. Rada bi še ži= vela, rada bi se izkopala iz brezna, postala človek, kakor so drugi ljudje. Kaj sem imela od življenja? Ničesar. Utonila sem, blato me je z-Ulo. Zdaj, ko sein komaj dvignila glavo iz močvare, zdaj naj se pogreznem nazaj? če m rešitve, potem mi ostane še smrt. Ni treba veliko. Pride in znebim se tega življenja in sramote. Kako bi drugače?« . . . , Govorila je z ihto, kakor da si je ze do- ločila smrt, kakor da jo je že premislila do zadnje podrobnosti in se je privadila. »Greh je, kar govorite,« se je zdrznil Klemen. »Čez življenje njste sami "gospo» dar.« In spet je pričel hoditi po sobi, se za čas ustavil ob obitem oknu, pa se spet vrnil. »Greh je, kar mislite«, je ponovil glasno. »Velik greh, večji od tega, ki ga nosite se: daj.« »Ne vidim izhoda,« je šepnila. »Tudi takrat ga niste mogli videti, ko ste pričeli z grehom in vendar ste grešili kar naprej. Videli ste, kako je z ResnL kom.« Klemen je bil trd. Toda kakor da se je ustrašil trdote, je dodal mehkejše: »Morda je vendarle še izhod.« S pordelimi očmi je mežikala vanj in smrkala. Kakor obtoženec pred sodnikom, ko čaka na obsodbo. »Ne morem še danes reči. Vprašal bom za denar. Morda ga dobim. Pridite v sobo= to zvečer vprašat. Poskusil bom. Ne morem za trdno obljubiti, toda upanje imam.« Plaznikova je kar naprej mežikala kakor okregan otrok. »Zberite moči in skušajte se dvigniti. Pustite Resnika! V pogubo vam je.« In kakor da se je šele potlej domislil, je dodal: »Marsikomu je v pogubo.« Plaznikova Se je dvignila. Narejene solzi so ji stale pod očmi. »Pridite torej v soboto.« »Hvala, gospod kaplan. In nikar... ni= kar...« Zamahnil je z roko. »Navajen sem moL čat;.« Kakor senca je zginila skoz vrata- Klemen je strmel v ubito okno. Čudna groza, ki se je vzdignila med pogovorom, se je zgostila v težko moro. Sedel je in odprl Kempčana. »Vsak človek je lažniv, slab, nestanovL ten in omahljiv, posebno v besedah, tako da je težko hitro verjeti, če se kaj tudi na videz resnično zdi. Kako modro si me že naprej opomnil, naj se varujem ljudi in da so človeku so= vražni njegovi domači in naj ne verjamem, če kdo pravi: Glej, tukaj je ali tam.«*) Zaprl je knjigo, toda mora v srcu ni po= pustila. * Resnik ji je vpričo Križnarja in Korit= nika odštel petdeset dinarjev. »Več ti za enkrat ne moremo dati. Do= biŠ pa.« Milenine očj so rahlo gorele. Resnik sam je čutil čudno grozo. Odkar mu je zagro* žila, da bo nekaj napravila, se čuti nekam omajanega v svoji moči. Noče si priznati * Hoja za Krislusom III. knjiga, 45 pogl. in tudi njej taji, toda včasih se mu zazdi, da se ji je pričel umikati. Ne samo zavo= Ijo tega, ker se je je naveličal, temveč bolj iz nekega prikritega straha, ki si ga ni znal razložjti. Zgodilo se mu je že, da je zvečer hotel oditi k Plazniku, pa se je ne= nadoma premislil in ostal doma. Celo z otroki se je včasih poigral, ksr že dolgo ni naredil. Resnikovca se je čtldila. Milena je čutila, da se ji izmika, da bo nazadnje ostala sama, pohojena in gnila, obsojena na smrt. Prišle so ure, ko je mL slila, da mora ponoreti- Bolezen napreduje, vrta v mozeg in žre njeno življenjsko silo. Ko jo bo zapustil še Resnik, bo ostala sa= ma, s policijo jo bodo pognali v bolnico in nazadnje morda v blaznico. In Resnik bo živel naprej, pozabil na vse, kakor da je brez krivde. S poslednjo silo upa Plaznikova, da jo Resnik ne bo pahnil od sebe. Zagrozila mu je, da ga ubije. Smejal se ji je, toda smeh