LETO L, št. 22 PTUJ, 29. maja 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / ta teden Lenarško pagledovanie prek plotov Lenarški politični vsakdanjik ni bogve kako razgiban, zdi se celo, da je nekaterim povšeči tako, kot pač je. Politični utrip zdaj najbolj zaznamujejo razprave in ugibanja okoli novih občin. Govorice in na- povedi preprostih ljudi ne obremenjujejo preveč, saj imajo polne glave skrbi o tem, kako v teh kriznih časih preživeti. Gospodarski položaj v Lenartu ni rožnat, dela je malo in v zraku je nova napoved o stečaju Pathosa. Čeprav je že kazalo, da se tovar- na nožev ne bo potopila, se zdaj spet piše najbolj črni scenarij. Če kdaj, potem bi zdaj v Lenartu potrebovali nekaj svežega kapitala za nove naložbe v produktivna delovna mesta. Tega denarja žal v Le- nartu nimajo, najbrž pa tudi zaradi precejšnje lagodnosti, s katero odgovorni občinarji opravljajo svoje dolžnosti. Podjetniki namreč vse bolj očitajo občinski oblasti, da nima pravega poguma za prodore v smislu iskanja učinkovitih razvojnih rešitev. Ukvarja se sama s seboj, kar seveda ni dobro, in tudi to so razlogi, da so ljudje vse bolj zagreti za nove občine. Analitiki in čez desetletja tudi zgodovinarji bodo lah- ko primerjali uspešnost lenarških občinskih oblastnikov. V uličnih go- voricah je že slišati, da si je največji spomenik postavila občinska oblast v sedemdesetih letih, ko je zmogla osebni pogum in je videla prek domačih plotov. Začela je ambiciozen proces industrializacije in deagranzacije osrednjih Slovenskih goric, ki je pomenil kakovosten premik v razvojnih prizadevanjih Lenarta. Čeprav je takratno in- dustrializacijo spremljalo tudi nekaj napak, je res, da je to bilo eno najplodovitejših razvojnih obdobij Lenarta, po katerem se v naložbeni suši in ob pomanjkanju svežih idej marsikomu stoži. Po nedavni okrogli mizi o razvojnih dilemah obrti in podjetništva se zdaj že oglašajo številni poznavalci gospodarskih razmer in opo- zarjajo na konkretizacijo njenih stališč. Zdaj bi potrebovali praktične ukrepe občinske oblasti, žal pa občina Lenart poka po dolgem in počez. Nasprotja in velika razhajanja so prišla do izraza tudi ob pro- računski razpravi. Občinski proračun je poglavje zase, zdi se, da ga znajo iiekateri spretno oblikovati in da iščejo tudi nemogoče kompro- mise. Razlike v pogledih na posamezna področja so velikanske. Zlas- ti zunanje krajevne skupnosti očitajo Lenartu pretirano centralizaci- jo in zanemarjanje razvoja podeželja. Najbrž bi lahko bilo tudi več povratnih očitkov, saj je Lenart pomagal pri nekaterih strateških po- ^^gih na področju šolstva in komunale vsem drugim krajevnim skup- nostim. Časa za tovrstno obtoževanje bo več kot preveč, saj gre za ve- likanske kamne spotike, zaradi katerih dobivajo pobude o razdružitvi Lenarta vse večjo podporo. Vsaj kaže tako in očitno se bo nekaj le zgodilo - tako, kot je zdaj, ne gre več, dodajajo poznavalci lenarškega pogledovanja prek plotov. Včasih so rekli, da se iz Slovenskih goric daleč vidi. Kaj pa danes? Marjan Toš KURILNO OLJE Hitra dostava r^AČILO NA VEČ ČEKOV, NAROČILA OD 7. DO 20. URE OIL CO,. tel-z 062/30-03-222 Ormoški park je v pomladnem soncu izjemno lap in vabljiv, zato marsikdo v njem preživi-prijetno urico ali dve. Letos je tudi dokaj dobro urejen, gotovo pa bo potrebno popraviti še precej klopi in obnoviti grajsko grobnico, razmisliti pa bo potrebno tudi o viziji bodoče urejenosti parka. Edino mlade zaljubljence je oko kamere v parku zaman iskalo, čeprav bi jih v mesecu ljubezni v parku najprej pričakovali. viki klemenčič ORMOŽ / slovensko kmečko gibanje Za slovenskega kmeta in zdravo Slovenijo Minulo nedeljo so se na 3. rednem občnem zboru zbrali pri- padniki Slovenskega kmečkega gibanja (SKG) pri Slovenskih krščanskih demokratih. Ormoški odbor SKG je bil eden prvih v Sloveniji in zato ni naključje, da so prav Ormož izbrali za vses- lovensko srečanje. Med gosti je bilo precej znanih obrazov - predsednik krščanskih demokratrov Lojze Petrle, nekdanji kmetijski minister Jože Osterc, predsednik gibanja SKG Janez Šušteršič, zbrane pa sta v Ormožu pozdravila župan in poslanec Vili Trofenik ter predsednik občinskega sveta Alojz Sok. Z venčkom slovenskih narodnih pesmi pa se je predstavil dekliški pevski zbor Okarina pod vodstvom Klavdije Zorjan. Predsednik gibanja Janez Šušteršič je v svojem poročilu povedal, da so sodelovali s so- rodnimi organizacijami in pou- daril, da je poslanstvo kmečkega poklica v slovenskem prostoru to, da se ne borijo le za svoj sta- tus, ampak za telesno in duševno zdravje Slovenije. Lojze Petrle vidi prihodnost kmetijstva v prestrukturiranju kmetij. V Ev- ropi so menda jasno in glasno povedali, da imajo mleka in živi- ne dovolj, in potrebno bo pois- kati tiste tržne niše, ki bodo slo- venskemu kmetu omogočale preživetje v Evropi. Predsednik ormoškega občinskega odbora Jože Ozmec je predlagal ustano- vitev kmetijsko gozdarske zbor- nice in ugotovil, da stanje v kmetijstvu le ni tako zaskrblju- joče, saj bi bil zbor sicer bolj obiskan, pred dvorano pa bi nezadovoljni kmetje zahtevali svojo pravico. Inženir sadjarstva Milko Kranjc je govoril o prob- lematiki sadjarstva v severov- zhodni Sloveniji. Na tem območju se s sadjarstvom ukvar- ja 110 kmetij, ki imajo sadovnja- ke zasajene na 1600 hektarjih. Minulo obdobje zasebnemu sadjarstvu ni bilo ravno naklon- jeno in sedaj je pravi čas tudi za obnovo in zasaditev sadovnja- kov. Kranjc pravi, da prideluje- mo kakovostno sadje, problem našega sadjarstva pa se prične šele takrat, ko jabolko oberemo. Le 6 odstotkov jabolk se proda jeseni, kupec želi imeti vse leto na voljo sveže sadje in zato bo potrebno zgraditi dovoljšnje ka- pacitete hladilnic. vk 2 četrtek, 29. maj 1997 - TEDN||i SLOVENSKA BISTRICA / zupanova tiskovna konferenca Zavrnili optoibe opoiiiije Pred nedavnim smo lahko v dnevnem časopisju prebrali prenekatero pikro na račun dela občinskega sveta in| občinske uprave, ki so jih izrekli na tiskovni konferenci: člani občinskega odbora stranke ZL in DESuSa ter svetniki; omenjenih strank. Minulo sredo je kot odgovor tej polemi- ki, pa seveda tudi zaradi drugih stvari sklical župan dr. Ivan Žagar tiskovno konferenco, ki so se je udeležili še; predsednik občinskega sveta dr. Janko Čar, občinski tajnik Milan Ozimič ter vodje oddelkov za družbene dejavnosti, gospodarstvo ter okolje in prostor. Župan in predsednik občinskega sveta sta zavrnila obtožbe ZL in DESuSa, novi- narji pa smo izvedeli več o "zapuščini preteklosti", ki še vedno otežuje delo tako občinskemu svetu kot občinski up-. ravi ter o nekaterih načrtih za letos. Župan dr. Ivan Žagar je uvo- doma pojasnil, da so pri ures- ničevanju občinskega proračuna cesto problemi zaradi zav- lačevanja na ravni države. Tako do konca lanskega leta ni bilo povsem jasno, kako bo z javno porabo, zato rebalansa pro- računa niso opravili. Proračun izvajajo po postavkah, razen pri financiranju lokalnih cest, to pa je bilo soglasno sprejeto na občinskem svetu. V skladu s po- litiko decentralizacije razporeja- jo sredstva enakomerno po vsej občini. Več naložb pa seveda po- teka v krajevnih skupnostih, kjer občani sami prispevajo še znatna denarna sredstva. Ne- usklajenosti v proračunu za leto 1996 so nastale zaradi spremin- janja meril države glede šolstva ter gradnje socialnih stanovanj, saj je pri tem prevzela nekatere obveznosti država sama. Predsednik občinskega sveta dr. Janko Čar je zavrnil očitek s tiskovne konference ZL in DE- SuSa, češ da se občinski svet spreminja v glasovalni stroj občinske uprave. "Tega ne jemljem preveč tragično, saj ima opozicija nalogo, da gleda pod prste poziciji. Ne vidim pa, da bi šlo za takšno polarizacijo," je uvodoma menil dr. Čar. Prav tako je "branil" županovo funda- cijo, ki bi je po mnenju nekate- rih iz pozicije ne bi smelo biti ali pa bi morala biti veliko manjša, saj bi se ta denar po njihovem lahko preusmeril v gospo- darstvo. "Vendar je tradicija, da župan pomaga raznim humani- tarnim in drugim podobnim or- ganizacijam, ki se neposredno obračajo nanj. Bilo bi sila ne- rodno, če bi jim ob koncu njiho- vih prošenj dejal, da 'mi tukaj o denarju ne moremo nič odločati'. Menda bi od tistega, kar bi uspel prihraniti' župan, bilo za gospodarstvo odločno premalo. Res pa je, da je občina vse bolj servis za razdeljevanje denarja. Očitajo nam tudi, da vse preveč skrbimo za podeželje, manj pa za mesto, na drugi stra- ni pa še očitek, da za kmetijstvo storimo premalo. To nekako ne gre skupaj. Tudi za mesto je bilo veliko storjenega, vendar če bi hoteli storiti še več, bi za uredi- tev 'neslavne preteklosti' morali imeti krepko večjo vrečo denar- ja. Da začnem pri prometu skozi mesto, ki smo ga podedovali. Nekaj se bo sicer izboljšalo z de- vinskim priključkom na avtoce- sto, še vedno pa ostane neureje- no mestno jedro, pa vojašnica, ki še vedno zavzema okoli 8 ha mestnega zemljišča, da o šolstvu ne govorimo. Slednje se je lepo razvijalo tam v šestdesetih letih, vendar se je v vse skupaj po ne- potrebnem pričela vmešavati ta- kratna politika in stanje na tem področju je danes pač takšno, kot je. Prav zaradi tega smo šli v samoprispevek, ki pa žal ni us- pel. Kazati s prstom na občinski svet, da je kriv, ker ni bil izglaso- van, ne vzdrži kritike. Vemo, v katerem delu mesta je bil sa- moprispevek izglasovan in v ka- terem ne. Temeljni razlog za ne- uspeh je v tem, da mnogi naši meščani žal ne živijo s krajem. Kot predsednik občinskega sve- ta pa želim, da v svetu ne bi prišlo do takšnih političnih po- larizacij, kot je to značilno za mnoge druge občinske svete. Za- vedati se moramo, da smo prav vsi, ki opravljamo te funkcije, tudi svetniki, tukaj zaradi ljudi in v njihovi službi," je še povedal dr. Janko Čar. Dr. Ivan Žagar je v nadaljevan- ju govoril še o nekaterih načrtih, ki jih je potrebno do konca man- data postoriti. Sem sodi nadalje- vanje gradnje šolskega prostora, prav tako pa tudi prizadevanja, da bi v Slovensko Bistrico končno le dobili splošno srednjo šolo. Pismo o nameri je občina že poslala sosednjim občinam, ki gravitirajo na slovenjebistriško, vse pa so iniciativo o srednji šoli v Slovenski Bistrici podprle. Na področju kulture je občini kon- čno uspelo razmejiti ljubiteljsko od profesionalne. V ta namen je bil ustanovljen Zavod za kultu- ro, ki je poleg knjižnice druga takšna profesionalna ustanova v občini. V kratkem nameravajo urediti vpadnice v mesto. Pose- ben problem občine pa so odpa- dki oziroma njihova deponija. Tudi tega kislega jabolka se na- meravajo v kratkem lotiti. Na področju oskrbe z vodo se je v letošnjme letu veliko naredilo. Izkopana sta bila dva globinska vodnjaka, ki sta ju pomagali sofi- nancirati občini Rače - Fram ter Kidričevo. Na področju gospo- darstva se občina vključuje v re- gionalne projekte pod okriljem Pfare. Prisotni so odgovarjali na šte- vilna vprašanja novinarjev, med drugim tudi, kaj je z legalizacijo odpada Kajzer na Cigonci in odpada Zanič v Makolah. Franc Orthaber, vodja oddelka za okolje in prostor, je povedal, da je občinski svet zavrnil njuno le- galizacijo in vse skupaj predal inšpekcijsmi službam, ki žal de- lajo prepočasi. Na vprašanje, kako bo s pros- tori Crousset - Planika - Finalko, je občinski tajnik Milan Ozimič razložil, da se je v izpraznjene prostore Planike že vselilo podjetje Crousset. Planika naj bi dobila v dolgoročni najem stari Montal, imajo pa celo ambicije, da bi ga odkupili. Vendar so problemi s podjetjem Finalko, ki ni plačal najemnine in se na pozive občine ne odziva, zato so vse skupaj predali sodišču, da z njihovo pomočjo le izpraznijo Finalkovo skladišče. Se veliko drugega so novinarji spraševali občinsko garnituro, tudi o študiji prometnega režima v samem mestu Slovenska Bist- rica, ki jo že predolgo 'mečkajo', pa kaj se dogaja na področju kul- ture, kjer si kulturniki pridno medsebojno (po časopisih!) do- pisujejo in se^ seveda tudi obtožujejo. Dr. Čar je povedal, da bo potrebno preveriti, aali so vsi ti očitki resnično utemeljeni. Vida Topelovec ORMOŽ / NA OBČNEM ZBORU OPOZORILI NA GASILSKO PROBLEMATiKc Lani 16 požarov... Gasilci občinske zveze Ormož so v minulem letu pogasili 4 požare v naravi, 10 požarov na gradbenih objektih in 2 požara na prometnih sredstvih. Skupno so opravili 1515 ga- silskih ur, dvakrat pa so intervenirali tudi v tujini. Stroški intervencij so znašali 3.058.000 tolarjev, obvarovali pa so dobrine v vrednosti 138.000.000 tolarjev. Požari največkrat nastajajo zaradi nepravilnega kurjenja v naravi, zastarelih električnih napeljav in nestrokovnega shranjevanja nevar- nih snovi. Pri lanskih intervencijah so bili poškodovani štirje gasilci. Na občnem zboru Gasilske zveze Ormož so se zbrali domala vsi predstavniki gasilskih društev v občini in številni gostje. Predsednik zveze Ivan Hržič je v svojem poročilu med drugim dejal, da se gasilstvo v Sloveniji spopada z vrsto spre- memb in prilagoditev, ki jih je v pozitivnem in negativnem smis- lu prinesla nova zakonodaja. Neprimeren odnos države se prenaša tudi na lokalno skup- nost in župana, ki so sedaj odgo- vorni za za požarno varnost v svojih okoljih. Najbolj opazno je to pri financiranju gasilstva, saj se vse pogosteje pojavljajo očitki, da je gasilcev preveč, da imajo preveč opreme in da obremenu- jejo davkoplačevalce. Hržič je dejal, da bi ob teh očitkih lahko analizirali stroške drugih insti- tucij, predvsem državne uprave, političnih grupacij in drugih po- rabnikov proračunakih sredstev, katerih aktivnosti so vprašljive. Gasilcem se zdi nesprejemljivo, da jim sredstva delijo državni uradniki ter da je pri odločanju izključena strokovna tehnična vloga zakonsko in statutarno priznanih gasilskih institucij. Plan gasilske zveze za letošnje leto predvideva dobrih 6 milijo- nov tolarjev, kar je za 2 milijona manj kot lani. V programu za letošnje leto so gasilci predlagal nabavo skupne opreme j, sredstev za gašenje. Na spisih, želja so dihalni aparati, obleke 2, visoke temperature, mobilne ra dijske postaje in podobno. Edei največjih problemov je slab sis tem alarmiranja in sistem ra dijskih zvez. Težave imajo slišnostjo, ker je repetitor, pokriva območje, zelo oddaljei) k temu pa svoje prispeva še raz giban teren in zato razmišljajo ( podrepetitorju, ki bi zagotavlja ustreznejšo pokritost območja Gasilci bi želeli izpopolniti tud sistem alarmiranja, ki bi oiiio gočal vključitev vseh siren z ene ga mesta. Sedaj je v sisten vključenih le 12 siren, ostale p; vključijo ročno. V|( VABILO K VPISU V PRVI RAZRED za šolsko leto 1998/99 Osnovna šola Olge Meglic Ptuj, Prešernova 31, obvešča vse starše iz šolskega okoliša šole, da bo vpis otrok, rojenih v letu 1991, lahko pa tudi vključno do avgusta 1992, v ponedelje, 2. junija 1997, med 8. in 18. uro, v torek, 3. junija, in v sredo, 4. junija, med 8. in 16. uro. Šolska svetovalna služba pričakuje Vas in Vašega otroka v medetaži šole. Prosimo Vas, da k vpisu prinesete otrokov rojstni list. Veseli bonno Vašega zaupanja. Skupaj z Vami si bomo pri- zadevali graditi šolo po meri otroka. DELAVCI OŠ OLGE MEGLIC OB 31. MAJU - svetovnem dnevu nekajenja Združeni svet brez tohaim OD SREDE DVAJSETIH LET DO DANES ZARADI TOBAKA UMRLO 60 MILIJONOV LJUDI • LETNO TOBAK USMRTI 10 MILIJONOV LJUDI • V SLOVENIJI ZARADI POSLEDIC KAJENJA LETNO UMRE 3500 LJUDI Danes ni več nobenega dvoma, da uporaba tobaka povzroča smrt in bolezen v zelo širokem merilu. V razvitih državah je od srede dvajsetih let do danes zaradi posledic kajenja umrlo več kot 60 milijonov ljudi. Kljub spremenjenim raz- vojnim trendom bo tobačni dim tudi v prihodnjih desetlet- jih množično moril - v naslednjih tridesetih letih naj bi let- no zaradi kajenja umrlo 10 milijonov ljudi. Kar 70 odstotkov teh smrti bodo zabeležili v deželah v raz- voju. Pri tem pa vzbuja skrb po- datek, da so tveganja zaradi upo- rabe tobaka v javnosti izredno podcenjena, čeprav je na drugi strani res, da se povečuje število sposobnih posameznikov, sku- pin in vlad, ki že dosegajo uspe- he na področju tobačne kontro- le. Tem gre glavna zasluga za zmanjšanje števila prezgodnjih smrti zaradi posledic kajenja. Resen problem zahteva resno rešitev. Uporaba tobaka zadeva vse posameznike in družbe. Mi- lijoni ljudi bodo prezgodaj umrli kot rezultat uporabe tobaka. Mi- lijoni bodo trpeli zaradi ne- potrebne tobaku pripisane bo- lezni. Noben posameznik, organiza- cija ali vlada ne more sama usta- viti te epidemije. Za doseganje razumne tobačne kontrole po- trebujemo široko javno podporo. Ko se pridružijo vsi družbeni dejavniki, ko združijo sile s Sve- tovno zdravstveno organizacijo in so "združeni za svet brez toba- ka", bo tobačna epidemija pre- magana, je v svoji poslanici ob 31. maju, svetovnem dnevu ne- kajenja, med drugim zapisal ge- neralni direktor SZO dr. H. Na- kajima. V Sloveniji letno tobak pobere življenja 3500 ljudi. Veliko več kot nesreče ali samomori; pa se o njih govori in piše na veliko, or- ganizirajo široke družbene akti- vnosti, da bi bilo vsega manj, pr> tobaku pa je naša družba kljub nespornim podatkom še prevec prizanesljiva. Novi zakon o ome- jevanju uporabe tobačnih izdel- kov je deležen velikih kritik; za; nimivo, da največ od ljudi, kit" jim moralo biti zdravje prvo. Za- kon sam ne prepoveduje kajenja samo omogoča, da ljudje delajo^ zdravem, z dimom neones- naženem okolju, in hkrati daj^ podporo okolja vsem, ki želi)" nehati to razvado. Takih pa med kadilci po eni zadnjih ank^' kar 37 odstotkov, kajti v Sloveni- ji kadi 500.000 ljudi. Posebej vzbuja skrb podatek, da še vedn'' narašča število mladih kadilce^' torej tistih do 18. leta starosti- TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik)Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, s 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. •fEDNIK - Četrtek, 29. maj 1997 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO ZUPANI O SKUPNIH PRIORITETAH Na 5. kolegiju županov občin Prlekije, Slovenskih goric in Spodnjega Podravja so obravnavali programe in prioritete, l^j jih imajo v posameznih občin. Po temeljiti razpravi so se po- enotili glede globalnih prioritet, ki so dobile podporo v vseh občinah s tega območja in ki naj bi jih pomagali uresničevati tudi poslanci državnega zbora s tega območja. Zupani omenje- pih občin se zavzemajo za spremembe zakona o lokalni sa- moupravi, za čimprejšnji sprejem novega zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, za spremembo kriterijev financiranja občin, za zagotovitev razvojnih sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva, in kmetijstva in podobno. PRIPRAVA KATALOG TURISTIČNE PONUDBE GIZ Poetovio Vivat Ptuj se je v sodelovanju z ustanovnima članoma združenja, podjetjem Altius in Območno obrtno zbornico Ptuj, lotil izdelave kataloga turistične ponudbe ptujske- ga območja. Odziv je izredno dober, k projektu so doslej pristo- pile vse nove občine na Ptujskem. To je znova eden od projek- tov, ki bo dolgem času deluje povezovalno. Okvirno bo imel ka- talog okrog 30 strani, izdali ga bodo v štirih jezikih: slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem. Izšel bo v nakladi 1 O ali 15 tisoč izvodov. TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA V OBZORJU V;!ubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju bodo v poletnih mese- cih ponovno pričeli tečaj nemškega jezika. Vabijo začetnike in tudi druge, ki želijo obnoviti znanje nemškega jezika. Prijave spre|ema|o na telefonsko številko: 772-192. TAJNICE ZADOVOLJNE S SEMINARJEM V-tujski Mestni hiši je že uveljavljeno podjetje za izobraževan- je Klare Ramovš v začetku maja izvedlo seminar za poslovne tajnice pod naslovom Z več znan/a do kvalifetnejšega dela. Ude- ležilo se ga je 28 tajnic iz šol, ustanov in podjetij širšega območja Ptuja. Po končanem seminarju so izpolnile anketo, ka- tere rezultate oodo pripravljalki v veliko pomoč pri bodočem delu. 92 odstotkov udeleženk je bilo s seminarjem zadovoljnih, vsebino jih je 22 ocenilo s 5, podajanje pa celo 24, 21 ude- leženk je dalo odlično oceno tudi organizaciji seminarja. Podale pa so tudi veliko predlogov za vsebine bodočih seminarjev. 2. REKREATIVNO SREČANJE DIABETIKOV SLOVENIJE Sedmega junija bo ob Iverčkem jezeru nad Kotljami drugo rekreativno srečanje diabetikov Slovenije. Odhod bo izpred avtobusne postaje ob 7.30 uri. Kotizacija je 300 tolarjev. Prijave sprejemajo na sedežu društva 4. junija ali pa vsak dan v diabe- toloških ambulantah v bolnišnici in na Hajdini. V SOBOTO NA PTUJSKI TV No programu je glasbena oddaja Videoboom 40. Priprcnrila: MG G^^tjMi ŠE ... ... d. ^^Dzhodnohahški KS ^tili immovitve turističnega druStva ^ svojevrsten način. Poslali so dvojna vabila, usta- novni zbor pa je delal po dveh ti- ^ih. Od društva seveda še ni nič. Pni po pravilu "več babic, kilavo dete." - da se v mestni občini veselijo abstrakcije sej državnega zbora s strani ene od strank. Potem je '^^aj župan v domači službi. ... Da pokanje mestne občine po di^eh šivih zadržuje županova od- sotnost. Tako bodo nazadnje ugo- ^ovili, da je do 16. junija, ko je treba predati pobudo državnim poslancem, županova odsotnost dobrodošla. Za ohranitev trdnosti občine bi mu lahko dali izredni dopust. .... DA mt^tni občini grozi še ena ozemeljska zahteva. Matična občina bo namreč v delitveni bi- lanci zahtevala del "Novega Les- kovca". ... DA za mestnega podžupana sejna soba ni javni prostor in v njej kar po domače teši svoje ka- dilske strasti. Prijave so dane, ka- zen mu lahko uide le, če bo doka- zal, da je bil zaradi napete seje v transu. ... DA 50 udeleženci ptujskega prometa zadnje dni razmišljali, da podvoza sploh ne bi potrebova- li in bi lahko denar porabili ko- ristneje: zaradi stavke ni skozi Ptuj peljal noben vlak. ... DA se je v podvozu prve dni dogodilo nekaj manjših trkov. Za uvod v serijo je poskrbela policija. ... DA ljudje radi poznajo nava- de in razvade svojih županov. Za ormoškega se te dni množično sprašujejo, kaj vendar pije. Očitno je namreč, da Soka ne mara. ... DA je svetnik v LUkariji odgnal stroj, ki naj bi odstranil nekdanji vojaškoskrivalni ze- meljski objekt ob letališču. Razlog naj bi bila sprememba namem- bnosti objekta v smučišče. Pozna- valci razmer pa sedaj razmišljajo o možnosti, da bi lahko zemlja iz objekta služila za planiranje oko- li nove svetniške hiše. PTUJ / bolnišnica med 'Problemi in novimi izzivi Bitka za status še ni rešena ZA OPREMO VSAKO LETO OD 100 DO 120 MILIJONOV TO- LARJEV • NAČRTUJEJO OBNOVO GINEKOLOŠKEGA ODDELKA IN PODPRITLIČJA PORODNIŠNICE« ODPRTO VPRAŠANJE ZDRUŽEVANJA SREDSTEV V SKLAD ZA IN- VESTICIJE V ZDRAVSTVU SLOVENIJE Letošnje leto je zako za ptujsko kot za druge slovenske bolnišnice leto klasifikacije in standardizacije. Novi predlog klasifikacije se v ničemer ne razlikuje od prejšnjega: po prvem je bila ptujska bol- nišnica uvrščena med kra- jevne, po drugem pa je splošna. Na ugovor doslej niso dobili odgovora, pa tudi politi- ka jim vsaj doslej ni dala po- dpore, da bi si izposlovali sta- tus regijske bolnišnice. Letošnja največja pridobitev za ptujsko bolnišnico in ptujsko- ormoško zdravstvo je aparat za računalniško tomografijo. S tem se je uvrstila v slovensko mrežo bolnišnic s CT diagnostiko. Na- kup je veljal milijon mark. Novi aparat so namestili v novih pros- tori, ki so jih uredili s sofinanci- ranjem sklada za investicije v slovenskem zdravstvu. Iz teh sredstev so uredili tudi vezni hodnik med kirurgijo in inter- nim oddelkom. Vsako leto v ptujski bolnišnici investirajo v opremo od 100 do 120 milijonov tolarjev. To so lastna sredstva iz amortizacije. Veliko pa vlagajo tudi v znanje zaposlenih. V krat- kem bodo pričeli tudi dve novi dejavnosti. Letos v prostore ne bodo več investirali. Po dolgoročnem pla- nu, ki ga imajo, morajo adaptira- ti še prostore ginekološkega od- delka in dokončati gradnjo po- dpritličja v porodnišnici. Pri slednjem je problem, ker še ni rešeno lastništvo porodnišnice. Ta naj bi glede na vir financiran- ja gradnje (samoprispevek) pri- padala mestni občini Ptuj, a se o lastništvu še ni opredelila. Eden od virov za nadaljnje ure- janje prostorov v bolnišnici bi lahko bil še naprej sklad za in- vesticije v zdravstvu Slovenije, v katerega bi morali letno odvajati 20 odstotkov ustvarjene amorti- zacije in to v obdobju petih let. S takim načinom združevanja sredstev, ki prinese veliko manj, kot sam prispevaš, pa po besedah direktorja ptujske bolnišnice dr. Lojzeta Arka niso zadovoljni. So za čiste račune, pri čemer vztrajajo pri tem, da hočejo na- tančno vedeti, koliko bodo združevali in koliko bodo od tega dobili nazaj. Nikakor niso pripravljeni s svojim denarjem podpirati velikih zdravstvenih kolosov, pri tem pa pobirati drobtinice, ki bodo ostale veli- kim. Tudi ljudje zunaj prestolni- ce potrebujejo kvalitetno zdravstvo, kamor sodijo ob kad- rih tudi prostori in oprema. To pa so tudi glavni temelji kvalite- te zdravstvenih storitev. Ptujska bolnišnica pa predvsem želi biti kvalitetna bolnišnica in bol- nišnica prijaznih ljudi. MG ■rCDNIK - Čemek, 29. maj 1997 7 KULTURlA, IIOBRAIEVANSE piše: BRANKO VNUK / kratek pregled zgodovine nekdanjega ptujskega dominikanskega samostana - 24 /dominikanski ramostan Monumentalna stebrna fasa- da nekdanje ptujske minorits- ke cerkve, ki je bila sicer v čelu kasneje spremenjena, je iz devetdesetih let 17. stoletja bila zanimiv dokument zaradi svojega mogočnega obliko- vanja stene in zaradi svoje zveze s profanim sta- vbarstvom 17. stoletja, ki je bila očitna v sistemu njenih balkonskih odprtin. Tema prvinama se je pridruževala še tretja prvina: značilna drobna štukaturna dekoracija, ki je v začetku 18. stoletja do- segla v deželi tolikšen pomen, da smemo govoriti o posebni smeri štajerskega baroka. Čeprav je štukatura po svo- jem značaju primerna predvsem za oblikovanje prostorov, je na Štajerskem štukaturni akant, kombiniran s figuralnimi izrastki ter različnimi mrežami, osvojil kot odločilna sestavina tudi vrsto arhitekturnih zunanjščin, vrsto podobnih oblikovnih rešitev pa poznamu v središču Šta- jerske, v Gradcu, zlasti na fa- sadah meščanskih in ple- miških domovanj. Tako si je tudi na Ptuju drznil neznani ar- hitekt - ali štukater - okrog leta 1710 oblikovati obsežno fasa- do dominikanske cerkve sko- raj izključno s štukaturo označenega tipa, čeprav fasa- da zaradi svoje velikosti ni mogla prebiti brez sistema ogrodnih plitvih pilastrov. Po- doben sistem je v dvajsetih le- tih 17. stoletja prepredel tudi fasado profane palače in značilen primer takega obli- kovnega načina je mariborski Vetrinjski dvorec. Ob južno steno samos- tanske cekve se naslanja vzhodno krilo samostanskega poslopja. To je nadstropna dvanjstosna stavba, katere vzhodno pročelje je bilo v začetku devetdesetih let tega stoletja restavrirano. Ob res- tavriranju pročelja je bilo od- kritih šest majhnih pravokot- nih oken, ki so v nadstropju osvetljevala prvotni samos- tanski dormitorij, ki je bil pozi- dan do leta 1231. Kamniti okenski okvirji imajo rahlo posnete robove, pri nekaterih oknih pa srečamo tudi motiv ajdovega zrna, kar govori za prehodno obdobje romanike v zgodnjo gotiko. Sam okens- ki niz pa tudi priča o prvotni višini samostana, ki je šele ob barokizaciji bil povišan. V pritličnem delu samostana Romansko okno dor- mitorija, 1 231. Foto: P. Vernik. se tik ob južni cerkveni steni nahaja baročni portal s pravo- kotnim kamnitim okvirjem, nad njim pa v kartuši, ki jo na vrhu zaključuje operutničena angelska glavica, reliefni me- daljon, v katerem je upodobl- jen v dokaj plitvem reliefu, do- minikanec, ki v levici drži pal- meto, v desnici pa oljčno veji- co. Portal je moral nastati v času barokizacije cerkve, saj so leta 1691 pričeli zidati nov baročni prezbiterij na zahodni strani cerkve, na tem mestu Fasada vzhodnega trakta dominikanskega sa- mostana, okna dormitorija, 1231. Foto: P. Vernik. pa se je nahajal prvotni vhod v samostan, saj pravi inventarni popis, napravljen ob razpustu samostana, da se je skozenj stopalo do samostanske por- tirnice, poleg katere se je na- hajala soba za sprejem tujcev (conservatorium). Poleg baročnega samostanskega vhoda se nahaja fragment na novo odkritega zgodnjegots- kega šilastoločnega profilira- nega okna, ki je nekdaj po vsej verjetnosti osvetljevalo vežo, v kateri se je nahajalo stopnišče, ki je vodilo v nadstropje samostana, iz nje pa se je tudi neposredno vsto- palo v samostansko cerkev in zakristijo, katere južna stena se je nahajala nekako v višini južnega dela ostenja sedanje- ga baročnega vhoda v sa- mostan. To dvodelno krogo- vično zastekljeno okno sme- mo datirati v sredino 13. sto- letja, ko je bil vzpostavljen zi- dan stik med samostansko cerkvijo ter vzhodnim samos- tanskim traktom. Nekoliko južneje od tega okenskega fragmenta je viden sklad iz rezanih kamnov, ki označuje prvotni severni zakl- juček vzhodnega samos- tanskega trakta, ki je nastal v letih 1230 do 1231. Vmesni prostor med južno cerkveno ladjo in severno steno vzhodnega samostanskega trakta je bil pozidan v času po- zidave novega cerkvenega kora, okrog sredine 13. stolet- ja. Grb z dominikancem, nekdanji glavni baro- čni vliod v samostan, po 1692. Foto: P. Vernik. Fragment zgodnjegot- skega šilastoločnega bifornega okna, ok. sr. 13. stol. Foto: P. Vernik. Korak k soniku Učenci 1., 2. in 3. razreda OS Hajdina so bili v letošnjem šols- kem letu vključeni v projekt Korak k sončku. Najprej so se seznanili z vsebino knjige Svetlane Makarovič Veve- riček posebne sorte. O vsebini so se pogovarjali, risali in pisali. Dr. Tončka Potočnik jih je seznanila z možganskimi poškodbami, ki lahko nastanejo pri porodu ali tudi kasne- je. Omogočen jim je bil obisk po- rodnišnice, fizioterapije, razvojnega vrtca in doma v Dornavi, kjer so spoznali otroke, ki so utrpeli te poškodbe. Spoznali so, da se tudi ti otroci radi igrajo in se razveselijo v družbi vrstnikov in da včasih poma- ga že prijazen nasmeh, topla beseda, drobna pozornost, da so srečni. Svoja odkritja in doživetja so zbrali v brošuri KORAK K SONČKU in celoten projekt predstavili na zakl- jučni prireditvi, ki so se je udeležili vsi, ki so jim pomagali pri izvedbi projekta. Na koncu so sodelovali še člani društva SONČEK iz Maribo- ra. Predstavili so lutkovno igrico Lisjaček v luninem gozdu. Učenci in mentorice OS Hajdina SLOVENSKA BISTRICA / RAZSTAVUATA ZAKONCA TOBIAS f %žne siike in kamnite plastike Na Slovenskem se uveljavlja še ena umetnosti zapisa- na družina: Hermina Eva Tobias in njen mož Franc. Hermina Eva, ki se je dolga leta skrivala očem javnos- ti in ustvarjala v domačem ateljeju, se je končno opo- gumila in se predstavila ob svojem možu Francu, uveljavljenem kiparju in avtorju številnih monumen- talnih spomenikov. V bistriškem gradu se s sku- pinsko razstavo predstavljata širšemu občinstvu v sožitju razkošnega kolorita in usklejenih skulptur. Tematika Franca Tobiasa, ki izhaja iz Muretincev, je sožitje med človekom in naravo, čutna vez človeka do človeka ter odnos do samega sebe v prostoru. Prav tako pa je že dolga leta vpet v likovna dogajanja na Štajers- kem, za njim so bogate izkušnje v različnih kiparskih materialih - lesu, kovini in kamnu; slednji mu je v zadnjem času najbližji ustvarjalni izziv, v katerem vedno znova odkriva nianse za svoje umetniško delo- vanje. Delo je trdo, učinek pa plemenit, še zlasti ko čvrsto maso v prostoru spremeni v ptico. Kot kipar je Franc Tobias dosleden in natančen, vsak detajl in pogled sta zanj enako pomembna, zato kip zaživi kot ho- mogena masa v odnosu do