12. štev.
V Novem mestu 15. junija 1888.
rv. letnik.
Dolenjske Novice
Izhajajo L in 15. veacega meseca. Cena jim ]e za celo Kdor želi kako oznanilo v,,Dolenjske Novioe" najeto 1 gld., za pol leta Ď0 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plaťSa za dvoatopno petit-vrsto 8 kr. za »prejema J. Kra]bc v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Goli hribi gojé točo; obrašCeni liriM branijo pred točo.
(Konec )
Ako povezneš kozarec, kterega dno je pozitivno električno nad bezgovimi kroglicami, jih dno prèc (mahoma) k sebi gori potegne, in jim odda nekoliko svoje pozitivne elektrike ; v tem hipu, ko dobe kroglice pozitivno elektriko v sebe, jih dno kozarca pahne od sebe, da padejo doli, kjer ao popřed ležale. Tukaj zgube po dotiki s podlago svojo ravno prejeto pozitivno elektriko, in mahoma jih zopet pozitivno električno dno na se gori potegne, toda ravno tako naglo jih spet od sebe doli pahne j zato skačejo te krogljice gori in doli t kozarcu.
Kar Be godi b krogljicami, ktere so med dnom kozarca in med podlago, na kteri so ležale, ravno to se godi z ivjem in majhnimi točnimi zrni, če Bta dva obláká, eden vrh druzega, ktera nimata ravno tiste elektrike v sebi, — pa tudi, če je le en oblak zadosti debel in nekako sam v sebi, kar elektriko zadene, razdeljen, tako, da je na gorni plati, kjer ga solnce obseva, drugačno električen, kakor na spodnji odsolnčni plati. ToČua zrua skačejo in pleSejo od ene električne plati k drugi in spet i;azaj. — Da je zares tak ples zrnatega leda v oblakih, tega naa prepriča sluh, ker slišimo pred točo, akoravno se na nas ne izsiplje, vselej neko zamolklo gromenje, bobnenje, godrnjanje iz èmih in sivih oblakov; nekakov zamolkel hrup.
Ako je na povrSji zemlje pod oblakom ravno tista elektrika in malo močnejša, kakor je v oblaka na njegovi spodni plati, takrat zemeljska elektrika paha od sebe oblak, in ondi se ne bo toča vsula, temveč težki oblak mora plavati naprej. Ako je pa v zemlji elektrika nasprotna tisti elektriki, ktero ima ohlak na svoji spodnji plati, takrat nemeljska elektrika k sebi doli potegne meglo, potem se te dve nasprotni elektriki sklenete, in toča začne padati na zemljo.
Zdaj pa kdo vpraša : kaj pa ima goli hrib in z le&om zaraščeni hrib pri toČi, da bi bil goli hrib gojU točo, z lesom zaraščeni hrib pa branil pred točo ?
Veliko npljiva ima gosto z lesom zaraSčeni hrib na elektriko, ktera je v oblakih. To nas zopet električni kolovrat uči. Natakni na taki kolovrat veliko železnih ali medenih (iz kotlovine) oat (špic) in suči kolovrat dolgo časa, zato da bi veliko elektrike obudil, potem se ga dotakni. Tudi po dolgem Bukanji ti bo skočil le majhen pla-menček na prst. Da zveš, zakaj ne moreš iz kolovrata dobiti velike iskre ali večjega plamenčeka, BUČi ta kolovrat, ki je gosto obsejan z ostmi, v tami. Kar boš takrat vidil, te bo učilo, zakaj da ne moreš dobiti velikega plamenčka ali velike iskre iz kolovrata : V tami boš namreč videl^ da po osteh vsa elektrika hitro beži iz kolovrata, vse osti se svetijo, ker se v njih kupiči elektrika in po njih zginuje v zrak in se zedini in zveže s tisto elektriko, ktera je v zraku. Osti (Špice) imajo tedaj velik upljiv do elektrike.
Kaj pa hrib, ki je gosto zarašen z lesom? Ni li ta poln osti (špic) ? Tisuči in tisuči tanjkih vejic, ktere imajo veliko soka, vlage v sebi, Štrle v zrak; po soČnatim debla in vejah in vejicah gre zemeljska elektrika na kviško v osti vejic in dreviiega perja in oddaja se v zrak in uniči s tem elektriko oblaka, ako je v oblaku nasprotna elektrika, in ves oblak potegne k sebi, in oblak se vtepe v goščavo lesa, in tisučere in tisučere vejice mu vzamejo elektriko; ako pa je že toča v oblaku, ne more oblak veČ te toče nesti naprej, ker nima več elektrike, in toča mora padati in ostati ondi v goščavi, kjer naredi naj manj škode. S goato z lesom zarašenega hriba plava naprej izpraznjen oblak; toča pa ostane v gozdu ali lozi. Tako postane goščava na visokem dobro zaraščenem hribu „točovod" kakor imomo nad zvoniki in nad hišami nStrelovode".