mu je bil prisiljen in plašen. Morda se ji zavoljo strahu ne bo upal izmuzniti. Ravno zavoljo tega upanja je izdala kaplana. Koj zvečer, ko se je vrnila od Kle* mena, jo je poiskal Resnik. Smejal se je, ko mu je pripovedovala. Ko je odšel, so se ji misli nenadoma splašile. Izdala je nedolžnega človeka. Kaj ima z njim? Če so se Resnik, Križnar jn Koritnik zakleli proti njemu, zakaj ga ne uničijo sa= mi? Dovolj so močili. Dr. F. M.: »Drži se kot klop« ZANIMIVOSTI! Med vsemi pršicami, h katerim spadajo tudi garje povzročujoče pršice, je najbolj znan klop. Kdor ne tiči vedno le v sobi, temveč si privošči kak sprehod v prosto' naravo in zlasti počitek v senci kakega drevesa, se kmalu seznani s tem neprijetnim gostom. Klop je pognan v dveh oblikah: klop s polnim in klop s praznim želodcem. Klop s praznim želodcem je drobna osmerono-žna živalica, podobna potujoči ploščici. Toda, če se mu posreči najti na koži kako primerno mesto, kamor more zabosti svoje sesalo, tedaj je po nekaj dneh tako nabre* kel, da ga moremo primerjati grahu; to je klop s polnim želodcem. Klope prištevamo s pršicami vred v dni» žino pajkov, ki jim sličijo po osmeronožnO= sti in še po nekaterih drugih znakih. Pršic je mnogo vrst; nekatere so škodljive, kot n. pr. sirova pršica, ki se zajeda v sir in more povzročiti hude motnje v pre= bavilih, če pride s sirom v želodec; m 0-čnata pršica povzroča, če se zelo razmnoži, znatno škodo na moki; nekatere se zajedajo na žuželkah, druge na pticah, kot n. pr. znsna golobja pršica; celo č e= bele imajo svojo pršico, ki se zajeda v njihovih dihalkah in more uničiti cele pa= nje. Mnoge prebivajo v zemlji, kjer se hra= nijo z gnijočimi snovmi in so za tvorbo črnice ter godne zemlje silno važne. Med vsemi pršicami so klopi največje pršice. Telo ni členjeno; nekaj podobnega kot glava, čeprav ni prava glava, nosi bo* dalce, s katerim vbada in sesa. Samice se razlikujejo od samcev po nagubani koži, ker jim omogoča napiti se obilo krvi; kajti samice potrebujejo več krvi nego samci. Ko se je samica napila, potegne bodalce iz kože in pade na tla. Če se to zgodi v sobi, kamor smo jih zanesli sami ali pa so jih prinesli psi, na čfgar kožuh so se vse-dle, tedaj se utegnemo neko noč zbuditi vsled srbenja in opaziti na koži klope. Seveda pa ni zanje nikaka prednost, če so se naselili v sobi, kajti, ko padejo na tla, kmalu poginejo. Če naj ostanejo živi in si zagotove zarod, morajo pasti na vlažno mesto, n. pr. med mah. Samica namreč ka = kih 14 dni potem ,ko se je napila krvi, kakšne je vseeno, morda pasje, morda člo* veške, veverične, jazbečeve ali ježeve ali kakega drugega sesalca, leže jajca, nakar kmalu pogine. Mladi klopi imajo v začetku le šest nog, kar je v primeru s pajki, h katerim jih pri= števamo, malo. Toda zadnji, osmi par dobe po prvi levitvi. Prvo hrano iščejo na kačah ali kuščarjih. Po nekaj dneh odpadejo, se leve in kot osmeronožci obiščejo ponovno kačo ali kuščarja, nakar se zopet leve. Svojo tretjo »pojedino« in nadaljnje »po= jedine« imajo na različnih sesalcih. Prav gotovo vas zanima, kako pridejo mladi klopi na kuščarje ali kače. Prav rad hi vam to povedal, pa ne vem. Mislim pa, da čakajo priložnosti in se, ko pride prvi kuščar mimo, oprimejo gosta. Seveda so take priložnosti redke. Če je ne najdejo, poginejo. Sicer pa se znajo postiti. Pravijo, da morejo mladi klopi čakati na prvo hrano kar celo leto. Končno pa je za ohranK tev zaroda