prostora. Herminina likovna pot pa je sestavljena iz realističnih predstav figure, stilizacije likov vidnega okolja in na- zadnje še sklop novih harmoničnih tvorb, ki je že na meji med resničnostjo in podzavestjo. Tako kot Franc je tudi Hermina Eva z lastnimi napori dosegla stopnjo, na kateri se lahko danes brez oklevanja predstavlja javnosti. Za njo so številni zaokroženi sli- karski in kiparski opusi ter cela vrsta kompozicijskih barvnih raziskovanj. Seznam samostojnih razstav je pri Francu Tobiasu neprimerno daljši kot pri njegovi ženi, vendar sta oba sodelovala na letnih skupinskih in likovnih razstavah ter likovnih srečanjih po Sloveniji. V Slovenski Bistrici se njuno umetniško snovanje lepo dopolnjuje. VldtM Topolovet TEDNIKOVA KNJIGARNICA / tednikova knjigarnica - 9 Šolsko leto se izteka Bližajoči se konec šolskega leta občutimo tudi v knjižnici: vse več je ihtavosti pri izposoji obveznega branja ter bralcev, ki upajo na boljšo oceno, če jim bo uspelo prebrati kakšno knjigo več. Učenci in dijaki se trudijo s plakati, seminarskimi in taziskovalnimi nalogami, brskajo po leksikonih in en- ciklopedijah. Mnogi odrasli bi se čudili, ko bi videli vse silne podatke, ki jih učenci izbrska- jo iz knjig. Toda leksikoni in podobne knjige so zato, da ob pravem času znamo poiskati potrebne podatke! Ti ostajajo zap sani na istem mestu, zato je škoda časa in spominskega prostora za razne številčne po- datke. Le koliko časa bo še preteklo, da bodo različni pri- ročniki zares pri roki v šolah? In bodo lahko učenci ob pi- sanju testov ali pa spraševanju Uporabljali knjižne in druge vire'? In bo knjiga zares prija- teljica na poti v odraslost, ne le predmet mučnega 'obravna- vanja'. Pravzaprav te predpočitniške dni knjižničarji pogosto občuti- mo žalost, ko zvesti bralci vračajo knjige z besedami: 'Zdaj pa ne vzamem nobene knjige. Po počitnicah pa se zo- pet vidimo!' Ali pa pripomni oče, ki je vse leto vestno izpolnjeval hčerkine knjižne želje: 'Naša bo imela vse odlično, pa naj ima mir pred knjigami čez počitnice!' Ej, kaj pa branje iz veselja in užitka? Tega si lahko prav med počit- nicami privoščite v izobilju in naslednje Tednikove knjigarni- ce bodo posvečene zanimivim knjigam, ki vam lahko obogati- jo prihajajoče poletne dni. Se- veda pa je še pred vami osem vprašanj iz mednarodnega knjižnega kviza, ki se letos na- vezuje na zdravo prehrano. DEVETA UGANKA Kar nekaj reševalcev kviza je med vami, ki ste rešili vse dos- lej zastavljene uganke. Danes se začenja druga polovica vprašanj, torej se jih bo zvrstilo še osem. Tistim uspešnim reševalcem, ki bodo poslali pravilne rešitve še za preosta- le uganke, bomo poslali origi- nalen mednarodni knjižni kviz. Tako se boste lahko uvrstili v državno tekmovanje. Osnova dobre prehrane je tudi sadje, ki ga mnogi otroci, odrasli niso izjeme, uživajo odločno premalo. Na nepril- jubljenem mestu jedil je po- gosto tudi zelenjava. Kako po- membno je uživanje rastlinske hrane, lahko zasledite v števil- nih knjigah, ki vam bodo tudi pomagale reševati vprašanja iz kviza. VSE O HRANI je priročnik iz serije Žepna enciklopedija, ki jih izdaja Po- murska založba. Knjiga je raz- deljena na številna poglavja, ki vsako zase predstavlja sadje, zelenjavo, meso, zelišča in začimbe. Zanimivost knjige so tudi napotki in recepti za pripravo hrane, kakor tudi iz- vor posameznih jedil. Ni nakl- jučje, da je začetek knjige na- menjen vrtninam, gobam in gomoljikam, meso in mesne izdelke pa boste poiskali na drugi polovici 240 strani.Knji- ga je prevedena iz angleščine (Dorling Kindersley Limited, London) in zajema tudi nekaj nam neznanega sadje in neo- bičajnih jedil. Knjigo je sestavil Adrian Bailey, prevedla pa Jože Maček in Milica Kač. DIVJA HRANA je imenitna knjiga in prav po- sebna kuharica hkrati. Cortes^ Dario je sestavil pravo gur- mansko hvalnico naravi, ki po- nuja slastno hrano. V knjigi je z opisi, odličnimi fotografijami in recepti predstavljeno več kot šestdeset vrst užitnih divjih rastlin, ki rastejo pri nas in jih lahko na različne načine upo- rabimo v prehrani. Nekatere divje rastline so odlična zelen- java, druge se odlikujejo po žlahtni aromi, tretje so slastni sadeži. Si predstavljate bukov liker za aperitiv in za predjed dren v slanici, lapuhova stebla s poprom in zeliščno maslo z materino dušico? Bi okusili marjetičino juho? Gotovo bi vam teknili zelenjavni polpeti z metliko! Mnoge bi premamila omleta s hmeljevimi poganjki. Knjiga je izšla pri Kmečkem glasu leta 1995. JAGODICJE V LETNIH ČASIH je avtorica Marija Bavdaž na- menila najmlajšim bralcem, ki bodo uživali tudi ob drugih knjigah iz zbirke Pojdi, poišči prisluhi. Enostavne ilustracije Marije Prelog otrokom poma- gajo prepoznavati užitne in neužitne jagode ter poimeno- vati znano in manj znano jago- dičevje. Knjiga je izšla pri založbi DZS leta 1996. Tudi SADJE iz zbirke Ko se sprehajam po vrtu, je namen- jeno najmlajšim bralcem. Poučna slikanica avtorice Marthe Seguin-Fontez je izšla pri Domusu leta 1988. Pravilne rešitve pričakujemo v KNJIŽNICI IVANA POTRČA, MINORITSKI TRG 1 (KVIZ) na- jkasneje do naslednjega četrtka. Zamudnih rešitev, žal, ne moremo upoštevati pri žre- banju. Pravočasne in pravilne rešitve se bodo, kot po navadi, potegovale za knjižno nagra- do. i///ano KlenteniN 8 četrtek, 29. maj 1997- TEDNIH ZANIMIVOSTI, POSLOVNA SPOROČILA piše: BERNARDA B. PULKO / sejšeli I JVcf/sIrf otoki Indilskega oceana Tisoč milj od koderkoli. Zgubl- jeni sredi ničesar. Zaviti v skrivnostnem objemu ogromnega oceana, prepuščeni sami sebi in iznajdljivi naravi. Odmaknjeni od ponorelega sveta v zavetje tropskega navdiha. Kot da bi se daleč v preteklosti srečali, zapletli med seboj in nasedli nekje ob ekvatorju ti majhni, čudoviti oto- ki... Čarobnost neznatnih sredi ocea- na osamljenih plavajočih "pikic" me je prevzela že v zraku. Ko se je utrujena jeklena ptica pripravljala na svoj pristanek, so pikice posta- jale pike. Iz njih so rasli krogi. Temno modro, skoraj črno obar- vane spoštljive globine Indijskega oceana so se okoli otokov spre- minjale v nežne zelene kolobarje. Zaščitniško so jih obdajali in va- rovali. Ob robu zlato peščeni, v sredi pa zeleni košati in osmojeni Car Sejšeiov. Fotografije: M.O., A.H., B.B.P. od sonca so bili. To je bilo moje prvo srečanje z njimi, Sejšelskimi otoki. Svoje mesto so našli med četr- tim in desetim južnim vzporedni- kom. Razmetani brez reda ustvar- jajo neokrnjeno naravno lepoto, ki so jo prvi odkrili arabski trgovci v sedmem stoletju. Ko je leta 1498 Vasco da Gama priplul do otokov, so bili še nenaseljeni. Prvo ime za otočje, Sedem sester ali bratov, je bilo najverjetneje portugalskega izvora. Pristali smo na največjem oto- ku. Evropski zrak, ki smo ga deset ur žulili v letalu, smo zamenjali za tropskega. Na vrhu letalskih stop- nic sem pomislila, da bi mi prišel prav par škrg. Pač zato, ker smo prileteli na 85-odstotno zračno vlago in 35 stopinj Celzija in bila sem oblečena, kot se spodobi za zgodnje spomladanske pariške noči. Takrat sem prvič uvidela prednost prvorazrednih letalskih potnikov, saj jim je bil omogočen takojšen odhod do carinskih služb. Kljub prednosti smo se pre- dolgo zamudili v njihovi družbi. Misel mi je pobegnila k sejšelske- mu predsedniku, ki se je šolal v razpadli Jugoslaviji. Ni kaj, po- dobnosti že na prvi pogled ... Otočju pripada sto šestdeset otokov in 388.500 kvadratnih ki- lometrov razsežno oceansko območje. Nekaj je atolov ali koral- nih otokov in ležijo v južnem delu arhipelaga. Veliko mlajši so od granitnih otokov, saj je njihova starost komaj nekaj tisoč let. Višje na severu so granitni otoki. Geo- morfologom so veliko težav povzročili prav otoki iz granitne skupine, ki sodijo med najstarejše na svetu. Strokovnjaki si še danes niso edini, kako so nastali in od kod so se vzeli. Eni so prepričani, da so se odtrgali od afriške celine, drugi spet trdijo, da so praostanek legendarne Limurije. Pot do prve izmed hiš, v kateri sem se namenila bivati, je bila kratka. Verjetno še krajša kot v resnici, saj me je tropski značaj mimo bežeče narave prevzel že skozi zatemnjena stekla velikega taksija. Neučakana, radovedna in polna življenja, ki me je razganja- lo, sem le stežka pretrpela še nekaj formalnih obveznosti, ne da bi stj. kala za vsem živim, kar se jc po. nujalo. Po delitvi otokov na granitne, peščene in dvignjene koralne oto, ke se je temu primerno oblikovalo življenje na njih. Noro spretno in zanimivo. Pravljično beli peščeni koralni otoki, porasli s kokosovi- mi palmami, kraljujejo nad vsem. Na nekaterih živijo zanimive ko- lonije ptičev. Pisano, pestro življenje na dvignjenih koralnih otokih (Aldabra, Astove, Assomp. tion, Cosmoledo) je velika in redka posebnost, ki spominja na bogat svet rastlin in živali na sosednjem Madagaskarju. Živalski in rasdinski svet na granitnih oto- kih sta, glede na število vrst, veli- ko bogatejša od koralnih otokov. Po podobnostih in sorodnih ele- mentih spominjajo granitni otoki na floro in favno daljnega vzhoda. Prvi evropski navigatorji, ki so se izkrcali na granitnih otokih, so prenesli v domače kraje slike s presenetljivimi naravnimi lepota- mi. Nepretrgani baldahinasti gozdovi so pokrivali otoke od oba- le do visokih hribov. Tam so do- movali krokodili, želve in mnogo različnih vrst ptic. Na nekaterih vrhovih Mahea in Silhouete so bila najdena nedotaknjeni gozdo- vi, kjer so našli prostor zase opice, kokosove palme, orhideje, mesoje- de rastline, cimetovci, drevesa in- dijskih oreščkov in drugi. Nadaljevanje prihodnjič f EDNIK - 29. MAJ 1997 PO NAŠIH KRAJIH -9 STURMOVCI / krona 20-letnim prizadevanjem Voda za štirideset gospodinjstev prebivalci ^jomjega in Spodnjega Šturmovca v krajevni jlojpnosti in sedanji občini \^dem živijo tako rekoč na vodi. Nivo podtalnice je še višji, odkar živijo neposredno pod visokim jezom, Id zadržuje c^omne količine vode ptujskega akumulacijskega jezera. Vode v Šturmovcih torej ne manjka, težava pa je v tem, daje podtalnica za- radi melioracijskih posegov in intenzivnega kmetijstva vse bolj onesnažena. Ze dvajset let so stara prizadevanja, bi v njihove domove pritekla voda iz vodovodnih pip, in toliko bolj so zadovoljni, da se jimje ta želja ureničila. pozdravu zdravi pitni vodi in kilometru in pol novega asfalta je bila namenjena sobotna slo- vesnost, ki so se je poleg domačinov udeležili predstav- niki videmske in mestne občine Ptuj ter predstavniki krajevne skupnosti Videm. Z zbrano pe- smijo so vodovod pozdravili člani pevskega seksteta Lovske družine Leskovec. Štur- movčani so ob tem opisali zgo- dovino svojega območja, ki so jo je skozi stoletja krojile vode Župan Franc Kirbiš je s prerezom vrvice uradno predal vo- dovod Šturmovčanom. Predsednik vaškega odbora Andrej Rozman je še enkrat preveril, ali je v ceveh res voda. reke Drave, dokler jih ni zajezi- lo akumulacijsko jezero. Podo- bo in življenje Šturmovcev pa so zaznamovali mlini na Stu- denčnici, lov, ribolov ter izko- riščanje peska oziroma gramo- za, pa seveda brodovi, ki so Sturmovčane in druge povezo- vali z levim bregom Drave. Po- doba Šturmovcev je danes spre- menjena, prebivalcem nudi ne- koliko boljše razmere za živl- jenje. Seveda pa si morajo zanje krepko prizadevati sami. Tako je ob vsaki razvojni akciji, naj gre za telefon, ceste ali vodo- vod. Andrej Rozman, predsednik vaškega odbora je bil pri gradnji vodovoda glavni akti- vist tako pri zbiranju denarja kot pri sami izvedbi. Investicija je veljala 20 milijonov tolarjev. Največji del sredstev, skoraj 13 milijonov tolarjev, je zagotovila občina Videm, krajani so zbrali okoli 2 milijona tolarjev, nekaj denarja so primaknili še drugi, med njimi podjetji Kmetijski kombinat in Perutnina Ptuj. Razvojnih načrtov pa s tem še ni konec: še vedno ostaja nekaj kilometrov neasfaltiranih cest, pa ureditev skupnega objekta, v katerem se bodo Sturmovčani lahko sestajali in kovali nove načrte. J. Bračič PRODAJA KURILNEGA OUA TUDI NA ČEKE T E V E d.o.o. Rogo/niška c. 12 tel. 786-510, 779-240 SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH / množično romarsko srečanje Priietek neke traditije HWb, na katerem stoji slovita baročna romarska cerkev s tremi zvoniki, v enem izmed njih visi zvon, kije najtežji v mariborski škofiji (tehta 2700 kilc^amov), in frančiškanskim samostanom, ki so ga tukaj postavili leta 1962, je na trojiško nedeljo zaživel kot že dolgo ne. Bc^t kulturni in zabavni prc^ram v organizaciji turistične agencije Ariturs iz Maribora in lepo vreme sta privabila več tisoč vernikov in drugih obiskovalcev. Zjutraj je bil najprej ogled tro- jiške cerkve, samostanskega muze- ja in knjižnice, v kateri hranijo tudi knjigo iz 1490. leta, ter samos- tanske kleti, nato je bila procesija na prostem in slovesna romarska maša, ki jo je vodil stolni župnik in kanonik dr. Stanko Lipovšek. Posebej je spomnil na obisk papeža Janeza Pavla II. pred enim letom v Sloveniji in pričakovanje beatifikacije škofa A.M. Slomška; prav tema dvema dogodkoma je bilo posvečeno to nedeljsko vseslo- vensko romanje. Na samostanskem dvorišču je ves popoldan potekal bogat kul- turno-zabavni program, v katerem so nastopili ansambli, vokalne in instrumentalne skupine, ljudske peveke, pevci, godci in folkloristi. Med drugimi so sodelovali Završki fantje, duhovna skupina Shalom iz Ljubečne pri Celju, Sa- marijan iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, otroški pevski zbor od Svete Trojice, vokalna skupina Gloria iz Ljubljane, kantavtorja Janja Kolar in Andrej Ihran iz Hoč in Mozirja, vokalna skupina Talita iz Bogojine, tambtiraši iz Gorišnice, starejša folklorna sku- pina DPD Svoboda iz Bistrice ob Dravi in ljudske pevske DU Ro- tovž iz Maribora. Za zabavni del so poskrbeli Sloveiiskogoriški kvin- tet iz Vidma ob Ščavnici in Jurov- ski gadi iz Jiu-ovskega Dola. Na trgu je bilo postavljenih pol- no stojnic, na katerih je bilo moč dobiti vse vrste blaga in spomin- kov, kot se na "farnem žegnanju" spodobi. Tudi za hrano in pijačo so dobro poskrbeli domači gostin- ci. Romarski shod je tudi čudovita priložnost za obnovo prijateljstva, dtihovne poglobitve ali tudi za črpanje moči za premagovanje tis- tih težav, ki nas čakajo v vsakdan- jem življenju. Na samostnskem dvorišču in tudi po vsem trojiškem trgu je prevevalo veselje, predvsem pa smo lahko slišali pesem in ro- marji so dokazali, da znajo biti tudi veseli. Mogoče še to: škoda, da domačini in domače turistično društvo niso videli v nedeljski pri- reditvi svojega mesta in zaslužka. Mogoče bi zadostovalo le kanček dobre volje in mogoče kakšna razglednica ter domiselni spomi- nek. Za tovrstni "popravni izpit" bo še priložnost v jeseni, ko bo pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah jesenska kvatmica. Tekst in fotografije: Marija Slodnjak sladki spomin ... ^ kulturnem programu je sodelovala znana skupina Gloria Ljubljane, ki je nastopila tudi ob papeževem obisku. GRADISCAK / pri 91 dobila električni prikuuček V Marijini sooi odslej svetleje ELEKTRIKA ŠE ZA DVE OBČANKI Soba pri najstarejši občanki Juršincev Mariji Jurkovič je sedaj svetlejša, saj je za svoj 91. rojstni dan (16. maja) do- bila v hišo elektriko. Ze 50 let živi v nekdanji viničariji v Gradiščaku s hčerko Julko, v zakonu je povila 15 otrok, nekateri med njimi so že umrli, drugi pa so mami prišli čestitat ob prazniku. Mariji Jurkovič je pri visoki starosti elektrika največje darilo. Humano in pohvale vredno je bilo dejanje juršinske občine, ki je na pobudo župana Alojza Kaučiča najstarejši občanki po toliko letih življenja priskrbela elektriko v hišo. Denar je občina zbrala ob j)omoči lastni- ka hiše Franca Ceha in Centra za socialno delo, ptujski Elek- tro je naredil inštalacije in prvič je luč zasvetila na Marijin rojstni dan. Marijo Jurkovič smo obiskali le nekaj dni po tem dogodku in v pogovoru nam je povedala, da si še bolj malo sveti z elektriko, saj je zunaj spomladi dolg dan. Marija se je le stežka ločila od petrolejke, a jo čuva za spomin. Pravi, da bo letošnja zima v nje- ni sobi mnogo bolj svetla, ker bo v njej gorela prava luč, s hčerko Julko pa že nekaj dni lahko gledata tudi televizijo. In vendar sta Jurkovičevi vajeni živeti skromno in mama Marija je bila prepričana, da v življen- ju ne bo dočakala elektrike v hiši. Zgodilo se je malo drugače in tako je odslej vsak dan Mari- je Jurkovič svetlejši. Želimo ji, da tako ostane še na mnoga leta. V občini Juršinci bodo letos pomagali pri napeljavi elektri- ke v hiši še dveh starejših občank: Marije Majcen in Ma- rije Ambrož, potem pa bodo žarnice svetile že v vseh hišah po juršinski občini. Tekst in fotografij a: T. Mohorko 10 - OD TOD IN TAM 29. MAJ 1997 - TEDNIK PTUJ / simpozij o 1 150 letih mestne cerkve Dofrro lisofifeffe povezave i/vAovnosfi an kuhure Z veličastnim iconcertom solista Janeza Lotriča in organista Toneta Potočnika v ptujski mestni cerkvi so v nedeljo zvečer sklenili tridnevni znastveni simpozij ob 1150-letnici posvetitve cerkve svetega Jurija na Ptuju. Visoka obletnica pomeni pomembno kontinuiteto življenja in kuK ture Ptuja, simpozij pa priložnost za razširjanje lastnih obzorij. V treh dneh se je zvrstilo 25 strokovnjakov z referati, ki sicer niso prinesli kakšnega posebej revolucionarnega odkritja o več kot tisočletni zgodovini, kot bi bilo, deni- mo, lani napovedovano odkritje temeljev Pribinove cer- kve. Kljub temu pa so gotovo bili dovolj zanimivi za širši krog strokovne javnosti. Le-te pa v večjem številu na simpozij ni bilo. Tako kot so ob odprtju, ki je vendarle ne le strokovni, pač pa tudi uradni mestni in družabni dogo- dek, manjkali na primer direktorji ptujskih kulturnih in- stitucij, ravnatelji šol, predstavniki političnih strank ni bilo na strokovnih predavanjih razen redkih izjem ptujske strokovne javnosti, zgodovinarjev ... Kljub temu je bil organizator, nadžupnijski urad sv. Jurija, s sinqx)zi- jem zadovoljen, strokovne referate pa nameravajo izdati v posebnem zborniku. Ob odprtju simpozija je zapel ptujsln Irena Kolarič. Skupaj so šele ^no leto. Pravijo, da jim je v 2elo kratkem času uspelo veliko nastopati na prireditvah, ob po- sebnih priložnostih in posneti ^udi glasbeno kaseto. Po izidu Pesmarice Margetnsko pev- sko izročilo lanskega leta je tako nastala še kaseta pod istim naslovom, na njej pa je med dvanajstimi pesmimi kar deset ljudskih iz pesmarice. Ljudske pevke iz Male vasi so domačemu občinstvu predsta- vile kaseto minuli petek v gasil- skem domu, medse pa povabile tudi harmonikarja Primoža Ke- lenca, pevce iz Bukovcev, tam- buraše iz Gorišnice, za humor pa je skrbel priznani amaterski igralec Lojze Matjašič. Marija Kolarič je povedala, da slabo vreme ni bilo ovira za obisk nji- hovega prvega promocijskega nastopa, posebej vesele pa so bile obiskovalcev tudi iz drugih okoliških krajev. »Z navdušen- jem in dobro voljo so nas večkrat nagradili z močnim aplavzom, izrekali čestitke in nas spodbujali k nadaljnjemu delu ter novim uspehom. Za sabo imamo že veliko nastopov, nekaj tudi na radiu Ptuj, nepo- grešljive pa smo na vsaki domači prireditvi. Prepevamo pesmi, ki smo se jih naučile od staršev in starih staršev, take ljudske, kot jih še danes pozna- mo v margetnski fari. Poseb- nost so tudi naše obleke: rožasto krilo, črn predpasnik, bela bluza z ročno vezenimi rožicami in ruta. «je med drugim dodala Marija Kolarič.»Izid prve kasete in javna predstavitev pa še ne po- menita, da ljudskih pevk iz Male vasi v prihodnje ne bomo slišali na nastopih tako pogos- to, ampak ravno obratno, saj so se že dan po promocijskem nas- topu pojavile na gorišniškem odru in na snemanju oddaje Glasbeni popotnik na Destmi- ku. Pevke so povedale, da imajo že kar nekaj povabil za gosto- vanja, prvo med njimi bo naj- verjetneje v Črni na Koroškem, potem pa bodo počasi začele razmišljati o novih ljudskih pe- smih za drugo kaseto. Prva je naprodaj v trgovini Fortuna v Muretincih, v trgovini Pri Mar- ti v Zagojičih, na telefonski šte- vilki 709-568 pa jo je mogoče tudi naročiti. T. Mohorko HAJDOSE / drugačen majski nastop moškega zbora Znova fantovsiio pef/e na vasi Skoraj četrt stoletja že v Hajdošah deluje moški pevski zbor gasilskega društva. Tokrat pa so se pevci in pevovodja Jože Demikovič odločili za drugačno petje: zborovodja je zanje priredil stare fantovske pesmi iz teh krajev, čudovit majski večer pa je kar vabil, da so se pevci odločili, da po dolgih letih te pesmi zapojejo po vasi. Po besedah najstarejšega Haj- došana, enaindevetdesetletne- ga Martina Vidoviča, so haj- doški fantje že od nekdaj radi prepevali. Tokrat so začeli pri Strnadovih in nadaljevali pri Pulkovi meji, kot so ta del Haj- doš nekoč imenovali po domače. Oglasili so se tudi pri kapeli. Starejšim pevcem se je stožilo po. tistih letih, ko je na- mesto današnjega nepopisnega hrupa avtomobilov le kdaj pa kdaj pripeljal kak avtomobil, večinoma pa so uporabljali konjsko vprego. Mogočna tris- topetdesetletna lipa ob kapeli bi potožila nad vodovodarji in elektrikarji, ki ji sekajo koreni- ne. "Mar vam, Hajdošani, ni- sem več v ponos?" Marija v ka- peli pa bi dejala: "Lepo sicer skrbite zame, toda nekoč so v maju pri meni peli vsak večer." Danes skrbi zanjo največ Mar- tin Marčinko - Lončarjev Tina. Morda bi tudi povedala, da je v kapeli steber, v njem pa stekle- nica, v kateri so zapisani vsi vaščani, ki so ob gradnji kapele živeli v Hajdošah, posebej pa še mojstri, ki so jo sezidali. Pevci so pot nadaljevali na klanec. Tam se je že nekdaj največ pelo. Ustavili so se še v kotu. V nadaljevanju so se na gmajni ustavili v bližini premi- nulega prvega zborovodje Va- lentina Žumra, nato pa še na mestu, kjer je pred gradnjo ka- nala za hidroelektrarno tekel potoček. Tako se je končala majska fantovska noč hajdoških pev- cev v upanju, da se ob letu spet oglasijo s fantovskim petjem. Tudi na ta način so se pevci moškega zbora gasilskega društva Hajdoše želeli zahvali- ti vaščanom za njihovo podpo- ro, še posebej pa svojemu marljivemu pevovodji Jožetru Dernikoviču. Janez Vidovič 12-OD TOD IN TAM 29. MAJ 1997- TEDNIH PTUJ / S 30. SEJE MESTNEGA SVETAl Markoviev na iimlni s^i Ptujski mestni svetniki in svetnice so še pred določitvijo dnevnega reda 30. seje sveta mestne občine Ptuj sejo preki- nili, da bi se poslanske skupine, zatem pa še vodje poslan- skih skupin posvetovali o uvrstitvi pobud primestnih četrti Hajdina in Markovci o njihovi izločitvi iz mestne občine Ptuj in o ustanovitvi novih občin Hajdina in Sveti Marko na dnevni red seje. Urstitev na dnevni red je bila nujna, če so želeli sprejeti sklep, da se o obeh pobudah razpravlja na iz- redni seji mestnega sveta, ki bo predvidoma drugega ali de- vetega junija. Odločitev o tem bodo sprejeli danes, ko se vrnežupan. Če bi vztrajali pri prvotnem predlogu, da ju obravnavajo le kot informaciji, omenjenega sklepa ne bi mogli sprejeti. Na izredni seji bodo ob sami pobu- di imeli za odločanje na voljo tudi potrebne argumente, saj so v obeh četrtih pripravili elabo- rate o ustanovitvi občin. Polega tega naj bi se z obravnavo pobud primestnih črtrti Hajdina in Markovci mudilo, ker morajo biti vse pobude za ustanovitev novih občin v državnem zboru vložene do 16. junija, iz njih pa mora biti razvidno, kdo je pred- lagatelj ustanovitve nove občine. Svet mestne občine Ptuj se torej o obeh pobudah mora izreči. Po določitvi dnevnega reda 30. seje sveta mestne občine Ptuj, ki se je s prvotnih 22 razširil na 24 točk dnevnega reda, so svetniki in svetnice na trenutke zelo po- lemično razpravljali o nekaterih točkah dnevnega. Začelo pa se je z zapisnikom 29. seje, na kateri so v delu seje, ki je bila zaprta za javnost, izbrali koncesionarja za distribucijo zemeljskega plina v mestni občini Ptuj. Svetnica Li- dija Hazabent je zahtevala, da se njeno mnenje na podlagi magnetograma vnese v zapis- nik, ker je v zdajšnji vsebini ne- verodostojen in ker ne želi prev- zemati odgovornosti za razme- re, ki bodo nastale v zvezi z dis- tribucijo zemeljskega plina v mestni občini Ptuj, nakar je bil sprejet sklep, da se o razpravi o izbiri koncesionarja, ki je trajala skoraj šest ur, napiše dobesedni zapisnik, ki bo deponiran pri tajniku mestnega sveta. Dejstvo je, da je del zapisnika, ki se nanaša na izbiro koncesionarja napisan zelo splošno, kar je tudi razumljivo, ker so ga dobili tudi novinarji, ki kot predstavniki javnosti tej razpravi niso smeli prisostvovati. Pri predlogih odredb in pravilnikih s po- dročja ureditve prometa je bilo znova precej neodločenosti, ki pa je bila odveč, če v mestni občini Ptuj mislijo resno z izbi- ro koncesionarja za cestni pro- met, ki je bila prav tako točka dnevnega reda 30. seje sveta mestne občine Ptuj. Pobud in vprašanj je bilo tudi na tokratni seji veliko, svetniki pa so dobili tudi nekaj odgovo- rov na vprašanja, ki so jih posta- vili na prejšnjih sejah sveta. Bo- ris Gornik in Franc Štrucl, Lista KS mesta Ptuja, sta se podpisala pod pobudo, ki naj jo mestna občina Ptuj posreduje KK Ptuj - farmi prašičev, da ta zmanjša emisijo smradnih pli- nov, sicer bodo zaprli cesto. Pri tem sta spomnila na sprejem ne- katerih sklepov iz leta 1994, ki jih na farmi ne izvajajo, in sicer o določitvi dnevov in ur odvoza gnojevke, pri čemer lahko upo- rabljajo le ustrezne in tehnično brezhibne kesone, o zasaditvi zimzelenega drevja in o tem, da farma uporabi najnovejšo tehnologijo za zmanjšanje emi- sij smradu. Že na seji so dobili odgovor, da je to vprašanje za ministrstvo za okolje in prostor oziroma ustrezno inšpekcijo. i a nacionalne poslanske KLipme Anton Ciglar pa je pos- redoval pobudi o tem, da se gra- diva za sklic seje MS MO Ptuj dostavljajo vsem sindikatom in da se zaradi velike brezposel- nosti v mestni občini Ptuj v bodoče pri izbiri raznih konce- sionarjev daje prednost domači gradbeni operativi oziroma obrtnikom. Slednjemu se je pri- družila tudi svetnica Lidija Ha- zabent. Ptujski svetniki in svetnice so v ponedeljek izglasovali sogla- sje, da javni zavod Lekarne Ptuj ustanovi lekarniško enoto v Gorišnici. Za direktorja Gleda- lišča Ptuj pa so imenovali Sama Strelca. MG VIDEM / PRVI OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE V gasikld zueii tudi Podlehnik Gasilska zveza Videm je bila ustanovljena 22. novembra lani. Zaradi nekaterih neso- glasij takrat v zvezo ni vstopilo gasilsko društvo Podlehnik, na prvem rednem občnem zboru minuli petek, pa je zveza v svoje \Tste sprejela tudi to društvo. Gasil- sko z\ezo Videm tako sestavljajo gasilska društva Videm, Leskovec, Podlehnik, Tržeč in Sela. Prvega rednega občnega zbora so se udeležili predstavniki vseh sosednjih gasilskih zvez, prišli so tudi predstavniki gasilskih zvez Lenart in Ormož. Posebej veseli so bili gasilci obiska pred- sednika Gasilske z\^eze Slovenije Ernesta Edrija, ki jim je postregel z novicami o dogajanjih v vrhu gasilske organizacije in pogajanjih s pred- stavniki vlade o zagotavljanju materialnih pogo- jev za delovanje gasilskih organizacij. Predsed- nik Gasilske zveze Slovenije je obiskal tudi družino Branka Kirbiša, ki se je pred dvema le- toma v gasilski akciji smrtno ponesrečil. Ta dogodek in še vedno ne do konca raziskano neuspešno gasilsko posredovanje v Podlehniku zaznamujejo dogajanja znotraj Gasilske zveze Videm, je v uvodu poročila o dosedanjem delu poudaril predsednik, magister Janez Mere. Si- cer pa je bilo delo od ustanovnega zbora po- svečeno konstittiiranju organov gasilske zveze, njeni registraciji in zagotavljanju materialnih in prostorskih pogojev. Oblikovali so ustrezne akte, uredili vse potrebno, za lokalno gasilsko javno službo. V sodelovanju z GZS so oblikovali ekonomat Gasilske zveze Videm ter uredili vse druge oblike poslovanja in sodelovanja z os- rednjo slovensko gasilsko organizacijo. Obliko- vali so programe dela in finančne plane, uredili zavarovanje ljudi, opreme, objektov in vozil, so- delovali na večini posvetov in drugih aktivnosti na regijskem nivoju ter spremljali delo društev. Vsa prostovoljna gasilska društva so vključili v sistem daljinskega alarmiranja, kar je povečalo operativnost gasilcev in nivo požarnega varstva v občini. Župan občine Videm Franc Kirbiš je ob čestit- ki za uspešno delo Gasilske zveze omenil pros- torske probleme, ki so posledica neurejenih od- nosov z GD Videm. Pri tem je izrekel kritiko društvu, ki bi lahko v svojem domu gostilo tako gasilsko zvezo kot društvo upokojencev, vendar o tem ni mogoče doseči soglasja. Župan je pou- daril, da bodo gasilski zvezi sicer zagotovili prostore v novi občinski zgradbi, bo pa zaradi tega in razprtij z društvom upokojencev občina gasilskemu društvu Videm v bodoče manj na- klonjena. Seveda pa je izrazil upanje, da se bodo zadeve še uredile. a. Bračič LENART / 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA POD STREHO Pnniim v drugo sprejet SVETNIKI SO IZ DNEVNEGA REDA UMAKNILI PREDLOG ODLOKA O OBČINSKEIVI PRAZNIKU, SPREJELI PA SO POBUDO KS BENEDIKT ZA IZLOČITEV IZ OBČINE LEN. ART IN USTANOVITEV SAMOSTOJNE OBČINE • KMALU PODOBNE POBUDE ŠE IZ CERKVENJAKA, OD SVETE TROJICE IN SVETE ANE Na zadnji seji lenarškega občinskega sveta je Franc Kri- vec (SDS) načel problematiko delitve Lenarta in opozoril na nujnost takojšnje razprave o teh pojavih. Predlagal je celo izred- no sejo občinskega sveta, na ka- teri naj bi analizirali vzroke in posledice, pa tudi odgovornost za procese razpadanja občine. Menil je, da bi se morali vprašati, ali je to splošna volja ali pa morebiti težnje krajevnih veljakov. Hkrati pa je dodal, da tako, kot je, pač ne more več biti. Pobuda sicer ni dobila potrditve v sklepu, zato pa so ga svetniki podprli in z dnevnega reda umaknili predlog odloka o novem občinskem prazniku Lenarta. V fazi razpadanja in ne- gotovosti obstoja občine bi bilo nesmiselno, da bi se pogovarjali o prazniku, o katerem bi se, mi- mogrede rečeno, morali izjasniti tudi strokovnjaki. V nadaljevanju seje so obrav- navali stališča okrogle mize o razvojnih dilemah obrti in pod- jetništva in opozorili, da je treba vzpodbujati vsako razvojno po- budo. Ovir pri podjetniških po- budah ne sme biti, so menili svetniki in stališča okrogle mize podprli. Ob tem so prisluhnili še informaciji o težkem gospodar- skem položaju tovarne nožev Pathos. Predstavniki sindikata so pojasnili nemogoč socialni položaj delavcev, ki ne dobivajo plač (prejšnji teden so prejeli akontacijo januarskih plač - 30 tisoč SIT) in svetnikom predla- gali, da bi občina v najbolj črnem primeru zagotovila plačilo stroškov za uvedbo stečaja. Tega seveda niso storili, podprli pa so prizadevanja pred- stavnika lastnika, da se ohrani proizvodnja. Bojda imajo naročil veliko, tržišče je zago- tovljeno, zato bodo proizvodnjo postopoma nadaljevali. Tako kot bodo pritekali prilivi sredstev, bodo delavci prejemali zaostala izplačila, so še povedali na seji lenarškega občinskega sveta. Na njej so govorili tudi o letošnjem proračunu občine Lenart. Ta bo težak milijardo in 18 milijonov tolarjev, prednost- ne naloge pa bodo med drugim izgradnja dodatnih učilnic v Cerkven j aku, vodovoda^ v KS Sveta Trojica in ceste Žice-Sv. Ana. Osrednja letošnja obvez- nost v družbenih dejavnostih pa je dokončanje nove telovadnice v Voličini. Svetniki bistvenih pripomb na proračun niso imeli, strinjali so se tudi s predlogom občinske uprave o zamiku plačil za nekatere letošnje naložbe v prihodnje leto. Tajnik občine Lenart Edo Zorko je povedal, da namenjajo kar 40% proračun- skih sredstev za naložbe, kar je veliko. Proračun so pred zase- danjem sveta obravnavali tudi v vseh odborih, zato so ga svetniki