Ako je pa hrib gol, nima tistih tisačev in tisučev vejic, nima osti ktere bi oblaka vzele, zvezale in uoičile njegovo elektriko, zato odplava če« goli hrib in nese svojo točo naprej, in jo vsiplje, kadar mu je vgodna zemeljska elektrika, na rodovitno polje in na vinograde, in ta toča je toliko debelejša, kolikor day časa je bila v oblaka ter je po njem gori in doli plesala.
Stare može kličem na pričcTauje, naj povedó, če je bila toča pred 80 leti, ko èe niso biU visoki hribi goli, kakor zdaj, tako debela kakor je zdaj, in če je napravila tolike Škode tolikokrat, kakor zdaj, ko BO vsi visoki hribi lesa obropaui, in so ali goljave ali pa v njive in vinograde spremenjeni. Tudi T prejSnih letih je bila toča, toda tako poROsto ni tolkla niti ni nikdar tako grozno debela padala kakor zdaj.
Ni dobiček za deželo, ako se po hribih gozdi in loze tako pokončavajo, kakor se to godi v zdanjem času. Akoravno so zdaj večji prostori za njive in vinograde odmenjeni, vendar menim, da Be sploh v deželi ne pridela veliko več, morebiti nič več, kakor poprej, ko so bili hribi dobro obgozdeni, in so ravno z goščavami branili, da ni hilo tohko suše, ne tolikih povodenj, ne toliko straSne toče, ktera uničuje leto za letom plod njiv in vinogradov. Z lesom gosto zaraščeni hribi so nam potrebni. Griči in ravnine naj se obdelujejo, vsi hribi visoki in nižji naj bodo za les; gozde na hribih bo treba gojiti, da bodo gosto zaraščeni, nikdar ne ogoljeni. Posamezni kmet ne more tu nič, vsi kmetje kakega velikega okraja zamorejo le malo pomagati ; vlada zamore pomagati, pri-merjene postave se morajo v tem oziru dati in strogo izpeljavati. Vlado k temu napotiti hi bilo hvale vredno delo poslancev v državnem zboru in naših poslancev v deželnem zboru. Goli hribi gojé točo, nesrečo in rerSČino kmetov; z lesom gosto zaraščeni hribi branijo pred točo, in so blagor deželi.	Rodoljub.
Dolenjske ccstc.
Govor drž. poalanca JaVoli Hrenii t drï. ztora 25. aprila 18S8.
(Koneo.)
Vender moram Čudno dolenjsko državno cesto malo bolj osvetliti in sicer od Novega mesta po-Čenši proti Ljubljani.
Takoj od Rudolfovega drži cesta moŽno navkreber na tako imenovani Kapiteljski marof, namesto da bi držala na levo po dolini, kakor jej že odkazuje mer reka Krka. Strmeča ima 13 odstotkov, a takoj s te gore doli pa 14 odstotkov padca in je v Brslinu, katero selo je jedva 20 min. od Novega mesta, zopet tako nizko, kakor kjer se začenja.
Za Bršlinom začenja se z nova klanec in cesta pelje pet do Sest kilometrov daleč na Btačjo rido s 14 odstotki strmeča, odkoder se zopet ponižuje s 14 odstotki padca proti Mirnipeči, ki je le višje nego je začetek ceste, Novomesto.
Jedva premagaš ta del, začenja se rečena težava z nova ; kajti ko imaš za seboj res le par sto metrov dolgi Ivauski klane, ki ima tudi 14 odstotkov strmeča, začne se —- rekel bi vse zakone proti mučenju ljudij in živahj zasmehujoči — manever z znova, da prideš na hrib sv. Ane, pri katerem
zopet moraš premagati 14 odstotni strmec in 14 do 15 odstotni padec, dokler prideš naposled na prvo počivahšče, v Trebnje, kjer moraš zahvaliti Boga, če se ni poškodoval voz in konj, voznik in ljudje, ki so se peljali na vozu.
