&::*¦•** ¦                                         82
jfe                      Ljubezen do bližnjega.
^»Tgla travniku  pod  vasjo Dobrave so se ustavili cigani.   Napravili so si
ietg|H|priprost šator in ne daleč od njega velik ogenj.   Nad ogenj so obesili
f|g||Ppkotel in grde ciganke so jele pripravljati obed (kosilo).   Na polu nagi
^Sflf ciganski otroei so se  podili  okolo šatora,   tekli  za  memo  gredočiini
T     Ijudmi.  prosjaeili  in jih nadlegovali toliko  časa,  dokler niso dobili
kakega darii.   Majhen,  bled deček okolo štirih let je sedel pred šar
t     torom in obiral kosec suhega kruha.    Deček je bil nežnega lica ia lepih ernih
oči, ki so se solzile.   Vsacega, kdor je šel memo, pogledal je deček tako milo,
kakor bi hotel nekaj prositi.   Vsak človek se ,je zanimal zanj.
Nek imeniten, star gospod v vojaškej obleki je vže dlje časa stal blizu eiganskega šatora in opazoval ubozega dečka.
Končno je stopil k najstarejšemu ciganu, ki je ležal na golih tleh pred šatorom, nagovoril ga je in inu dejal: nčuj, starec! Kdo je oni bledi deček, ki sedi pred šatorom?" rOni nebodigatreba ? To je, žalibog, tudi naže $¦ . gansko dete," odgovori cigan ter se ne briga dosti za gospoda, ki ga je vprašal. ^Poslušaj me, staree," reče gospod dalje »ter si ne nakladaj novega zla na svojo sivo glavo. Na dečkovem lici ni videti ciganskega roda; ta nežni obrazek, te lepe črne ofii, vse to kaže, da ima deček plemenite stariše. Vi, cigani, ste otroka baje ukradli!" Pri teh besedab. skoči eigan po konci ter gleda s srpimi o&mi neznanega gospoda. Malo ne vsa ciganska tolpa je obstopila tujca ter ga s strahom in mržnjo ogledovala od nog do glave. Tujec se za vse to ni nič brigal; pogledal je cigane z ostrim očesom in dejal: nJaz sem polkovnik Brankovič in vas bodem ovadil pravici." Komaj je to izgovoril, prijezdili so trije konjiki njegovega polka memo ciganov. Polkovnik jih pokliče in ukaže dveraa na straži ostati pri ciganih, a tretjega pošlje v bližnje mcsto po žandarje. Dve uri kasneje so bili cigani vže v ječi zaprti, ker se je pokazalo, da se brez vsega dela klatijo po svetu ter se ne morejo nikakor izkazati, s čim si služijo kruha. Pri sodnjem izpraševanji so tudi pripoznali, da so de6ka ukradli, a niso mogli povedati kje? Deček ni znal ničesar povedati o sebi, razven to, da mu je ime Eudolf in da njegova mati stanuje v jako lepej hišL Ker se je polkovniku deček zelo smilil, prosil je gosposko, da bi ga smel pri sebi obdržati in zanj skrbeti, dokler se mu ne oglase njegovi pravi stariši. Gosposka je tej prošnji rada ustregla.
Ker je bil polkovnik Brankovič vže star mož in zaradi starosti ni mogel več opravljati težavne vojaške službe, prosil je za odslužno vojaško pismo, katero se mu je tudi dalo. Stopivši iz vojaške službe, podal se je s svojim varovancem- Eudolfom na Tirolsko, kjer je imel nekaj posestva. Od tukaj je pisal na vse strani, da bi našel Eudolfove stariše, a bilo je vse zaman. Eudolf je moral ostati pri »strijcu Brankoviču" — tako je namreč imenoval svojega dobrotnika. Polkovnik, ki je bil jako dobra duša, trudil se je ranogo, da bi Eudoifa odgojil v vseh potrebnih vedah, v Ijubezni do bližnjegain v strahu božjem.
Dvajset let je preteklo od one dobe, ko je bil Eudolf še pri ciganih. A zdaj je bil vrl in krepak mladeneč, nadarjen z vsemi lepimi krepostmi uma in srca. Oskrboval je posestvo svojega dobrotnika z največjo pridnostjo in stregel staremu polkovniku s toliko skrbjo, kakor da bi mu bil pravi oče.