brez kakšnih bistvenih pripomb sprejeli. Govorili so še o modernizaciji in obnovi krajevnih in lokalnih cest, o razširitvi vodovodnega omrežja in o uporabi sredstev iz tekoče proračunske rezerve. Seja je bila razgibana, na trenutke tudi polemična, zlasti še v smeri iskanja razlogov za vse večje ne- zadovoljstvo in razpadanje občine. Brez razprave se sprejeli pobudo KS Benedikt za izločitev iz občine Lenart in us- tanovitev samostojne občine. Ta predlog bodo posredovali držav- nemu zboru, že junija pa pričakujejo nove podobne pobu- de od KS Sv. Trojica, Sv. Ana in Cerkvenjak. Povsod želijo na svoje. M.Toš SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Ko se ustavilo v/oIrL. Vsaj dvoje je zdaj že jasno: želez- ničarska stavka je povzročila ve- liko gmotno škodo in izzvala raz- lične reakcije^ ne vse v podporo stavkajočim. Se naprej pa ostaja nejasno, ali je do stavke sploh moralo priti. So bile v času pred njo izkoriščene vse možnosti za sporazum med delodajalci in de- lojemalci? So drug drugega sploh hoteli poslušati? Eni in dru- gi se v javnosti pojavljajo s protis- lovnimi podatki in eni in drugi do- kazujejo, da so ravno njihove utemeljitve najtočnejše, najbolj resnične. Ravno zaradi tega je najnevarnejše vsakršno "brezre- zervno" opredeljevanje za eno ali drugo stran. Vsekakor pa je nekaj stvari ned- voumnih. Železnica je služba po- sebnega pomena, od nje je ne- posredno odvisna usoda velike- ga dela gospodarstva in drugih služb in že zaradi tega bi bilo tre- ba storiti vse, da do stavk ne bi prihajalo. V zvezi s tem bi bilo tudi za sindikate slabo, če bi se pokazalo, da je res tisto, kar zadnje dni nekateri čedalje bolj poudarjajo, da na železnicah gle- de na socialni položaj tam za- poslenih pravzaprav ni bilo pra- vih razlogov za stavko, ki sicer zdaj ogroža položaj mnogih dru- gih delavcev, ki so socialno veli- ko bolj ogroženi in v slabšem gmotnem stanju. Nekdo bo mo- ral hitro razjasniti (bo to delovno sodišče?), ali so bila med stavko zares grobo kršena stavkovna pravila, zakaj niso bila upošteva- na vsa določila v zvezi s stavkan- jem na železnici, zakaj je stav- kovni odbor proglasil za neregu- laren in celo protiustaven odlok vlade o zagotavljanju minimuma prometa med stavko zaradi za- gotavljanja širših državnih inter- esov in preprečevanja večje škode. Sindikat je od ustavnega sodišča zahteval, da oceni ustav- nost vladnega sklepa, ustavno sodišče pa je za zdaj sindikatom na železnici in železniški upravi naročilo, naj sklep vlade izvajajo, dokler v zvezi z njim ne bo izreklo svojega mnenja. Veliko je tudi ugibanj in špekula- cij zaradi odločitve direktorja Slo- venskih železnic Marjana Rekar- ja, da suspendira z njihovih de- lovnih mest vodjo stavkovnega odbora in člane odbora zaradi tega, ker naj bi prekoračili poob- lastila in povzročili železnici še dodatno gmotno škodo. Nekate- ri mislijo, da se je Rekar s tem ne- dopustno vmešal v stavko in pra- vico delavcev do stavke, Rekar pa pravi, da stavka ni v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in sklepom vlade, ukrepanje zoper ogranizatorje in udeležence stav- ke pa je po njegovem mnenju v skladu s predpisi in ne pomeni preprečevanja stavke, če je ta v skladu s predpisi. V imenu stav- kajočih pa Slavko Kmetic, vodja stavkovnega odbora, poudarja, da pomeni Rekarjevo ukrepanje "črn dan za slovensko demokra- cijo, svetel pa za sindikate in del- avsko solidarnost". Suspendirani stavkovni odbor so namreč podprli tudi nekateri drugi sindi- kati in stranke - ZLSD, SDS in SKD. Kmetic je zahteval preklic najnovejših ukrepov in zagotovi- tev delovnopravne zaščite stav- kajočih. Hkrati je pozval general- nega direktorja Slovenskih želez- nic Marjana Rekarja, naj odstopi, ta pa je nemudoma odgovoril, da za to ne čuti nobene potrebe. NEUTEMELJENO STAVKANJE? Ob železničarski stavki nekateri razmišljajo tudi takole: V tem tre- nutku za Slovenijo zagotovo ne more biti koristno široko stavkov- no gibanje. Zato bi morali vsi partnerji v socialnem sporazu- mevanju - predstavniki vlade, de- lodajalcev in delojemalcev - skrajno premišljeno (in tudi kom- promisno) odgovoriti na vse so- cialne izzive, da bi preprečili kon- flikte večjih razsežnosti. V takšnih razmerah je stavka železničarjev (z očitno nerealnimi in v primeri z drugimi dejavnostmi pretiranimi zahtevami za povišanje dohod- kov) nevaren presedan. V prime- ru železnic vsekakor lahko govo- rimo o nacionalnem problemu in posebnem nacionalnem inter- esu. V razmerah, v kakršnih sta slovensko gospodarstvo in velik del zaposlenih v njem, ni ravno normalno (in najbolj solidarno do drugih), če se za stavko odloča kolektiv, ki po vseh primerljivih kazalcih ni socialno najbolj ogrožen in ki je hkrati še izdatno podprt od države, torej iz pro- računa, ki ga napajajo tudi tisti, ki imajo nižje plače od stavkajočih. Tako je Gospodarska zbornica Slovenije v posebni izjavi opozo- rila, da "zahteve stavkajočih na Slovenskih železnicah niso us- klajene z realnimi možnostmi slo- venskega gospodarstva. Četudi bi jim jih s stavko uspelo uveljavi- ti, bodo negativne posledice pre- segle morebitne koristi in že tako težki pogoji poslovanja sloven- skega gospodarstva se bodo še bolj zaostrili." Bruno Korelič, direktor koprske luke, ki je največji poslovni part- ner Slovenskih železnic, pa opo- zarja, da ima lahko stavka "kata- strofalne in dolgoročne posledi- ce za celotno slovensko gospo- darstvo". V Luki Koper se bojijo, da bo dolgotrajna blokada pro- meta preusmerila njihove dolgo- letne partnerje v druga jadranska pristanišča. Sporočilo iz Kopra se glasi: "Če bo Luka ostala brez poslov, bodo brez dela tudi Slo- venske železnice. Najbrž pa si tudi železničarski sindikati ne želijo žagati najbolj trdne veje med uporabniki njihovih stori- tev." Vodstvo Slovenskih železnic je po prvih treh dnevih stavke spo- ročilo, da znaša škoda v želez- niškem tovornem prometu okoli 106 milijonov tolarjev. Po podat- kih železniške uprave bi moralo ob doslednem spoštovanju stav- kovnih pravil od 476 vlakov voziti 422, vendar jih je vozilo le 44. USTVARJANJE IZ- REDNIH RAZMER Komentatorka Dela ugotavlja, da je odločitev vodstva Slovenskih železnic "o odstranitvi stavkovne- ga odbora in nekaterih stavka- jočih morda pravno sporna, ven- dar ima vlada zelo malo manevr- skega prostora, da ukroti želez- niške sindikate, ki ustvarjajo iz- redne razmere v državi. Ce iz- pustimo obrabljeno zgodbo o njihovih plačah, ki so nad pov- prečjem gospodarstva tako rekoč že skoraj 26 let, pa poda- tek, da še niso izplačali skoraj 52 milijard tolarjev, ki jih dolgujejo državi za prispevke in davke (k temu prištejmo denar, ki ga je dala država za sanacijo - 680 mi- lijonov tolarjev za prestrukturiran- je delavcev in 13 milijard tolarjev za odplačilo pred letom 1993 nastalih dolgov), ni zanemarljiv. Tudi v predlogu proračuna za prihodnji dve leti se povečuje znesek subvencij za železnico." Če bodo železničarji vztrajali pri zahtevah in uničevali ne le pod- jetje, v katerem delajo, temveč tudi druga ter ogrožali delovna mesta tistih, ki so v teh letih od- plačevali njihove dolgove, je vprašanje, kako se bo vse skupaj končalo, se sprašuje komenta- torka. Nekdanja poslanka ZLSD in pro- padla kandidatka za predsedni- co te stranke dr. Mateja Kožuh Novak pa piše: 'Tovariši želez- ničarji, držite se. Koliko novo- dobnih politikov vas je podprlo? Da ste žakelj brez dna, pravijo. Da se ne znate modernizirati- Skrivajo se za zakoni. Vztrajajte. Vprašajte gospode v vladi in par- lamentu, kje so oni našli denar za vsakodnevna pota pred vrata razvitih, kjer moledujejo za vstop v prestižno družbo, da bodo lahko v bodočnosti s podporo nemega, spretno zastraševane- ga in varanega ljudstva še globlje posegali v skupni žakelj in pobirali drobtinice z mize Naj- bogatejših v svoje žepe..." Jak Koprive f CDNIK -29. MA.I 1997 OD TOD IN TAM -13 PTUJ / o delitveni bilanci Sporni še poslovni prostori in stanovania prejšnjo sredo sta mestno občino Ptuj obiskala državni pod- sekretar ministrstva za lokalno samoupravo Milan Železnik pomočnik državne službe ministrstva za lokalno samoup- ravo Andrej Čokert. Za zaprtimi vrati sta se pogovarjala z vodstvom mestne občine Ptuj in tudi z župani novih občin na ptujskem o delitveni bilanci in delitvi občine. Obiskala pa sta tudi primestni četrti Hajdina in Markovci, kjer so sprejeli sklep o izločitvi iz mestne občine Ptuj in ustanovitvi novih občin Hajdina in Sv. Marko. S člani sveta primestne četrti gajdina in projektno skupino za ustanovitev nove občine Hajdina sta se Zeleznik in Čokert sestala v hotelu Roškar v Hajdošah. Ob tej priložnosti je Milan Železnik odgovarjal tudi na naša \prašanja. TEDNIK: Kakšen je bil na- men vašega obiska v mestni občini Ptuj? M. Železnik: "Prišli smo na povabilo župana mestne občine Ptuj. Z župani novih občin na Ptujskem smo se pogovarjali o delitvi premoženja bivše občine Ptuj. V'mestni občini Ptuj so bili v prejšnjem letu sprejeti nekateri kriteriji za delitev premoženja med pravne naslednice občine. Pri sestavi delitvene bilance pa so se zadeve nekoliko zataknile. Naš namen je bil, da bi pomagali pri razreševanju odprtih vprašanj delitvene bilance. Dru- go vprašanje pa se je nanašalo na ustanovitev novih občin, ki pa ga nismo posebej razčlenjevali glede na veliko zahtev o ustano- vitvi novih občin, ki jih imamo v vladni službi. Obisk v mestni občini Ptuj je u-ajal zelo dolgo in ne glede na sporne zadeve je bil učinkovit. Pri nekaterih odprtih vprašanjih delitvene bilance smo se uspeli dogovoriti. Sporno pa je ostalo še vprašanje delitve poslovnih prostorov in stanovanj. Načelno pa smo se že dogovorili tudi o ustanoviteljskih pravicah in ka- pitalskih deležih v javnih podjetjih. Glede ustanovitve novih občin pa velja povedati, da sta v mestni občini Ptuj dani dve po- budi, in sicer primestnih četrti Hajdina in Markovci. Hajdinska pobuda je že nekaj časa znana, je legalna in v glavnem izpolnjuje kriterije, ki jih zahteva zakon o ustanovitvi občin. Markovsko, ki je nova, pa bomo še proučili. Kar zadeva ustanovitev novih občin, je naše stališče, da je potrebno spoštovati zakon, ki je bil sprejet in ki določa tudi kri- terije in postopek za ustanovitev novih občin. Želimo pa tudi, da se mestni svet mestne občine Ptuj jasno opredeli do ustanovit- ve novih občin na svojem območju. Preveč imamo namreč danes opravka z nedoločenimi mnenji, kar nam onemogoča na- daljevanje postopka. Če bo mestna občina Ptuj dala pozi- tivno mnenje, potem bo tudi predlagateljica ustanovitve no- vih občin. Če bo njeno mnenje negativno, lahko predlaga tel j sko funkcijo prevzame sama kra- jevna skupnost oziroma četrt. Tako piše v zakonu, tega si nis- mo mi izmislili." NOVE OBČINE DOBRO ZAŽIVELE TEDNIK: Kaj se bo sedaj do- gajalo s pobudami za ustanovi- tev novih občin? Trenutno je vloženih že 65 pobud za ustano- vitev novih občin. M. Železnik: "Trenutno jih je sicer res 65, vendar ocenjujemo, da jih bo še več. V tem trenutku potekajo v državnem zboru ak- tivnosti za sprejem sklepa o pričetku postopka za ustanovi- tev novih občin. S tem sklepom opredeljujemo točen rokovnik poteka aktivnosti za ustanovitev novih občin. Vse pobude bomo zelo temeljito preučili in in ob upoštevanju zakona preko vlade tudi predlagali ustrezne rešitve za ustanovitev novih občin. Re- ferendumi bodo spomladi nas- lednje leto na tistih območjih v Sloveniji, ki jih bo državni zbor določil kot referendumska območja za ustanovitev novih občin. Po referendumih bo spre- jet novi zakon o ustanovitvi občin. Volitve v nove občine pa naj bi bile izvedene konec pri- hodnjega leta." TEDNIK: Kateri pa so os- rednji problemi delovanja no- vih občin? M. Železnik: "Problemov na področju lokalne samouprave je več. Dejstvo pa je, da je nova lo- kalna samouprava v določeni meri zelo dobro zaživela, razen v nekaterih okoljih, kjer se srečujemo s problemi blokad dela županov in občinskega sve- ta. Naša ocena je, da so nove občine zaživele in zelo dobro de- lujejo. V vladni službi smo dos- lej obiskali okrog 40 občin in ob teh obiskih ugotovili, da so potrebne nekatere spremembe na področju lokalne samoupra- ve. V mislih imam predvsem spremembe zakona o lokalni sa- moupravi in o financiranju občin, kjer občine zelo močno poudarjajo, da je potrebno za nji- hovo delovanje zagotoviti večji delež sredstev. Predvsem je nji- hova zahteva, da se zagotovijo sredstva za kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem, ker za ta področja občine v tem trenut- ku ne prejemajo nobenih sredstev." MESTNI SVET NAJ BI VODIL ŽUPAN TEDNIK: Kaj pa lahko po- veste o oblikovanju pokrajin? M. Železnik: "O tem potekajo intenzivne razprave. Zakon o postopku za oblikovanje pokra- jin je pripravljen. V vladni službi predlagamo, da se o njem v državnem zboru najprej izvede t. i. predhodna razprava, ki jo določa tudi poslovnik državnega zbora. Ocenjujemo namreč, da je okrog pokrajin še toliko odprtih vprašanj politične narave, da se bo potrebno najprej poenotiti o teh vprašanjih in šele nato izpel- jati postopek. Na nek način se je lokalna uprava utrdila, zato je težko pričakovati, da bi v tem trenutku občine, ki delujejo lo- kalno, del svojih pristojnosti prenašale na pokrajino. Bolj se zavzemamo, da bi država del svojih pristojnosti prenesla na pokrajino." TEDNIK: V mestni občini Ptuj ugotavljajo predvsem težave pri delovanju mestnih in primestnih četrti. Kakšno pa je mnenje vladne službe za lokal- no samoupravo o tem? M. Železnik: "Tudi to vprašanje je predmet spremem- be zakona o lokalni samoupravi. Mi že imamo ustavno določbo ustavnega sodišča, ki nas na neki način zavezuje, da moramo pravni status, ki so ga dobile mestne ali primestne četrti ozi- roma krajevne skupnosti, vsebinsko določiti, zato bo v tem smislu sprejeta sprememba za- kona o lokalni samoupravi, kjer bomo zelo natančno določili pravne vsebine (pravne spo- sobnosti) četrtne skupnosti, kra- jevne skupnosti ali podobno." TEDNIK: Kakšne spremem- be pa bo zakon prinesel glede županov in mestnih svetov? M. Železnik: "O spremembah na tem področju je veliko razp- rav in pobud. Predvsem gre za to, da se točno določijo razmerja med županom in občinskim sve- tom. V teh mnenjih prevladuje, da naj bi bil župan tisti, ki naj bi vodil občinski svet. S tem bi tudi poenostavili lokalno samoupra- vo. V večini primerov ugotavlja- mo, da so problemi med župa- nom in občinskim svetom osebne narave. Kljub temu pa je pri tem potrebno nekaj nerediti tudi na področju zakonodaje, da se ti tehnični problemi na neki način razrešijo po vzoru nemških ali avstrijskih občin, kjer župan istočasno vodi občinski svet." MG PTUJ / ptujski peko je star 50 let Diskoni - nagrada za dobro delo Za ptujski Peko je bil v sobo- to, 24. maja, prazničen dan. Ob 50-letnici poslovanja so odprli diskont za prodajo čevljev. To je Pekov drugi diskont v Slove- niji, prvi dela v Tržiču kot to- varniška prodajalna. Vodstvo Peka je z odprtjem diskonta v Ptuju svojo ptujsko prodajalno nagradilo za dose- danje 50-letno uspešno delo. Med 60 Pekovimi prodajalnami v Sloveniji je ptujska vedno pri vrhu, februarja letos je bila s 1200 prodanimi pari čevljev peta. Med predvidenimi lokaci- jami v severovzhodni Sloveniji so se odločili za Ptuj, ker so prepričani, da gre za kolektiv, ki bo tudi to nalogo odlično opra- vil. Dan pred odprtjem diskonta je ptujsko prodajalno Peko obis- kal tudi generalni direktor Ja- nez Bedina, ki se mu je pridružil direktor prodajne mreže Milan Jazbec. To pa je bila tudi pri- ložnost, ko so se srečali nekdanji delavci ptujske prodajalne Peko, med njimi tudi prvi prodajalec in dolgoletni poslovodja Frido Pešl. Danes prodajalno vodi Marija Jaušovec, ki je povedala, da je v ptujski prodajalni trenutno za- poslenih skupaj z njo osem ljudi. Gre za že uigrani kolektiv, saj jih Večina skupaj dela že skoraj dva- jset let. Lani so prodali 22 tisoč parov čevljev, letos pa jih bo za- gotovo še več; k temu bo svoje prispeval tudi diskont, ki so ga ljudje že prvi dan dobro sprejeli. Take gneče, kot je bila v soboto, že dolgo niso imeli. Zahteva pa takšna prodaja veliko več dela kot klasična. Nova poslovodkin- ia Marija Jaušovec (do konca prejšnjega leta je prodajalno vo- dila Rozika Vedemjak) se spo- minja, da so včasih prodali veli- ko več čevljev. Se pred dvajseti- mi leti je veljalo nepisano pravi- lo, da si si za vsako zabavo in drugo slovesnejšo priložnost nioral omisliti nove čevlje. Res pa je, da prodaja čevljev v Peko Tržič je svoj drugi diskont za prodajo čevljev odprl v Ptuju. Foto: T. Mohorko zadnjem obdobju znova narašča. V ptujski prodajalni Peko so Pe- kovi izdelki zastopani v 75 odstotkih, nekaj jih je iz dokupa. Zelo dobro so založeni tudi s športnimi copati Adidas, Nike in Mizuno ter s športnimi oblačili in torbami. Pomembno mesto zavzema tudi usnjena ga- lanterija. Ob jubileju si želijo, da bi jim kupci ostali zvesti in da bi priha- jali še pogosteje kot doslej. MG PTUJ / STEKLA JAVNA PRODAJA DELNIC KK PTUJ Napfeiie kmetlisko podjeiie no trgv 21, maja je Kmetijski kombinat Ptuj pridobil vsa potrebna dovoljenja za začetek javne prodaje svojih delnic. Tako se ta teden začenja javna prodaja, v kateri imajo prednost fizične osebe, ki lahko delnice podjetja zamenjajo za certifikate. Kmetijski kombinat Ptuj je bodočim solastnikom ponudil del- nice v vrednosti 1,75 milijarde tolarjev. KK Ptuj je največje slo- vensko kmetijsko podjetje, ki obdeluje 4 tisoč hektarjev kme- tijskih površin. Poleg tega znaša njihova letna proizvodnja 70 tisoč prašičev, 45 tisoč ton močnih krmil in 2,5 milijona litrov vina. Podjetje opravlja še trgovsko in servisno dejavnost, poleg tega je tudi 100-odstoini lastnik podjetja Terme Ptuj, ki je eden nosilcev turizma na ptujskem območju. Za javno prodajo delnic so zagotovili sedem vpisnih mest: na sedežu podjetja. Muzejski trg 2. Ptuj; v Novi KBM - Podružnici Ptuj, Ekspozituri Novi trg 1; v oddelku Likvidature Centrale Nove KBM v ulici Vita Kraigherja 4, Maribor; v podružnici Nove KBM v Slovenski Bistrici, Titova c. 55; v ekspozituri Nove KBM v Ormožu, Ptujska c. 2; v Novi Ljubljanski banki. Podružnici Ljubljana, poslovalnici na Trgu republike 2; v Podružnici Nove LB v Celju, v poslovalnici na Mariborski cesti 1. JB VIDEM / 26. seja sveta občine ObSnska stavba kmalu pod streho Za uvod v 26. redno sejo sveta občine Videm so se svetniki sestali na gradbišču nove občinske stavbe. Župan Franc Kir- biš jih je seznanil s potekom gradnje in približno razporedit- vijo prostorov. "Predvsem zaradi tega," kot je poudaril, 'ker mnogi svetniki še niso bili na gradbišču in glede na govorice o razkošnem objektu, ki da ga gradi občina Videm." Nižji del objekta ni bistveno višji od prejšnje kulturne dvorane, saj bi sicer zapiral haloški pogled na vi- demsko cerkev, objekt pa je v odmi- ku od ceste nekoliko dvignjen. Os- novna gradbena dela so v glavnem končana, trenutno je v gradnji os- trešje. Župan je svetnike seznanil, da bo s kreditom, ki ga je najel izvajalec, Gradbeno podjetje Korpar, možno pokriti streho in vgraditi okna. Sicer pa bo najprej zaprt spodnji, garažni del, kamor bo občina preselila svoje avtomobile. Poleg osnovnih gradbe- nih del so končana tudi vodovodna in elektroinstalacijska dela. Kako bo z nadaljevanjem gradnje, je odvisno od finančnih sredstev. Poleg pisarn občinske uprave bo v novi zgradbi skladišče civilne zaščite, pisarna kra- jevne skupnosti, policijska pisarna, matični urad, poročna dvorana, se- jna soba in seveda velika večna- menska dvorana v pridičju. V nadaljevanju torkovega zasedan- ja so svetniki občine Videm na hitro sprejeli nekaj formalnih odločitev, prvo temeljitejšo razpravo pa name- nili zahtevku vzgojnovarstvene orga- nizacije za višje cene njihovih stori- tev. Zahtevek za višje cene je bil po starostnih skupinah otrok različen, največji je zahteval skoraj 29-odstot- no podražitev. S tako višino novih cen se svetniki niso strinjali in so upoštevali predlog mestne občine ter dovolili povišanje cen v povprečju za 6,4 odstotka. Najdlje so se zadržali pri štirih točkah dnevnega reda, ki so se nanašale na krajevne skupnosti. Pri pregledu porabe sredstev po KS je župan poudaril, da je bilo v dveh letih v infrastrukturo vloženih okoli 3 milijone mark, da so bila sredstva porabljena tam, kjer je bilo najnujne- je, in da bodo v prihodnje prišli na vrsto tudi drugi kraji v občini. Pri porabi sredstev za leto 1996 je pri posameznih krajevnih skupnostih izkazan dolg, čemur je ostro naspro- toval predvsem svetnik iz KS Podlehnik. Motil ga je namreč izraz dolg, čeprav KS ni nikomur nič dolžna. V resnici gre za prenos ob- veznosti plačila dela lani opravljenih del iz letošnjega občinskega pro- računa. Iz podatkov, ki jih je pripra- vila strokovna služba, je razvidno, da občani za sklenjene pogodbe dolgu- jejo občini nekaj nad 3 in pol milijo- ne tolarjev. Svetniki so zahtevali ta- kojšnjo izterjavo dolgov, če to ni mogoče, pa je potrebno dolgove iz- terjati s tožbo. Svetniki so razpravlja- li tudi o urgentnih dopisih krajevnih skupnosti. Najostreje je znova nasto- pil svetnik iz KS Podlehnik, med drugim z zahtevo po takojšnjem pristopu k financiranju loka- cijskoprojektne dokumentacije za osnovno šolo Podlehnik ter z zahte- vo, da se sredstva, ki ostajajo od pobrane komunalne takse na me- jnem prehodu Gruškovje, namenijo izključno KS Podlehnik za urejanje komunalne infrastrukture. Precej prahu je dvignil predlog občinske uprave, da se za financiranje kra- jevnih skupnosti nameni 200 tolar- jev na prebivalca. Po daljši razpravi so sklenili, da prejmejo krajevne skupnosti akontacijo v višini 250 tisoč tolarjev za funkcionalne stroške in enak znesek za opremo prostorov, o dodatnih sredstvih pa bodo sklepa- li po analizi dejanskih stroškov poslovanja KS. Precej navzkrižnih stališč je bilo pri poročilu o delu posameznih odborov občinskega sveta, nekak opomin je pri tem dobil odbor za statutarno-pravna vprašanja, saj zaradi njegove večkrat- ne nesklepčnosti ni bilo mogoče začeti postopka za spremembo občinskega statuta, kar zahteva pora- janje novih KS in želja po izločitvi dela Lancove vasi. Med pregledom pošte pa so se svetniki jezili nad pos- topkom imenovanja ravnatelja, to- krat videmske šole. "Vse šolske prob- leme naj bi kot ustanoviteljica reševala občina, mnenje sveta pri iz- biri ravnatelja šole pa ni pomem- bno!" J. Bračič MARIBOR/KBM INFOND ŠE ZBIRA CERTIFIKATE Zadnji dan je 30. junij Tridesetega junija bo potekla veljavnost certifikatov. Do tega dne je le še malo možnosti za tiste, ki svojega certifi- kata še niso zamenjali za delnice podjetij ali investicijskih družb. Infond Zlat, tretji sklad KBM Infonda, bo zbiral certifikate še vse do zadnjega dne. KBM Infond zagotavlja vsem vlagateljem certifikatov varno in dol- goročno donosno naložbo. Do tridesetega junija ponuja možnost vsem, ki svojega certifikata doslej še niso vložili ali pa jim je na cer- tifikatnem računu ostal še del neizkoriščenih sredstev. Družba za upravljanje investicijskih skladov KBM Infornd je v treh letih v svo- je štiri sklade zbrala skoraj 27 milijard tolarjev certifikatnih sredstev. Januarja letos je njihov četrti sklad, Infond Zlat, razpisal tretjo izdajo delnic z razpisanim kapitalom 3,33 milijarde tolarjev, skupna višina razpisanega kapitala tega sklada pa znaša 9 in pol mi- lijarde tolarjev. Doslej je v ta sklad vpisalo svoje certifikate že okoli 25 tisoč slovenskih državljanov, do omenjenega 30. junija pa lahko to storijo še zamudniki. Za certifikate in gotovino lahko njihove del- nice vpišete na vpisnih mestih sirom Nove KBM, Zavarovalnice Maribor in v vseh enotah Pošte Slovenije. Novost za delničarje skladov KBM Infond je ponudba nove KBM, ki imetnikom delnic teh skladov ponuja možnost pridobitve i>ot- rošniškega posojila na podlagi zavarovanja posojila z zastavo pra- vic iz delnic. Lastniki delnic imajo možnost dobiti posojilo za čas enega leta po obrestni meri T -h 8 odstotkov za varčevalce Nove KBM in T -I- 9,5 odstotka za nevarčevalce. Za zavarovanje lahko posojilojemalci uporabijo tudi delnice ožjih družinskih članov. JB 14 - OD TOD IN TAM 29. MAJ 1997 - TEDNIH ORMOŽ / iz kleti vinarja 96\ Zlato fz ormoških gorit Ormoška klet praznuje letos 30-letiiico obstoja in je že lep čas priznana slovenska klet, ki na tržišče pošilja čudovita vina. V zadnjih letih so njihov trud kronala številna domača in tudi tuja priznanja ter jo uvrstila v vrh evrop- skega in svetovnega vinarstva. Današnji Jeruzalem VVS Ormož, ki ga vodi Matija Koci- per, je zrasel iz nekdanjega kom- binata in je po obdobju večjih in manjših uspehov dosegel svoj cilj, da prevzame in predela vse grozdje, ki je pridelano v Ljuto- mersko-ormoških goricah. S tem je klet upravičila svoj obstoj in letno v njej predelajo med 3 in 4 milijone litrov vina, za katerega grozdje pridelajo na okrog 600 hektarjih vinogradov. Uresničili so vizijo, da se vse vino proda pod zaščito geografskega porekla in blagovno znamko. Jeruzalem je prvo privatizirano vinograd- niško-vinarsko podjetje v državi, ki ima status delniške drtižbe. Svoj dobiček vračajo v obnovo vi- nogradov in letos jih bodo obno- vili kar 30 hektarjev. Ob obletnici so potegnili tudi črto pod svojimi predstavitvami na vinskih sejmih in razstavah, kjer se je nabralo veliko priznanj in odličij. Jeruzalem Ormož je najuspešnejši udeleženec vinske- ga sejma v Ljubljani, kjer so v mi- nulih letih nabrali 11 šampionov in veliko število velikih zlatih in zlatih medalj. Zadovoljni so, da lahko potrošniku ponudijo kvali- tetno vino, saj svoje vino prodajo na domačem trgu. Povpraševanje po njem pa je zares veliko, saj ra- zen arhivskega vina, ki ga name- Direktor Jeruzalema VVS Ormož Matija Kociper noma pustijo v kleti, letino vsako leto razprodajo. V jubilejnem letu so zaključili tudi večino investicij, vključno z novimi poslovnimi prostori. Di- rektor marketinga Zlatko Zadra- vec je povedal, da poleg vinogra- dov nenehno pomlajujejo tudi kadre, ki s svojim znanjem in de- lom prispevajo k uspehu. Najno- vejša nagrada ormoški kleti je zlata medalja iz Bruslja. Slovenija je na Concours Mondiale de Bru- xelles sodelovala s 13 vzorci, Ormož pa s 4. Konkurenca je bila izjenmo ostra, saj je bilo skupno 1180 vzorcev, polovica teh pa je bila francoskih. Skupno je nasto- pilo 25 držav, ki v vinskem svetu kaj pomenijo. V tržnem pomenu je bruseljska medalja primerljiva z lanskim Montrealom, kjer so Ormožani prav tako dobili naj- višje priznanje med slovenskimi vinarji. Medajo si je prislužil sau- vignon, letnik 96, redna polnitev. V Ljutomersko-ormoških gori- cah je s sauvignonom zasajenih okrog 80 hektarjev, najboljši pa zraste v okolici Koga. V ormoški kleti so še posebej veseli, da na- grajeno vino potrošnik lahko kupi kjerkoli po Sloveniji, saj so ga pridelali skoraj 100.000 stekle- nic, cena pa tudi ni prehuda - okrog 800 tolarjev. Pogosto se namreč zgodi, da visoke nagrade prejmejo polnitve, ki so v zelo omejenih serijah in je nagrajeno vino praktično nemogoče kupiti. Ormoška klet je tudi nosilec la- skavega naziva vinar leta 1996, ki so ga prejeli na 1. slovenskem vinskem kongresu. Po pogodbi imajo pravico vsa vina iz svoje kleti opremljati s tem nazivom, kar je dober kažipot zlasti za tiste neopredeljene kupce, ki se težko znajdejo pred bogato obloženimi policami. Postopoma bodo to oz- nako dobila vsa vina ormoške kleti. Enologinja Andreja Brglez je poudarila, da so uspehi plod dela in truda velikega števila rok in glav, saj lahko v kleti izobliku- jejo dobro vino le, če dobijo iz vi- nogradov kakovostno grozdje. vk PTUJ / razmere v kz ptuj se urejajo Pozornast gospodarieniu Na drugem izrednem občnem zboru Kmetijske zadruge Ptuj je bil 5. maja letos za predsednika upravnega odbora zadruge izvoljen Afaj^an Hergan. Kot je znano, so na tem občnem zboru izvolili nov upravni in nadzorni odbor in di- rektorja. Pred tem so v začetku aprila oba oigana vodenja in nadzora v zadrugi razrešili, vse skupaj pa je imelo kore- nine v nesoglasjih na rednem občnem zboru 28. februarja. Razmere v Kmetijski zadrugi Ptuj so bile nekaj časa neja- sne, kar se je začelo kazati tudi na gospodajenju. V pogo- voru z novim predsednikom upravnega odbora želimo po- jasniti, kakšne so razmere v zadrugi danes. Marjan Hergan: "Zadeve zno- traj Kmetijske zadruge Ptuj se urejajo. To lahko trdim tudi po prvem sestanku upravnega odbo- ra. Odločitve smo sprejemali so- glasno, brez preglasovanj. V stan- ju, kakršnem je bila zadruga prejšnje mesece, bi bilo težko go- spodariti. Nezaupanje do zadruge je po izvolitvi novih organiov vo- denja popustilo in največji part- nerji so že nakazali možnost po- novnega sklepanja pogodb. Naj omenim samo Eto Kamnik, MIP Nova Gorica, Pinus Rače - sode- lovanje z njimi poteka tako kot pred temi dogodki." S kakšnimi problemi se je sreči! novi upravni odbor na prvi seji? Marjan Hergan: "Pogovarjali smo se predvsem o podpisu po- godbe z novo izvoljenim direk- torjem, imenovali smo tudi nekaj komisij, ki so potrebne za nemo- teno delo v zadrugi, sprejeli pa smo tudi nekatere popravke pos- lovnika o delu upravnega odbo- ra." Vaša naloga bo tudi priprava novih oziroma popravek sedanj- ih pravil zadruge, saj so bila rav- no pravila mnogokrat sporna točka številnih razprav. Marjan Hergan: "Zadružna pravila so dobra, to nam sedaj trdijo pravniki. Vendar bo do ne- katerih popravkov teh pravil mo- ralo priti, saj so napisana tako, da na nekaterih področjih nekaj dopuščajo, na drugi strani pa to prepovedujejo. Zaenkrat pa smo dali prednost proizvodnji in ure- sničevanju sklenjenih pogodb na področju kmetijske proizvodnje." Članom zadruge in vsem, ki imajo sklenjene kooperacijske pogodbe, torej lahko sporočimo, da ni bojazni, da njihovi proiz- vodi ne bi bili prodani. Marjan Hergan: "Vsem članom zadruge in drugim, ki s svojo proizvodnjo sodelujejo s Kmetij- sko zadrugo Ptuj, sporočam, da ni nobene bojazni, da pogodbe ne bi Marjan Hergan, predsednik upravnega odbora KZ Ptuj bile realizirane. Zadeve gredo v pravo smer, to nam potrjuje tudi aprilski rezultati, ki so bili v pri- merjavi s prvim tromesečjem boljši." J. Bračič DORNAVA / domačini se sprašujejo Bomo izgubili 110/- lepsi baroini dvore€? v Dornavi se je lani samoinicativno organiziral odbor za obnovo najlepšega baročnega gradu na Slovenskem. Njihova opozorila, da je grad v zelo slabem stanju, so namenjena predvsem vsem tistim, ki so kakorkoli odgovorni za njegovo usodo. Lani so organizirali že nekaj dobrodelnih koncertov, s katerimi so pritegnili kar ne- kaj obiskovalcev, na posebnem žiro računu pa so zbrali tudi nekaj prispevkov. Danes ob 13. uri pa pripravljajo v gradu okro- glo mizo z naslovom Evropski biser temni in to nas skrbi. Nanjo so povabili predstavnike strokov- nih institucij, odgovorne za usodo gradu, od mi- nistrstva za kulturo, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda za naravno in kulturno dediščino do vseh tistih, ki bi lahko prispevali, da bi v gradu, potem ko bodo za se- danje prebivalce zgradili novi dom, našli ustrez- no dejavnost. Čeprav je dornavski dvorec po državnih meri- lih uvrščen med spomenike prve kategorije, želijo domačini na takšen način pokazati, da je njegova usoda skupna skrb. MS OD TOD IN TAM GORIŠNICA • Danes seja občinskega sveta Svetniki občine Gorišnica se bodo danes ob 17. uri sestali na redni seji, ko naj bi podpisali pogodbo z bodočim najemni- kom gostinskih prostorov pred gradom Bori. V obravnavi imajo osnutek odloka o komunalnem nadzo- ru, uskladitev