Od tod dalje začenja se prejšnji boj proti zakonom teže in lenjivosti teles znova, in sicer ne jedeukrat aH dvakrat temveč brezštevilnokrat — in tako gre dalje, navzdol in navkreber in tako brez konca ! Pa ne bodem dalje slikal podobe, ki je vedno jednaka in s tem mučil častitih gospodov. Omeniti hočem le najvažnejše klance od Trebnjega dalje, ki skoro ravno tako otežujejo promet, kakor že našteti in sicer Trebanjski klanec s strmecem 12 odstotkov, klanec pri Zidanem mostu z jednakim strmecem. Klanec pri Občini s 18 odstotnim strmecem in nazadnje Peščenek, ki ima 16, 18 in celo 20 odstotkov strmeča.
Tako drži cesta zdaj gori, zdaj doli, in ni nič redkega, da se na njej komu os ali pa oje zlomi, ali pa voz preobrne — in opomniti hočem, da ima c. kr, poŠta skoro vsako leto po zimi žalostne skušnje — ter naposled vender priđe cesta za Šmarjem na Ljubljansko ravnino, kjer se še le nehajo težave. (Uea je I na desnici)
To cesto sem v Vaš poduk malo natančneje narisal, ker ne verjamem, da bi visoka vlada hotela tjakaj poslati koga, da bi jo ogledal, kakor jej je nedavno priporočal zastopnik dolenjskih mest.
Jako poučno in zanimivo bi bilo, ko hi Vam predložil presek one ceste narisan, a žal da ga sedaj uemam na razpolaganje.
Iz povedanega boste. Častiti gospodje, že spoznali, da treba nujne pomoči. Tu nikakor negre za to, da bi se naredila popolnem nova cesta, tega ne mislim ; le sedanja naj se primerno in dobro popravi, in v ta namen jo bode treba samo na nekaterih mestih preložiti kakor na Kapiteljskem raarofu, v Kačjej riđi, pri sv. Ani, Občini in PeSčenku, drugod se bode pa dalo popraviti s tem, da se bodo semtertja kaj pokopalo ali pa zasulo.
Da je res nujna potreba, da se ta dela začn<S in izvrše, se lahko vlada poduči iz dotičnih poročil političnih organov in stavbenskih oblastev, in kakor se mi dozdeva, hoře vlada sama sprožiti stvar, kajti če sem prav poučen, dala je že napraviti načrte in proračune stroškov za preložitev ceste pri Kapiteljskem marofu in Kačjej ridi. Če je to resnica, moram biti hvaležen visoki vladi, da je sama spoznala neugodnost in storila prvi korak, da se odpravi. Želim in prosim jo, da bi se še dalje zanimala za to stvar, in jo odločno dovršila, kar je tem bolj pričakovati, ako bode vlada v izjavi visoke zbornice dobila primerno podporo in zategadelj predlagam sledeče:
„0. kr. vlada se naprosi, da prej ko je mogoče odpravi promet ovirajoče ogromne klance na
držami cesti iz Ljubljane v Euáolíúvo, da dá izdelati potrebne naSrte in proračune stroškov za naj-najnejSe poprave ceste ter takoj d«lo začne in že prihodno leto postavi primeren znesek kot potrebščina v državni proračun." (Dobro! na desnici.)
Prosim zbornico, da še malo potrpi, kajti govoriti hočem tudi o proračunu samem, in sicer k točki 1 in 2 § 6 tega naslova in staviti predlog, da se podpora za Earlovako in Zagrebško državno cesto 9000 in 1630 gld. primerno poviša.
Ta gre za isto cesto, o katerej sem dosedaj govoril, za dolenjsko državno cesto, katera pelje iz Ljubljane do hrvatske meje, katera se pri Kndol-iovem razdeli v dve panogi, katerih pelje jedno čez Gorjance skoai Metliko v Karlovec (od tod Earlovska cesta), druga skozi Št. Jarnej in Kostanjevico v Zagreb (od tod Zagrebška državna cesta.)
Na teh dveh cestah bile so ravno take pomanjkljivosti, kakor na cesti iz Ljubljane v Ku-dolfovo, katere sem poprej slikal, o katerih so govorili zastopniki Kranjske v prejšnjih oddelkih sedanjega zasedanja in v prejšnjih zasedanjih.
Za dela na ZagrebŠkej cesti se je že lani postayil v proračun znesek 6000 gld. kot prvi Tok in ga je zbornica tudi dovolila, ter se je iz-Testno tndi že porabil.