83
Prišli so hudi časi čez Tirolsko. Cesar Napoleon je dal to deželo Bavarcem. Ali z bavarsko vlado nezadovoljni in vže od nekdaj svojemu cesarju vedno zvesti Tirolci so se vzdignili ter pod vodstvom hrabrega Andreja Hofer-ja krepko borili proti sovražniku. Da bi ne prišlo vse v roke lakomih Francozov, sklenil je polkovnik Brankovič pobegniti s svojim Budolfom iz Tirolskega. Kakor sklenil, tako je tudi storil. Na pobegu ga je spremljal najpred njegov zvesti sluga Jarnej. Ko sta bila vže preko meje, šla sta v bližnjo vas k ne-kemu krčmarju, ki je bil vže iz poprejšnjih let polkovniku za izkazane mu dobrote veliko hvale dolžan. Pri tem krčmarju sta hotela iskati zavetja in pričakovati Rudolfa, ki bi bil imel nekoliko dni pozneje priti. Eudolf je namreč moral po odhodu svojega dobrotnika še nekatere najpotrebnejše stvari v red spraviti in potlej še le po stranskih potih skušati, da pride preko deželne meje, katero dela reka Ina. V somraku tretjega dne je srečno prišel do meje. Tu je bila zdaj največja nevarnost za njega, ker mu je bilo treba iti memo francoskih straž. Ali Bog ga je čuval in srečno se je priplazil do reke Ine, kjer se je skril v grmovje ter čakal, da bi po noči preplaval reko. Mnogo ur je preteklo, predno je nastopila noč in pokrila zemljo s svojim temnim plaščem. Eudolf se je v gorečej molitvi priporočil Bogu, da bi ga čuval in pripeljal k njegovemu dobrotniku. Ves udan v voljo božjo skočil je potem v globoko reko, da bi jo preplaval. Ali štropot, ko se je zagnal v vodo, slišal je franeoski vojak, ki je stražil mejo. Ta je takoj poklical svoje tovariše, in v tem hipu so • obsipale sovražne krogle ubozega Eudolfa na desno in levo. Ali debela teraa, ki je ležala to noč po zemlji, ni pripustila vojakom, da bi bili vzeli Budolfa bolje na oko, in tako je Eudolf srečno priplaval na ono stran reke, kjer se rau ni bilo treba nicesar več bati. Se le, ko je nekaj časa dalje hodil, začutil je v desnej rami skeleeo bolečino, in kri se mu je prikazala skozi premočeno obleko. Krogla francoskega vojaka ga je bila ranila. Hitro je stopal Eudolf dalje, da bi, kolikor mogoče, poprej prišel v vas, ki je ležala pred njirn na lepej ravnini. Ali roka je Eudolfu vedno bolj krvavela, preveč je vže izgubil krvi, in tudi hoja po težavnih potih, po katerih se mu je bilo skrivati, vzela mu je toliko moči, da je popolnem opešaJ ter ni mogel več dalje. Onemogel se je zgrudil na tla. V vasi so slišali ono streljanje fran-coskega vojaka, ali nihče se ni zmenil za to, ker v onej dobi ni bilo to prav nič nenavadnega.