dejavnosti OŠ Gorišnica in obsežno poročilo odbora za gospodarstvo. Občinskemu svetu naj bi da- nes poročale komisije za kme- tijstvo, turizem in dodeljevan- je kreditov, izbrali pa naj bi še najugodnejšega izvajalca za sa- nacijo plazov in ponovno go- vorili o možnostih ureditve le- karniške enote v Gorišnici. TM KIDRIČEVO • Na seji sveta o povišanju najemnin člani občinskega sveta v Ki- dričevem se bodo danes ob 18. uri sestali na redni seji in po- novno razpravljali o spremem- bah in dopolnitvah prostor- skih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana. Sprejeli naj bi tudi pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, trans- port in odlaganje komunalnih odpadkov, izdali soglasje za novo lekarniško enoto v Gorišnici ter k cenam vzgojno- varstvenih storitev. Med točkami dnevnega reda je tudi povišanje vrednosti točke za poslovne prostore, povišale pa naj bi se tudi najemnine za vrtove in garaže v občini. Ki- dričevski svetniki se bodo da- nes seznanili tudi s potekom delitvene bilance z nekdanjo ptujsko občino in z informaci- jami Gradbenega inštituta gle- de ogrevanja v naselju Ki- dričevo. TM LESKOVEC • Ustanavljajo turistično društvo v Krajevni skupnosti Lesko- vec so se pred tednom zbrali krajani na ustanovnem zboru turističnega društva, drugega v videmski občini. Z nekaterimi popravki so sprejeli le statut društva, o nalogah in ciljih pa naj bi govorili na drugem zbo- ru. Leskovec z okoliškimi kraji naj bi s pomočjo TD pripravil celovitejšo turistično ponudbo za obiskovalce tega konca Ha- loz in vinske turistične ceste. Posamezniki so menili, da bi lahko skupaj več ponudili in pripravili, veliko bolje predsta- vili kraj, kdaj v prihodnje pa izdali zloženko. TD Leskovec v tem času šele nastaja, saj vodstvo društva še ni imenova- no, nič se še ne ve o letošnjih nalogah, tamkajšnja šola pa je že podudila sodelovanje s podmladkom TD. TM PTUJ % Ob sredah z Združeno listo Območni odbor Združene liste socialnih demokratov Ptuj pod vodstvom nove pred- sednice Anke Ostrman uvaja nove oblike in metode dela. Ena prvih je uvedba pogovo- rov s člani predsedstva in dru- gimi člani stranke o aktualnih dogodkih, stališčih in proble- mih. Ti pogovori bodo na sedežu stranke v Prešernovi 29 vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 19. ure. MG SLOVENSKA BISTRICA • Za kvalitetnejšo gostinsko postrežbo Vsem gostinskim delavcem, ki bi se radi naučili spretnega komuniciranja s svojimi gosti, je podjetje IMPOL KAD- RING iz Slovenske Bistrice pripravilo 9. junija poseben se- minar kontaktne kulture, na katerem bodo sodelovali priz- nani strokovnjaki. MS PTUJ / društvo nekadilcev ob svetovnem dnevu nekajenja Slovenija ima po ugotovitvah kadilcev najbolj rigorozni protitobačni zadkon, ki je pričel veljati 19. novembra lani. Nekateri členi zakona so začeli veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu, za gostince pa je veljal polletni rok, v kate- rem so morali poskrbeti za izpolnitev zahtevanih pogojev. Do 18. maja so v gostinskih ob- jektih, kjer strežejo hrano, mora- U določiti prostore za nekadilce in kadilce ter jih ustrezno označiti. Zdravstveni inšpektor- ji so pričeli poostren nadzor nad izvajanjem 15. člena zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki govori, da je prepo- vedano kajenje v javnih prosto- rih razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. Goste, ki bodo kršili to določilo zakona, čaka kazen 5 tisoč tolarjev, last- nike lokalov pa 250 tisoč. Pet tisoč tolarjev kazni pa čaka tudi vsakogar, ki ga zalotijo, da kadi v delovnih prostorih, kjer to ni dovoljeno. Na delovnem mestu je kajenje namreč dovoljeno le v prostorih, ki jih določi delodaja- lec in ki so fizično ločeni od de- lovnih prostorov, kjer to ni dov- oljeno. Vsak delavec ima tudi pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljanje dela v prostorih, kjer ni tobačnega dima. Pet tisoč tolarjev kazni pa mora plačati tudi vsak, ki ga za- lotijo, da kadi v prostorih držav- nih organov, ki so namenjeni stikom s strankami. Z zakonom je v celoti prepovedano kajenje v zdravstvenih organizacijah, vzgojno-varstvenih zavodih, slaščičarnah in mlečnih restav- racijah. Prejšnji petek sta se za ure- sničevanje zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v ptujskih kolektivih, zavodih, v prostorih državnih organov, šolah in v gostilnah zanimala tudi predsednik Društva neka- dilcev Viktor Pilinger in članica izvršnega odbora društva Silva Razlag. Obiskala sta dopisništvo Večera v Ptuju, upravno stavbo Perutnine, Bolnišnico Ptuj, gos- tinski lokal Perutnine Ptuj na Novem trgu, Pepsi bar Merca- torja SVS, prostore Upravne enote Ptuj in mestne občine Ptuj, v Šolskem centru Ptuj pa jima zaradi odsotnosti ravnatelja niso dovolili ogleda njegove pi- sarne ali katerekoli zbornice. Ugotovila sta, da so za zgledno uresničevanje zakona o omeje- vanju uporabe tobačnih izdelkov od ogledanih lokalov poskrbeli le v gostinskem lokalu Perutni- ne in v Pepsi-baru. Sicer pa bo Društvo nekadilcev ugotovitve teh obiskov podrobneje obdelalo na prihodnji seji izvršnega odbo- ra. MG PTUJ filatelisti ob novi ptulski pridobitvi Filatelistično društvo Ptuj se aktivno vključujejo v aktualna doga- janja mesta in okolice. V počastitev odprtja novega ptujskega podvo- za, ki ga bodo svečano odprli 6. junija, so izdali 350 filatelističnih ku- vert, ki jih bodo na ta dan pričeli prodajati na pošti. Samo ta dan pa bo mogoče na pošti dobiti oziroma uporabiti priložnostni žig z napi- som Otvoritev ptujskega podvoza in 6. 6.1997, 2250 Ptuj. MG Kuverta, izdana ob odprtju ptujskega podvoza f CDNIK - 29. MAJ 1997 OD TOD IN TAM -15 pTUJ / o pobudah za ustanovitev novih občin V zadnjem času se mnogi pogovori v mestni občini Ptuj sučejo okrog ogroženosti njenega statusa glede na pobudi 23 izločitev dveh četrti (Hajdina in Markovci) in ustanovi- tev novih občin. O tem smo se pogovarjali z Brankom prumnom, svetnikovm državnega sveta, ki je zastopnik lo- l^^lnih interesov ptujskega območja v državnem svetu in sočasno tudi predsednik komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega sveta, v času nastajanja ozi- loma oblikovanja mestne občine Ptuj pa je vodil takratni ptujski izvršni svet. TEDNIK: Kaj je pomenila us- tanovitev mestne občine Ptuj? B. Brumen: "Državni zbor Re- publike Slovenije je konec leta 1994 sprejel zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Na območju tedanje občine Ptuj je bila z zakonom ustanovljena mestna občine Ptuj in osem občin, na ravni Re- publike Slovenije pa 147 občin, od tega enajst s statusom mestne občine. Ocenjujem, da je iz raz- vojnega, družbenega in gospo- darskega vidika pridobljeni sta- tus mestne občine za Ptuj in območje Spodnjega Podravja s Prlekijo, Halozami in Sloven- skimi goricami, ki gravitirajo nanj, kratko in dolgoročno naj- pomembnejša pridobitev po osamosvojitvi Republike Slove- nije. Status mestne občine nam- reč pomeni, ker v Sloveniji še nimamo regij oziroma pokrajin, da je Ptuju ponovno priznan status razvojnega žarišča in sre- dišča nacionalnega pomena. V procesu izgrajevanja države navznoter (organiziranje lokal- ne samouprave, uprave, sodstva, pokrajin) je pridobljeni status nujni pogoj za pridobitev statu- sa regionalnega središča. Sploh pa to velja za Ptuj, ki mu je bil status s komunalno reformo v 60. letih odvzet in je bil "utopl- jen" v centralnoplansko regijo Podravja s središčem v Maribo- ru. Pridobljeni status mestne občine sam po sebi seveda še ne pomeni statusa pokrajine - regi- je, temveč predstavlja možnost, da mesto razvije razvojne, upravne, kulturne, gospodarske in druge potenciale in instituci- je, s katerimi deluje v širšem prostoru, ter s tem prisili državo, da alocira institucije re- gionalnega pomena na Ptuj, ki si s tem pridobi status regional- nega središča. Zakon o lokalni samoupravi namreč navaja vse- bine in pogoje, ki jih morata mesto in območje izpolnjevati, da sta lahko mestna občina. Na Ptuju smo od leta 1990 ciljno vzpodbujevali vsebine in institucije, ki jih po zakonu mestna občina mora imeti, jih pa na Ptuju še ni bilo ali pa ne v zadostni meri: okrožno sodišče, lokalna TV in tisk. Bistra, gle- dališče, knjižnica, bolnišnica, srednje- in višješolski programi, delovna mesta, posebej v storit- venih dejavnostih, carina, ban- ka, mestni avtobusni proemt, kmetijska in gospodarska zbor- nica, tudi z mejami nove občine Ptuj. Ob sprejemanju zakona o ustanovitvi občin smo uspeli prepričati predlagatelja (vlado RS na predlog IS in SO Ptuj), da Ptuj izpolnjuje večino predpisa- nih pogojev in da so tisti, ki jih še ne izpolnjuje, zajeti v razvoj- ni strategiji in programih. Na odločitev državnega zbora so se odzvala mesta in občine, ki jim ni uspelo pridobiti statusa mest- ne občine, pa so prepričani, da jim to v primerjavi s Ptujem pri- pada (Jesenice, Piran, Krško, Postojna ...). Ustavno sodišče Republike Slovenije je na predlog prizade- tih odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je naložilo, da mora nave- deno neskladje odpraviti najka- sneje šest mesecev pred razpi- som naslednjih lokalnih volitev. Kot sporno oziroma potrebno preverbe izpolnjevanja pogojev navaja v odločbi tudi mestno občino Ptuj. Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je 22. maja letos sprejela sklep o začetku postopka za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, na podlagi katerega se bo po sprejemu na državnem zboru pričel postopek, po kate- rem se bodo obravnavale zahte- ve in predlogi občin in svetov krajevnih skupnosti za nove občine oziroma spremembe občin, ustanovljenih s prvim ja- nuarjem leta 1995. V okviru tega postopka bo verjetno opravljen tudi postopek prever- be odločitev iz leta 1994. Na ptujskem območju je več zahtev za nove občine oziroma spre- membe sedanjih. Ob zahtevah iz Žetal, Vitomarcev, Trnovske vasi-Destrnika sta se pojavili tudi zahtevi iz primestnih četrti Hajdina in Markovci v mestni občini Ptuj." TEDNIK: Kaj pomenita ti zahtevi, je z njima ogrožen sta- tus mestne občine Ptuj? B. Brumen: "Zakon o lokalni samoupravi v 16. členu določa, da .mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 20 tisoč prebivalcev in najmanj 15 tisoč delovnih mest, od tega polovico v terciarnih in kvartal- nih dejavnostih in je geograf- sko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. Število delovnih mest je bilo za Ptuj ob znanih dejst- vih (v proizvodnih obratih na Ptuju se je zaradi centralnoplan- ske regije Podravja opravljala pretežno proizvodna funkcija, razvojne, marketinške, finančne in druge poslovne funkcije pa v matičnih podjetjih v Mariboru, Novem mestu in drugje) najbolj sporen pogoj ob uveljavitvi sta- tusa mestne občine Ptuj leta 1994. Zato tudi razvojna usme- ritev Ptuja s prioritetami v tu- rizmu in storitvenih dejavnos- tih. Bojim se, da bi ustanovitev novih občin Hajdina in Sv. Marko v tem trenutku, ki je uso- den za status MO in želeno po- krajino - regijo, z znižanjem šte- vila prebivalcev in delovnih mest, možnosti Ptuja, da ohrani pridobljeni položaj in status, zelo ogrozila. Sploh pa, ker naj- bližji sosedi, ki imajo politični vpliv na državni ravni, niso naj- bolj naklonjeni Ptuju - mestni občini in pokrajinskemu sre- dišču in ker bo zakonodajalec moral pri odločitvah dosledno upoštevati predpisane zakonske pogoje." TEDNIK: Kaj pa bi bilo v tem trenutku po vašem vendarle potrebno narediti, da se ohrani pridobljeni status? B. Brumen: "Rešitve, ki bi za- dovoljila vse interese, očitno ni. Dejstvo je, da reforma lokalne samouprave ni enkratno dejan- je, temveč proces, katerega ses- tavni del je teritorialna kompo- nenta. Mreža občin se bo spre- minjala, medtem ko bo država mrežo upravnih in regionalnih središč zelo verjetno, tudi na podlagi dogovora v lokalnih skupnostih, vzpostavila za dlje časa. Zato menim, da bi kazalo resno preučiti razloge za zahte- ve za ustanovitev novih občin in dinamiko ter jih uskladiti z in- teresi širšega prostora. Prepričan sem, da je za bodoči razvoj Ptuja, Spodnjega Podrav- ja s Prlekijo, Halozami in Slo- venskimi goricami status mest- ne občine Ptuj in jutrišnja po- krajina, najboljše zagotovilo, da bo v širšem prostoru nado- meščen razvojni zaostanek in omogočen želeni razvoj. Zato mora Ptuj s stalnimi razvojnimi in združevalnimi iniciativami ponuditi "izvenmestnemu" pre- bivalstvu in občinam institucio- nalno, kadrovsko, kulturno, ko- munalno, politično in drugo podporo v njihovih razvojnih prizadevanjih." TEDNIK: Koliko so v okoljih, kjer predlagajo ustanovitev novih občin, imeli stike z vami glede na to, da v državnem sve- tu vendarle predstavljate lo- kalne interese ptujskega območja? B. Brumen: "V osebnih stikih z župani in predlagatelji novih občin sem bil seznanjen s pobu- do ter zaprošen za mnenja in podporo. V okviru parlamentar- ne obravnave pobud za ustano- vitev novih občin in preverbo obstoječih bo ta problematika obravnavana tudi na državnem svetu Republike Slovenije, pred tem pa tudi na komisiji za lokal- no samoupravo, ki jo vodim. Odločitev bo sprejel državni zbor na predlog vlade, mnenje, ki ga bomo pripravili v držav- nem svetu, pa zanj ni obvezu- joče. Državni svetniki in pose- bej komisija za lokalno samou- pravo bomo aktivni v vseh fazah sprejemanja zakonodaje. Sam bom kot zastopnik lokalnih in- teresov ptujskih občin poskušal v čim večji meri upoštevati določila zakona in interese teh občin." Spraševala: MG PTUJ / 2. prleška konjenica Danes stari na Turnišiu Ljubitelji organiziranih pohodov s konji v naravi (tre- kingov) imajo po zadnjih podatkih v Sloveniji na voljo že dvanajst tovrstnih pohodov. Od lani do letos se je po podatkih Konjeniške treking zveze Slovenije število po- hodov povečalo za osem Treking tako postajajo v Slove- niji vse pomembnejši del turistične in špcntne pcHiudbe. Danes, 29. maja, je ob deve- tih napovedan začetek 2. tra- dicionalne prleške konjenice. GIZ Poetovio Vivat, Konje- niški klub Skorba, Country club Ptuj in KK Ptuj - Tur- nišče so kot člani že omenjene Treking zveze Slovenije aktiv- ni organizatorji tridnevnih or- ganiziranih konjenic - haloške in prleške. Na letošnji prleški konjenici sodeluje med 25 in 30 konjenikov, nekateri se bodo pridruževali sproti. Ude- ležujejo se je tudi konjeniki enote UNZ Maribor. Predsed- nik konjenice Branko Bru- men (stotnik je Slavko Stre- lec) je povedal, da bodo v treh dneh premagali 150 km dolgo pot, med drugim se bodo usta- vili na številnih turističnih kmetijah, kjer jim pripravljajo prisrčne sprejeme, prav tako jih bodo svečano pričakali tudi župani občin, ki so prev- zele pokroviteljstvo nad kon- jenico. Trasa se začenja na Ptuju oziroma Turnišču in za- jema: Šturmovce, Novo vas, Mezgovce, Polenšak, Trnov- ce, Kamenščak, Ljutomer, Noršince, Bolehnečice, Janžev Vrh, Negovo, Cogetince, Cer- kvenjak, Vitomarce, Bodkov- ce, JurŠince, Podvince, Ptuj in Turnišče, kjer konjenike zno- va pričakujejo v soboto, 31. maja, ob 18.30 uri. Uro pred tem naj bi jih na Mestnem trgu v Ptuju pozdravil tudi župan mestne občine Ptuj iVli- roslav Luci. Pokrovitelji letošnje 2. prleške konjenice, ki povezuje ljubitelje narave in terenskega jahanja, so Fun- dacija dr. Antona Trstenjaka ter župani občin Ptuj, Ormož, Ljutomer, Radenci, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Lenart, Destrnik-Trnovska vas, Juršinci in Dornava. Haloška konjenica bo letos od 1. do 4. oktobra. MG Izžrebani reševalci nagradne tisoče križanke Pravilno geslo nagradne križanke: Tisoča Tednikova križanka. Nagrajenci so: I.-3. celoletna naročnina na Tednik: Denis Krajnc, Muzejski trg 2 a, Ptuj; Matej Rus, Orešje 47, Ptuj; Marija Petek, Hajdoše 12 a, Ptuj; 4.-7. polletna naročnina na Tednik: Karolina Rotvajn, Tržeč 11, Videm pri Ptuju; Romana Korpar, Župečja vas 59, Lovrenc na Dr. polju; Janko Selinšek, Mariborska 61, Ptuj; Romana Popošek, Trubarjeva 7, Ptuj; 8.-10. čestitka z dvema melodijama med tednom na radiu Ptuj: Marta Tavzelj, Tibolci 6, Gorišnica; Malči Rus, Slomškova 4, Ptuj; Marija Bolkovič, Ulica Jožefe Lackove 26, Ptuj; 11.-13. glasbena kaseta: Ivan Ogrinc, Skorba 35, Ptuj; Konrad Rižner, Spuhlja 22, Ptuj; Majda Malinger, Gerečja vas 79, Haj- dina; 14.-16. mali oglas do 15 besed v Tedniku: Viktorija Dabič, Kve- drova 3, Ptuj; Mojca Horvat, Kvedrova 5, Ptuj; Betka Pravdič, Turški Vrh 34 a, Zavrč; 17.-19. mali oglas do 15 besed pa radiu Ptuj: Anica Kamenšek, E)raženci 49 a, Ptuj; Matjaž Hebar, Žvab 41, Ivanjkovci; Stan- ko Meglic, Skorba 36 b, Ptuj. Nagrajencem čestitamo. Za nagrade naj se oglasijo v tajništvu družbe Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Uredništvo KIDRIČEVO / poletno kopališče odpira vrata plaina ma wm Danes so v Kidričevem odprli poletno kopališče in s tem pričeli poletno kopalno sezono 97, v kateri pričakujejo vsaj takšne rezultate kot v prejšnjem letu. Novo v tej sezoni je ponudba športno-rekreativne dejavnosti in animacija gostov. Po čistoči vode in higieni kopališča je bilo kidričevsko lani po oceni Go- spodarske zbornice Slovenije - Združenja za gostinstvo in turi- zem tretje med 15 ocenjenimi. Kidričevsko kopališče je eno najstarejših v Sloveniji. "Temperatura vode v bazenih je do 25 stopinj Celzija. Voda je sveža, živa, prozorna in čista, v naravnem okolju, idealna za utrjevanje duha in telesa, za pre- ventivno zdravljenje, če se tega le zavedamo. Kopališče slovi tudi po izredni urejenosti okolja in čudovitih drevesih, ki so po- glavje zase. Stoletna drevesa so pravi zdravniki," je ob začetku kopalne sezone v Kidričevem povedala Antonija Krajnc, di- rektorica podjetja Vital, ki upravlja s kopališčem. Podjetje Vital se je na torkovi tiskovni konferenci predstavilo z novo predstavitveno mapo, ki vsakemu, ki jo vzame v roke, da vedeti, da ima opravek s kolek- tivom, ki ničesar ne prepušča naključju in želi svojim obisko- valcem ugoditi z najboljšo sto- ritvijo. Moto njihovega dela sta kvaliteta in znanje. Ponudbo poletnega kopališča predstavlja- jo tako, da jo bo marsikateri rade volje zamenjal za dopust ob morju. Športna igrišča za velike in male, pravljični grad, trije ba- zeni, dobra hrana (izbrana po- nudba za vegetarijance) - vse je zastavljeno tako, da se bodo gostje pri njih tudi v hudi polet- ni vročini dobro počutili. Če je vreme lepo, se pri njih koplje tudi do 1500 in več kopalcev od blizu in daleč. Nasploh se v pod- jetju Vital za goste zelo trudijo. Letos so po eno brezplačno kar- to za kopanje podarili vsakemu maturantu. Cena kopanja so več kot ugod- ne. Odrasli bodo za celodnevno karto plačali med tednom 550, ob koncu tedna 650 tolarjev, za otroke je celodnevna karta 400, ob koncu tedna pa 500 tolarjev. Popoldanska vstopnica za odrasle je 450 tolarjev (ob koncu tedna 500), za otroke 350 tolar- jev (ob koncu tedna 400). Za se- zonsko karto bodo letos odrasli plačali 10.500 tolarjev, otroci od 4. do 14. leta starosti 8500. V predprodaji, ki traja do 20. juni- ja, bodo sezonske karte cenejše za tisoč tolarjev. MG mrUJV turistično društvo za vojašnico Videokaseta in pelargoniie Ptujsko vojašnico so v petek obiskali predstavnika tu- rističnega društva Ptuj in podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker. Poveljniku vojašnice Jožetu Murku in pomočniku za motiviranje in informiranje Vladu Vin- dišu so izročili videokaseto o zgodovini Ptuja avtorjev Miše Potočnika in Tjaše Mrgole-Jukič, ki bo dobro- došel pripomoček za seznanjanje nabornikov o mestu, v katerem bodo preživeli nekaj mesecev svojega življenja. 19. in 20. maja so v ptujski vojašnici na služenje vojaškega roka sprejeli 400 novih nabornikov, od tega jih je največ iz Prekmurja. V so- boto in v nedeljo so si ti pod strokovnim vodstvom ptuj- skih Vedut ogledali znameni- tosti mesta in grad, zavrteli pa so jim tudi v petek podarjeno videokaseto o Ptuju (kaseto o zgodovini Ptuja je Turistično društvo Ptuj izdalo ob svoji 110-letnici v prejšnjem letu). Vlado Vindiš je povedal, da vsaki novi generaciji mladih vojakov pokažejo znamenitos- ti mesta in gradu. Pokažejo jim vse tisto, na kar smo Ptujčani ponosni. Predsednik turističnega društva Ptuj Albin Pišek je poveljnika ptujskega vojašnice seznanil tudi z dru- gimi akcijami turističnega društva Ptuj in ptujski vojašnici, ki je že dve leti zma- govalka med malimi vojašni- cami v akciji Turistične zveze Slovenije, podaril 100 pelar- gonij. Dvakrat osvojeno lov- oriko želijo osvojiti tudi tret- jič, kar bo po besedah povelj- nika Jožeta Murka zelo težko, ker si za to prizadevajo tudi drugi. Stočlanski kolektiv vojašnice predstavlja ob 400 mladih pomemben turistični potencial, na katerega je računati tudi v bodoče, zato je potrebno narediti vse, da se bo mesto Ptuj mladim vojakom lepo predstavilo in da bodo za prijazno podobo poskrbeli tudi drugi, ki v njej odgovarja- jo za turistično ponudbo. Pri- zadevanje za selitev vojašnice zunaj mesta pa je po besedah podžupana Ervina Hojkerja potrebno razumeti kot priza- devanje, da se jim zagotovijo še boljši pogoji za strokovno delo, ki ga izvajajo. Urejenost vojašnice pa ni po- membna samo za njene delav- ce in mlade vojake, temveč tudi zaradi vse pogostejših obiskov častnikov iz drugih krajev Slovenije in tudi iz tu- jine - Avstrije, Madžarske ter držav Nata. V petek so jih na primer obiskali častniki iz Kamnika. Da bi se lažje pred- stavljali, so izdali tudi pred- stavitveno mapo, za zdaj v slo- venskem jeziku, načrtujejo pa tudi izdajo v tujih jezikih. Znak koranta ohranjajo na- prej, šestletna tradicija je na- redila svoje, sedaj imajo ko- rantov znak tudi na unifor- mah. Svečana zaobljuba nove ge- neracije mladih vojakov bo 6. junija. MG 16 - NASVETI 29. MAJ 1997 ■ TEDNIK Belvši ali špafglji Danes bo oddaja namenjena belušem, za katere vse pogosteje slišimo izraz šparglji. Beluši veljajo za znanilce pom- ladi, vendar jih je večina pobira- la komaj sedaj. Najokusnejši so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja raz- ličnih barv. Včasih so bili naj- bolj cenjeni snežno beli beluši, danes pa pogosto slišimo, da mnogi zelenih belušev ne bi za- menjali za snežno bele, saj vse- bujejo več mineralnih snovi in vitaminov ter so okusnejši. Nemci in Belgijci imajo najra- je debele bledo rumene beluše ali bele beluše, ki jih režejo iz kupov zemlje, še preden poku- kajo iz nje. Francozi in Italijani pa imajo raje zelene in vijo- ličaste beluše, ki se obarvajo ta- koj, ko pokukajo iz zemlje. Tudi s primerjavo cene so zeleni beluši cenejši, saj jih lažje goji- mo kot bele. Večina sladokuscev ima zaradi izrazitega okusa raje zelene beluše. Najprimernejši toplotni posto- pek za beluše je kuhanje. Ker so beluševe glavice zelo občutljive, jih kuhamo tako, da jih povežemo v šop in postavimo pokonci, tako da gledajo iz vode in se kuhajo v vodni sopari. Pred kuhanjem jih lahko tudi odrežemo in jih kuhamo le par minut ter jih dodamo v jed tik pred serviranjem. Ne glede na to, ali jih kuhamo v vodi ali vodni sopari, je čas kuhanja zelo kratek. Bele beluše moramo pred uporabo zmeraj olupiti oziroma odstraniti debelo olesenelo lupi- no, zelene beluše pa olupimo samo spodaj. Lupljene belušev ne predstavlja posebne težave, saj jih večina gospodinj lahko olupi kar z roko, tako da na rahlo vščipnemo lupino in jo potegnemo proti vršičku belušev, lahko pa si pomagate z ostrim tankim nožem. Če imate na vrtu veliko belušev, jih lahko konzervirate. Najpogosteje jih shranimo v zamrzovalno skrin- jo, tako da smo jih olupili in na hitro zblanširali v slani vodi, ali jih vložimo v slanico. Če bi žele- li, da ostanejo dalj časa v slanici, jih po vlaganju v slanico čez en teden ponovno pasteriziramo s steklenicami vred. Tako kon- zervirane lahko uporabite za vse možne jedi iz belušev. Iz belušev pogosto kuhamo juho, sploh je zelo cenjena kremna beluševa juha, ki ji za jušni vložek ponudimo posebej kuhane beluševe vršičke. Pri- merni so tudi za prilogo, kot sa- mostojna ali mešana zelenjavna priloga. Najpogosteje jih ponu- dimo z raztaljenim surovim maslom, lahko pa tudi z izdatno masleno omako. Pri nas beluše pogosto pripravljamo s pre- praženimi drobtinicami, hladne pa lahko ponudimo tudi z oma- ko vinegrette, ki jo izboljšamo s sesekljanimi trdo kuhanimi jaj- ci in peteršiljem. Za pečenje beluše diagonalno narežemo na poljubno velike koščke. Pripravimo jih tako, da jih na hitro prepražimo na mar- garini ali maslu. Če imate neko- liko večje beluše, jih lahko tudi dušite v majhni količini juhe, juho nato odlijete ali izparite, dodaste na kocke narezano sla- nino, jo na hitro prepražite, da zadiši, in prilijete nekoliko raz- redčeno kislo smetano, dobro premešate in ponudite kot pri- logo ali samostojno jed. Po vrhu lahko potresete s peteršiljem, drobnjakom ali koprcom. Beluše lahko tudi ocvrete. Manjše mlade poganje narahlo solimo in po želji popramo ter jih povaljamo v moki, nato pa v žvrkljanem testu, ki smo ga pri- pravili s snegom, ter na hitro ocvremo. Zraven ponudimo eno izmed majoneznih omak ali omako iz kisle snietane ali na- vadnega jogurta. Če imate bele beluše in nekoliko debelejše, je čas cvrenja daljši. Beluše lahko pripravimo tudi kot kanelone oziroma z nade- vom za kanelone tako, da jih na maslu ali margarini na hitro opečemo ali zdušimo, ohladimo in pripravimo bešamel omako. Ohlajeni bešamel omaki doda- mo zdušene beluše in narahlo premešamo. Spečemo tanke palačinke, jih premažemo z na- devom, zavijemo v obliki kane- lonov, položimo v dobro pomaščen pekač, potresemo z naribanim sirom ali prelijemo s kislo smetano, ki smo ji dodali eno jajce, in postavimo v pečico za 10 minut, da se zapeče. Ponu- dimo kot samostojno jed s sola- to ali kot prilogo. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU # ^ V VRTU ^ Vrt v rožniku: Po daljšem sušnem obdobju je konec maja vendarle nekoliko omočilo posevke vrtnin, sadne in okrasne vrtove ter okrasne trate. Po vsakem dežju opravimo v vrtu plitvo rahlanje tal z ročnim kultivatorjem, grebačem, krampičem ali nožastimi grabljami. S plitvo obdelavo tal zdrobimo zaskorjeno povrhnjico, prekinemo rast kalečim plevelom, in kar je najpomembnejše, z rahljanjem tal ohranjamo vlago v tleh in preprečimo njeno prenaglo izhlapevanje. V SADNEM VRTU, kjer doslej nismo opravljali rednega varstva pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, se je na poganjkih slivovih in češplje- vih dreves pojavilo skodrano listje. Vzrok za to je lahko glivična bolezen češpijeva kodravost. Dre- ves, okuženih s to boleznijo, ne bo več mogoče ozdraviti, bomo pa jih poškropili z 0,05 % dela- nom SC 750, da bi preprečili širjenje te bolezni še na zdrave dele rastline. Če pa v notranjosti skodranih listov najdemo uši, kar je najčešče po- jav za kodranje listja v tem času, napadena dre- vesa dvakrat v presledku 10 dni poškropimo z 0,2 % basudinom, 0,1 % pinoronom ali 0,1 % me- tasystoxom. K škropivu je koristno dodati kakšno listno gnojilo, da listom omogočimo po močni izčrpanosti hitrejše okrevanje in ponovno asimi- lacijo. Ne pozabimo na nego cepljencev, če smo pomladi cepili sadno drevje. Poganjki iz cepičev so se doslej že močno razvili, da lahko dosežejo v dolžino 10 cm. Iz podlage okrog cepilnega mesta odstranjujemo vejice in poganjke, ki so doslej imele za nalogo prehranjevati cepič ter obraščanje rane na cepilnem mestu. Poganjke cepiča privezujemo ob podlago ali čepe, da jih veter ali kaj drugega ne poškoduje ali odlomi. Porežemo tudi vezivo, da se to ne bi zarastlo v lubje in povzročilo motenj pri pretoku hranilnih i snovi. Če pa so se na cepiču pojavili cvetovi ali ■ se celo zavezali plodovi, jih odstranimo. Čeprav je po letošnji spomladanski pozebij pomrznilo mnogo cvetja na sadnem drevju in so\ zavezani plodiči že sami po sebi močno raz-i redčeni, se med različnimi sadnimi vrstami inj sortami v sadnem vrtu najdejo tudi odpornejše, | ki so si naložile preobilen rod. Pri jablanah in^ hruškah še nekoliko počakamo, da se zavezani' plodiči razredčijo v junijskem odpadanju, pri breskvah, nektarinah in debeloplodnih slivah pa! opravimo redčenje plodičev, ko ti dosežejo veli- kost lešnika. Po rodni veji pustimo na vsakih 10> cm po en dobro razvit plod, ostale pa odstrani-i mo. Gostoto plodov odloča tudi število listja, saj^ je za normalno prehrano ploda potrebno 20 do i 25 listov, da bi pridelali kakovosten pridelek sad-j ja. ; Medtem ko v ZELENJAVNEM VRTU že nekaj; časa pobiramo pridelke zgodnjih vrtnin, pa se žej moramo pripraviti na setev in sajenje vrtnin, ki jih i bomo potrebovali v pozni jeseni, preko zime inl do zgodnje spomladi prihodnje leto. Med' takšnimi je na vsakem vrtu gotovo nepogrešljiv^ por. i Por je med vsemi vrstami čebulnic za pridelo- vanje najmanj zahtevna vrtnina. Prezimi v naj- hujših zimah, škodljivcev nima, oboleva tudi ne in tudi za rodovitnost tal ni zahteven, kot je to čebula. Je med redkimi vrstami vrtnin, ki jih na vrtu lahko nabiramo sveže celo leto. V nekaterih svetovnih kuhinjah mu pripisujejo posebno mes- to. Cenjen je kot jušna zelenjava, v prikuhah, so- latah in kot priloga raznim jedem. Ker je odporen na rastlinske bolezni in škodljivce, pri pridelovan- ju ni potrebno varstvo s kemičnimi sredstvi, kar zagotavlja, tudi če ga kupujemo na trgu, da je biološko neoporečna in zdrava vrtnina. Seme pora kali dva do tri tedne. Če ga sejemo v začetku junija na vrstni razdalji 1,5 cm, med se- meni nanj pa nasujemo do 2 cm debelo plast zemlje kompostovke, bodo sredi julija do 20 cm visoke in za svinčnik debele sadike že primerne za presajanje. Če je zemlja suha, gredo en dan pred presajanjem zalijemo. Sadikam prikrajšamo konice listov in korenin. Sadimo jih 15 cm nara- zen. S sadilnim klinom naredimo 15 cm globoko jamico, vanjo postavimo porovo sadiko in nato nanjo rahlo vlivamo vodo, da se korenine po ja- mici enakomerno razporedijo. Rastna doba je pri poru glede na sorto različna, najmanj pa 20 ted- nov od setve do pridelka. Pridelek lahko pobira- mo 6 mesecev. Med letom ga plitvo okopavamo, in ko doraste dovolj v višino, steblo postopoma zasipavamo, s čimer ga belimo, saj sta količina in kakovost pridelka odvisni od dolžine beljenega stebla. V OKRASNEM VRTU so najzgodnejše spom- ladanske cvetnice končale obdobje cvetenja. Od j nekaterih že pobiramo semena ali čebulice, po-i spravljamo njihove ostanke, izpraznjena mesta i pa pripravljamo za ponovno posaditev. Ko se iz- j teka cvetoči maj, se cvetenje z vso barvitostjo inl pestrostjo preliva v rožnik. Cveteti pričenjajo naj-, različnejše trajnice - drevnine in grmovnice, med, njimi najbolj cenjene in priljubljene kraljice vrtov -' vrtnice. Gojitelji cvetja v okrasnih vrtovih pa se že; pripravljamo na sajenje okrasnih cvetnic, ki bodo j zapolnile cvetno obdobje skozi poletne mesece. | Konec maja in v začetku junija sadimo enoletne; okrasne cvetnice, med katerimi je nekaj takšnih; vrst, ki so izredno prilagodljive za naše talne in^ vremenske razmere, dolgo in bogato cvetijo, z\ njihovo posaditvijo pa izpopolnimo izpraznjena? mesta v okrasnem oziroma bivalnem vrtu, na pri-^ mer ageratum, petunije, slez in plamenke. Ama- ranthus lahko zaradi svoje razsežnosti in velikosti j nadomesti kakšno po poškodbi odmrlo drevninoi ali grmovnico. S svojo trpežnostjo in barvitostjo' se odlikujejo ognjiči, mnogotere vrste aster, vo-i denke in salvije. Modra lobelija in bela lunariai bosta posajeni v nnajhni skupini cvetlično gredo; izredno popestrili. Če imamo v vrtu radi kaj ekso- tičnega, potem posadimo v skupino tri do petih sadik kteome ali pajkovke, ki lepo zapolnijo pra- zen prostor med grmovnicami. Salvije, tagetesi,- cinije in razne suhocvetke pa so že stare, preiz-! kušene cvetnice naših vrtov, ki lepo in dolgo cve-' tijo tudi v manj rodovitnih tleh. j Miran Glušič ing. agr. i PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEG. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 122. NAD Nekateri vidiki spolnosti Vplivi nairtovania rojstev na duševno zdravje - nad. in konec Seveda obstaja tudi problem, ki je obraten od problema kon- tracepcije in splava - to je ste- rilnost. O sterilnosti pri ženski običajno govorimo, če po letu dni po rednih spolnih odnosih in brez uporabe kontracepcij- skih sredstev ne more zanositi. Seveda morajo biti izvidi sper- me ob moškem partnerju v mejah normale. Znotraj celotne problemati- ke ženske sterilnosti razlikuje- mo sterilnost, ki je posledica organskih motenj in bolezni, ter tako imenovano funkcio- nalno sterilnost, ki je posledi- ca nekaterih duševnih konflik- tov. Pri slednji bodisi ni or- ganskih vzrokov ali pa se nam ob natančnejšem psihološkem proučevanju žene izkažejo kot posledica dalj časa trajajočih čustvenih problemov. Duševne stiske se vedno tako ii drugače poznajo tudi na tele- su, in če trajajo predolgo, pri- de, kot je bilo že omenjeno, najprej do nekaterih motenj v delovanju - funkcioniranju, pozneje pa tudi do okvar posa- meznih telesnih organov in sistemov. Pri ženski s funkcio- nalno sterilnostjo odkrijemo ponavadi močan podzavestni odpor proti zanositvi. Pri tem se lahko njeno zavestno sta- lišče ujema s podzavestnim. Nekatere ženske si sicer za- vestno želijo otroka, v podza- vesti pa nočejo zanositi. Med drugim spada v to skupino gi- nekologom dobro znan tip žensk, ki sicer obiskujejo zdravnike, a se nehajo zdravili v trenutku, ko se povečajo možnosti za uspeh. Tudi rea- giranje mlade ženske, ki je zahtevala, da ji naredijo splav, potem ko je po napornem in zahtevnem triletnem zdravl- jenju sterilnosti končno le za- nosila, moremo razumeti v tem smislu. Za funkcionalno sterilnost gre velikokrat tudi pri ženskah, ki zanosijo kmalu po tem, ko po dolgoletnem čakanju posvojijo otroka. Psihološka obramba pred za- nositvijo se največkrat pokaže na telesnem področju, pri čemer prihaja praviloma do motenj avtonomnega živčnega sistema (posledica tega so npr. lahko neprehodni jajcevodi) ali do motenj endokrinohor- monalnega sistema. Opazo- vanja so pokazala, da srečamo funkcionalno sterilnost poseb- no pogosto pri ženskah z enim od naslednjih tipov osebnost- ne strukture: pn duševno manj zrelih /eiiskah. Sem sodijo tiste, ki j so zelo odvisne od drugih in vstopajo v zakon predvsem iz /el|e po varnosti in zaščiti. Po- leg tega so le ženske praviloma plahe, negotove, pretirano visijo na svojih materah in imajo razne probleme na po- dročju spolnosti; I - pri agresivnih, možatih ženskah. V primerjavi s prvo skupino so te ženske močne, ambiciozne in neodvisne. I Toda njihova želja po vladanju i je le posledica podzavestnega ' protesta proti svoji ženski vlo- I Problem žensk v prvi skupi- ni je torej v njihovem podza- vestnem strahu, da bo rojstvo otroka načelo njihovo varnost, I v drugi skupini pa "bežijo" I pred nosečnostjo, ker jih sooča I z zanje nezaželeno ženskostjo. Prav zato opozarjajo strokovn- jaki, da moramo biti pri zgolj organskem zdravljenju in od- pravljanju funkcionalne steril- nosti previdni, ker lahko zano- sitev poruši osebnostno ravno- vesje ženske. Naslednjič pa se bomo dota- knili kompleksov in travm v otrokovem spolnem razvoju, mag. Bojan Sinko Krvodajalci 13. MAJ: Boris Vukan, dr. Kovačiča 4, Ormož; Dragica Mohorko, Jurovci 14; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Stojan Mlakar, Kočice 37; Jože j Levak, Rimska ploščad 8. Ptuj; Ivan Le- j sjak, Nova vas pri Markovcih; Martin I Cafuta, Gorca 69; Anica Zajšek, Sta- j nošina 9; Martin Cvetko, Gradiščak 8; j Branko Rojko, Grajenščak 28: Stojan Gorišek, Vičava 124; ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ruj; Marija Vodušek, Župečja vas 6/a; Sandi Roškar, Po- brežje 146; Janez Mere, Gromova 2, ! Ptuj; Janez Petek, Gvetkovci 107; Neža ; Erjavec. Vičava 66; Sonja Predikaka, : Šturmovci 11; Jože Ftderšek, Tržeč 34; j Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/'b; Brigita I Gorišek, Vičava 124; Milan Bombek, ! Formin 28/a; Janez Zafošnik, Lovrenc ; na Dr. polju 1; Renata Perhač, Mestni . Vrh 7; Konrad Murko, Podvinci 133/b; ' Branko Ficjan, Podvinci 94; Dragica ; Škripač, Gomilškova 12. Ptuj; Milan , Potrč. Žabjak 65; Miro Emeršič, Lanco- j va vas 56; Srečko Sitar, Lancova vas ! 58; Anita Terbuc, Kicar 119; Jožica ; Predikaka, Kicar 77; Stanko Zagoršek, ; Bukovci 72; Roman Savič, Kukava 2/a; Andrej Ptaninšek. Apače 298: Darinka Jelen, Sedlašek 56/a; Vida Maroh, Po- brežje 34; Boris Spindler, Prerad 40; Anita Slana, Stojnci 102; Zlatka Bakač, U1.25. maja 10, Ruj. 15. MAJ: Alojz Jakomtni, Vodova 4, Ruj; Jože Muhič, Mala vas 7; Sebasti- jan Jakomrni, Vodova ul. 4, Ruj; Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ruj; Matej Pte- teršek, Mihovce 20; Marija Kožic, Kraigherjeva 24, Ptuj; Franc Štih, Savin- sko 39; Anica Kmetec, Cirkovce 1/c; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Janko Berantč, Pongrce 3; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Marjan Bukšek, Ul. 25. maja 6, Ruj: Martin Gotenko, Sp. Jabla- ne 10/a; Anton Mlakar, Čučkova 11, Ki- dričevo; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Stanko Krničar, Pongrce 26/a; Tomis- lav Korez, Sp. Jablane 51; Stavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Jožef Lah, Pongrce 8; Andrej Korez, Sp. Jablane 51; Danilo Petrijan, Hajdoše 59/b; An- ton Frangež. Zg. Jablane 13; Štefan Potočnik, Sp. Jablane 36: Franc Med- ved, Zg. Jablane 10; Marjan Lah, Pongrce 15; Emil Veler, Cirkovce 76; Adoif Leva, Sp. Gorica 2; Anton Valen- tan, Starošince 13; Franc Šori, Mihovce 58; Stanko Vršič, Slavšina 36; Peter Oukarič, Slovenjegoriška 1, Ruj; Martin Polak, Starše 55/b; Štefan Vantur, Zg. Jablane 25/a; Robert Žiher, Milana Skrbinška 5, Maribor: Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Gabrijel Novoselnik, Pteterje 72; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Marijan Milinovič, Cirkovce 49/a; Alek- sander Novak, Cirkovce 22; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Milica Vršič, Slavšina 36; Stanko Libman, Šercerje- ve brigade 5. Maribor; Davorin Bencik, Kajuhova 13, Kidričevo; Žiga Medved, Sp. Jablane 54; Marjan Golob, Starše 42; Maks Beranič, Lovrenc na Dr. polju 8; Robert Pšajd, Klepova ul. 14. Ptuj: Miran Jakolič, Mihovce 56; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Franc Novak, Cir- kovce 22; Milan Munda, Pongrce 28/a; Boris Pšeničnik, Prušnikova 18, Mari- bor; Bojan Topolnjak, Krčevina pri Ptuju 65; Jure Novak, Cirkovce 22; Duško Brvar, Planinčevih 17, Miklavž na Dr. polju; Danilo Beranič, Pleterje 31/a; Mi- roslav Greifoner, Cirkovce 68/c. f EDNIK ■ 29. MAJ 1997 NASVETI -17 ^3. - 26. MAJ / TEDEN GOZDOV GanfovI na ptulskem obmeijv (jozdovi na območju občin Destmik-Tmovska vas, Doma- la, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, mestne občine Ptuj, Videm in Zavrč poraščajo 19.859 ha površin, da je gozdnatost 31-odstotna. Najnižja je na Ptujskem polju, kjer je 14-odstotna, najvišja pa v Zahodnih Halozah, Icjer je 60-odstotna. Gozdnatost se v zadnjem sto- letju ni veliko spreminjala, čeprav so se zmanjšale površine gozdov zaradi melioracij v nižin- skem delu, povečale pa so se v hribovju Haloz, predvsem zara- di zaraščanja opuščenih kmetij- skih površin. Kot zanimivost: na prodnem delu Dravskega pol- ja se je gozdnatost v zadnjih 170 letih povečala s 14 na 24 odstot- kov. Javnih gozdov je 21, zasebnih pa 79 odstotkov gozdne površine. V zasebnih gozdovih prevladuje drobna posest, saj je povprečna velikost gozdne po- sesti 1,20 ha. Kar 58 odstotkov površine gozdov je v lasti lastni- kov z manj kot 3 hektarji, kar zelo otežkoča usklajevanje po- treb lastnikov gozdov z zagotav- ljanjem ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Ptujsko področje zajema obrobje Panonske nižine z rav- ninama Dravskega in Ptujskega polja, gričevje Slovenskih goric, hribovje Haloz ter predgorskega sveta Maclja in Donačke gore. Letnih 1.000 mm padavin z ugodno razporeditvijo v rastni dobi glede na geološko podlago in dani relief so vzroki za veliko ekološko pestrost gozdov. V po- plavnem pasu ob reki Dravi so logi vrb in topol. Na dvignjeni nižini jim sledijo hrastovi in bo- rovi gozdovi. Gričevje in hribov- je poraščajo bukovi gozdovi, ki so kljub svoji navidezni eno- ličnosti ekološko zelo pestri, saj se glede na spreminjajoče narav- ne danosti v njih v manjšem ali večjem deležu pojavlja še 30 dru- gih drevesnih vrst. Razprostrajenost pomembnih skupin gozdnih združb Površina % Vrhovi in topolovi logi 4 Dobovi gozdovi 3 Gozdovi gradna in belega gabra 6 Nižinski bukovi gozdovi na nevtralnih tleh 22 Nižinski bukovi gozdovi na zmerno kislih tleh 48 Borovi gozdovi 12 Jelovi gozdovi 1 Smrekovi gozdovi 1 Gorski bukovi gozdovi 1 Ostale 2 Drevesna sestava gozdov Iglavci 21% (rdeči bor 14%, macesen 5%, jelka 1%, ostali 1%) Listavci 79% (bukev 44%, graden 11%, dob 3%, domači kostanj 7%, robinja 2%, beli ga- ber 6%, črna jelša 2%, češnja 1%, gorski javor 1%, ostali 2%) Naravna drevesna sestava goz- dov je spremenjena na 38 % površine, neskladnost z naravno sestavo je 20%. Razvojne faze gozdov Mladovja 11%, drogovnjaki 56%, debeljaki 29%, pomlajenci 4%. Na 1 ha površine gozdov je povprečno 197 kubičnih metrov lesne zaloge (prostornine sto- ječega drevja), na kateri letno priraste 5,8 m novega lesa. Na- ravne danosti omogočajo, da bi lahko priraslo 7,7 m^ novega lesa, vendar je zaradi prevelikega deleža mladih gozdov ta poten- cial izkoriščen samo 75%. Splošno lioristne funkcije gozdov Gozdovi zraven lesnoproizvod- ne funkcije pri sonaravnem go- spodarjenju optimalno opravlja- jo tudi ekološke in socialne funkcije. Pri poudarjenosti teh funkcij se lahko narekuje pose- ben način ravnanja z gozdom in omejuje lesnoproizvodni pomen gozda ali vsaj povečujejo stroški ravnanja z njim. Na ptujskem področju je od 19.859 ha gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkci- jami 1.297 ha gozdov, in sicer: - krajinski parki 952 ha - zeleni pas mesta Ptuj 15 ha - raziskovalni objekti 81 ha - gozdovi na naplavinah Drave 220 ha - gozdovi na strmih legah 29 ha, kar je 6,5 % površine gozdov. Pri raziskovalnih objektih (pragozdovih Donačka gora in Belinovec) ter gozdnih rezerva- tih (Gris-Zavrč in drugih) je gozd prepuščen naravnemu raz- voju in v njem ni dovoljeno pri- dobivanje lesa ali kakšna koli druga človekova dejavnost. Največjo površino zavzemajo krajinski parki (Šturmovec, grad Bori, ribniki Podvinci, Krčevina pri Vurberku in drugi), kjer je poudarjena estetska funkcija gozda. V krajinskem parku je možno običajno gospodarjenje z gozdom, a tako, da se ohrani es- tetska podoba krajine. Pri gozdovih s poudarjeno va- rovalno funkcijo, kot so npr. gozdovi na strmih legah, je le- snoproizvodna funkcija v podre- jenem položaju. Človekova izraba prostora sko- zi preteklost je izoblikovala tipično podobo naše kulturne krajine, v kateri gozdovi poraščajo severna pobočja, gričevja in hribovja, južna pa ra- bijo drugi kmetijski rabi. Zaradi tega in razdrobljenosti gozdnih površin je v krajini zelo velika dolžina gozdnih robov, kar povečuje njeno ekološko pe- strost. Gozdni robovi so zaradi svoje zgradbe in sestave zelo po- membni za živalski svet. To nji- hovo pestrost najlepše opazimo spomladi, ko zacvetijo plodono- sne drevesne in grmovne vrste. Andrej Kovačič, dipl.ing.gozd. Krajevna enota Zavoda za gozdove na Ptuju NUJNI UKREPI V ŽITNIH POSEVKIH Tretje dognoievanje V letošnjem letu je veliko po- sevkov, ki jih ni prizadela suša, v zelo dobrem stanju. Kmetje, ki so upoštevali priporočena tehnologijo, so žita doslej že dvakrat dognojili ter škropili proti pepelasti plesni, ki je močno napadla predvsem buj- ne posevke. Tako so pogoji za visok pridelek izpolnjeni, pod pogojem, da ne zamudimo še zadnje skupine ukrepov, ki so: - tretje dognojevanje v fazi kla- senja s KANOM v količini 150 kg na hektar - zaščita pred plesnijo - zaščita pred ušmi in strgačein - ter zaščita pred boleznimi kla- sa (fusarije, septorije) Tretje dognojevanje z dušikom vpliva na težo zrna in s tem ne- posredno na pridelek, vpliva tudi na kvaliteto pšenice, predvsem na vsebnost beljakovin. Prav se- daj, po 25. maju, je čas za tretje dognojevanje, ko žita do konca klasijo, pa še za zadnje škropljen- je proti boleznim klasa z enim naslednjih fungicidov: TILT CB 0,5 litra na hektar, FOLOCUR BT 1,25 litra na hektar ali IM- PACT 1 -1 liter na hektar. Omenjeni pripravki delujejo tudi na pepelasto plesen. V mno- gih posevkih žit se je že pojavil žitni strgač, zato priporočajo do- datek enega od insekticidov, kot so: FASTAC, 1 do 2 dl na hektar, ali KARATE, 2 do 3 dl na hek- tar. Ob zadnjem škropljenju, ki naj bi ga opravili med 25. majem in 5. junijem, lahko dodamo tudi foliamo 5 kilogramov uree na 100 litrov vode. Škropljenje opra- vimo v večernih urah, ko se ozračje ohladi. Kmetijska svetovalna služba Ptuj Ivan Brodnjakf Ing. agr. KOZMETIKA IN MEDICINA Z ROKO V ROKI lepeta pomembna dobro počuf/e Najboljša kozmetična posega sta zdravo življenje in zdra- va prehrana, so med drugim menili strokovnjaki na letošnjem aprilskem mednarodnem kozmetičnem kon- gresu, tam pa je bila tudi znana slovenska kozmetičarka Zdenka Kahne. V Parizu so opozorili na ročno limfno dre- nažo kot najuspešnejšo terapijo pri uravnavanju zelo pro- blematične kože in iskali odgovore na vprašanji, zakaj ce- lice, organi in organizem umirajo in zakaj se njihova ftmkcija z leti zmanjša. Dali so nekaj vsakodnevnih na- potkov za našo kožo, prikazali nekaj novih masažnih teh- nik in poudarili, kako pomembno je dobro počutje ob hujšanjiL Priznani svetovni kozmetičarji so poiskali možnosti, da ne bilo prevelikih negativnih vplivov okolja na naš videz, če jih že ne moremo preprečiti. Zato pa je ob tem eden od dejavnikov za pre- prečevanje raznmoževanja povzročiteljev bolezni v črevesju in s tem krepitev imunskega siste- ma vsakodnevno uživanje olivne- ga olja vrhtmske kvalitete v kom- binaciji z jogurti, ki vsebujejo nilečnokislinske bakterije (jogurta kefir in bifidus). V kombinaciji s pitjem olivnega olja organizmu namreč zagotovimo pospešeno presnovo, to pa je bistveni pogoj za izločanje strupenih snovi iz orga- nizma, ki lahko vpivajo tudi na naš videz. Strokovnjaki poudarja- lo? da si na tak preprost in naraven način uravnavamo in preprečuje- mo mnoge bolezenske težave, vsa- kodnevne stresne situacije in predvsem debelost. ŽIVETI POMENI STARATI SE Na pariškem kozmetičnem kon- gresu so v prvi vrsti opozorili tudi na ročno limfno drenažo, ki poma- ga pri uravnavanju problematične kože z aknami in mozolji, predvsem pa oblaži staranje kože. Tako zdravje kot lepota sta nepos- redno odvisna od pravilnega delo- vanja krvnege in limfnega sistema, kajti če bi oba delovala v idealnih razmerah, se človek ne bi postaral in bi ohranil mladosten videz. Mnogokrat upočasnjeni krvni ob- tok privede do lepotnih in zdravst- venih težav, potem pa prihaja do prezgodnjega staranja, tudi estets- kih problemov: celulita, debelosti, povešene in nagubane kože. Sicer pa so strokovnjaki v Parizu poudarjali, da skrb za telo pomeni zmanjšanje telesne teže, odpravo celulita, povečanje telesne kondi- cije, pravilno hranjenje, pitje nar- avnih čajnih mešanic in izločanje vode ter strupov iz telesa ob pitju navadne in mineralne vode. Seve- da priporočajo izvajanje najsodob- nejših terapij, pri katerih se upo- rabljajo obloge iz blata, aromate- rapije, ultrazvočne obdelave, li- poliza, terapije z galvanskim to- kom, mišična stimulacija, pa tudi strojna in ročna drenaža. JVled drugim je dr. Catherine de Gonrac opozorila na glikolno kis- lino kot kozmetično zvezdo leta in micropeeling s kristali, s pomočjo katerega kozmetičarji odstranjuje odmrle, poroženele celice na koži, ki so najbolj opazno znamenje sta- ranja kože. Zdenka Kahne pravi, da je vse- kakor pogoj za elastičnost, voljnost, lepo in zdravo kožo tudi zadostna količina vlage, zato stro- kovnjaki priporočajo vsakodnevno osvežitev obraza (z losionom, ki vsebuje faktorje za zadrževanje vlažnosti kože). Strokovnjaki so govorili tudi o vitaminu C kot ak- tivatorju življenjske energije, saj dobri stari vitamin C upočasni sta- ranje kože in je idealen za utruje- no, izčrpano, medlo, kuperozno, problematično in aknasto kožo. "Ne smemo pozabiti, da je lepota pomembna za vsakodnevno dobro počutje, lepota in negavanost pa sta simbol ženskosti in moškosti, simbol uspeha v poslu. Sicer pa daje rastlinsko in morsko kraljest- vo nove možnosti v kozmetiki, samo preiskusiti jih je potrebno v katerem od kozmetičnih salonov," dodaja Kahnetova. (Povzeto po poročilu Zdenke Kahne, direktorica Kozmetike Kahne iz Ljubljane, dobitnice srebrnega ceha '95 Obrtne zborni- ce Slovenije za kvaliteto kozme- tičnih izdelkov) Pripravila Tatjana Mohorko PRAVNI NASVETI / PISE: MIRKO KOSTANJEVEC Novi lakon o kmetijskih lemljišiili 5. nadaljevanje Tudi bivši ZKZ vsebuje določbe o prednost- nih upravičencih do nakupa kmetijskega zemljišča, vendar je vrstni red prednostnih upravičencev drugačen kot po sedanjem ZKZ. Tako so n.pr. po bivšem ZKZ prednostni upra- vičenci po temle vrstnem redu: 1. kmetijska or- ganizacija in kmet, ki imata kmetijsko zemljišče, ki se prodaja, že v zakupu, 2. kmetijska organiza- cija in kmet, katerih zemljišči mejita na zemljišče, ki se prodaja, 3. kmetijska zemljiška skupnost itd. Ob enakih pogojih ima kmetijska organizacija prednostno pravico pred kmetom, med kmeti pa tisti, ki mu je kmetijska dejavnost glavna. # Kdo se po sedanjem ZKZ šteje za kmeta Po 22. či. ZKZ je kmet tisti občan: a) ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih, je za to obde- lovanje ustrezno usposobljen in iz kmetijske dej- avnosti pridobiva pomemben del dohodka; V 2. odstavku istega člena je povedano, da se kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev (npr. za status kmeta), ki dosega najmanj 2/3 let- ne povprečne plače na zaposlenega Republiki Sloveniji v istem obdobju. Pripomba: Ni povsem jasno, zakaj zakonodaja- lec rabi le besedo kmetija, ne pa npr. kmetijska zemljišča. V 3. odst. istega člena je pojasnjeno, da je kmet ustrezno usposobljen, če ima najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preizkus znanja iz kmetijstva po programu kme- tijskih poklicnih ali srednjih Šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja oziroma namerava opravljati. Dokler minister, pristojen za kmetijstvo, ne bo izdal novih predpisov o vsebini in načinu opravljanja preizkusa znanja iz kmetijstva, velja že izdano navodilo o opravljanju preizkusa znanja za ugotovitev ustrezne sposobnosti za ob- delovanje kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 29/86). b) ki je morski ribič in je kot fizična oseba imetnik stalnega ribolovskega dovoljenja za ri- bolov v ribolovnem morju Republike Slovenije in iz ribiške dejavnosti, ki jo opravlja sam ali s pomočjo drugih, pridobiva pomemben del do- hodka; Pripomba: Ne vem, iz kakšnih razlogov zako- nodajalec šteje tudi morskega ribiča za kmeta in kaj je to ribiška kmetija, o kateri govori nas- lednja točka. Bivši ZKZ takih določb nima. c) družinski član osebe pod točko a) in b), če opravlja kmetijsko ali ribiško dejavnost na kme- tiji oziroma ribiški kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in jo za to ustrezno uspo- sobljen; č) ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pri- dobival pomemben del dohodka, pa zaradi sta- rosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kme- tijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obde- lavo kmetijskih zemljišč; Pripomba: Zakaj zakonodajalec tudi v točki c) m č) uporablja besedo 'kmetija", čeprav, bi bilo po mojem mnenju pravilno, da bi uporabljal be- sedi "kmetijsko zemljišče", ki jih v podobnih določbah uporablja bivši ZKZ? d) ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sam ali s pomočjo drugih obdeloval kmetij- ska zemljišča, za katera se izkaže verjetno, da jih bo pridobil, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobival pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti za ob- delovanje, o kateri sem pisal že zgoraj. # Kaj razume ZKZ pod pojmom "kmetijska organizacija" Ko sedanji ZKZ uporablja samo besedi "kme- tijska organizacija", je pri tem razumeti: gospo- darsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dej- avnost, za katero potrebuje kmetijska zemljišča, in izpolnjuje druge predpisane pogoje za opravl- janje te dejavnosti (4. odst. 22. čl. ZKS). Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet ozi- roma pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem pristojna upravna enota (glej 5. odst. 22. čl. ZKZ). e Ponudba prodaje kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda Glede na 23. čl. ZKZ mora fizična ali pravna oseba (prodajalec), ki namerava prodati kmetij- sko zemljišče, kmetijo ali gozd, ustrezno ponud- bo, opremljeno z ustreznimi podatki, izročiti v treh izvodih pristojni upravni enoti, ki ponudbo nabije na svoji oglasni deski, lahko pa tudi na oglasni deski občine in krajevnega urada. Če v roku 30 dni od dneva, ko je bila prodajna ponudba nabita na oglasno desko upravne enote, ponudbe nihče ne sprejme, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče oziroma gozd, ponudbo ponoviti. Pripomba: Zakaj je zakonodajalec v zadnjem odstavku 23. čl. izpustil besedo "kmetija", ki jo uporablja v 1. odst. istega člena? Bivši ZKZ, ki tudi vsebuje podobne zgoraj prikazane določbe, ne predpisuje ponovitve prodajne ponudbe. e Sprejem prodajne ponudbe in ugotovitev prave vrednosti zemljišča v 24. čl. ZKZ je predpisano, da mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano zemljišče, poslati prodajalcu in uj^ravni enoti pisno izjavo o spre- jemu ponudbe. Če kupec meni, da cena v ponud- bi bistveno presega vrednost ponujenega zemljišča, lahko v 30 dneh od nabitja ponudbe na oglasno desko upravne enote sproži postopek za ugotovitev vrednosti ponujenega zemljišča. Če prodajalec v 15 dneh, ko je zvedel za ugotovl- jeno vrednost ponujenega zemljišča, ki jo je ugo- tovila upravna enota, ponudbe ne umakne, je dolžan prodati to zemljišče po ceni, ki je enaka ugotovljeni vrednosti. V takem primeru se cena v prodajalčevi ponudbi popravi na ugotovljeno vrednost, kupci pa lahko pisno sprejmejo novo ponudbo v 15 dneh po nabitju spremenjene po- nudbe. Če vrednost ni ugotovljena v 30 dneh po preteku roka za sprejem prvotne ponudbe, ki, kot sem že prej omenil, znaša 30 dni od dneva nabitja ponudbe na oglasno desko upravne eno- te, lahko prodajalec to zemljišče proda po prvot- no ponujeni ceni. 18-PONAŠIH KRAJIH 29. MAJ 1997 - TEDNIK PTUJ / VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI Mlattt tvegalo, a se tega ne xcnrecfa/o Tudi dež ni zaustavil oiganizatorjev celodnevne četrtkove humanitarne priredtve "Veter v laseh - s športom proti dro- gi", ki jo je simbolično odprl Ervin Hojker, podžupan mest- ne občine Ptuj z besedami, da naj v teh športnih prireditvah ne zmagajo samo športni rezultati, temveč tudi prijateljst- vo, optimizem, radost do zdravega življenja. Govoril je tudi Rado Cvetek, predsednik izvršnega odbora Športne tmije Slovenije, in pove- dal, da bo akcija že v naslednjem letu prerasla v evropsko gibanje. Vlado Čuš, predsednik organiza- cijskega odbora ptujske prireditve, je poudaril, da so se pri organizaci- S prireditvijo, Id je vseslovenskega značaja, ponujajo mladim drugačen pogled na življenje - vesel, sproščen, dinamičen, skratka prevetren. ji te prireditve na Ptuju povezali z vsemi osnovnimi šolami. Šolskim centrom Ptuj, mestno občino, pro- jektnim svetom za zdravo mesto Ptuj, Športnim zavodom Ptuj, Športno zvezo Ptuj, Centrom za socialno delo. Centrom interesnih dejavnosti. Lokalno akcijsko sku- pino za preprečevanje zasvojenos- ti, ptujskimi športnimi društvi in drugimi. Ves dan so potekla številna in dobro obiskana športna srečanja ter okrogla miza, prireditev pa so sklenili z nogometno tekino v športni dvorani Center. DA BI PIHAL POZITIVNI VETER v okviru celodnevne športne hu- manitarne akcije Veter v laseh - s športom proti drogi je bila v Šolskem centru okrogla miza z naslovom Ali znam začutiti veter v laseh. Na njej sta sodelovala Aleksander So- lovjev in magister klinične psiho- logije Bojan Sinko, ki vodita ptuj- sko Lokakalno akcijsko skupino za preprečevanje drog, pogovor pa je povezoval doktor Rajko Bi^ez. Danila Jurgec iz ptujskega Centra Veliko mladih zapade v osebne krize, ker odpove komuni- kacija med njimi in odraslimi. za socialno delo je predstavila mla- dinske delavnice, SOS telefon in kam vse se lahko mladi obrnejo po pomoč, ko so v stiski ali imajo pro- bleme. Mladim so predstavili pale- to najrazličnejših športnih, ktiltur- nih in drugih aktivnosti, s kateri- mi lahko zapolnijo prosti čas. Pou- darili so, da imata šport in telesna aktivnost zelo velik pomen pri preventivi in zdravljenju odvis- nosti. Vedeti je namreč potrebno. da ugodja, ki ga nudi droga, na isti način ne more nuditi nobena dru- ga stvar. V tem tiči razlog njenega uspeha. Če se torej odpoveš drogi, se ji odpoveš zavestno, saj se zave- daš škode, ki ti jo prinaša njeno uživanje. Šport, planinstvo in glas- ba pa te lahko napolnjujejo na dru- gačen način. Mladi so postavili tudi nekaj vprašanj. Med drugim so izposta- vili, da je eden velikih problemov v Ptuju in okolici tudi zasvojenost z alkoholom. Maj in jimij sta povezana z veli- kimi napori v šolah, zaključnimi izpiti, sprejemnimi izpiti, tudi štu- dente čakajo izpiti, skratka doga- jajo se same življenjsko pomemb- ne stvari. In mnogim mladim zmanjka energije, elana, volje, kot nalašč pa jim mnogokrat prav ta- krat zmanjka tudi razumevajočih staršev in prijateljev. Mnogi ne zmorejo vsega tega in v upanju, da bodo vse to našli in zmogli, se po- grezajo v svet omame. Velikokrat z upanjem in mislijo, da rešijo določeno stvar. Toda ko si enkrata v tem breznu, zelo težko prideš ven. Gotovo je, da lahko takšno druženje mladih, kot je bilo v četrtek, le-te odvrne od številnih negativnih vzorcev zasvojenosti, ki so jim sicer vsak dan izpostavi- i jeni. Odrasli pa bi v družinah, v šoli in drugod morali mlade usmeri ati tudi k temu, da bodo čim kvlitetneje preživljali prosti čas, saj si v tem obdobju pridobijo nekatere navade, ki jih spremljajo vse življenje. M. Slodnjak VELIKO TINJE / PODROČNA REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN V imomell ecfopfv/ele Ppttgoriani Težko bi rekli, katera od enajstih nastopajočih skupin, ki so se na binkoštno nedeljo predstavile na področni reviji odraslih folklornih skupin Podravja in Pomurja na Tinju na Pohorju, je bila gledalcem, ki so do zadnjega kotička na- polnili krajevno večnamensko dvorano, bolj všeč. Vsaka po svoje je bila zanimiva s svojim petjem, plesi in oblekami in vsaka je po svojem nastopu doživela buren aplavz. Tudi domaša skupina, ki je nastopila izven konkurence in zaple- sala svoje plese v pozdrav in dobrodošlico celotnemu srečanju. S spletom dravinjskih plesov pod naslovom Nabiranje jutranje rose so se v konkurenci prvi predstavili mladi plesalci in plesalke FS KUD Janka Živka iz Poljčan, ki plešejo pod strokovnim vodstvom Milene Bercko. Za njimi so nasto- pili člani FS PD Alojza Zurana iz Podgorcev, njihov strokovni vod- ja je Stanko Kukovec, skupina pa pleše plese iz okolice Polenšaka ter Senika pri Tomažu. Iz Motvarjev- cev v Prekmuriu je prišla FS Jože- fa Attila, ki pod strokovnim vodstvom Geza Dere st. plešejo plese, značilne za obmejno območje med Slovenijo in Madžarsko. Iz domače - bistriške občine je prišla na Tinje tudi FS KUD Makole s spletom štajerskih plesov in običajev, ki so jih poime- novali Vi meni luč, jaz vam ključ. Skupino vodo Franci Skledar. Cvetka Glatz je na Tinje pripelje- la FS Bolnišnice Ptuj s kvinte- tom Spominčica. Predstavili so se z ljudskimi plesi iz Razkrižja. Iz Prekmurja je prišla še odrasla FS iz Hotize. Pod strokovnim vodst- vom Dragice Žižek so se predsta- vili s spletom plesov Od kod si dekle ti doma. Ob zvokih Straussove koračnice so na oder prikorakali plesalci FS Franca lica Loka - Rošnja, ki jih vodi Vasja Samec. Predstavili so se s plesi iz šent- janške fare na Dravskem polju. Ta ples so zaplesali tudi v spomin na Na področnem srečanju odraslih folklornih skupin podravske in pomurske regije na binkoštvo nedeljo na Trnju v slovenje- bistriški občini je nastopila tudi folklorna skupina Bolnišnice Ptuj s kvintetom Spominčica. Foto: VT preminulo plesalko njihove fol- klorne skupine Ano Vidovič, od katere so se poslovili pred nekaj dnevi. S prizorom ob naboru - "štelngi", pesmimi ter plesi, ki sodijo k temu dejanju, ko fanta potrdijo, da bo lahko vojak, so se občinstvu na Tinju predstavili odlični člani FS Lancova vas, njihov strokovni vodja je Janko Jerenko. Nekaj povsem novega na tem območju, nekaj pa tudi zaradi koroške noše, oboje je občinstvo sprejelo s sim- Podravje bo na srečanju v Črnomlju zastopala folklorna skupina PD Alojza Žurana iz Podgorcev. Foto: VT patijami, so bili plesalci FS Lov- renc na Pohorju, ki so pod stro- kovnim vodstvom Aljoše Vivata zaplesali plese iz Mežice. Branka Fuksa, strokovnega vod- jo FS KUD Janka Živka iz Poljčan, ni potrebno posebej pred- stavljati, saj je znan daleč preko občinskih meja. Tokrat so se "nje- govi" plesalci predstavili s spletom pesmi in plesov, ki so jo poimeno- vali Botrinja. Prireditev so sklenili plesalci AFS KUD Študent iz Maribora, ki so pod strokovnim vodstvom Vasje Samca predstavi- li plese iz Mežiške doline, imeno- vane Cvrča. Po dveh in pol urah prijetnih melodij, mičnih prizorov ter ubra- nem petju in plesu so področno srečanje odraskih folklornih sku- pin Podravja in Pomiuia sklenili še s strokovnimi pogovori. Vodil jih je prof. dr. Bruno Ravnikar iz Zveze ljudskih folklornih skupin Slovenije. Uvodoma je povedal, da je njegova glavna naloga določiti skupino, ki bo zastopala regijo na državnem srečanju v Črnomlju 15. junija. Kljub temu pa je razčlenil predstavitev vsake skupine. Pri vsaki skupini pa je ob blagohotni kritiki bodisi plesa, glasbe, izbire instrumentov (je proti kromatični harmoniki, ker ne zvezi naše - slovensko) ali petja našel za vse nastopajoče tudi obilo lepih, vzpodbudnih in pohvalnih besed. Sprva je menil, da bo delo za določitev skupine, ki bo zasto- pala regijo v Črnomlju, lahko. V mislih je imel folklorni skupini iz Lancove vasi in Poljčan, vendar sta se obe na takšnem srečanju predstavili že lansko leto, zato se je odločil, da Štajersko zastopa v Črnomlju FS iz Podgorcev. Za drugo skupino, ki bo zastopala Prekmtirje, pa se po končani reviji na Tinju še ni mogel odločiti. Na vprašanje, kako ocenjuje delo fol- klornih skupin sirom Slovenije, je dejal, da je napredek na tem po- dročju viden v vseh slovenskih re- gijah, nekaj manj na Primorskem, kjer pa so strokovni delavci veseli, da tamkaj sploh kaj delajo. NA DRŽAVNO SREČANJE GREDO PODGORČANI In kakšna je osebna izkaznica folklorne skupine, ki bo zastopala Podravje na državnem srečanju fo- kloristov? Pri FS skupini PD Alojza Žura- na iz Podgorcev, decembra bodo proslavili dvajsedetnico, takrat pa se bodo predstavili še z novimi oblekami, ki jih izdelujejo pod strokovnim vodstvom dr. Marije Makarovič, je po statistiki stro- kovnega vodja Stanka Kukovca, ki je bil sprva tudi sam aktiven