preskrbljeno, kajti zarod je zelo bogat. Nekaj jih že ostane, čeprav jih nekaj sto ali tisoč pogine. Starejši klopi plezajo na travne bilke ali grmičje in ča* kajo, dokler ne pride kako užitno bitje mi= mo, včasih splezajo še višje, tako da se na plen spuste. Klopi nimajo oči, pa izboren voh; le=ta ima svoj sedež v drobnih jamicah ob koncu prvega para nog. Zato pa sede tako, da imajo prvi par nog dvignjen in mahajo z njimi po zraku, kakor hitro začutijo kak vonj, ki jim zbudi tek. Poleg tega imajo izboren čut za toploto. Tako sodimo, da jih vodita v naravi vonj in toplota, ki izhajata od sesalcev. Kakor smo rekli, imajo tudi ptice svoje klope, kot n. pr. golobje. Ti klopi se lotijo plena ponoči kot človeka stenice. Ko se napijejo, se umaknejo v skrivališče. Kjer so zanemarjeni golobnjaki, je prepolno golobjih klopov, ki utegnejo, če so blizu člo= veška bivališča, priti tudi v stanovanja in si privoščiti človeško kri. V južnih krajih je močno razširjena po» sebna vrsta klopov, ki se loti perutnine in more povzročiti celo znatno škodo med njo. Zal pride ta vrsta klopov tudi na člo= veka. Če opazimo klopa, ki išče primerno me» sto na naši koži, da bi se tam za nekaj dni naselil, tedaj ga moramo uničiti, kar pa ni tako enostavno. Pobiti ga ne moremo, ker je predroben, zmečkati tudi ne, ker je pretenak. Kaj torej? Nekateri ga izroče plamenu. Če se je pa že vsesal, tedaj ga ne smemo odtrgati, ker ostane glava z bodal» cem v koži in utegne povzročiti vnetje. Zato napravimo takole: če se klop še ni do sita napil, prelepimo preko njega obliž (levkoplast), le da ne sme-biti presuh. Na» slednje jutro moremo odtrgati obliž in klopa, ki je potegnil iz kože sesalo, ker mu nekaj ni godilo (morda mu ni ugajal vonj obliža, morda mu je primanjkovalo zraka). Obnese se tudi obliž iz bombaža, ki smo ga napojili s petrolejem. Kdor pa misli, da je tako početje presitno, naj počaka nekaj dni, pa bo neprijetni privesek sam odpadel. Klop je dosegel svoj cilj, zato se od člo» veka prostovoljno poslovi. Opomin lovcem Urad koroške deželne vlade sporoča: Po lovskem zakonu, ki je na Koroškem še v veljavi, se sme streljati gotove vrste rogate divjačine, posebno planinske srne in gamse le v okviru odstrelitvenega načrta, ki ga je bila odobrila lovska oblast. Tekom letošnjega lovskega leta. se je izkazalo, da ti predpisi v posameznih slučajih niso bili upoštevani. Izvedelo se je, da je po mnogih revirjih bila odstreljena rogata divja» čina, ki po njeni starosti in rasti še ne bi smela biti in je lovski načrt tudi še ni do» volil streljati. Prišlo je celo tako daleč, da je bil odstrelitveni načrt prekoračen in je bilo več divjačine postreljene, kakor pa je dovoljeno. Vsled tega se opozarja, da bodo takšni prestopki kaznovani ne samo z globami in zaporom, temveč da bo prizadetim odvzeta tudi lovska izkaznica. ZBOLJŠANA ŽIVLJENJSKA RAVEN AMERIŠKEGA KMETA V zadnjih letih so kmetje v Združenih državah v mnogih ozirih izboljšali svojo ži= vljenjsko raven. Leta 1947 je imelo 61% všeh kmetij že električno napeljavo, dočim je bilo leta 1935 le 11% takih kmetij. Po» leg tega je leta 1947 vsaka kmečka družina porabila za svoje gospodinjstvo 500 dolarjev več kot leta 1946, od katerih je šla približno ena tretjina za pohištvo in gospo» dinjsko opremo. V prejšnjih letih so ti stroški znašali 6% vseh izdatkov kmečke družine, leta 1948 pa so se ti stroški pove» čali na 14%. Pri razvoju življenja v kmečkih