Na skrajnem konci prijazne vasice, ob potu proti reki, stala je visoka, v starinskem zlogu zidaua graščina. Ta graščina je bila svojina groflce Ane Ledinskijeve, ki je vže jedno leto živela na tera tihem kraji. Zaradi njene Jjubeznjirosti in velike radodarnosti so jo Ijubili in spoštovali vsi, ki so jo poznali. Poprej je živela v Sleziji, kjer je izgubila sina jedinca, ki je bil njeno jedino veselje. Še kot deček se je igral necega dne ob bregu ondotne reke, padel v vodo in — utonil. Tako je vsaj pripovedovala dečkova nemarna va-ruhinja. Nihče ni mogel najti dečkovega trupla. Od istega osodepolnega dne je bila grofica še radodarnejša siromakom in vsem, kateri so njene pomoči potrebovali. Iz Slezije se je preselila na svojo graščino, ki jo je imela blizu Tirolske meje v priprostej vasici. Tu je bila tolažba in pomoč siromakom. Njena ljubezen do bližnjega je bila znana po vsej okoliei. Tudi ona je slišala v pretečenej noči  streljati iz sovražnih pušek.    Brž,  ko se je zdanilo,  šla je
5*
84
s svojim služabnikom gledat, ako je kje kake pomoči treba. Komaj dobre četrt ure od graščine našla sta ranjenea ob cesti ležati. Eudolf se je bil v tem toliko zavedel, da si je odpasal meč, ali na nogi ni mogel zaradi slabosti. Hlapec je moral hitro v graščino po nosilnice, a grofica je sama izmila ranjencu krvavečo rano in rau jo obvezala. Ranjeni Eudolf je začel pripovedovati svoj dogodek po noči, ter je pristavil, da je zdaj ravno na potu k ^strijcu Bran-kovieu", ki stanuje tukaj v vasi v nekej krčmi. To rekši, popustile so ga zopct moči, padel je znak in huda mrzlica se ga je JotiJa. Prenesli so ga v graseino. Kmalu je stal tudi polkovnik Brankovič pri njegovej postelji in se je s solzami v oeeh zahvaljeval plemenitcj grofici za toliko človekoljubnost, ki je rešila življenje njegovemu Eadolfu. A grofica mu je odgovorila: „Jaz izpolnujem le besede Gospodove, ki se glase: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Zdaj sta se stari polkovnik in grofica jela pogovarjati o po-prejšnih časih. Grofica mu je pripovedovala o žalostnej osodi svojega sina Eudolfa, ki je baje utonil v otročjih letih, a polkovnik je zopet njej pripove-doval vse dogodke o svojem Eudolfu. nVsa pozvedovanja so bila zaman," rekel je polkovnik svoj govor okončavši, rker pri Eudolfu ni bilo najti nobene stvarce, s katero bi se moglo priti na sled njegovim starišem, razven medaljona, v katerem je hranjena podoba neke odlične gospe, baje njegove matere." — „0, prosim! pustite mi, da vidim to podobo!" zavpila je grofica, kakor da bi slutila nekaj posebnega. „0 Bog! ali je mogoče, da bi bil tako dobrotljiv proti meni ubogej materi?" Polkovnik je otišel v drugo sobo k ranjenemu Eudolfu, snel mu je medaljon z vratii in ga prinesel grofici, da ga vidi. Kadar je grofiea modaljon zagledala, na glas je zavpila: „0 Bog moj! Prečudna so tvoja pota in nezapopadljiva. On je! Moj Eudolf je! Poglejte, gospod polkovnik, to je moja podoba.iz one dobe, in tukaj" — pritisnila je medaljon ob neko majbeno skrivno zmet, in odprl se je drug predalček — ntukaj vidite podobo mojega sopmga, kateri je umrl pred desetimi leti." — Z največjo ljubeznijo in skrbjo je zdaj grofiea stregla ranjenemu Eudolfu, dokler ni popolnem ozdrarel. Potem mu je polkovnik razodel veselo skrivnost, in srečen sin je ležal v narofji presrečne matere. Solze veselja in hvaležnosti do Boga so zablestele v tem preveselem trenotku v očeh dobrega polkovnika, starega Brankoviča. ln da bi se nikoli ne ločil od svojega ljubljenca, sklenilo se je, da naj polkovnik proda svoje posestvo ter ostane ves čas svojega življenja v grofovskej družini. To se je tudi zgodilo. Stari polkovnik BrankoviC je prodal svoje posestvo in se preselil v graščuio bogoljubne grofice Ledinskijeve, kjer se rau je dobro godilo do smrti. Mir in sreča je odslej obsevala to trojico dobrih in bogoljubnih Ijudi. A grofica je po večkrat dejala sinu: rO sin moj Ijubi! ne skopuj z dobrotami, ker dobri Bog v nebesih, ki ti jih je vže tisoč-krat povrnil na zemlji, pripravil ti je še mnogo večjo in lepšo srečo na onem svetu v nebesih."   •¦¦"¦¦                                       — ¦'                (Posiovenil Iv. TomM.)