plesalec, plesalo v minulem ob- dobju kar 136 plesalcev. Drugi del statistike pa pravi, da jim je doslej igralo kar 14 muzikantov. Plesalci, ki trenutno plešejo pri podgorski folklorni skupini, ta med drugim sodeluje na skoraj vseh občinskih prireditvah, so mladi, v glavnem dijaki in študentje. Skupine se je predstavila tudi zimaj meja Slove- nije, saj so bili 1992. leta na petdnevnem gostovanju na Madžarskem. Mladi plesalci iz Podgorcev plešejo plese, ki so jih plesali v okolici Polenšaka in Senika pri Tomažu. Na področnem srečanju jih je bilo lepo videti ne samo zara- di ubranega plesa, temveč tudi za- radi enotnih oblek ter obuval. Na marsikateri stari fotografiji iz začetka stoletja lahko še občuduješ tako oblečena dekleta in žene na poti v cerkev ali po opravkih v mestu. Prav zaradi njihovega so- lidnega nastopa se je prof dr. Bra- no Ravnikar iz Zveze ljudskih fol- klornih skupin Slovenije, ki je imel nalogo izbrati skupino za državno srečanje, odločil zanje. Vida Topolovec PTUJ / IZLET KOMBINATOVIH UPOKOJENCEV Vlak je zavoiil na Dolenjsko Upokojenci Kmetijskep kombinata Ptuj so se tudi letos oc^viU na izlet. Vodja izleta Junj Mlakar je popeljal svoje nekdanje sodelavce z vlakom na Dolenjsko. V čudovitem jutru 10. maja ob 6. uri je posebna naveza Zelenega vlaka z 270 potniki potegnila tako rekoč v mali krog Slovenskih železnic. Do Zidane- ga Mosta smo obujali spomine na staro prijateljstvo in na lanski tridnevni oddih ob monu. Mnogi so posvetili čas vožnje mladosti in delu v njenem času. Prijazni sprevodnici sta usmerili misli v lepo poto- vanje skozi prekrasno naravo ob reki Savi proti Ljubljani. Po nekajminutnem postanku je vlak /,a- vozil na Dolenjsko. Za mnoge se je odpiral nov, ne- poznan, a čudovit svet. Zvočniki v vagonih so naz- nanjali postaje, s katerih vodijo poti k mnogim zna- menitosti dolenjske dežele. Pr\'i daljši postanek je bil v Trebnjem, znanem v svetu po galeriji likovnih samorastnikov. Sprehodi- li smo se po prostorih, v katerih hranijo več kot 700 slik, ki predstavlja kulturo naivne umetnosti naro- dov sveta. Mesto med gozdovi nas je prijazno gosti- lo, nato pa se je vlak usmeril v Mimsko dolino. Do- lina Mirne je bila povsem v skladu s svojim ime- nom - mirna in sprejela nas je z neizmernim prija- teljstvom. Na postaji nas je pozdravil dolgoletni poslovni prijatelj Kmetijskega kombinata Ciril Ravnikar. Za gostoljubje smo dolžni globoko za- hvalo tamkajšnjemu gostincu Avgustu Gregoriču. V cerkvi sv. Janeza je obiskovalce pozdravil prof Marin in predstavil bogastvo kulturne dediščine. Po prisrčnem slovesu nas je pot vodila ob reki Mirni, kjer se železnica in reka prepletata po zeleni dolini med vasicami kot večni sestri, ločita pa se v Sevnici. V veliki dvorani tovarne Lisca smo se podkrepili s kosilom in kapljico iz vinorodnega posavskega ra- jona. V prijetnem razpoloženju smo se spomnili zla- toporočencev Marije in Janeza Čeha ter še treh pa- rov. Običajni srečelov je stopnjeval razpoloženje in vračal smeh. Sevniški godbeniki pa so odpihali bolečine v kosteh. Odmerjene ure so hitro prišle zvečer smo se \Tnili na Ptuj, hvaležni organizatorjem izleta, matičnemu podjetju za izdatno podporo ter njenim enotam za praktična darila. Za nami je še en lep, bogat dan v naši jeseni živl- jenja. Jože Križančič f CDNIK - 29. MAJ 1997 IZOBRAŽEVANJE - 23 PTUJ / razstava stripov v poslovni zgradbi perutnine Otnška domišljija ne pozna meja jyjagradna igra, kot bi lahko imenovali letošnji razpis revije 23 kreativno poučevanje Katarina in Perutnine Ptuj, se je jjončala s petkovim odprtjem razstave stripov v poslovni 2gradbi Perutnine. Na razpis je prispelo preko 200 stripov slovenskih učencev iz 40 osnovnih šol, ustvarjali pa so v j^ar 210 razredih. Med izbranimi petnajstimi stripi je poseb- na komisija izbrala še tri najizvimejše, ustvarjalci pa so 2anje prejeli posebne nagrade. Največje živilsko podjetje v državi je ponovno podprlo peda- goško izjemno natančno pripravl- jeno spodbudo za ustvarjalnost otroške domišljije in z letošnjim razpisom s pomočjo revije Katari- na je podjetje k sodelovanju pova- bilo vse slovenske osnovnošolce. Ideja je prišla po lanskoletnem odprtju razstave stripov Mikija jVlustra na Ptuju. Otroci so ob pomoči mentorjev risali na temo izdelkov Perutnine Ptuj in v obliki stripov na izviren način predstavi- li široko paleto živil Perutnine. Ocenjevalna komisija je bila mnenja, da bo lahko Perutnina s pomočjo stripov kdaj v prihodnje dobila še kakšno novo ime za svoj proizvod. Otroška domišljija tudi tokrat ni poznala meja in je ustva- rila nekaj likovnih mojstrovin, to pa je dalo organizatorjem povod, da so prispela dela slovenskih osnovnošolcev razstavili v Perut- nininih poslovnih prostorih (med njimi tudi nekatera s ptujskega območja). Posebna komisija je stripe ocen- jevala v skladu z razpisnimi pogoji in jih tudi nagradila. Prvo mesto je odšlo v roke učencem višje stopnje Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane z mentorico Aksinjo Kermauner, ki so že na dan odprtja razstave imeli organi- ziran izlet po Ptuju in okolici. Drugo mesto je pripadlo učencem 6. razreda OS Blaža Amiča iz Luč pri Savinji, tretje mesto pa so za svoje domislice dobili učenci 7. b razreda OŠ Trebnje. Ob odprtju razstave stripov slovensidh osnovnošolcev. Da strip ni nekaj enostavnega, pove razstava v poslovni zgradbi Perutnine Ptuj, ki bo odprta do poletnih počitnic (20. junija), ogle- dali pa si jo bodo lahko tudi otroci na zaključnih šolskih izletih. Tekst in fotografija: T. Mohorko Sl^£r;i TROJICA I DRŽAVNO TEKMOVAN- JE GEOGRAFOV Ptujiani tretji Osnovna šola pri Sveti Trojici in Zavod Republike Slovenije za šolstvo sta pri- pravila državno tekmovanje mladih geografov Slovenije. Prejšnjo soboto se ga je pri Sveti Trojici udeležilo 18 ekip - 11 osnovnošolskih in 7 srednješolskih. Kljub slabšemu vremenu so mladi geografi (bilo jih je 57) poka- zali dobro znanje in so nepos- redno opazovali nekatere geo- grafske procese in pojave v naravnem okolju. Med osnovnimi šolami so zmagali mladi geografi iz OŠ Selnica ob Dravi pred OŠ No- tranjski odred iz Cerknice in OŠ Srečka Kosovela iz Sežane. Med srednješolskimi ekipami so slavili dijaki Prve gimnazij^ Maribor pred Prvo gimnazijci Celje in ptujsko gimnazijo. Pri izvedbi tekmovanja so sodelo- vali tudi krajani Svete Trojice. MT MURSKA SOBOTA / 31. DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV Uspeh zrn Mitfo Toii e/ca In ptuisko gimnmiio v Murski Soboti je bilo v soboto državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga je pripravila Zveza oi^nizacij za tehnično kulturo Slovenije - gibanje Znanost mladini, regionalni center v Mui^ki Soboti. Na njem so najboljši mladi raziskovalci iz srednjih šol Slovenije, ki so dosegli najboljše rezultate na regijskih tekmo- vanjih, predstavili naloge iz astrononuje, elektro- nike, elektrotehnike, fizike, gradbeništva, lesarst- va, matematike, pomorstva, strojništva in tehni- ke oziroma naravoslovja. Družboslovci bodo svo- je naloge zagovarjali na srečanju v Ljubljani. Srečanje v Murski Soboti je potekalo v devetih skupinah, okrog 150 mladih je predstavilo čez 50 ra- zisko\'alnih nalog. Srečanje mladih raziskovalcev je prireditev, ki zajema vse tiste mlade, ki kažejo pto- globljen interes za znanost, ki konkretno raziskuje- jo nek primer in ga v obliki raziskovalne naloge predstavijo komisiji ter širšemu občinstvu. Kot recenzent je v soboto v Murski Soboti iz Ptuja sodeloval mag. Štefan Celan, direktor ptujske Bi- stre. Ptujski srednješolci so glede na rezultate z regij- skega tekmovanja mladih raziskovalcev Podravja, Spodnje Prlekije in Prekmiuia, ki je bilo 25. aprila v Murski Soboti, tekmovali v I. skupini (fizika), v 8. (elektrotehnika, strojništvo) in v 9. (naravoslovje). V L skupini so Miloš Ivanuša, Borut Jagarinec in Dare Vodušek iz Poklicne in tehniške elektro šole pod vodstvom mentorja Janeza Sipoša predstavili nalogo o mehčanju vode na magnetni način. V 8. skupini so dijaki Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj sodelovali z dvema nalogama. Prv^o Konstitui- ranje, preračun in izdelava didaktičnega CNC mo- dela so napisali Boris Bedenik, Andrej Erbus, De- jan Emeršič, Dominik Kelc, Peter Kramberger in Jože Kramberger. Vodil pa jih je mentor Franc Gojkošek. Franc Verdenik, Helena Cigula in Gregor Gavez pa so pod vodstvom mentorja Boja- na Lampreta napisali nalogo Definicija napetost- nih ramer s pomočjo metode končnih elementov (MKE). Najuspešnejši pa so bili v soboto na 31. državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti ptujski gimnazijci, ki so tekmovali v 9. sku- pini. Mitja Tonejc je z nalogo Izboljšanje kemij- skega obračalnega postopka na črno-belem negativ- nem fotografskem materialu zasedel odlično drugo mesto, ?.a gimnazijo iMurska Sobota in III. gimnazi- jo Maribor. M6 LESKOVEC / UČENCI O TURISTIČNIH RAZVOJNIH MOŽNOSTIH Sv. Avguštin v Hmiozah Učenci geografskega krožka šole Leskovec so v tem šol- skem letu proučevaU možnosti za razvoj turizma v našem krajiL Kraji, kjer živijo, so lepi. Lepi so zaradi neokrnjene narave, zaradi veselih in gostoljubnih ljudi. Tu ni nagjiice, gneče, bombardiranja medijev; življenje teče počasi, mir- no, kljub temu življenje da ni lahko. ^ladi geografi z mentorico na vrhu Sv. Avguština O turizmu v Halozah se veliko Sovori, a na žalost se za to naredi ^lo malo. Ena takšnih turističnih '^^k na območju Leskovca je prav gotovo sv. Avguštin. Tako so se Učenci geografskega krožka z men- l^rico Mariano Srdinšek načrtno ^tili raziskovanja Sv. Avguština, ki je ena najstarejših turističnih točk v kraju. Naredili so razisko- valno nalogo Sveti Avguštin v Halo- zah z odrsko predstavitvijo žeg- nanja in kratkim dokumentarnim filmom. Nalogo so uspešno pred- stavili na 11. festivalu turističnih podmladkov Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost in na srečanju mladih raziskovalcev v Ptuju. Ob svojem delu so med drugim prišli do zaključka, da bi Sv. Avguštin kot najvišja in najlepša točka Srednjih Haloz sodil v Haloško planinsko pot. To pomeni oboga- titev turistične ponudbe in promo- cijo Haloz. Gotovo ne bi bilo pre- težko označiti poti k Avguštinu s planinskimi znaki, vnesti to točko v Haloško planinsko pot, narediti ustrezno štampiljko; pri družini Šmigoc (Gorskem) pa bi si obisko- valci lahko kupili razglednico. V neposredni bližini je možnost za razvoj kmečkega turizma. Pot k Avguštinu bi bilo potrebno označiti s smerokazom; prav tako obe cerkvici (sv. Avguštin in sv. Magdalena) kličeta po obnovitve- nih delih. Za realizacijo svojega projekta so zaprosili za pomoč Planinsko društvo Ptuj in občino Videm in verjamejo, da bodo s svojimi aktiv- nostmi uresničili svoje cilje. Mladi leskovški raziskovalci želijo, da Haloze ne bi bile znane le kot manj razvito območje, tem- več kot prelep košček Slovenije, ki ga je vredno pokazati še drugim. Učenci z mentorico MAJSPERK/ predstavili projekt »otrokom vsega sveta« Korak k seniku Na OS Majšperk so 12. maja pripravili predstavitev projek- ta Otrokom vsega sveta z istoimensko slikanico ter podpro- jekt Korak k sončkiL Učenci 2.a. razreda so bili nad projektom navdušeni, pri tem pa sta jim pomagali učiteljica Draga Krošl in soc. del. Marija Pernek. Projekt so začeli že v lanskem šol. letu, v 1. razredu, letos pa so ga nadaljevali s pod- projektom Korak k sončku. Vo- dilna misel projekta je bila, da Majšperški otroci so naredili korak k sončku ima vsak otrok pravico, da odrašča z občutkom varnosti in ljubezni. Ta misel je čudovita, resničnost pa pogosto drugačna. Vsak dan se rojevajo otroci, ki ne bodo nikoli poznali stvari, ki so srečnejšim otrokom samou- mevne. Mnoge otroke izko- riščajo. Mnogi ne morejo odraščati v krogu družin, mno- gim je deželo opustošila vojna. Nekateri stradajo, drugi ne bodo nikoli imeli priložnosti, da bi se učili in odrasli, nekateri se niti igrati ne morejo. Ugoto- vili smo, da so naši otroci lahko srečni, kajti naša resničnost ni tako kruta. Največ časa smo posvetili načelu, ki pravi: "Do telesno in duševno prizadetih moramo biti še posebej pozorni in skrbeti, da bodo srečno živeli." Tako smo se na različne načine seznanjali z življenjem, navadami in potre- bami njihovih vrstnikov. Srečevali in družili smo se z otroki in odraslimi, ki jim je nesrečna usoda namenila dru- gačen način življenja, nekaterim že ob rojstvu zaradi poškodb možganskih celic, drugim ka- sneje, ob prometnih ali podob- nih nesrečah. Ugotavljali smo, da so otroci s posledicami poškodb možganskih celic prav tako prijetni, veseli, radoživi in razigrani, le da ne morejo dohi- tevati svojih vrstnikov. Zato je njihov način življenja nekoliko drugačen. Mi jim moramo znati prisluhniti, in kolikor je v naših močeh, tudi pomagati čez ovire. To pa je bil osnovni cilj našega dela. Delček tega smo ponudili in se predstavili staršem ob zaključku projekta. Morda pa smo le naredili KORAK K SONČKU. M.P. in D.K. JURŠINCI / OB MAJSKEM DNEVU SOLE Kovali noerte za prihodnost Letošnje šolsko leto se počasi bliža h koncu, zato je prav, da na šolah še pobrskajo med zanimivostmi šolskega leta in se ob tem poveselijo. Se bolj veselo pa je, ko učenci in de- lavci šole praznujejo svoj dan. Glasbeno obarvan je bil tak dan pred tednom dni v Juršincih. Sola s 243 učenci in 29 de- lavci je praznovanje združila s koncertom otroškega, mla- dinskega in odraslega pevskega zbora, za zvestobo šolske- mu delu pa so se zahvalili trem učiteljicam Ravnateljica OŠ Juršinci Francka Petrovič je ob dnevu šole med drugim povedala: "Letošnje šolsko leto ocenjujem za zelo uspešno na področju znanja in drugih interesnih dej- avnosti, hkrati pa ga ocenjujem tudi za zelo uspešnega zaradi komunikacije in sožitja s kra- jem, v katerem šola stoji. V tem šolskem letu smo 'preoblekli' nad 100 let staro šolsko zgradbo in pri nas lahko vsak obiskova- lec spozna, da je prišel v lepo in urejeno šolsko okolje. Letos se lahko pohvalimo tudi z uspehi naših učencev na preverjanjih znanja in športnih tekmovanjih. V Juršincih pa že nekaj let načrtujemo gradnjo novega šol- skega prizidka; z gradnjo bomo pridobili vse pogoje za 9-letno šolanje naših otrok. Po predvi- devanju bi lahko temeljni ka- men položili že v novem šol- skem letu. Do danes že imamo pripravljen idejni načrt, občina Juršinci pa bo kmalu poskrbela tudi za pripravo projektne do- kumentacije." Na juršinski šoli letos učijo v skladu z geslom Se učim - me učijo, kar bodo nadaljevali v no- vem šolskem letu, saj je ravna- teljica Petrovičeva mnenja, da so se učenci letos šele navadili nanj. Gre za prizadevanje, da učenci iščejo nove oblike učenja in pomoči. Dan šole Juršinci so izkoristili predvsem za pesem in druženje, saj so se na osrednji proslavi predstavili pevci otroškega in mladinskega zbora, pridružili pa so se jim še člani mešanega pevskega zbora PD dr. Antona Slodnjaka. Zborovodkinja vseh treh je Ksenija Ličen. Ta dan pa je bil še priložnost za zahvalo delavcem šole, ki letos praznuje- jo okrogle delovne obletnice: 10-letnico Slavica Gerič in He- lena Bezjak, 20-letnico pa Lidi- ja Ljubeč. Posebni priznanji šole sta prejeli tudi Cvetka Vra- tič in kuharica Bernarda No- vak. Na šoli so ob praznovanju pripravili še razstavo in bilten z utripom iz življenja in dela na šoli. Tekst in fotografija: Tatjana Mohorko Mladinski pevski zbor je s harmonikarjem Danielom prepeval ljudske pesmi 24 - OD TOD IN TAM 29. MA.I 1997 - TEDNIK BIS / DELOVNA ZMAGA GASILCEV Slovesnost ob predaji avtomobila v nedeljo, 1. junija, bo pri gasilskem domu v Bišu slovesnost ob predaji novega orodnega vozila in orodne prikolice. V vozilu bo samo najnujnejša oprema za prvi napad iz hidranta, druga oprema pa bo v orodni prikolici. Ob 14. uri bo mimohod gasil- cev, nato pa slovesna predaja vo- zila. Vozilo bo blagoslovil domači župnik Jožef Rajnar. Da- rovalcem prostovoljnih pris- pevkov (botrom) bodo podelili spominske plakete. Za kulturni program bodo poskrbeli člani Bolfenškega noneta in godba na pihala z Destrnika. Po končani slovesnosti bo zabava s plesom, za dobro voljo bo poskrbel an- sambel Anbicija. Kot je povedal predsednik PGD Biš Manfred Jakop, s to predajo zaokrožujejo opremlje- nost društva. Želijo pa si tudi, da bi s tem kombijem naredili toli- ko kilometrov kot s prejšnjim, s katerim so se vozili na tekmo- vanja po Avstriji, popeljal pa jih je tudi na republiško tekmovan- je, ko so postali republiški prva- ki. Tako PGD Biš stopa v 121. letO delovanja opremljeno z avtocisterno TAM 150 T 11 in kombijem Peugeot boxer. Zmago Šalamun MARKOVCI / mladi krščanski demokrati očistili gozd Indijanski ples za iistejši gozd Vsi se strinjamo, da je narava nekaj lepega, koristnega, namj potrebnega. Vsi od nje veliko pričakujemo, le malo pa storimo i za njeno dobro. ' Sprehod skozi zeleni gozd je lahko zelo prijeten, a nič kaj ni pri tem prijetno spotikanje ob smeti. Mladi iz Markovcev, po- sebej tisti, ki smo z našim čudo- vitim gozdom - 'Kafrnco', pol- nim lepih mlak in živali, poveza- ni že od otroštva, smo začutili potrebo, da našo Kafrnco očisti- mo. Zato smo v sodelovanju z mladimi krščanskimi demokrati Gorišnice, Majšperka, Ormoža in Ljubljane organizirali čistilno akcijo ter jo poimenovali 'Duh Manituja se je vrnil v Kafrnco'. 10. maja smo po kratkem pre- davanju Daniela Tementa o življenju Indijancev in njihovem sožitju z naravo pričeli čiščenje, ki je trajalo ves popoldan. Gozd smo rešili velikega bremena (ne- kaj prikolic smeti), a žal je še og- romriO odpadkov ostalo v njem. Z rokami in lopatami se vseh smeti ni dalo odstraniti, saj je nekatere odpadke že prerasla po- drast. Smeti smo zbrali v zabo- jnikih, ki jih je priskrbelo podjetje Cisto mesto Ptuj. Čiščenje smo končali proti večeru, nakar smo zadovoljni z opravljenim delom začeli veseli del 'indijanskega plesa', ki je pri- jetno dopolnil veselo vzdušje ce- lotnega dneva. Po malici, ki nam je prijetno teknila, smo slišali odlomke indijanskih pesmi. Pes- mi so z svojo vsebino v nas budi- le spoštovanje do narave. Spošto- vanje do narave je Indijancem pomenilo veliko, zato smo prav pri njih dobili navdih za svojo akcijo. Kljub utrujenosti se nas je večina z navdušenjem udeležila kratkega, a kar zahtevnega orientacijskega teka. Ples okrog ognja v ritmu indijanske glasbe pozno zvečer pa je bil vrhunec dneva, ko so tudi tisti manj razpoloženi veselo zaplesali. Naša akcija ni bila namenjena samo čiščenju. Pri sodelujočih smo med drugim želeli prebuditi ekološko zavest in mogoče tudi tisto pravo ljubezen do narave - ljubezen, ki smo jo mi spoznali v Kafrnci že v otroštvu. Mladi krščanski demokrati iz Markovcev se vsem sodelujočim zahvaljujemo in vam želimo pri- jetna, čista srečanja z naravo. DŠ ' Udeleženci čiščenja Kafrnci v "bojni opremi ZGORNJA LOZNICA Sreianje starejših obianov Krajevna organizacija RK na Zgornji Ložnici je minulo nedeljo priredila v prostorih tamkajšnje podružnične osnovne šole srečanje starejših občanov iz domače krajevne skupnosti. Od ose- minšestdesetih starejših, kolikor jih prebiva na območju zgornjeložniške krajevne skupnosti, se jih je srečanja udeležilo petinštirideset, med njimi tudi dve devetdesetletnici - Pavla Tomazini in Amalija Brglez, dveh devetdesetletnic - Marije Ka- pun in Margučeve Lize - pa na srečanje ni bilo. Kot je povedala predsednica krajevne organizacije RK na Zgornji Ložnici Rozika Ozimič, jih bodo člani odbora v kratkem obiskali na domu. Prav tako pa tudi najstarejšega krajana Venclja Jereba, ki se nedeljskega srečanja ni mogel udeležiti. Bilo je prijetno kot vedno ob podobnih srečan- jih, s prisrčnim kulturnim programom, ki so ga pripravili otroci ložniške šole s svojimi mentorji. Tudi slavljenci sami so zapeli prenekatero lepo domačo pesem. Da je takšno druženje resnično prijetno, pove tudi to, da se vse tja do 15. ure niso mogli raziti. Ob slovesu so si obljubili, da se pri- hodnjo leto ponovno snidejo v takšnem ali celo večjem številu. VT PLESNE NOVIČKE Dobre uvrstitve plesahev Mamba Ptujski plesalci plesnega kluba Mambo so se ob koncu tedna znova udeležili kvalifikacijskega turnirja, ki so ga tokrat pripravili v Mariboru. Plesali so v standardnih in la- tinskoameriških plesih, priplesali pa si znova nekaj dobrih uvrstitev. V standardnih plesih sta Mitja Mihalinec in Daniela Arnuš v kategoriji pionirjev D dosegla 1. mesto, Miljan Nojič in Mateja Krajnc sta bila na 1. mestu med pionirji C, Jernej Brenholc in Mojca Mohorič pa med mlajšimi mladinci B četrta. Plesni par Boštjan Ser in Urška Horvat sta med mla- dinci skupine C zasedla 5. mesto. V iatinskoameriških plesih je v med pionirji D znova prepričljivo zmagal par Nojič - Krajnc, 6. mesto sta si priplesala Mihalinec in Arnuševa, peta sta bila Brenholc in Mohoričeva, ravno tako Ber in Horvatova, odlično drugo mesto pa sta zasedla Slejko in Petkova. Plesne pare v prihodnje čaka še plesni turnir v Ljubljani, še zadnja preizkušnja pred državnim plesnim prvenstvom (14. junija) v Krškem. TM PREJELI SMO Preprodaiaki ur Spoštovana tržna inšpekcija, oglašam se v zvezi z do- godkom, ki se je zgodil v Ptuju v ponedeljek, 19. maja 1997. Na mestni tržnici in po gostinskih lokalih je na črno preprodajala ročne ure ženska močne postave, črnih las, verjetno Romka, doma iz srbske občine Les- kovac, ki je Ptujčanom dobro znana. Neki človek je ku- pil pri njej za 2700 SIT na zunaj lepo ročno uro, ki pa se je po nekaj minutah ustavila in ni več tekla. Poiskal je prodajalko in ji rekel: "Pred nekaj minutami sem kupil od vas to uro, pa se je ustavila; izvolite jo nazaj in mi vrnite denar." Ženska pa noče in noče vrniti denarja, pač pa mu po prepiranju zamenja uro. Kupec ni zado- voljen in se oglasi na policijski postaji. Policija ga na- poti do tržne inšpekcije, nobenega od obeh tržnih inšpektorjev pa od osmih zjutraj do pol enih ni bilo v pi- sarni. Če je zaposlenih premalo tržnih inšpektorjev, bi občina lahko zaposlila dodatne inšpektorje. Kazni za prodajo na črno so tako visoke, da bi se lahko tržna inšpekcija preživljala samo s pobranimi kaznimi. Za razliko od preprodajalcev ur, ki ne plačujejo davkov, mora registrirani urar plačevati najemnino za lokal, so- cialno zavarovanje, davek itd. Tujec pa lahko prodaja na tržnici in po lokalih, kar hoče. Obračam se na ptujsko tržno inšpekcijo, da zaščiti kupce od prepro- dajalcev ur na tržnici in v lokalih. Kam se gibljemo, na- prej ali nazaj? Anten Kmetec POIENSAK/SREČANJE PO PETINPETDESETIH LETIH leta nezbrišeio spominov v nedeljo so se na Polenšaku po 55 letih ponovno srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so skupaj obiskovali osnovno šolo. Mnoge med njimi je življenjska pot zanesla daleč stran in se po osnovni šoli niso več videli. Zato je bilo ganljivo opazovati snidenje po toliko le- tih, saj so leta spremenila tudi njihov videz in mnogi so potre- bovali precej časa, da so spoznali tudi svojega na- jboljšega prijatelja iz šolskih dni. Iz marsikaterega očesa se je tudi utrnila solza. Najprej so imeli slovesno maši v farni cerkvi, pri kateri so proslavili petdeseti rojstni dan tamkajšnjega župnika Jožeta Geriča, sledilo pa je družabno srečanje. SpomniU so se tudi svoje učiteljice Vide Vičar in ji ob tej priložnosti poslali Prijetno je bilo ponovno videti svojo šolo. pozdravno pismo. Nekdanji sošolci in sošolke so obujali spomine na skupna leta, ki so jih preživeli v razredu, ter ugotavljali, da leta ne morejo zbrisati prijetnih spominov. Ob koncu so sklenili, da se bodo še srečali. M. Slodnjak Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. St. 243/93 z dne 15.04.1997 AGROTRANSPORT, p.o. PTUJ, v stečaju, Rajšpova ul. 18 PTUJ OBJAVLJA prodajo dela nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika z javno dražbo 1. proizvodno-poslovno halo s pripadajočim zemljiščem na lokaciji Rajšpova ui. 18 na PTUJU: v industrijski coni PTUJA, I. območje. Nepremičnina - paro. št. 1558/1, ki so pripisane k zk. vi. št. 913, k.o. Ptuj (poslovna stavba v izmeri 1374 m^ In dvorišče v izmeri 16.578 m^), pare. št. 1564/1, ki so pripisane k zk.vl.št. 913, k.o. Ptuj (pot v Izmeri 811 m^) in 8/10 pare. št. 1563, ki so pripisane k zk. vi. št. 918, k.o. Ptuj (dvorišče v izmeri 2016 m^). 2. Izklicna cena: premoženje se ponudi v prodajo po izklieni eeni, določeni s strani stečajnega senata Okrožnega sodišča na PTUJU, ki predstavlja 37,07 % cene, določene s strani sodno zapriseženega cenilca, v znesku 899.000.00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila. 3. Pogoji javne dražbe: a) Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne In fizične osebe. b) Za sodelovanje na dražbi mora dražitelj predložiti potrdilo o slovenskem državljanstvu (če gre za fizično osebo) ali sklep o registraciji v Republiki Sloveniji (če gre za pravno osebo), e) Polog varščine -10 odstotkov od Izklicne cene - na žiro račun stečajnega dolžnika, št. ŽR 52400-690-42125 pri APP Ptuj. d) Na dražbi lahko sodelujejo: - tiste pravne In fizične osebe, ki na dan javne dražbe predložijo potrjen virmanski nalog ali potrjeno položnico od strani pristojnega organa o vplačilu varščine, - pravne osebe, ki na dan javne dražbe predložijo garancijo ene od naslednjih bank: - Nova Ljubljanska banka (NLB) - Nova Kreditna banka MARIBOR (NKBM) - Stanovanjska komunalna banka (SKB) e) Zahtevana dokazila pod točko b, c In d se predložijo na kraju javne dražbe eno uro pred nje- nim pričetkom. f) Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v treh dneh po končani dražbi. 4. Sklenitev pogodbe: Izbrani kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po dražbi. Če v tem času ne sklene po- godbe, varščino zadržimo. 5. Plačilo kupnine: Kupec plača kupnino v tridesetih dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če preostanek kupnine nI plačan v dogovorjenem roku, velja, da je kupec odstopil od nakupa In mu varščino zadržimo. 6. Prometni davek: Prometni davek plača kupec, stroške prepisa lastništva pa plača prodajalec. 7. Prevzem neprimičnine: naslednji dan po plačilu kupnine. 8. Čas javne dražbe: a) čas javne dražbe -11. 06.1997 ob 9. uri, b) kraj javne dražbe - Okrajno sodišče na Ptuju, soba 26/11. 9. Ogled neprimičnine: vsak delovni dan od 8. do 13. ure na sedežu podjetja v RajšpovI ul. 18 na PTUJU, (tel. 062/771- 986). □ Šolski zvone€ oš OLGE MEGLIC • Koncert mladih pevcev Ptujska OŠ Olge Meglic je edina na širšem ptujskem območju, ki ima kar tri šolske zbore. Zbor prvošolčkov vodi Lilijana Brglez, otroškega in mladinskega pa Magda Damiš. Vsi trije zbori so se predstavili prejšnji teden s koncertom v Narodnem domu, v nedeljo pa bodo zapeli na mednarodnem koncertu združenja slovenskih pevskih zborov v Celju. Kon- cert se bo pričel ob 11. uri, mladinski pevski zbor Olge Meglic pa je pripravil za nastop na njem devet pesmi. MLADIKA • Učencem mednarodni likovni nagradi Učenca ptujske osnovne šole Mladika Sonja Fras in Denis Jurič sta prejela na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubl- jani nagradi za grafična dela. Oba sta šestošolca iN delata pod mentorstvom učiteljice likovnega pouka Anice Zupanič. Za grafični deli sta prejela častni diplomi, Denisa Juriča pa so povabili na izpopolnjevanje v eksperimentalno mednarodno grafično delavnico, ki bo potekala od 26. junija do 4. julija v Ljubljani. Delavnice se bo udeležil skupaj z mentorico Anico Zupanič. To je velik uspeh za Mladiko, likovno pedagoginjo m učenca, saj so povebljeni v delavnico samo učenci štirih slo- venskih šol in šestih šol iz drugih držav. ZGORNJA LOŽNICA • Folkloristi gredo na Madžarsko otroška folklorna skupina iz osnovne šole Zgornja Ložnica je bila na področni folklorni reviji v Vidmu pri Ptuju izbrana, da bo sodelovala na mednarodnem folklornem srečanju v Kor- mendu na Madžarskem. Otroci bodo tam bivali tri dni, od pet- ka, 30., do nedelje, 1. junija. Ker takšno potovanje stane, so jim denarno pomagali ZKO, šola, KS Zgornja Ložnica in seve- da starši sami. Člane otroške folklorne skupine je že zagrabila prava potovalna mrzlica in komaj čakajo dan odhoda. PTUJ • V Ekonomski šoli igre brez meja šolsko leto se bliža koncu in povsod se pripravljajo na zakl- jučne slovesnosti. Nekaj posebnega so si zamislili v Ekonoms- ki šoli na Ptuju, kjer bodo v petek, 30. maja, pripravili igre brez meja, na katerih želijo uresničiti geslo starih Gri light kontaktu pa 50 članov in 3 članice iz 10 klubov. pomačini iz Ormoža s svojimi nastopi niso bili preveč zado- ^,oljni, saj so imeli precejšnje težave s poškodbami. Nastopilo je l5 tekmovalcev v različnih katego- rijah, najboljši pa je bil Smiljan Lukman, ki je v kategoriji do 79 l^ilogramov osvojil prvo mesto, ptujčani so nastopili s številno mlado ekipo (18) in tremi člani. Trener Vladimir Sitar je bil z nas- topom zadovoljen, saj so prva mes- ta osvojili: Dorotej Kline (do 32 l(g), Laura Maksimovič (do 40 kg), Branko Fidler (do 74 kg) in Nadja ŠibUa (do 60 kg). Tekmo- valci se sedaj pripravljajo za nastop na turnirju na Dunaju. Predstavnik Olimpijskega komi- teja Branko Žnidarič je naju- spešnejšim tekmovalcem in tre- nerjem izročil priznanja za dosežke v mednarodni konktu^en- ci. Med drugimi so jih prejeli tudi Marcel Fekonja iz ormoškega in Maja Ozmec iz ptujskega kluba ter trenerja Danilo Korotaj (Ormož) in Vladimir Sitar (Ptuj). Nekaj priznanj pa je podelil tudi župan Vili Trofenik, ki je tekmo- valcem iz vse Slovenije zaželel pri- jetno počutje in dobre borbe v Ormožu. Turnir je bil zelo dobro organiziran, prvič je bila urejena Borbe so bile zelo atraktivne. tudi takojšnja računalniška obde- lava podatkov, tako da so klubi po končanem tekmovanju dobili vse podatke o uvrstitvah §vojih tek- movalcev. Podatke pa je moč najti tudi na Internetu. vk UUTOMER / SEDMI TEKMOVALNI DAN V KASAŠTVU Najvei zmag ostalo doma SPOMINSKA SLIKA ZA EVROPSKEGA PRVAKA MARKA SU- VIČA • V NEDEUO ELITNE KASAŠKE DIRKE V LENARTU Zibelka slovenskega kasaštva je z velikim obiskom počastila novega evropskega prvaka Mar- ka Slaviča. Zupan Ludvik Bra- tuša mu je podaril lepo spomin- sko sliko z motivom mlina na Muri, predsednik domačega klu- ba Janko Slavič pa veliko stekle- nico radgonske zlate penine. Prireditev si je ogledalo več kot 1500 gledalcev, ki so bili z rezul- tati zadovoljni, saj so spet padali osebni rekordi. Rezultati nedeljskih dirk iz Ljutomera: 1. dirka, avtostart za 3-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 80 tisoč SIT: 1. Aladin (Zor- ko, Ljutomer) 1:22,2; 2. Fiida (Sršen, Ljutomer) 1:22,7 in 3. Sissi Sara (Maletič, Šentjernej) 1:22,9. 2, dirica, avtostart za 3-4- letne kasače, 1600 m, zaslužek do 150 tisoč SIT: 1. Felix (Hojs,Ljutomer) 1:22,0; 2. Peri Lobell (Darovec, Šentjernej) 1:22,2 in 3. Aramis (Mikša, Ma- ribor) 1:22,3. 3. dirka, avtostart a 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 250 tisoč SIT: 1-2 Frenka (Marinšek, Brdo) in Fa- bian (Slana, Ljutomer) 1:20,1; 3. Lišpa B (Marinšek V., Brdo) 1:20,8; 4. dirka, avtostart za 3- 12-letne kasače, 1600 m, zas- lužek do 350 tisoč SIT: 1. Lui B (Gregorc, Brdo) 1:20,3; 2. Meri Lobell (Babic, Ljutomer) 1:20,6 in 3. Lelija Gureš, Ljutomer) 1:20,9. 5. dirka, avtostart za 3- 12-letne kasače, 1600 m, zas- lužek do 450 tisoč SIT: 1. Doris MS (Slavič, Ljutomer) 1:21,0; 2. Ahaja (Sagaj, Ljutomer) 1:21,2 in 3. L Quen (Heric, Ljutomer) 1:21,5. 