predelih pa opažamo še drugo zanimivost. Mnogi meščani so se pričeli seliti v poljedelske okraje, kjer pa žive še nadalje po svojih meščanskih navadah in običajih. Od leta 1940 do leta 1947 se je število takih dru» žin povečalo za eno petino, dočim so se kmečke družine nekoliko zmanjšale. Števi» lo kmečkih družin je padlo predvsem v za» hodnih zveznih državah in severovzhodnih državah. Strokovnjaki so mnenja, da je za zboljšanje življenjske ravni v kmečkih predelih predvsem treba paziti na prehrano, na proizvodnjo živil, na zboljšanje stanovanj in še posebej na zboljšanje stanovanjske hi» giene in opreme. OBLEKE IZ NOVIH NYLON TKANIN Ameriške žene se bodo v kratkem lahko oblačile v obleke iz nylon tkanine, ki se prav tako lahko pere kot par nogavic in se osuši, ne da bi napravilo najmanjšo gubo. Obleka, ki so jo napravili iz tega najnovej» šega tkiva, je pokazala, kaj vse je mogoče napraviti iz nvlona. razen že vsem poznane» ga nylon spodnjega perila, nogavic in rokavic. Razstavili so tudi neko vrsto mehkega nylona, ki je lažji kot navadno blago in je primeren za kopalne obleke. Novi izdelki bodo prišli kmalu v prodajo kot belo »ca-bana« blago in blago za večerne obleke. Razstavili so tudi večerna krila z mnogimi vložki iz nylonovega tila, včasih so plisira» ne ali izdelane na druge moderne načine. Poročna obleka iz tila nylon lahko služi tu» _di za večerno obleko. Prekrojimo jo po» polnoma enostavno tako, da jo odrežemo s škarjami do poljubne dolžine. Obleko lahko nosimo, ne da bi jo bilo treba žaro» biti. 3IARKSISTIČNI FILTER ZA CIGARETE Na sovjetskem področju v Nemčiji so ustanovili »ljudsko« tobačno industrijo, ki izdeluje cigarete »Popov«. Dopisnik pots» damskega lista »Märkische Volksstime« še bridko pritožuje nad elementi, ki »saboti» rajo to produkcijo in spravljajo v nevar» nost dveletni gospodarski načrt«. Takole pravi: »Ko sem med delom pokadil nekaj teh cigaret, me je obšla slabost in peklo me je po grlu, kakor da bi požiral sam ogenj.« »NESLUTENA LEPOTA« Izredno močan protiameriški ton sovjet» skega filma »Rusko vprašanje«, ki so ga pred kratkim predvajali v Pragi, je spravil v nemajhno zadrego nekatere praške film» ske kritike. Ker niso vedeli drugega, so se na široko razpisali o tehnični in umetniški vrednosti omenjenega filma. To pa ni bilo všeč komunističnim listom, ki so jih zato močno napadli. List »Mlada fronta« je napisal, da so kritiki naredili veliko napako, ker so videli v filmu bolj tehnično in umetniško vrednost, kakor pa njegovo »neslu» teno lepoto in sijajno ideologijo«. Präkiiüii nasveti za naše gospodinje ČE BELO PERILO osmodiš pri likanju, ga omoči takoj z osoljeno vodo, ali ga pa temeljito natri s čistim čebulnim sokom, čez nekaj minut perilo dobro izplahni v sveži vodi. Tudi raztopljen boraks je po-raben. OVRATNIKE MOŠKIH SUKNJIČEV, zaradi katerih žene in gospodinje obupano vijejo roke, očistimo prav lahko, če jih odrgnemo z alkoholom, ki smo mu pridali ščepec soli. PRI MOŠKIH KLOBUKIH preprečimo preznojenje klobučevine pod trakom, če vložimo pod usnjati všitek nekaj v pasove prirezanega pivnika. CINEASTE KADI ali posodo očistiš rje, če natreš madeže s peskom, ki mu je pri» mešan petrolej. Precej za tem je treba po* sodo dobro oplakniti, da izgubi duh po petroleju. GOBE, ki so lepke in polne mila, očistimo v okisani vodi, nato jih pa temeljito ožmemo v hladni čisti vodi. Blago, ki pri prsnju uskoči, moraš pred šivanjem