6. dirka, avtostart za 3- 12-ietne kasače, 1600 m, zas- lužek do 650 tisoč SIT: L Lario- sa (Žnidarič, Ljutomer) 1:20,0; 2. Demos MS (Slavič, Ljutomer) 1:20,2 in 3. Koran Keystone (Tramšek, Slov.gorice) 1:20,2.7. dirka, avtostart za 3-12-ietne kasače, 1600 m, zaslužek do mi- lijon SIT: 1. Armena (Marinšek, Brdo) 1:19,9 (najboljši čas dne- va), 2. Proudy (T. Slavič, Ljuto- mer) 1:19,9 in 3. Anto B (Vidic, Brdo) 1:20,1. Naslednjo nedeljo, 1. jimija, bodo elitne kasaške dirke v Len- artu, prvič pa se bodo predstavili dveletni kasači. M.ToŠ ROKOMET Ormož - Velika Nedelja 16:20 (8:9) ORMOŽ: Gaberc, Zunec, An- tolič, Fridrih, B. Džarmati 2, Pra- protnik 5 (1), Grabovac 1 (1), Horvat 1, Kirič 7, G. Džarmati, Miličič in Sulek Trener: Gaberc. VELIKA NEDELJA: Kovačec, R. Mesarec 4, Trofenik, Grego- rič. Sok, Kumer, Bezjak 2 (1), Planine 8, Kokol 1, Belec, Lah, A. Mesarec 5 (2), Ob tretjem in s tem tudi odločil- nem srečanju za vstop v 1. B SRL je Ormož in okolico tresla prava rokometna mrzlica. Dvorana je bila skoraj pretesna za vse. Začetno vodstvo so imeli igralci Ormoža, nato pa je bilo srečanje vse do 16. minute izenačeno. V do- bri minuti so nato igralci Velike Nedelje prišli v vodstvo z dvema zadetkoma prednosti, vendar so jih igralci Ormoža v 25. minuti uspeli ujeti. V 24. minuti sta odlična sodnika Kalin in Korič izključila gostujočega igralca Soka zaradi grobega prekrška. Sicer pa sta obe ekipi igrale zelo dobro v obrambi, kar je imelo za posledico tudi majhno število doseženih za- detkov. Odločitev o zmagovalcu je padla v prvih desetih minutah nadalje- vanja, ko so rokometaši Velike Ne- delje prišli do prednosti štirih za- detkov (9:12), nato pa pet minut nobena ekipa ni dosegla zadetka. Domači rokometaši so se gostom uspeli približati na razliko dveh zadetkov (14:16) v 57. minuti igre. To pa je bilo praktično vse, saj so gostje do konca srečanja znali ubraniti prednost in na koncu zas- luženo zmagali. Prikazali so neko- liko boljši rokomet, največ so na- redili s tem, ko so uspeli ustaviti hitro igro rokometašev Ormoža. Zelo težko je na kratko opisati 'slavje in navdušenje rokometašev in njihovih navijačev iz Velike Ne- delje. Tako se bodo naslednjo se- zono igre v 1. B ligi igrale tudi v majhni, vendar z dolgo in bogato rokometno tradicijo obarvani Ve- liki Nedelji. Danilo Klajnšek ATLETIKA Zmaga na Madžarskem Slovenska mladinska repre- zentanca je tudi letos zmagala v obeh kategorijah na tradicio- nalnem pokalu Savaria v atle- tiki. V madžarskem Zalagerse- gu sta nastopili tudi članici Adetskcjga kluba Ptuj Maja Žižek in Barbara Gačnik. Žižkova je z 10:23,2 zmagala v teku na 3 tisoč metrov, Gačni- kova pa je bila s 60,1 sekunde tretja v teku na 400 metrov. I.k. Na podlagi 73., 75. in 76. Člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS št. 64/94), ter 12. 13. in 41. člena Statuta Občine Videm (Ur. list RS. št. 11/95) izdajam SKLEP določitvi in organiziranju enot, služb in drugih operativnih ses- tavov za zaščito, reševanje in pomoč v Občini Videm I. Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v Občini Videm se določijo naslednje gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije: VGP DRAVA PTUJ za področje varovanja prostora pred nevarnostmi voda in varovan- je vode pred nevarnostmi iz okolja, po potrebi organizira stalno dežurno službo ter enote za tehnične reševalne naloge; CESTNO PODJETJE PTUJ za zagotavljanje funkcionalnosti cestne infrastrukture ter nanjo vezanih objektov, po potrebi organizira dežurno službo ter enote za tehnične in reševalne naloge; TAMPON PTUJ za opravljanje nalog vzdrževanja komimikacij in obcestne infra- strukttu-e formira ustrezne enote za tehnično reševalne naloge; KOMUNALNO PODJETJE PTUJ za opravljanje nalog odvajanja in čiščenja odplak, energetiko, ko- mtmaine storitve, vodooskrbo in sanacijo. V ta namen po potrebi or- ganizira dežtirno službo in formira enote za posamezne naloge; KORPAR, do.o. za opravljanje nalog zaščite, reševanja in sanacije glede na delovno področje in tehnične zmogljivosti. V ta namen formira enote za tehnično reševanje in sanacijo terena; JAVNI ZAVOD SPLOŠNA BOLNICA PTUJ za opravljanje nalog prve pomoči, zdravstvene oskrbe ter zdravl- jenja. V ta namen formira zdravstvene ekipe za opravljanje določenih nalog; JAVNI ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM PTUJ za opravljanje nalog prve pomoči, zdravstvene oskrbe ter reševalne službe. V ta namen formira zdravstvene ekipe za opravljanje dogo- vorjenih nalog ter pripravi rezervno lokacijo za desni breg mesta; CERTUS PTUJ za opravljanje nalog prevoza potnikov in uslug pralnice (naloge dekontaminacije), v ta namen zagotavlja ustrezne kadrovske in tehnične potenciale; ČISTO MESTO PTUJ za opravljanje nalog sanacije, ravnanja z nevarnimi snovmi in de- ponije. V ta namen formira ustrezne kadrovske in tehnične poten- ciale; EKO LES PTUJ za opravljanje nalog sanacije, zaradi specifične opreme in uspo- sobljenih ljudi tudi sanacije nevarnih snovi; KRI-ZA,do.o. za opravljanje nalog prve veterinarske pomoči, zdravstvene oskrbe ter zdravljenje živali. V ta namen formira ustrezne ekipe; GOSTILNA PAL, VIDEM za področje oskrbe enot, služb in štabov ter za potrebe oskrbe ogroženega in prizadetega prebivalstva v primeru naravnih in dru- gih nesreč. V ta namen formira ustrezne ekipe za oskrbo s prehrano; GOSTILNA SVENŠEK, SELA za področje oskrbe enot, služb in štabov ter za potrebe oskrbe ogroženega in prizadetega prebivalstva v primeru naravnih in dru- gih nesreč. V ta name formira ustrezne ekipe za oskrbo s prehrano; PETROL MOTEL PODLEHNIK za področje oskrbe enot, služb in štabov ter za potrebe oskrbe ogroženega in prizadetega prebivalstva v primeru naravnih in dru- gih nesreč. V ta namen formina ustrezne ekipe za oskrbno s prehra- no; RADIO-TEDNIK PTUJ za področje informativne dejavnosti v primeru naravnih in drugih nesreč. V ta namen zagotovi kadrovske in tehnične rešitve. n. Enote, službe in druge operativne enote se organizirajo v skladu z merili za organiziranje in opravljanje enot, služb in drugih operativ- nih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije. m. Sredstva, ki so potrebna za nadomestilo dejanskih stroškov sode- lovanja pri opravljanju nalog in pri opravljanju priprav ter druge pravice in obveznosti gospodarskih družb, zavodov in drugih orga- nizacij in I. in II. točke se tu^edijo na osnovi sprejetega programa ali naročenih uslug. Nadzor nad opravljanjem nalog oziroma javne službe ima pristoj- ni delavec občinskega urada. IV. Ta sklep začne veljati takoj. Švevilka: Č-46/97 Datunu 5. 5. 7997 Župan Občine Videm Franc Kirbiš, ing. ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA OSNOVNE ŠOLE / PODROČNO PRVENSTVO Mladost na mari- borskem Taboru Področnega prvenstva za mali in veliki atletski šolski pokal Slo- venije, kjer so nastopili naju- spešnejši z občinskih tekmovanj, se je udeležilo 419 osnovnošol- cev. V konkurenci starejših ^čenk in učencev je prepričljivo slavila OŠ Slovenska Bistrica, pri mlajših učenkah pa so največ točk zbrale atletinje z OŠ Sladki Vrh ter učenci z OŠ Mladika Ptuj. Prireditev je potekala v pri- letnem ozračju in pod okriljem Atletskega kluba Maribor, ki mu le gotovo uspelo še poživiti atlet- sko dejavnost. Poznavalcem atletike naraščajni- "^ov ni ušla dobra kakovost dosežkov. Čeprav sta v skupni oce- na najvišjih mestih ekipi, ki sta ^ doslej bili na šolskih tekmo- ^'anjih v ospredju, pa je bilo tokrat •opazno, da je bilo mnogo izvrstnih ''szultatov tudi zunaj področij, kjer 'lejavnost usmerjajo klubi. Mladi pokazali, da jih atletika vleče. Predvsem pa je razveseljivo, da '.^ajo šolarji v adetskih krožkih na ^^lah solidne možnosti za vadbo, ^'^e več pa je tudi šponnih pedago- ki uspešno vadijo učence pri Prvih atletskih korakih. Posamični rezultati: ml. dekli- ce - 60 m : 1. Gabi Paul(Sp. Pol- skava) 8.42; 300 m: Melina Gruškovnik (OŠ Sladki Vrh) 47.86; 1000 m: 1. Tina Kanič (Br. Polančičev MB ) 3:22.01; višina: Ana Starki, (Lj. vrt Ptuj) 1.35; dal- java: 1. Sanja Čerle (Limbuš), 4.83; met žogice: 1. Adrijana Pav- linek G.Padežnik) 47.62. Ml. dečki: 60 m: 1. Drago Berlak (Lj. vrt Ptuj) 8.12; 300 m: 1. Gregor Dudič(Poljčane) 42.69; 1000 m: 1. Igor Kirbiš (Kamnica) 3:13.40; višina: 1. Igor Roj (SI. Vrh) 1.53; daljava: 1. Žiga Omladič (O.M. Ptuj) 4.92; met žogice: 1. Sašo Hrnčič (Ml. Ptuj) 60.50. Star. de- klice: 60m: 1. Jasna Hrustanovič (SI. Klavora MB) 8.22; 300 m: 1. Vesna Horvat (SI. Bis) 44.72; 1000 m: 1. Mateja Hojs (I. Cankar MB) 3:10.41; višina: 1. Petra Dobič (Cirk.) 1.52; daljava: 1. Anita Peršuh (Cirk.) 4.83; met žogice: 1. Franja Muhič (Goriš.) 56.18; su- vanje krogle: 1. Metka Špurej, (Hoče) 11,48,2; 4x 100 m: 1. Slo- venska Bistrica A 53.50. Star. dečki: 60m: 1. Primož Strašek (Fram) 7,60; 300 m: 1. Tomaž To- plak (Ml. Ptuj) 39.28; 1000 m: 1. Sergej Kante (]. Padežnik) 2:48.84; višina: 1. Jure Pirš (Slov. Bis) 1.75; daljava: 1. Andrej Močnik (SI. Bistrica) 5.82; met žogice: 1. Sebastjan Lisjak (L.Plib.MB) 75,76; suvanje krog- le: 1. Darko Rojko (Zg. Ktmg.) 12.98; 4x100 m: 1. Mladika 48.22. Ekipni rezultati: mlajše deklice: 1. OŠ Sladki vrh 88 točk, 2. OŠ O. Meglic 52 točk, 3. OŠ Cirkovce 47 točk. Starejše deklice: 1. OŠ Slov. Bistrica 159 točk, 2. OŠ Mladika Ptuj 80 točk, 3. OŠ Sladki Vrh 80 točk. Mlajši dečki: 1. Mladika Ptuj 70 točk, 2. OŠ Sladki Vrh 59 točk, 3. OŠ Prežihov Voranc Mb 50 točk. Starejši dečki: 1. OŠ Slo- venska Bistrica 116 točk, 2. OŠ Mladika Ptuj 100 točk, 3. OŠ A. Besednjak, MB 79 točk. Ivo Kornik PLANINSKI KOTIČEK Program izletov v Juniju 7.6. Maribor - Mariborska koča (Šumljakova pot); vodi U. Vidovič 7.6. Golica; vodi M. Sok 8.6. Velikolaška kulturna pot, vodi V. Dabič 14.6. Pohod po Miklošičevi poti; vodi V. Dabič I4.-15.6. Peca; vodita S. Toplak in H. Silak 21.-22.6. Pohod PŠ; organizira MO in OVIZ PD IZLET NA GOLICO (1835 m) PD Ptuj organizira enodnevni izlet na Golico, ki bo v soboto, 7. junija. Odhod posebnega avtobusa je z AP Ptuj ob 5. uri, predvidena vrnitev pa okrog 20. ure. Oprema planinska za sre- dogorje, hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči. Cena izleta je 1800 SIT, prijave z vplačilom do zasedbe avtobusa ali do torka, 3. junija. Izlet vodi M. Sok s sovodniki. PO HALOŠKI PLANINSKI POTI 6. pohod po haloški planinski poti bo v soboto, 31. -naja, ob vsakem vremen. Start pohoda je v Cirkulanah med 7.00 in 9.30 uro, cilj pa v Podlehniku pri ribniku. Pohodnike bodo na start in s cilja vozili posebni avtobusi (vožnje so brezplačne). Letos je novost startnina, ki znaša 200 SIT, ob lem pa prejmete spo- minski kazarec z znakom HPP in čaj. Hoje je 7 ur s krajšimi postanki na vmesnih kontrolah (4 ob- vezne in 1 neobvezna kontrola). Na startu v Cirkulanah bo možen nakup kontrolnega kartončka pohoda. Vodnik dnevni- ka HPP in razglednice. Poskrbljeno pa je tudi za gostinsko po- nudbo na kontrolnih točkah. Na cilju, v Podlehniku pri gostil- ni pri ribniku, bo podelitev značk za 3 in 5x udeležbo na poho- du, kulturni program in rajanje ob živi glasbi. Posebni avtobusi, bodo vozili z AP Ptuj ob 6.30, 7.00, 8.00 in 9.00 uri, iz Podlehnika pa ob 18.00, 19.00, 20.00 uri, zadnji pa ob 21.00 uri ali pozneje (po dogovoru). PD Ptuj predvideva postanke avtobusov tudi v drugih krajih (Žetale, Podlehnik, Videm, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Gorišnica ...); ti postanki so odvisni od predhodne prijave 10 ali več udeležencev. Podatek (kje in kdaj bo avtobus v nekem krajuj dobite v pisarni društva ali na tele- fon 777-151 (PD Ptuj). Vljudno vabljeni' Odbor za informiranje in propagando ter Organizacijski odbor PDPtuj 26 ■ ŠPORT 29. MAJ 1997- TEDNIK Športne novite LETALSTVO • Pliberšek drugi Na mariborskem letališču je bila v soboto druga državna dir- ka v preciznem letenju, katere se je udeležilo deset pilotov iz petih slovenskih klubov, druge pa je na matičnih letališčih zadržalo slabo vreme. Tudi tekmovalcem ni bilo lahko, saj so leteli v dežju in slabi vidljivosti. Zmagal je Mariborčan Robi Verbančič pred Ptujčanom Tomažem Pli- berškom. Oba skupaj se bosta naslednjo soboto udeležila kot posadka enega letala tekmovanja za pokal Alpe Adria, ki bo v itali- janski Gorici. MZ MALI NOGOMET % Prvi nočni tur- nir na Ptujski Gori Upravni odbor športnega društva Ptujska Gora se je odločil za organizacijo prvega nočnega turnirja v malem nogo- metu, ki bo v soboto, 31. maja, zvečer na igrišču na Ptujski Gori. Prijave ekip bodo sprejemali na dan turnirja na igrišču na Ptujski Gori med 19. in 20. uro. Turnir bo tradicionalen in bo zmagoval- cu prinesel prehodni pokal. Za najboljšo ekipo so poleg tega pri- pravili 70 tisoč tolarjev, drugo- uvrščeno ekipo čaka 30 tisoč to- larjev in pokal, tretjo pa 20 tisoč tolarjev in pokal. Če bo vreme slabo, bodo turnir organizirali naslednjo lepo sobo- to. MG KONJENISTVO • Tekma v preskakovanju ovir v Slovenj Gradcu je bil 24. in 25. maja konjeniški turnir v pre- skakovanju ovir za pokal Slove- nije. Na njem so se odlično odre- zali tudi mladi ptujski tekmoval- ci Mitja Nahberger, David Ko- derman in Urška Berlič, člani KonjeniškEga kluba Ptuj - Tur- nišče. V soboto sta tekmovala Mitja Nahberger in David Koderman, Mitja je skakal na višini 0,80 brez napak, na višini 1 meter pa je naredil le eno napako. David Koderman je skakal na višini 1,10 metra. Osnovni parkur in baraž je preskočil brez napake in zasedel odlično tretje mesto, drugi pa je bil med mladinci. V nedeljo je na tekmi sodelova- la Urška Berlič s kobilo Elviro in s konjem Marcelom. S kobilo je skakala 1,10 m in dosegla z od- skakanim osnovnim parkurjem z ničlo uvrstitev v prvo tretjino tekmovalcev. Z Marcelom je skakala osnovni parkur 1,20 m brez napake. V baražu na 1,30 m je podrla dve zapreki, tako da je osvojila osmo mesto med vsemi tekmovalci in drugo med mla- dinci. MG STRELSTVO • SD Ptuj v Lendavi Na povabilo predsednika strel- ske družine Varstroj Lendava Stanislava Zvera so se najboljši mladinci in mladinke Ptuja ude- ležili srečanja v Lendavi. Trener mlajših mladincev Ptuja Joža Malek je bil na srečanju z Rober- tom Simenkom, Marjanom Gri- lom, Mati[om Potočnikom in Saškom Simenkom. Ptujski strelci so prikazali streljanje z zračno pištolo, trener Malek pa je mladim strelcem Varstroja predaval o ravnanju in streljanju z zračno pištolo. SI KARTING Zanimive dir- fce v Hajdošali Avto-moto društvo Ptuj bo v nedeljo, 1. junija, ob 14.00 uri na kartodromu v Haj- došah organiziral dirko za državno prvenstvo v kartin- gu. Na otočku sredi Drave bodo najboljši slovenski vozniki mini formule preiz- kušali svoje "bolide". Seve- da pa to ne pomeni, da bo samo v nedeljo živahno. Tudi vožnje za trening bodo zanimive. Kartodrom v Haj- došah velja namreč za naj- boljšega v Sloveniji, zraven tega pa je poskrbljeno tudi za varnost gledalcev. Zraven vseh najboljših vozni- kov iz Slovenije bodo nastopili tudi vozniki kartinga iz Ptuja. Zvonko Dominko pa se bo poiz- kušal v najmočnejši in najhi- trejši kategoriji boriti za kar najboljše uvrstitve. Ljubiteljem tega športa se v nedeljo obeta zanimiv program, ki si ga splača ogledati, saj bo tekmovanje razburljivo, predvsem pa zanimivo. Glede organizacije dirke pa je potreb- no zapisati samo to, da organi- zatorji, to so člani AMD Ptuj, najbolje organizirajo podobne prireditve v Sloveniji. Ravno zaradi tega se vsi najboljši voz- niki radi udeležujejo dirk v Hajdošah. Danilo Klajnšek GORIŠNICA v Gorišnici se zavedajo, da samo imeti reprezentanta ne pomeni veliko, kajti že več let jih imajo kar nekaj, veliko več je, če reprezentant na Stojita (od leve) D. Petek In J. Marin, čepita Dmitrij Stecenko In mag. Sergej Gajdaj uradni tekmi v tujini doseže uspeh, ne samo udeležbo. Damjan Petek in Jože Marin sta državna reprezentanta, ki imata medalje z uradno prizna- nih svetovnih pokalov. Na državnem prvenstvu sta vse nasprotnike premagala z re- zultatom 10:0. Svojevrsten re- kord ima Petek, ki je na držav- nem prvenstvu potreboval le 2 minuti in 34 se- kund, da je pre- magal štiri na- sprotnike in osvojil naslov državnega prva- ka, čeprav naj bi ena borba trajala 5 minut. Marin in Petek v Sloveniji nimata resnih nasprotnikov ali partnerjev za trening, med sabo pa se preveč poznata in borbe nimajo želenega cilja. Zato so se v vodstvu kluba odločili, da v Gorišnico povabijo Sergeja Gajdaja, da bi kot trener in tekmovalec skozi borbe pripravil Marina in Petka na Sredozemske igre, ki bodo od 20. do 24. junija v italijanskem mestu Bari. Sergej Gajdaj je položil magisterij juda na univerzi v Kijevu, kot trener in tekmovalec pa je nastopal v Nemčiji, Franciji, Ameriki, Alžiriji, Poljski in seveda v vseh državah bivše Sovjetske zveze. Je profesionalni tekmovalec, ki živi od juda in za judo. V veliko pomoč pri treningih in pripravah v Gorišnici pa je tudi ukrajinski reprezentant Dmitrij Stecenko v vlogi sparing partnerja, ki v zadnjem času trenira v Slovenj Gradcu. Peter Cvetko Dobri nastopih^- Pretekli konec tedna je bil kolesarsko obarvan. Večina tek- movanj je potekala v Mariboru in okolici, seveda pa so bili zraven tudi ptujski kolesarji v vseh starostnih kategorijah. Dosegli so dobre rezultate, še posebej pa velja omeniti 3. mesto Rada Rogine v kategoriji sta- rejših mladincev. V soboto je tekmovalce oviralo slabo vreme, v nedeljo pa so bili pogoji za tek- movanje boljši. V soboto so v Mariboru pri Račjem dvoru vozili krožno dir- ko za pokal Dane, kjer se šteje in točkuje končna uvrstitev. V kate- goriji dečkov C je zasedel 12. mesto Matej Fradl. Pri dečkih B je zasedel 11. mesto Anej Ja- bločnik, 15. pa Aljoša Belšak. Pri dečkih C je bil 9. Matevž Zavec, enajsti Denis Petek, trinajsti Bo- jan Potrč, petnajsti pa Aleš Ko- lednik. Prav tako pri Račjem dvoru so tekmovali mladinci in člani v za kriterij slovenskih mest. Pri mlajših mladincih je dvanajsto mesto zasedel Gregor Gazvoda, pri starejših mladincih pa deveto zasedel Matej Marin, trinajsto pa Miran Kelner. V drugem krogu je padel Rado Rogina in se lažje poškodoval. Se sreča, da jo je od- nesel z samo lažjimi odrgninami. Sicer pa je bilo zaradi močnega deževja in spolzkega cestišča več padcev in s tem tudi odstopov. V kategoriji elite si je deveto mesto privozil Miran Kelner. V nedeljo so vozili kolesarji tretjo gorsko dirko za veliko na- grado Maribora, start je bil v Hočah. Pri mlajših mladincih je deseto mesto zasedel Gregor Gazvoda, štiriindvajseto Andrej Omulec, štiriintrideseto pa Mat- jaž Finšgar. Pri starejših mladin- cih je Rado Rogina kljub sobot- nemu padcu in rahlim poškod- bam nastopil in zasedel odlično tretje mesto, deseti je bil Iztok Kovačec, petnajsti Matej Marin, šestnajsti Jernej Finšgar, triind- vajseti Marjan Kelner, osemin- trideseti pa Daniel Perša. V kate- goriji elite so vozili dirko okoli Pohorja. Ptujčana Miran Kelner z desetim mestom in Mitja Ma- horič z sedemnajstim mestom sta bila solidna. To velja še posebej za Mitja Mahoriča, ki je nastopil po dolgem času, saj so ga pestile bolezni, zraven tega pa je prestal še operacijo kolena. Osvojeni mesti so vzpodbuda za nadaljnja tekmovanja teh dveh mladih ko- lesarjev. Rado Rogina, KK Perutnina Ptuj V nedeljo pa so pionirji vozili v Kranju na asfaltiranem dirka- lišču. Med pionirji oziroma dečki C je deveto mesto zasedel Matej Fradl, med dečki B danaj- sto Anej Jabločnik, trinajsto pa Aljoša Belšak, pri dečkih A pa peto Denis Petek, šesto Matevž Zavec, enajsto pa Aleš Kolednik. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Mestna občina Ptuj objavlja na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93,19/94) JAVNI RAZPIS ZA SOnNANCIRANJE PRIREDITEV IN AKCIJ NA PODROČJU ŠPORTA V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 1997 1. Naročnik: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. 2. Namen razpisa: sofinanciranje športnih prireditev in akcij, izvedenih v letu 1997 na območju Mestne občine Ptuj. 3. Razpisana sredstva za sofinanciranje znašajo 1,280.000,00 SIT. 4. Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci športnih programov na področju Mestne občine Ptuj. 5. Vloga mora vsebovati: - naziv izvajalca in prireditve - namen ter kraj in čas prireditve - število domačih oziroma tujih udeležencev - način promocije Ptuja 6. Prednost imajo športne prireditve, ki promovirajo Mestno občino Ptuj v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru ter so že uveljavljene. 7. Prijave na razpis so mogoče od dneva objave dalje. Razpis vel- ja do porabe razpisanih sredstev. 8. Ponudniki morajo oddati vloge na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, v zaprti kuverti z navedbo: »Ne od- piraj, športne prireditve in akcije«. 9. Dodatne informacije dobite na Mestni občini Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti. Mestni trg 1, 2250 Ptuj, telefon 772-731. 10. Ponudniki bodo o izidu obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. Mestna občina Ptuj NOGOMET 2. LIGA Rezultati 28. kroga: Drava - Dra- vograd 2:0, SET Vevče - Goriške j opekarne 3:2, BS Tehnik - Zagoi; 4:0, Rudar Trbovlje - Črnuče .-i Nafta - Jadran Sepič 0:0, i.'.: Šmartno - Šentjur 2:2, Triglav Na- klo - Piran 8:2, Železničar Maribor prost. 1. SET VEVČE 28 169 3 56:19 57 2. DRAVA 27 167 4 49:18 55 3. DRAVOGRAD 27 14 6 7 39:27 48: 4.NARA 27 11 115 31;27 44 5. TRBOVLJE 27 11 8 8 34:28 H 6. ŠENTJUR 27 11 8 8 36:34 7. BS TEHNIK 27 11 4 1239:29 8. ZAGORJE 27 9 108 36:34 37 9. TRIGLAV NAK. 27 8 109 35:29 34 10. ŽELEZNIČAR 27 9 7 1132:29 34 11. GORIŠKE OP. 28 9 7 1229:32 34! 12.ERAŠMART. 27 9 5 1340:42 32; 13. JADRAN ŠEP. 27 8 5 1424:46 29 14. MAVRICA 27 7 7 1323:41 28 15. PIRAN 27 5 3 1918:70 18 DRAVA: DRAVOGRAD 2:0 (0:0) Strelca : 1:0 Emeršič (67), 2:0 Plošnik (90) Drava: Sraga, Volk, Pucko, A. Vriič, Karanovič, T. Vršič, Bloudek, Zec, Emeršič (Krišanič), Vogrinec (Fanedl), Vesenjak (Plošnik). V izredno pomembnem srečanju ! so nogometaši ptujske Drave zas- | luženo premagali ekipo Dravogra- i da. Pritiski za domače igralce so j bili zelo veliki, saj so se zavedali, da jim samo zmaga proti Dravogradu odpira pot v prvoligaško nogomet- { no karavano. Gostje pa so iskali možnost, da z morebitnim uspe- hom na Ptuju, še nekako ujamejo drugo mesto in kvalifikacije. Začetek srečanja je minil v enako- vredni igri. V 16. minuti je igralec j Drave Damjan Vogrinec zadel j prečnik. Po tej akciji so vse niti igre vodili ptujski nogometaši. Pra- vih priložnosti za zadetek pa ni bilo, razen prostega strela Ingmarja j Bloudka, strela Danila Pucka in iz- | redne priložnosti v 45. minuti, ki jo je imel Robert Vesenjak, ko se je znašel sam pred gostujočim vratar- jem, vendar je njegov strel končal tik ob desni vratnici. Gostje v tem delu igre niso imeli prave pri- ložnosti za zadetek. Nadaljevanje derbija je minilo v j znamenju ptujskih nogometašev, j ki so vse sile vrgli v napad. Pri- i ložnosti so se vrstile, le žoga ni ho- ' tela v mrežo vratarja Dravograda. V 67. minuti je ptujski mestni sta- j dion eksplodiral Milan Emeršič je j sprejel žogo od Ingmarja Bloudka I in jo z močnim strelom poslal za \ hrbet gostujočega vratarja. Sledili i so napadi domačih, ki so jih gostje : morali zaustavljati z grobimi ' prekrški; za kar jih je sodnik Kan- ■ dare "nagradil" z rumeni kartoni. ; Da pa ni ostalo le pri minimalni i zmagi, je poskrbel domači napada- i lec Silvo Plošnik, ki je dodobra pre- ; mešal obrambo gostov in z zadetkom dal znak za slavje na ptujskem stadionu. Včeraj so nogometaši Drave igrali z prvouvrščeno ekipo SET Vevče iz Ljubljane, v nedeljo pa bodo odi- grali še zadnje srečanje v 2. SNL, in sicer v Domžalah. Danilo Klajnšek 3. LIGA - VZHOD Rezultati 23. kroga: Steklar - ; Kungota Broker 0:1, Odranci - Po- : horje 3:2, MM Brunšvik - Aluminij : 1:3, Kovinar - Črenšovci 0:1, Unior ; - Turnišče 4:0, Paloma - Goričanka 0:0, Bakovci - Dravinja - tekma v torek, 27. 5. 1. ALUMINIJ 23 174 2 52:14 55 2. POHORJE 23 154 4 50:22 49 3. BAKOVCI 22 136 3 51:15 45 4. ČRENŠOVCI 23 15 0 8 39:24 45 5. PALOMA 23 104 9 29:26 34 6. UNIOR 23 8 6 9 31:28 30 7. KOVINAR 23 8 4 1128:40 28 8. TURNIŠČE 23 7 7 9 27:43 28 9. GORIČANKA 23 6 8 9 27:29 26 10. KUN. BROKER 23 6 7 1022:40 25 11. ODRANCI 23 7 3 1330:38 24 12. DRAVINJA 22 6 5 1133:44 23 13.MMBRUNŠVIK23 5 4 1426:54 19 14. STEKLAR 23 4 4 1522:50 16 Razpored tekem 24. kroga: Dra- vinja - Paloma, Goričanka - Unior, Turnišče - Kovinar, Črenšovci - MM Brunšvik, .'\luminij - Odranci, Pohorje - Steklar, Kungota Broker Bakovci. BRUNŠVIK - ALUMINIJ 1:3 (0:1) Strelci: 0:1 Ivančič (1), 0:2 Boškovič (56), 1:2 Vahen (73), 1:3 Boškovič (80). .Aluminij: L. Šmigoc, Grbavac, Kristofič, Žemljic, Emeršič, Pridi, Zrnko (Gerečnik), Boškovič, Hojnik. Rozman in Ivančič. ^fjjj^ V lokalnem derbiju v 3 '^\f^ , VZHOD so nogometaši Aluminija z zadetkom Ivančiča v 1. minuti srečanja takoj dali vedeti, po ka) so prišli v sosednji Brunšvik. Do 20 minute bi lahko napadalci Alurni^ nija do vrha napolnili mrežo domačega vratarja, vendar >._>,, (q, krat ni bila njihov zaveznik Domači so imeli samo eno pri, ložnost in strel z razdalje. Dm anja je minil v ne- kajnii Iuoči domačih, ki so imeli i'iiir/ih>si za izenačenje. To ie /hisinln glave gostov in Rade Boškovič ie \ 36. minuli dosegel še drugI /adeiek /a .Aluminij. Kazalo je že, da je konec, veiuiar so domačini uspeh re/ultui /lu/.ati. To je pomenilo zanje nekaj up.mja vendar je v 80. minuli Rade Boškovič dosegel še tretji /uileiek za Aluminij in točke so odpotovale v Kidričevo. Mirno lahko zapišemo, da je po porazu Pohorja v Odrancih Aluminij iz Kidričeve- ga praktično že drugoligaš. V sobo- to bodo gostili na svojem igrišču ekipo Odrancev. Z zmago bi to tudi teoretično potrdili. Danilo Klajnšek I. LIGA MNZ PTUJ - ČUNI 22. krog: Dornava - Bistrica 12:0, Boč - Gerečja vas 0:5, Stojnci - Gorišnica 4:2, Središče - Skorba 5:0, Pragersko - Slovenja vas 8:8, Hajdina - Videm 3:0. 1. DORNAVA 22 15 2 5 63:24 47 2. HAJDINA 22 144 4 41:10 46 3. GEREČJA VAS 22 124 6 45:30 40 4 SREDIŠČE 22 122 8 45:32 38 5. STOJNCI 22 11 3 8 37:45 36 6, VIDEM 22 11 2 9 45:32 35 7 BOČ 22 104 8 31:30 34 8. SLOVENJA VAS 22 9 4 9 48:41 31 9. PRAGERSKO -1 22 7 2 1333:46 22 10. SKORBA 22 6 3 1329:53 21 11. GORIŠNICA -122 5 2 1529:51 16 12. BISTRICA 22 3 2 1717:69 11 Razpored 1. kroga končnice tek- movanja - v nedeljo, 1. junija: Sre- dišče - Dornava, Hajdina - Gerečja vas; 2. krog - v sredo, 4. junija; Dornava - Hajdina, Gerečja vas - Središče; 3. krog - v nedeljo, 8. ju- nija: Dornava - Gerečja vas, Hajdi- na - Središče. 2. LIGA MNZ PTUJ- ČLANI 20. krog: Pago Leskovec - Mladi- nec 4:1, Ormož - Tržeč 2:1, Pod- vinci - Bukovci 2:3, Polskava - Rogozn. Elteh 2:4, Apače - Mar- kovci 6:3, Grajena - Hajdoše 1:2. 1.R0G0Z. ELTEH 20 153 2 60:19 48 2. ORMOŽ 20 142 4 63:29 44 3. PAGO LESKOV. 20 106 4 44:34 36 4 APAČE 20 103 7 44:42 33 5. MARKOVCI 20 102 8 44:36 32 6. MLADINEC 20 7 6 7 34:34 27 7. PODVINCI 20 7 5 8 31:37 26 8. GRAJENA 20 8 2 1033:40 26 9. TRŽEČ 20 7 2 1139:31 23 10. BUKOVCI 20 6 5 9 44:59 23 11. HAJDOŠE 20 3 2 1521:57 11 12. POLSKAVA 20 2 4 1420:59 10 Razpored 21. kroga - v soboto, 31. maja: Grajena - Pago Leskovec, Hajdoše - Apače, Markovci - Pol- skava, Rogoz.Elteh - Podvinci, Bu- kovci - Ormož, Tržeč - Mladinec. 2. MUDINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 19. kroga: Steklar - Dra- vinja 0:1, Beltinci - ERA Šmartno 4:1, Pragersko - Nafta 2:0, Krško - Aluminij 0:1, Beltrans - Kovinar Štore 2:2, Starše - Slov. Gradec ni bilo gostov. Razpored za v soboto, 31. maja: .Aluminij - Pragersko^ Slov. Gradec - Beltrans, Kovinar Štore - Krško, Nafta - Beltinci, ERA Šmartno - Steklar; v sredo, 4. junija: Dravinja - Starše. MUDINSKA LIGA MNZ PTUJ - VZHOD 18. krog: Stojnci - Skorba 16:0, Gorišnica - Bukovci 14:0, Dornava - Rog. Elteh 2:1, Ormož - Središče 0:6. MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ - ZAHOD 14. krog: Bistrica - Šentjur 0:3, Slov. vas - Hajdina 3:1, Ger. vas - Polskava 3:3, Boč - Unior 3:1. Razpored tekem za uvrstitev v kvalifikacije za 2. SML - vzhod v soboto. 31. maja: iz MNZ Ptuj se v kvalifikacije za uvrstitev v 2. S.ViL vzhod razvrstila dve moštvi: zma- govalca tekem med prvakom inlS' dina vzhod in drugouvrščeniip mladina zahod ter prvakom mladi- na zahod in drugouvrščenim mla' dina vzhod. 