zmočiti, nato posušiti in še vlažnega zlikati ter šele potem šivati. Rumenega, perila ne bomo imeli nikdar več, če pridenemo vodi za plavljenje tole mešanico: tri dele močnega špirita in en del terpentinovega olja- Za korec vode sta dovolj dve zvrhani veliki žlici te me» šanice. če vamizpadajo lasje, si natrite lasišče večkrat z enoodstotnim salicilovim alkoholom, pa bo kmalu bolje. ZAPONKE IN NAKIT Nakit igra še vedno važno vlogo pri žen* skah. Danes je v modi nakit iz čisto navad» nega materiala, katerega si vsaka lahko nabavi, ki pa, če imamo dober okus, vseeno poživlja obleko. Saj vsaka ženska ni tako srečna, da bi bila podedovala zlatnino in dragulje, danes pa so te reči predrage. Ni pa potreba vedno pripeti zaponke pod vratom, kot so to delale naše babice. Vča» sih odlično pristoja*, če jo pripnemo za pas ali na levo ramo. K vsemu spadajo še ele» gantne dolge rokovice. Težko pa je natančno določiti, kako po* stane z majhnimi spremembami tudi stara obleka privlačna, a nova poživljena. Vsaka oblika in barva obleke zahteva svoje. Kake* obleko poljubno okrasimo, to je prepuščeno iznajdljivosti vsake posamezne ženske. Čevljarski pomoöik Slovenec, vajen finih šivanih del, zla» ?ti damskih čevljev, dobi službo. Za hrano, stanovanje in dovoljenje za bivanje preskrbim sam. Plača po do» govoru. Nastop takoj. Ponudbe z na» HI vedbo dosedanje zaposlitve v sloven-H ščini na FRANC LUKANZ, čevljarstvo H a 11 e i n, Burgfried 169 (Salzburg-Land) Čutila je na sebi kaplanove oči, ostre oči, kj so vrtale do zadnje skrite misli. Gotovo me ni nikjer obsodil za vlačugo, zdaj ve, da sem. S stisnjenimi pestmi je sedela na postelji in strmela v temo. Zakaj je ustregla Resniku, ko jo bo nazadnje zapustil? Če je odločen, ji ne po» maga nobena stvar. Ko bo izpolnila to za» dnjo nalogo, bo Resnik odšel, še ozrl se ne bo več nanjo. Z zobmi grize prste, da ji od bolečin prihajajo solze v oči. Potlej ga ubijem. Na glas ponovi misel. Ubijem ga, kakor me je on ubil. Ko leži, se ji zdi, da se je črv v telesu zganil in se z ostudno glavo zazrl v mozeg. Kriknila je, da je zbudila sestro. »Kaj ti je?« Ni ji odgovorila. Z zaprtimi očmi je mi» slila na konec. * V četrtek je Klemen zgodaj maševal, po» tlej pa koj odšel na vlak. Iz Žirovnice so mu sporočili, da vaškega sveta na Zabre» ški planini ne bodo več kosili, temveč bodo pričeli s pašo. Koča, kjer so prenoče» veli kosci, bo prosta in mu jo po dogovoru ponudijo v najem. Klemen je srečen. Ni si mislil, da se bo Stvar tako hitro razvila. Sicer koča ni ravno preveč prostorna, tudi zanemarjena je, toda nekaj je vendarle. Začetek ... Marši» kaj bi bilo treba popraviti, toda lepšega kraja ni na svetu, kakor je Zabreška pla« nina. Velika jasa s studencem, z gozdom na vseh krajih in z razgledom, ki kar orna» ml ja. Daleč spodaj je svet s svojo beračijo in s svojo ostudnostjo, v čistem zraku zvone kravji zvonci in blejajo ovce. Mar= sikdaj je človek srečnejši ob nemi živali kakor ob zgovornem človeku. Klemen se nasmehne misli in z očmi bo* ža polja, ki beže mimo okna. V Žirovnici izstopi. Potlej pa naravnost v Moste in mimo Mlinarja v breg. Koj nad vasjo sname kolar, sname suknjič in zavi» ha rokave. Z bregov lije duh po smolj in po mladih smrekovih vršičkih. Klemen globoko sope. »Kjer je pot najbolj strma, bom naj» manjše nosil, če ne bodo mogli hoditi,« si ogleduje stezo. Kar vidi otroške nožiče, kako rinejo v breg. Moj Bog, kaj bi dal, da bi zdaj z njim zavriskali kolonijski otroci! Kremenčevi, Semjavskijevi, Jakopinovi. Da bi se otroški vriše razlegel po gmajni in plezal v travnate jase. / Klemen od same neučakanosti zavriska. Počaka, kakor da mora zavriskati še otro» ški drobiž. Potlej še enkrat zavriska in s kolarjem pomaha zajcu, ki je splašen čez stezo rinil pod breg. Zdaj se je nenadoma spomnil, da bi mo» ral h Kajdižu po ključ. Tako se je bil do* menil. Prekvata reč; Preveč je bil ihtav. Toda nazaj mu ni kazalo. Nazadnje tako ve, ka» ko je znotraj. Povrhu si bo ogledal, kako je z zidovjem in kaj bi bilo treba nujno popraviti. Nazaj grede podpiše pogodbo in konec besedi. Zdaj šele bo mogel prav misliti na otro» ke. Našel jim je dom, lahko jih bo za čas odtrgal iz gnilega okolja in se jim ves pri* bližal. Vsakemu posebej se bo lahko pri» slonil tesno k duši in odkril tisto, na čemer bo pozneje lahko zidal. Misli kar pritekajo. Za marsikakšno se je tako mučil tam spodaj, tu je privriskala nasproti, kakor da ga je čakala. Kremenčev Janez bo veliko pomagal. Pustil mu bo, da bo razvil tudi svoje mi» sli. Resen je, dobro študira, prav je, da se nekaj nauči. Zna z otroki in blizu jim je od vsega začetka. Klemen prav nič ne čuti strmine. Misli ga napolnjujejo, da Sam ne ve, kdaj je pri* šel mimo prvega senika. Od Stola brije, toda hoja in misli so Klemena ugrele. Lesa! S sveto pobožnostjo jo Klemen odmakne in stopi na svet. ki mn leži v srcu kot rojstna vas. Umazani čevlji zahrustajo v sneg. Še nekaj korakov je do koče. Samo» tna se razgleduje po belini, ki jo je načelo sonce. Klemen ogleduje spodnje zidovje. Na ne» katerih krajih je razpokano, sicer pa še trdno. Nekaj starih preperelih desäk na strehi bi bilo treba nadomestiti z novimi. Brez stroškov bi seveda ne šlo, toda ne* kaj denarja za prvo silo bi se nabralo. Spet bo treba beračiti, spet pritiskati kljuke okoli dobrotnikov. Potlej se je zagledal v dolino. Bled z jezerom in z otokom, z gradom na previsni skali, gore, tam so Gorje in Krnica v kotu, blagoslovljen svet, kjer je vriskala njegova mladost. S sklenjenimi rokami gleda Klemen na» vzdol. Mir, ki veje okoli njega, ga omamlja. Toda ni se smel obirati. Do večera mora biti doma. Rad bi skočil v Krnico, toda predaleč je. Koj bi se zamudil, tudi gospod Vencel bi ga zadržali. Boljše, da ne gre. Počasi se obrne. Ko je zaprl leso, se mu je zazdelo, da je zaprl za seboj domača vrata. V Žirovnici je zavil h Kajdižu. Pogodba je bila hitro podpisana. Za pet let. Popoldne se je Klemen vrnil v Ljubljano. V obleki je prinesel s seboj vonj blažene samote in dih čiste prirode. In y žepu hišo za svoje otroke. (Dalje prihodnjič) Brezplačni avtomobili za angleške vojne invalide. V okviru neke pomožne akcije za vojne invalide bodo sedaj v Angliji razdelili 1500 vozil znamke Ford. Kraljevski pozdrav angleškemu prestolonasledniku. Člani kraljevskega konjeniškega topništva so ob priliki rojstva kraljevskega sina izstrelili v Hyde Parku 41 stelov V podporo berlinskega zračnega mostu, ki je bil z akcijo štirimotornih prevoznih letal, ki so največja v Angliji, še povečan, bodo sedaj izgradili Schleswiško letališče v bližini mesta Kiel v največje letališče RAF=a v Nemčiji. Počitniška akcija za berlinske,otroke. Medtem ko po eni strani berlinski zračni most preskrbuje mesto z živilskimi sredstvi in zivljenskimi potrebščinami, skrbi po drugi strani posebna prevozna služba RAF.