1. tekma: (iorišnica ' Šentjur, Boč - Dornava. Branko Lešnik f CDNIK ■ 29. MAJ 1997 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 27 ,f NART / seja upravnega odbora kd slovenske gorice I junija na Poleni velika konjeniška prireditev y tenartu so se sestali člani upravnega odbora tamkajšnjega Konjeniškega društva. Razpravljali so o pripravah na letošnjo konjeniško prireditev, ki bo na hipodn»mu Polena 1. junija. Pripravili bodo osem elitnih kasaških dirk / ude- ležbo najboljših domačih in uvoženih konjev i/ \seh slovenskih klubov. Pokrovitelj osrednje točke, dirke najl)oljših slovenskih kasačev, bo občina Lenart, sicer pa so jih doslej že podprli tudi v krajevni skupnosti in mestu Lenart ter številni spon/x>rji. Prireditev je namreč ocenjena na več kot 20 tisoč DEM, kar je za mlado športno društvo veUk 7idog^j. y Lenartu bo v nedeljo nastopilo več najboljših kasačev. Organizatorji letošnje priredit- ve so povedali, da bo 1. junija na Poleni še posebej slovesno, saj bodo zaznamovali 50. obletnico prve kasaške proge. Daljnega leta 1947 so začeli prva dela na hipodromu, poleg konjskih dirk pa so na progi tekmovali še mo- toristi. Ta jubilej bo lenarško konjeniško društvo zaznamova- lo z izdajo priložnostnega bilte- na, na zadnji seji upravnega od- bora pa so predstavili tudi po- sebno razstavno vitrino, v kateri bodo prikazovali slikovno gradi- vo o razvoju konjeništva v tem delu Slovenskih goric. Ob jubi- leju so zaprosili za častno pokro- viteljstvo slovensko vlado. Kot zanimivost naj omenimo še to, da se bodo na lenarški prireditvi prvič v letošnji sezoni predstavi- li tudi naraščajniki, dveletni kasači, kar bo za gledalce nadvse zanimivo. Po stari navadi bo v Lenartu še tradicionalno tekmo- vanje kmečkih dvovpreg. Sicer pa bo tudi to nedeljo pri Lenartu pravi konjeniški praz- nik, saj bodo spekli vola na žaru in ponudili veliko domačih do- brot. Organizatorji so povabili k sodelovanju aktive kmečkih žena, tako da bodo obiskovalci pokusili tudi specialitete kmečke kuhinje. Vse priprave potekajo po programu, organiza- torji pričakujejo samo še lepo vreme. Upajo, da jim bo vsaj en- krat posijalo sonce. M. Toš 28 - ZA RAZVEDRILO 29. MAJ 1997 - TEDNIK fpDMIK - 29. MAJ 1997 ZA KRATEK CAS - 29 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, katera pevka je na sliki. Izrcžite glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča naklonje- na, %am bt)do v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Daje bil pred štirinajstimi dnevi na tbtogratiji Miehacl JacksDn, je ugo- tovil tudi Milan Bezjak, Nova vas 117, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pašljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek. 5. junija. Glasba sodeluje tudi pri oblikovan- ju mode, saj glasbeniki s svojim sti- lom oblačenja za sabo potegnejo množice, ki sledijo svojim idolom in s tem tudi modnim trendom. ELVIS AARON PRESLEV se je ro- dil 8. januarja 1935 kot sin Gladysa in Vernone Presley. Kralj rock'n'rol- la je nasičen slave umrl mnogo prez- godaj 16. avgusta 1977. Legendo med legendami Elvisa njegova založba RCA od časa do časa obudi od mrtvih s kakšno posthumno izda- jo, kot je tudi digitalno predelana klasika ALWAYS ON MY MIND (****). Filmska hiša Walt Disney nam je v 90. postregla s čudovitimi risankami Beauty and the Beast, The Lion King in Pocahontas. Walt Disney je posnel novi fdm z naslovom Hercu- les, ki bo podprt z izvrstno glasbo. Naslovno temo novega Herculesa je odpel MICHAEL BOLTON, gre pa za izjemno klasično balado z naslov- om GO THE DISTANCE (****). Švedsko skupino Roxette sestavljata Per Gessle in Marie Fredriksson. Pevca sta se odločila, da bosta v letu 1997 poizkusila s samostojnim pro- jektom. Kitarist in pevec PER GESSLE je pripravil pesem DO YOU WANNA BE MY BABY ((^^^), gre pa za pop/rock pesem. Skupina Bon Jovi si je vzela nekaj- mesečne počitnice. Brez glasbe pa ni zdržal JON BON JOVI, ki se je osre- dotočil na solo kariero in že posnel album Blaže of Glory. Delavni JON je odpel skladbo MIDNIGHT IN CHELSEA (**^9|e), ki je bolj v pop stilu in je okrašena z multiin- strumentalno glasbeno podlago. AEROSMITH igrajo v postavi Steve Tyler, Joe Perry, Brad Whitford, Tom Hamilton in Joey Krammer. Stari rockerji so novo zgoščenko Nine Lives izdali v marcu in so jo do sedaj že prodali v več kot dveh mili- jonih primerkov. AEROSMITH iz- vajajo razpoznavne balade, kot je tudi najnovejša HOLE IN MY SOUL (****), ki ji je svojo dušo dal pevec Steve Tyler! Maj označujejo mnogi za mesec lju- bezni in pripravil sem vam pregled novih albumov, ki so bili v tem me- secu izdani z ljubeznijo: Flaming Pie - PAUL McCARTNEY, The Heart of Chicago 1967-1997 - CHI- CAGO, Shaming of the Sun - INDI- GO GIRLS, Blood on the Dance Floor (History - In the Mix) - MI- CHAEL JACKSON, Middle of Nowhere - HANSON, Villains - THE VERVE PIPE, Direction, Reaction, Creation (5 CD Box) - THE JAM, Klappe Die 2 Te - TIC TAC TOE, Open Road - GARY BARLOW. Irska skupina KELLY FAMILY so od projekta do projekta uspešnejši, tako da so z zadnje zgoščenke Al- most Heaven sneli že četrto single skladbo N AN AN A (^***). Glav- ni vokalist v tej skladbi je Jimmy Kelly, ki je tudi režiral odličen vi- deospot, s katerim si bo ta skupina še povečala ugled pri oboževalcih! Trgovine s ploščami so doživele pra- vo osvežitev, ko je na njihove police prišla zgoščenka Fresh pevke GINE G., kajti pevka je na ovitku plošče oblečena le v čokolado. Vroča GINA G. je odpela vroči poletni hit TI AMO (****), ki ima tudi nekaj reggae ritma. Britanska reggaa zasedba UB 40 se je prvič predstavila s pesmijo King in od takrat so fantje posneli neverjet- nih 40 hit pesmi ter 15 hit albumov. Pevec zasedbe UB 40 Ali Campbell je produciral resnično pesem TELL ME IS IT TRUE (****), ki bo gotovo našla mesto na mnogih sve- tovnih lestvicah. WARREN G. je svojo popularnost povečal z dvema priredbama: What's love got to do with it in I Shot the Sheriff. WARREN G. pa je odrepal še eno priredbo SMOKIN' ME OUT (^^^), ki jo je nekoč pel Ron Isley. Ameriška pevka in igralka WHIT- NEY HOUSTON z vsakim fdmom izgublja oboževalce, saj po mega uspehu fdma Bodyguard druga dva Waiting to Exhale in The Preacher's Wife nista bila niti polovico tako uspešna. WHITNEY je trenutno na turneji po Japonski, doma v ZDA pa je pripravila tipičen RN'B komad MY HEART IS CALLING (*^^*) s filmskega albuma The Preacher's Wife. EN VOGUE je zapustila Dawn Ro- binson, ki se bo posvetila samostojni karieri in bo nastopila tudi v neki TV nadaljevanki. Terry, Maxine in Cindy pa so kot trio posnele odlično soul pesem WHATEVER (^^^^), katere avtor in producent je popularni Babyface. David Breznilc POPULARNIH 10 1. Blood on the Dance Roor MICHAEL JACKSON 2. Love Fool THECARDIGANS 3. Old before I Die -ROBBIEWIUJAMS 4. Love won't Wait -GARYBARLOW 5. IdontVVantto TONI BRAXTON 6. Mmm Bop HANSON 7. Don't Leave Me - BLACKSTREET 8. Young Boy - PAUL McCARTNEV 9.1 Believe I can Ry - R.KELLY 10. Star People GEORGE MICHAEL ., Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. o^Mladi dopisniki PET ČUDOVITIH DNI V BOHINJU V osrčju Julijskih Alp, v povirju največje slovenske reke Save, na sončnih pobočjih velikana Triglava leži gorska deželica, Bohinj imeno- vana. Naš dom je bil oddaljen nekaj metrov od jezera, v Stari Fužini. Avtobus se je ustavil in že smo bili pred našim domom. Pričakali so nas tam zaposleni ljudje. Najprej so nas peljali v skupen prostor, v jedilnico. Tam se nam je prva predstavila Klavdija in nas seznanila s pravili tega doma, ki bi jih morali upošteva- ti. Potem se ji je pridružila še Moni- ka, ki nam je dala točna navodila za ta dan. Ta teden mi je v sobi delala družbo Janja. Najina sobna številka je bila 14. Ko smo se tako vsi spravljali v svoje sobe, smo zagledali še enega čudnega moža z imenom Primož. Ta je bil prava faca. Z Janjo sva si razpakirali stvari in si nato ogledali še dom in igrišče. Ob 13.30 smo si privoščili to- pel obrok, kosilo. Po kosilu smo ime- li popoldanski počitek do 15 .In po- tem sta nas Klavdija in Monika pel- jali v naravo. Še prej pa sta nas peljali do spomenika, kjer smo si v bližini lahko kupili še razglednice. Klavdija nam je tudi povedala o tej kulturni znamenitosti. Bohinjci so zelo ponosni na svojega gorskega očaka. Štirje srčni možje, ki so leta 1778 prvi splezali na Triglav, so upo- dobljeni na spomeniku kiparja Stoja- la Batiča, ki stoji v Ribčevem Lazu Wizu jezera. Potem smo se vrnili in po isti poti nadaljevali pot do korit -kostnice. To pot nam je predstavlja- la Monika. Povedala nam je tudi nekaj o Hudičevem mostu. Hudičev most se ^oči 20 m nad gladino Mostnice. l"ie, pravi ljudsko izročilo, nosi po graditelju Teuflu, kar pa m preverje- no. Most je dal zgraditi Žiga Zois. oleg korit samih so predvsem zani- ''^ivi erozijski lonci. Zaradi tekton- skega vgrezovanja Bohinjske kodine močan padec Mostnice omogočil ^razmeroma hiter nastanek ozke in Sloboke soteske. Sama korita Most- ""^e so z manjšimi prekinitvami dol- ^a okrog 2 km. Ker si vsega ni bilo Mogoče zapomniti, je to samo del ^*^lage o koritih Mostnice. . ^a dan smo prehodili okrog 8 km ^ko smo zvečer vsi utrujeni sedli ^*iiizo in se navečerjali. Do 21.30 se zabavali v večernem progra- ^ ^' potem pa se z muko, nekateri pa y^seljem, spravili k nočnem .Očitku. To noč je dežurala Klavdija ^ to noč jih je kar nekaj zaprla za ure v zapor, ^'utraj nas je zbudila Klavdija. Ob 7.15 smo imeli pozdrav dnevu. Ta- krat smo si pretegnili svoje zakrnele kosti in mišice. Vsako jutro pred zajtrkom so nam sporočili tudi pro- gram dneva. Zdaj smo bili prosti do zajtrka. Ta dan smo bili dežurni Jan- ja, Albina, Ester, Matej in jaz. Po obilnem zajtrku smo ob 8.30 imeli predavanje o lišajih, ki ga je vodila Monika. Nastalo je nekaj prečudovi- uh risb. Medtem ko smo bili mi no- tri, so se sošolci iz b razreda spreha- jali po gozdu. Nato smo odšli pa mi v gozd. Klavdija nam je razložila nekaj o drevesih. Potem smo morali nabra- ti še nekaj vodnih in kopenskih živa- li. Ob 13.30 smo zavohali čudovit vonj, ki je prihajal iz kuhinje, in na mizah nas je čakalo kosilo. Naj po- vem še to, da nam vreme ni kaj prida služilo. Ko smo bili notri, je zunaj večinoma svetilo sonce. Ko pa smo prišli ven, je bilo le redko tako vre- me. No, po kosilu je zopet sijalo son- ce. Ker nikoli ne veš, kakšno bo vre- me, smo, hvala bogu, vzeli zraven dežne plašče, ker se je po nekaj mi- nutah naredila nevihta in spet smo bili mokri. To popoldne nas je nam- reč Monika peljala okrog Vrtovina. Klavdija pa je med tem časom bila notri z drugim razredom. Vrtovin je grič, okrog katerega je sprehajalna steza. Na vrhu tega griča je majhna jasa, kjer menijo, da je v preteklosti bila graščina, vendar še to arheo- loško ni dokazano. Ko smo se za- menjali, smo se pri Klavdiji učili o žuželkah, ki smo jih dopoldne na- brali. Takrat smo jih tudi narisali in naredili plakate. Ta dan se je že sko- raj iztekel. Imeh smo še večerjo, po njej pa večerne aktivnosti in nato nočni počitek. »Strah in trepet - seveda nam je prinesla sreda. Kdor Zorana pogle- da, ve kar nekaj lekcij reda.« Tako pripoveduje ena izmed pesmi, ki smo jih sestavili s tovarišičino pomočjo. Ta dan smo se poslovili od Monike in Klavdije, ki sta nas učili o naravoslovju. Na njuni mesti sta zdaj prišla Maja in Zoran. Ta dva sta nam I pokazala nekaj taborniških veščin. Po zajtrku smo se spet razdelili v dve skupini. Učenci a razreda so bili pri Maji, medtem ko so bili učenci b raz- reda pri Zoranu. Maja nam je v roke dala vrvice in začelo se je vozlanje. Naučila nas je kar nekaj vozlov. Eni so bili bolj spretni, drugi pa so se mučili s tistim kosom vrvi, vendar jim je na koncu tudi uspelo. Pri Zo- ranu pa smo se pripravljali na triurni pohod, ki je bil v načrtu naslednji dan. Popoldan nas je spet čakalo skupno delo. Sedaj smo pri Zoranu postavljali šotore, medtem pa se je druga skupina pri Maji orientirala s kompasi. Ta dan so bile naše želje, da bi že prišel Rudi in nas odpeljal do- mov. To noč je bil dežuren tovariš Lju- bo. Marku je za las manjkalo, da bi ga naslednji dan poslali domov. Za- hvali se lahko le naši razredničarki, ki ga je izvlekla iz te tegobe. Tako je minil že tretji dan in mi smo komaj čakali, da pride petek, ko bomo spet laho dlje pokonci. Ko smo zjutraj vstali, je spet deževalo. Potem se je pokazalo sonce in vsi smo že čakali pred domom, da nas Maja in Zoran odpeljeta na uro lokostrelstva. Dvorana je bila v domu Bohinj 1, zato smo do tja imeli kar lep sprehod. Ko je Maja začela s svojo pridigo, je deklice postalo kar malo strah. Mislile smo si, da so loki bolj za fante. Pa smo se prepričale in videle, da to sploh ni res. In postale smo tako navdušene, da sploh ne bi nehale streljati. Tudi tovarišico smo prepričali, da je tudi ona spustila tri puščice v tarčo. To dopoldne je dokaj hitro minilo. Ko smo prišli nazaj v dom, nas je že čakalo kosilo. Po kosi- lu smo imeli nekaj počitka, potem pa smo začeli izdelovati plakate. Nekaj skupin je pisalo pesmi, nekateri so risali Bohinj v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Nekaj učencev pa je predstavilo naš kraj, njegove značil- nosti in kulturo. Na koncu smo mo- rali ta dela tudi predstavid. Po njiho- vem programu je ta večer bil ne- kakšna zaključna prireditev. Ko pa smo bili pridni, smo si lahko ta večer naredili tudi po svoje. Odločili smo se in si naredili disko. Po končani za- bavi smo utrujeni šli spat še zadnjo noč. Zjutraj smo se vstali. Midve z Janjo sva si že zjutraj spakirali nekaj stvari. Do 9h so morale biti sobe pospravlje- ne in prazne. Takrat sta Zoran in Izi- dor začela s pregledovanjem sob. Ve- deli smo, kakšna so pravila, in če je bilo kaj^ polomljeno, si to moral plačati. Ze nekaj učencev je skakalo z denarnicami po domu in tako dekle- tom vzbujalo še večji strah. Na srečo je bila najina soba čisto O.K. Ko so pregledali sobe, smo si šli ogledat še Planšarski muzej v Stari Fužini. Planšarski muzej je urejen v opuščeni sirarni, v kateri so še pred nekaj desetletji izdelovali sir. Doku- mentarno gradivo pripoveduje o življenju planšarjev, sirarnah in si- rarskem delu v planinah, transportu v dolino, značilnih bohinjskih pašniških naseljih in planšarskih zgradbah. Zadnji obrok v tem dnevu je bilo kosilo. Vsi smo se veselili od- hoda, vedeli pa smo, da se ti lepi dne- vi ne bodo kmalu ponovili. Primož nam bo ostal v spominu kot fant, ki se rad šali. Zoran in Maja kot stroga učitelja, Monika in Klav- dija pa kot zabavni dekleti. Ves te- den v Bohinju pa kot nekaj, česar človek nikoli ne pozabi. Simona Zmauc, 7. a, OS Sveta Trojica NA PAŠO V Haloze jaz rada grem, krave pasem, saj jih vem. Tam veliki so bregovi in lepi mešani gozdovi. Teta Anica je tam doma in Klemen ter Valerija. Ko pomlad vse ozeleni, na pašo pohitimo vsi. Ko pa pride rumena jesen, kostanj nabirat v gozd jaz grem. Zvečer ob ognju pa veselo pečemo si koruzo ne prezrelo. Maja Vidovič, 2. b, OŠ Videm V RASTLINJAKU Danes smo si šli ogledat rastlinjak. Ta rastlinjak se nahaja blizu naše šole. Rastlinjak je sestavni del cvet- ličarne Narcisa. V rastlinjaku gojijo rože, ki jih pro- dajajo v cvetličarni. Rastlinjak je so- dobno zgrajen. Ves je iz stekla. Gret- je in prezračevanje sta avtomatska. Gospod nam je prijazno vse pokazal in razložil. Pokazal nam je napravo, ki meri temperaturo v rastlinjaku tudi ponoči. Razložil nam je tudi, kako deluje naprava za zapiranje in odpiranje oken v rastlinjaku. Nazadnje smo šli v sobo, v kateri smo videli nekaj rož in mandarino. Povedal nam je, da mandarina vse leto rodi sadeže. Sadeži so sladki samo poleti, druge letne čase pa so kisli. Obisk v rastlinjaku je bil zelo zani- miv in poučen. Najbolj mi je bila všeč mandarina. Jana Kavčič 2. a, OS Domova POTOVAL SEM PO DOMOVINI Spominjam se, kot bi bilo včeraj, a bilo je 8. avgusta lani. Že zelo zgodaj smo vstali in se odpravili na kratek dopust. Prvi dan je bil malce naporen zara- di dolge vožnje in vročine v avtomo- bilu, vendar smo zvečer našli čas ter se dogovorili o izletu. Izbrah smo si pot proti Bledu in Bohinju. Prvi pos- tanek smo imeli v Lescah, kjer smo si ogledali športno letališče. Ravno takrat je tam potekal letalski miting in za nas je bila ta prava poslastica. Po končanem mitingu smo si letala ogledali tudi od blizu. Pot smo na- daljevali proti Bledu, kjer smo se us- tavili pri Blejskem jezeru. Za nekaj 100 tolarjev smo se z ladjo popeljali po jezeru. Po končani vožnji smo se lačni in žejni odpravili v najbližjo restavracijo. Pot smo nadaljevali proti Bohinju. Ustavili smo se na parkirnem prostoru, se preobuli in pot nadaljevali peš. Pri koči z razg- lednicami smo najožjim sorodnikom poslali lepe pozdrave. Nadaljnja pot nas je vodila do slapa Savice. Lep razgled nam je pokazal lepote naše dežele. Nato smo se vrnili v dolino ter se tam okrepčali s kavo in pijačo in si ogledali Bohinjsko jezero. Po- tem smo se veseli in zadovoljni od- peljali proti Višnji Gori. Mimogrede smo se ustavili tudi na brniškem le- tališču. Ogledali smo si pristanek in vzlet letal. Zanimiv je bil tudi ogled notranjosti letališča, vendar smo se morali zaradi nedovoljenega parki- ranja kmalu odpeljati. Po avtocesti smo se polni lepih ogledov vrnili do- mov. Ta dan je meni in mojim staršem ostal v lepem in trajnem spominu. Veliko je slovenskih lepot, a vseh ne bomo nikoli videli. Uroš Podvršek 8. a, OŠ Kidričevo BILI SMO V GLEDALIŠČU Bili smo v gledališču v Ptuju. Ogle- dali smo si predstavo Pekarna Mišmaš, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Predstava mi je bila zelo všeč. Najbolj smešno je bilo, ko je mlinarica Jedert vrgla mačku palico, žalostna pa, ko je Mišmaš odšel iz mišje vasi. Smešni lutki sta bili mli- narica in pek iz Kurje vasi. Mlinari- ca je bila skuštrana, zelo čudno je ho- dila in vedno se je jezila na mačka. Pek iz Kurje vasi pa je imel tako dolg nos kot koren, kruh pa mu je smrdel po kurjekih. Na tej predstavi smo se vsi zabavali. Mateja Klep, 2. r., OŠ Sela MOJ SVET "Svet je naš samo toliko, kolikor si ga vzamemo," je nekoč zapisal fran- coski pisatelj. Koliko ga vzamemo, je pa naša stvar. Ali ga jemljemo v obil- nih količinah in postanemo samotar- ji ali pa si ga sploh nič ne vzamemo in smo kar preveč odprti za ljudi, saj nekaj skrivnosti pa bi vseeno morali obdržati zase. Najboljša je zlata sre- dina, a malo ljudi jo najde. V katero skupino ljudi bi se uvrsti- la, ne vem. Če gledamo po materialni plati, mislim, da v drugo, saj nimam svoje sobe. Mojo posteljo si kdaj spo- sodi še kdo drug, pisalno mizo in druge stvari v sobi pa si moram deliti s svojo sestro Katjo. To me zelo moti, saj vedno vdre v sobo, nikoli ne potrka, najbolj pa me moti to pri učenju, saj me s svojim prihodom zmoti. A vendarle je v moji sobi nekaj čisto mojega. To so moji zvezki, učbeniki in v kot postavljena kitara. Z njo imam zelo veliko veselje, saj se je nihče ne dotika, ker je ne zna igra- ti. Pa še ena stvar obstaja. To so knji- ge, čeprav so izposojene, so v času iz- posoje samo moje. Nihče jih ne gle- da. So moje velike prijateljice. S tem, ko se odpravimo v svoj svet, mi pustijo nepozaben košček zgodbe in jaz njim pustim delček svojih rok - odtise in delček svojih misli. Pri tem pa ne smem pozabiti dveh stvari, ki so vmesne postaje v moj svet, čeprav jih delim z drugimi, so ven- dar del mene, del mojega življenja, mojega sveta. Lahko pa bi se uvrstila v prvo sku- pino, saj nikomur ne zaupam svojih misli in je to popolnoma moj svet, v katerega nima nihče vstopa, še tako dobra knjiga ali prijateljica. Lahko samo pomaga pri oblikovanju in nas- tajanju misli. Lahko s svojimi dejan- ji, izrečenimi besedami, vpliva na nastajanje osebe, podobe. Če kdaj začutim potrebo po dobrem prija- teljstvu, takšnem, da bi komu odkle- nila svoj svet, si poiščem list papirja in napišem svojo tegobo, saj je list oseba z ušesi in očmi, brez ust, ki bi izdale ta moj svet. Popisan pa tako ali tako dočaka svoj konec. Čeprav vem, da imam okrpg sebe osebe, ki bi jim lahko brez skrbi od- krila svoj svet, se bojim, saj imam zelo slabe izkušnje s tem. Nekoč je nekdo izdal moj svet. Od takrat sem nezaupljiva. Nekega dne bom mogoče kakšni ljubljeni osebi raz- krila svoj svet, a mislim, da je do tega še zelo daleč, saj imam preveč spomi- nov na izdajstvo, toda mislim, da mojih najbolj skritih misli ne bo iz- vedel nihče. In po mojem mnenju je prav tako, saj ima vsak človek pravi- co do svojih lastnih misli, do svojega sveta. Če bi bili preveč zaupljivi in bi izdali svoje še tako skrivne misli, bi se podrli naši mali svetovi, ki jih gra- dimo v sebi. Urška Draškovič, 8. a, OS Cirkovce 30- POSLOVNA SPOROČILA 29. MAJ 1997- TEDNIH f EDNIK - 29. MAJ 1997 OGLASI IN OBJAVA - 31 MARKOVCI / pobuda za izločitev iz mestne občine O svojem razvoju želijo sami odloiati 12. maja letos fe svet primestne četrti MarIcovci sprejel sklep o pobudi xa izločitev primestne četrti ix mestne občine Ptuj in ustanovitvi nove občine Sv. Marko. Ta pobuda je v bistvu konkretizacija nekajletnih razmišljanj in razprav o tem. Prva razmišljanja o lastni občini so se pojavila že ob spreje-' mu zakona o lokalni samoupravi. IVa neki način je zdajšnji sprejem pobude spobudil tudi odnos mestne občine, ki se kljub sestankom in razpravam v začetku letošnjega leta, nai katerih so Markovčani jasno in glasno povedali, da bi jim! morala pripasti vsaj polovica, če že ne 60 odstotkov denarja! od nadomestila za uporabno stavbnega zemljišča, ki ji j plačujejo Dravske elektrarne za območje kanala in jezera, j ni želela natančno opredeliti do tega vprašanja. S tem de- narjem, so prepričani Markovčani, bi lahko rešili marsika-' teri problem ob samem jezeru in tudi sicer bi se lahko v| lastni občini veliko bolj razvijali. Veliko pa Markovčanomi pove tudi primerjava s sosednjo gorišniško občino, ki se ve-; liko bolj razvija kot njihovo območje. Primestna četrt Markovci ima 4046 prebivalcev, ki živijo v 1156 gospodinjstvih, od tega se jih 15 odstotkov izključno preživlja s kmetijstvom, največ, 70 odstot- kov je mešanih, 15 odstotkov pa takih, ki so popolnoma neodvis- ni od zemlje. "Več kot tri četrtine Mar- kovčanov je tako rekoč ne neki način vezanih na zemljo, del prebivalstva je zaposlen v bliž- njih podjetjih in ustanovah, zna- ten del pa si je z marljivostjo in znanjem ustvarilo lastna podjet- ja ali obrtne delavnice. Če pogle- damo naših devet vasi, vidimo, da gre za značilne podeželske vasi. Mislim, da smo celo malo drugačni od Hajdine. Ker smo enaki in drugačni, sem prepri- čan, da bo pri nas referendum uspel. Markovčani s svojo pobu- do o ustanovitvi nove občine ne želimo ustvarjati konfliktov, želimo le prevzeti odgovornost za svoj razvoj. Prepričani smo tudi, da se sredstva v mali občini mnogo racionalneje porabljajo kot v veliki, kjer se pogosto odločajo za projekte, ki niso na- jnujnejši. Naši problemi se na mestnem svetu ob soočanju z značilnimi mestnimi problemi in potrebami izgubljajo. Pri tem pa želim poudariti, da bo tudi v bodoče Ptuj ostal naše mesto in da s svojimi prizadevanji za sa- mostojno občino Sv. Marko, ki je že obstojala leta 1937, ne želi- mo zaostrovati razmer. Tudi v bodoče si želimo z mestno občino tesno sodelovati. Velja pa kljub temu za večje razumevanje naših prizadevanj povedati, da primestna četrt niti ne meji na Ptuj, da je vmes Spuhlja. Na svoj način nas pove- zuje jezero, zlasti še gospodar- jenje z njim, če bomo enkrat našli skupni gospodarski inte- res. Predvidena nova občina Sv. Marko je sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebi- valcev, območje, na katerem bo ustanovljena, izpolnjuje z ustavo in z zakonom določene pogoje za občino," je v ponedeljek pred sejo mestnega sveta povedal predsednik sveta primestne četr- ti Markovci Stanislav Toplak. Elaborat, kjer Markovčani podrobneje predstavljajo argu- mente za ustanovitev svoje občine, je pripravila komisija za lokalno samoupravo pri svetu primestne četrti, ki jo sestavljajo Janez Pičerko, Kari Majcen, Franc Obran, Ivan Svržnjak in Stanislav Toplak. Na voljo bo tudi svetnikom mestnega sveta, ko bodo na izredni seji v začetku junija odločali o pobudi mar- kovske primestne četrti za izločitev iz mestne občine. MG LESKOVEC, PTUJ / slovesnosti zlate poroke Zla toporočen ca Julijana in Alojz Bedrač V soboto, 24. maja, je bil prvi del slovesnosti zlate poroke v lepo urejeni dvorani gasilskega doma v Leskovcu. Obred sta tudi tokrat opravila župan obči- ne Videm Franc Kirbiš in mati- čarka Bernarda Galun, z dobri- mi željami pa se je slovesnosti pridružil še predsednik sveta KS Leskovec Janko Kozel. Zlata prstana sta si po 50 letih skupnega življenja znova izmen- jala Julijana in Alojz Bedrač iz Trdobojcev 68. Zlata nevesta Ju- lijana (rojena Fideršek) se je ro- dila leta 1920 v Zg. Gruškovju, ženin Alojz pa leta 1926 v Repiščah. Vso svojo življenjsko energijo sta zlatoporočenca raz- dajala trdi haloški zemlji in na njej zagotavljala dovolj velik kos kruha zase in svojo družino. Haloški zemlji sta kot vino- gradnika zvesta še danes. Vzgoji- la sta štiri otroke, poleg njih se danes veselita šestih vnukov in enega pravnuka. Polna dvorana GD Leskovec je bila dokaz, da sta Julijana in Alojz še danes lju- beča starša in prijatelja ter da uživata zahvalo, ljubezen in spoštovanje svojih otrok, vnu- kov in pravnuka ter številnih prijateljev. Lepim željam ob zlatem jubi- leju se pridružujeo tudi naše uredništvo. JB Zlatoporočenca Elizabeta in Franc Zuran Natanko 50 let po poroki sta zlato poroko v soboto, 24. maja, slavila Franc in Elizabeta Zuran z Mestnega Vrha 46. Obred zlate poroke je potekal v ptujski poročni dvorani. Franc je upo- kojeni sadjarski delavec, Eliza- beta je gospodinja. V zakonu so se jima rodili trije otroci, na je- sen življenja pa ju razveseljuje pet vnukov in trije pravnuki. Ob jubileju jima iskreno česti- tamo! MG Zlatoporočenca Julijana In Alojz Bedrač iz Trdo- bojcev 68. Zlatoporočenca Žuran. Foto: Langerholc Kulturni križem Itražem SLOVENSKA BISTRICA • Danes ob 17. uri bo gost slovenjebistriške knjižnice dr. Josipa Vošnjaka znani mladinski pisatelj Bogdan Novak. Srečanje bo pote- kalo v knjižnični dvorani. PTUJ • Danes ob 19. uri bo v galeriji Florijan na Ptu- ju odprta razstava fotografij in slik Mirča in Albina Luga- riča. PTUJ • Danes bo ob 19.30 v ptujskem Narodnem domu koncert orkestrov Glasbene šole Karola Pa- horja Ptuj. Nastopili bodo harmonikarski, godalni in pihalni orkester. PTUJ • Danes, jutri in v so- boto bo v Gledališču Ptuj ponovitev predstave Victor ali otroci na oblasti v režiji Sama Strelca in uprizoritvi študentov 4. letnika AGRFT. Predstave bodo ob 20. uri. SLOVENSKA BISTRICA • Člani gledališke skupine DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice se bodo v sloven- jebistriškem domu kulture v petek, 30., in v soboto, 31. maja, ob 20. uri ponov- no predstavili z igro Toneta Partljiča Oskubite jastreba. DRAŽENCI • Kulturna sekcija Draženci vabi v pe- tek, 30. maja, ob 20. uri v dom vaščanov na prvi kul- turni večer s kvartetom 2 x 2, oktetom Kulturnega društva Skorba, nonetom Območne obrtne zbornice Ptuj in harmonikarjem Mar- janom Hercegom. VIDEM • Kulturno društvo Videm vabi v petek, 30. maja, ob 20. uh na koncert v cerkvi sv. Vida v Vidmu. Nastopili bodo: moški pevski zbor Talum iz Kidričevega ter mešani pevski zbor domačega kul- turnega društva. PTUJ • V petek, 30. maja, bo ob 22. uri v gledališki kleti literarni večer, na ka- terem bo predstavljena knjiga pesmi in proze Mila- na Krajnca-Ninija in Anite Kodrič. PTUJ • V soboto, 31. maja, bo v Narodnem domu ob 19.30 koncert ženskega pevskega zbora WZ Ptuj, gostoval pa bo moški pevski zbor PD Alo- jza Štrafela Markovci. ZAVRČ • Kultumo-umet- niško društvo Maksa Furja- na Zavrč bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri pripravilo v završkem kulturnem domu literarni večer, na katerem se bosta predstavila pesni- ka Marijan Brunec in Peter Vesenjak. ŠMARTNO NA POHOR- JU • V nedeljo, 1. junija, ob 10.30 uri bo v avli ta- mkajšnje osnovne šole po- tekalo 12. območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šmartno '97. So- delovalo bo okoli 20 skupin iz podravske in pomurske regije. PTUJ . V ptujski Blagovni- ci je do 1. junija na ogled prodajna razstava oljnih in akrilnih slik članice likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj Anice Zupanič. ŠTATENBERG V orga- nizaciji Zavoda za kulturo in Zgodovinskega društava Slovenska Bistrica bo 6. ju- nija ob 20. uri v viteški dvo- rani dvorca predaval o At- temsih Ferdo Šerbelj, kus- tos ljubljanske Narodne galerije. KINO PTUJ Do konca tedna bodo vrteli ob 19. uri film Dantejev vrh, ob 20. uri pa Romeo in Julija. ČRNA KRONIKA MOPEDIST PRED OSEBNI AVTO v ponedeljek, 19. maja, okoli 18.30 je 37-letni Franc K. iz Zavrča na kolesu z motorjem peljal s par- kirnega prostora pri gostišču Kro- na na lokalno cesto in zavil levo proti Dolanam v trenutku, ko je po lokalni cesti pripeljal z osebnim avtomobilom 37-letni Zlatko B. iz Gorišnice. Moped in avto sta trčila, Franc K. je padel po cestišču in se hudo ranil. Z AVTOM ČEZ BANKINO IN V NASIP Po lokalni cesti od Ptujske Gore proti Doklecam je v ponedeljek, 19. maja, okoli 20. ure vozil osebni avtomobil 26-letni Janez B. iz Majšperka. Med vožnjo po pada- jočem cestišču je v blagem levem ovinku zapeljal na desni rob ces- tišča. Na posutem drobnem pesku je avto začelo zanašati, zapeljal je čez bankino in trčil v nasip obcestnega jarka. V nezgodi se je voznik hudo ranil. AVTO SE JE PO ^ TRČENJU PREVRAČAL v nedeljo, 18. maja, ob 4.30 je po regionalni cesti od Cerkvenjaka proti Spodnji Senarski, občina Le- nart, vozila osebni avto 20-letna Klavdija L. iz Maribora. Med vožnjo skozi naselje Brengova je zapeljala desno na bankino, kakih 10 metrov je avto drsel po bankini, potem pa trčil v podrto drsno ograjo ob ces- tišču. Avto je zaneslo čez ograjo po nasipu, kjer se je večkrat prevrnil. Pri tem se je sopotnica, 19-letna Jasmina Z. iz Maribora, hudo rani- la, voznica in druga sopotnica, 21- letna Kristina B. iz Pernice, pa sta se lažje poškodovali. FANTIČ PRED AVTO v ponedeljek, 19. maja, zjutraj sta ob desnem robu ceste od Draže vasi proti Tepanjem šla 7-let- ni Davorin S. in njegova starejša sestrica. Fantič je nenadoma stekel čez cesto v trenutku, ko je mimo vozila osebni avtomobil 20-letna Simonca G. Avto je zbil dečka po cesti in ga hudo ranil. NESREČA S TRAKTORJEM v sredo, 21. maja, popoldne je 12-letni Anton K. z Zbelovske Gore pri Poljčanah na domačem travni- ku s traktorjem z obračalnikom sušil seno. Na strmem pobočju se je traktor prevrnil in fanta hudo ra- nil. Traktor ni imel kabine in ne var- nostnega loka. Z AVTOrj v ELEKTRIČNI DROG Po lokalni cesti od Črešnjevca pri Pretrežu je v sredo, 21. maja, okoli 23. ure vozila osebni avtomo- bil 21-letna Ivica D. iz Slovenske Bistrice. Med vožnjo skozi Vrhlogo je zapeljala čez cestišče in trčila v drog električne napeljave. Pri tem se je voznica hudo ranila. POBEGLEGA VOZNIKA KMALU IZSLEDILI v torek, 20. maja, ob 21.20 je na lokalni cesti v Župečji vasi neznani voznik osebnega avtomobila zadel kolesarja, 46-letnega Franca B. Ta je padel in se hudo ranil, voznik osebnega avtomobila pa je odpel- jal naprej. Mariborski prometni po- licisti so zaprosili neznanega vozni- ka in morebitne očividce nesreče, da se jim oglasijo. Prav na podlagi obvestil ljudi so policisti izsledili pobeglega voznika; bil je to 27-let- ni Danijel V. iz Kidričevega. Z AVTOM "POLETEL" NA TRAVNIK v soboto, 24. maja, nekaj po eni uri je po mostu čez Dravo v Ruiu vozil osebni avto 17-letni Simon C. V desnem ovinku med Dravo in Studenčnico gaje pričelo zanašati, avto je okoli 24 metrov bočno drsel, potem pa ga je vrglo v ko- vinsko ograjo mostu na Stu- denčnici, kjer ga je odbilo v zrak, poletel je okoli 10 metrov in trdo pristal na travniku. V nezgodi se je hudo ranil sopotnik, 15-letni Bran- ko Č., voznik in drugi, tudi mlado- letni sopotnik pa sta bila lažje poškodovana. VLOM V ŠOLO ŽETALE v noči na torek, 20. maja, je nez- nanec vlomil v prostore osnovne šole v Žetalah, občina Majšperk. Z vlomilcem so izginili računalnik, tis- kalnik, elektronski pisalni stroj, ra- diokasetofon, videorekorder, glas- beni stolp in telefonski aparat. Po oceni je šola oškodovana za dober milijon tolarjev. BOGAT PLEN IZ AVTOMOBILA Na Novem trgu v Ruju, blizu Bla- govnice MIP, je v sredo, 21. maja okoli 11. ure neznanec iz parkira- nega nezaklenjenega avtomobila odnesel torbico s precejšnjo vsoto denarja. S tem je premalo samoza- ščitno osveščenega lastnika oško- doval za okoli 4 milijone tolarjev. POGINILI DVE TONI MLADIC POSTRVI v torek, 20. maja, zjutraj je v ri- bogojnici Mihaela J. v Pobrežju občina Videm pri Ruju, poginile okoli dva tisoč kilogramov mladic kalifornijskih postrvi. Ugotavljajo da so poginile zaradi pomanjkanja kisika, pristojne službe pa razisKU' jejo vzrok onesnaženja vode. Nas- talo škodo so ocenili na milijon pol tolarjev. MOPEDIST TRČIL V AVTO v nedeljo, 25. maja, ob 10. urjs^ je po lokalni cesti od Zgornje Šča^^ niče proti Žicam peljal na kolesu^ motorjem 14-letni J. R. V nep; reglednem ovinku je vozil po strani cestišča in trčil z osebni'" avtomobilom, ki ga je nasproti vo- zila 28-letna Ana D. iz Lenarta. 1^'^' doletnega mopedista je ob trčeni | odbilo na zelenico, kjer je obleZ^ hudo ranjen. Naj dodamo, da f^f^"^ pedist ni uporabljal varnostne RODILE SO - ČESTItSI MO: Sonja Horvat, BukovS 68/a, Markovci - Jaka; HeliB na Simič, Slov. trg. 8, PtujB Alena; Biserka Jaušovec, Hum 58, Ormož - Aleksa; Olga Novak, Rotman 44^ Juršinci - deklico; Irena Kaučič, Gresovčak 4, Ljuto- mer - dečka; Jožica Polak, Vodova 7, Ptuj - Tamaro; Irena Skuber, Ul. B. Kraigherja, Kidričevo - Blaža; Marta Rajh, Dragovič 54, Juršinci - Majo; Irena Zemljarič, Volkmerjeva 23, Ptuj - Ano; Andreja Arnečič, Gradišča 135, Cir- kulane - Gašperja; Dragica Borak, Zabovci 72, Marko- vci - dečka; Danja Golob, Slovenski trg 9, Ptuj - dekli- co; Suzana Holc, Placar 27, Destrnik - Anjo; Marjana Kostanjevec, Bukovci 98, Markovci - Mitja; Jožica Karneža, Njiverce vas U, Kidričevo - Sašo. POROKE: Robert Belec, Cretniška ul. 16, Poljčane, in Cvetka Mesarec, Gra-^ jenščak 21/a; Aleš Predikaka in Mateja Korošec, Lovrenc na Dravskem polju 31; Mar- ko Perger in Natalija Rado- lič, Proletarska 5, Njiverce; Boris Kopajnik in Tatjana Hrženjak, Ul. Borisa Kraigherja 12, Kidričevo; Ivan Kovačec in Marjetka Žižek, Dragovič 32/a; Rafael Kramberger in Marija Ploj, Levanjci 29/b; Jožef Cafuta in Cvetka Kranjc, Placar 14. POROKA V ZAVRČU: Martin Težak, Turški Vrh 51, in Martina Žnidarič, Goričak 14. UMRLI SO: Marija Mlina- ric, roj. Sovič, Rakovci 13, -i^ 1912, t 09. maja 1997; Dra- gutin Petkovič, Mladinska ul. 6, Kidričevo, 1923, t 15. maja 1997; Janez Do- manjko, Draženska c. 25, Ptuj, ^i^ 1922, t 17. maja 1997; Franc Matjašič, Sakušak 49, ^i' 1915, t 17. maja 1997; Jožef Purg, Podlože 41, 1903, t 19. maja 1997; Alojz Leopold, Muretinci 45, 1934, t 20. maja 1997; Genovefa Mere, Repišče 42, ^- 1927, t 20. maja 1997.