-a za prevoz bolnih in slabo hranjenih otrok v britansko cono Nemčije Italijanski rež'ser Alessandro Biasetti snema sedaj nov film »Fabiola«, ki obravnava preganjanje kristjanov za č;sa Dioklecijana. — Ns sliki je razvideti zgodovinsko pozorišče v areni mesta Verone Neko, ne toliko za frizerje, kakor za žen= ski svet razveseljivo iznajdbo, so pred krstkim kazali v londonskem hotelu Savoy: doma izdelane trajne kodre Feldmaršal Lord Montgomery, ki je otvoril v Londonu sedanjo razstavo koles in mo= tor jev, na svojem novem »Sunbeam« mo» tornem kolesu., ki so mu ga prireditelji te razstave podarili za 61. rojstni dan Najmlajša deklica v Angliji, ki zna govoriti iz trebuha, predvaja prijateljicam svoje iz» redno znanje. Sandra Marks, ki je že večkrat javno nastopila z velikim uspehom, bo V kratkem odpotovala s svojim očetom v Ameriko, kjer upa, da bo postala s svojo lutko »George« slavna Angleški kralj Jurij VI. je ob priliki afriške konference v Londonu sprejel v Buckinghamski palači afriškega delegata Zopet Dunajska borza. Dunajska efektna borza je po dolgoletni prekindvi zopet pri» čela delovati. Pogled v borzno dvorano me d glavnimi poslovnimi urami Srečno Novo leto V novem letu se Vam priporoča Priporoča se SREČNO želi cenjenim gostom TRGOVINA s 23. decembrom I948 NOVO LETO GOSTILNA PERILA, IGRAČ, OTROŠKIH VOZIČKOV fetdik&kd ^&UkCt ponovno odprta z najboljšimi željami zum denen itcbset in prisrčnimi pozdravi Celovec, Alter Platz 16 KAVARNA Vam želi Z*'obilen obisk se priporoča Celovec, Bahnhofstra^e (na oglu Buiggasse) KARL FRIEDRICH PRETTNER Telefon 11-76 Utestikfit Srečno Novo leto Vam želi Kupite svoj krzneni plašč le pri strokovnjaku HEDANEK Celovec FOTO-ATELJE Kavarna BERGER S. *3% (flauerenHf aCd Helligengeist-Plafz (Stauderhaui) Celovec, Paulitschgassa 13 T.lefOn 20-90 a Lastnik: WALU KUESS Celovec, St-Veiter-Straße i KRZNO - KLOBUČEVINA Celovec, Pfarrplatz 3 / Telefon 27-69 POPRAVILA - BARVANJE SREČNO NOVO LETO Obiščite v novem letu želi svojim cenjenim od- GARAGE # Bleiberger Bergwerks-Union jemalcem Celovec dlete/i Radetzky Straf}« 2 Veletrgovina z živili, sadjem in vinom Celovec, 8.-Mai-Strzße / Telefon 20-90 Celovec, Sl,- Veiler Ring 27/Tel. 27-95 Naš proizvodni načrt; SREČNO Topilniški mehki svinec Litoponi NOVO LETO Vam želi Popravljalnica avtomobi- Svinčeni sekanci Blanc fixe KLJUČAVNIČARSTVO lov, Svinčene plombe Žvepleni barij Martin KraBnitzer nadomestni deli, avtomobilska zastopstva Svinčeni minij Svinčeni glaj Klorcinkov lug Cinkov vitriol Specialna delavnica hladilnih naprav in strojev za rezanje mesa 1 Svinčeni prah Rentgenbarium Celotec, St.-Ruprediter Straße / Tel.}5-09 Svinčena belina Barijev klorid Srečno Novo leto želi svojim cenjenim gostom Svinčeni slad AUTOHAUS VINSKA IZBA LCIMCC Nadalje proizvajamo: Barijev karbonat & Ca. Celovec, Neuer Pleti 10 Kalcijev molybdat iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Celovec Villadierstralje 51 / Telefon 1832 * SREČNO NOVO LETO Edina razpošiljal niča v tu in inozemstvu : želi vsem svojim odjemalcem METALL & FARBEN AG Zastopstvo Ford-BMW-avfomobilov Malhias Knllerer P opravilo vseh vrst motornih trgovina živil Wien 1., Kärntner Straße 7 vozil, vrtanje vseh vrst ci* Telefon: 22-5-00 / Brzojavni naslov: Farbmefall lindrov za motorja Celovec, Alter Platz 10 Telefon 12-18 l Vsem cenjenim odjemalcem zeli vse dobro v novem letu Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želi obilo sreče v novem letu Hans Saria Strojarna in prodajalna usnja Borovlje TRGOVINA Kometi er Borovlje Radia Cdavu NEDELJA, 2. januarja: 7,15 Jutranja glasba. 17,10 Komentar. 19,30 polurna oddaja: »S pesmijo in dobro voljo v Novo leto«. PONEDELJEK, 3. januarja: 7,15 Jutranja glasba. 16,00 Potovanje po svetu. 17,10 Poročila. TOREK, 4. januarja: 7,15 Poročila in jutranja glasba. 17,15 Poročila. SREDA, 5. januarja: 7,15 Jutranja glasba in poročila. 17,10 Poročila. ČETRTEK, 6. januarja: 7,15 Literarna oddaja: Fr. Prešeren. 17,10 Poročila. 19,30 Pisana večerna oddaja z zvo= čnim tednikom. PETEK, 7. januarja: 7,15 Poročila in jutranja glasba. 17,10 Poročila. SOBOTA, 8. januarja: 7,15 Pregled svetovnega tiska. 17,10 Pregled sporeda za prihodnji teden. Vse cenjene poslušalce obveščamo, da bodo od 4. januarja dalje vsak torek poročila od 17,15—17,20 ur. Kupim SMREKOVE in MECESNOVE DESKE, tudi v maniših količinah. Po= nudbe poslati z navedbo cene na upravo »Koroške Kronike«. Radia taadaa * BBC (Poročila v slovenščini in srbo=hrvaščini) (Oddaja vsak dan na srednjem valu 267 m in na kratkih valovih: 41 m, 30.96 m in 25 m; popoldansko oddajo prenaša tudi postaja »Alpen-land« na 339 m.) 6,45— 7,00 poroč. in koment. v srbo-hrv. 14.45— 15,00 poroč. in koment. v srbo>hrv. 20.45— 21,15 poroč. in koment. v srbo-hrv. 21,15—21,30 poroč. in koment. v slovenšč. Radia lesi - postaja II. (Slovenske oddaje) Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30; 17,30 do 24,00. Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00. Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23,15. Postaja oddaja na valu 203,6 metra. Dunajski spomladni velesejem 1949 Dunajski mednarodni spomladanski ve= lesejem se bo vršil od 13. do 20. marca 1949. Prvič po vojni se bosta soudeležili tudi Češkoslovaška in Italija. Avstrijske zvezne železnice bodo nudile na vseh progah domačim in tujim obiskos valcem dunajskega spomladanskega veiea sejma 25% železniškega popusta za dobo od 8. marca (prvi dan prihoda) do 25. marca (zadnji dan povratka). Ob pričetku prihoda ali povratka je treba na kolodvoru dati žigosati velesejmsko izkaznico. Za izognitev pritožb je treba paziti na to, da se ob prihodu na Dunaj .ne odda voznih listkov. Srečno Novo lefo želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijafeljem Ir g o v i n a Borovlje Srečno in zadovoljno ^Itouo leto želi vsem cenjenim slrankam in prijafeljem Ferladier Kunstmühle Borovlje Najbolje zelje k srečnemu NOVEMU' LETU izraža trgovina-mlin F. FRANK St. Jakob v Rožu Tudi v novem letu se bomo potrudili' čim bolje ustreči željam naših cenjenih odjemalcev Srečno in zadovoljno NOVO LETO želi vsem cenjenim strankam TISKARNA Karl Bauer Celovec, Karfreitstraßc 17 / Tel. 39-Ä-51 in se priporoča za tisk vseh vrst naročil Vsem odjemalcem želi srečno in zadovoljno tytovo leto Tvornic a akumulatorjev Dr. Leopold Jungfer Bistrica v Rožu I Koroška Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želi srečno NOVO LETO BELjASKA PIVOVARNA Vereinigte Kärntner Brauereien A. G. Vsem svojim cenjenim strankam in stanovskim sodrugom želi srečno in zadovoljno NOVO LETO Jože J^ederez modno krojaštvo Celovec, Platzgasse 3/I „Koroška Kronika« izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/. — Tel. 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermark'er Ring 25/1 Tel. 3651/96 — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. "" 1 * ■—,'i*’\t£iia" v Celovcu. [$ Zlasaj Tiska: Tiskarna