Kar se tiČe stroškov, proračnnjeni so za KarlovŠko državno cesto na 45.000, za Zagrebško pa na 86.000 gld.
Visoka vlada pa letos zahteva za Karlovsko cesto 9000 gld. kot prvi rok, za Zagrebško pa 6300 gld. S temi zahtevami strinja se tudi predlog budgetnega odseka.
Če se bode tako delil stavbeni znesek, trajala bodo dela na KarlovŠkej cesti pet let, na ZagrebŠkej pa celih trinajst let.
Predlagani doneski so tako neznatni, tako majhni, da se zastopniki Kranjske ž njimi nikakor zadovoljiti ne morejo, temveíí morajo zahtevati, da ae dela hitreje nadaljujejo. (Res je I na desnici.) Državna uprava je spoznala, da so ta dela potrebna, pa so res tudi tako nujna, da se ne morejo več odlašati in je torej v interesu bednega, stiskanega dolenjskega prebivalstva, ki mora večkrat izseljevati se s trebuhom za kruhom T drage dežele in drnge dele sveta, da se ta dela hitro izvrÊé. Kakor sem pa že poprej pojasnil, je pa to tudi v državnem in političnem interesu, in vender se hočejo dela razdeliti na več let, na pet in oziroma trinajst let.
Ne verujem prav, da bi vlada bila tu prav razumela nalogo svojo, zlasti če se pomisli, da ne gre za podporo kalie deželne ceste, temveč za državno cesto, katere važnost priznava ae tudi T oziru vojaškem.
IVIi ne zahtevamo, da se morajo dela izvršiti T jednem ali dveh letih, a razdelé naj se na
krajše število let, v prvem slučaji na tri, v drugem še na daljša štiri leta.
Dovoljujem si v tem ozim predlagati, da bí visoka zbornica blagovolila po vladi in potem po budgetnem odseku predlagana doneska primemo povišati in smem tembolj zahtevati, da visoka zbornica podpira moj predlog, s katerim se strinjajo tudi drugi zastopniki Kranjske, ker so se dosedaj za ceste na Kranjskem zahtevale le naj-skromnejše podpore iz državnega žepa. Priporočam torej visoki zbornici.
„Visoka zbornica naj sklene: Da se hitreje izvi^é prelaganja in druge poprave na dolenjske; državnej cesti, katere je vlada sama za potrebne spoznala, se dovoljuje mesto po odseku pri poglavji 7, naslov 7, § 6 za leto 1888 predlaganih potrebščin 9000 gld. oziroma 6300 gld.:
Prvič za dela na Karlovski cesti 15.000 gld. kot prvi rok;
drugič za dela ua ZagrebŠkej cesti 20.000 gl. kot drugi rok". (Škoda, da to ni obveljalo).
£aj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Presvitli naš cesarjeviô Radolf in njegova visoka soproga Štefanija bila sta 10 t. m. v Zagrebu, od koder sta šla v Bosno. Povsodi sta bila visoka gosta z navdušenostjo in Častjo sprejeta. Hodita Še po Bosni in Hercegovini.
Državni zbor se je sklenil, ko je še dovolil novi davek na žganje. Mi imamo iiže sedaj velik deželni davek na žgane pijače ki je tu in tam res grozno trd; sedaj pride pa Še državni davek. Vendar bode pa ta zadel bolj fabrikante kakor male žganjarije. Minister bode pa dobil iz tega davka baje toliko, da mu ne hode več zmanjkovalo kakor doslej vsako leto ! S prvim tega meseca so se močno podražile tudi smodke ali cigare, kar bode tudi doneslo državi nekaj milijonov na leto. Da bi dobil minister enkrat toliko — da bi zmanjšal gruntni davek!
Kransjki deželni zbor sešel se bo tega meseca za nekaj dni, da se posvetuje o kranjskem xemljiško-odvezuem dolgu in napravi v tej stvari nekaj olajšav naši deželi.
V Trstu se je odprla „vinska razstava". Udeležilo se je te razstave veliko vinskih pridelovalcev — med njimi tudi mnogi Hrvatje,
Greuter izvrstni tirolski poslanec, ki je tolikokrat zagovarjal v državnem zbom vero in pravico — je za smrt bolan.
Na Dunaju se vedno bolj gibljejo ljudje zoper pijavke — jode.
Vojni minister bo zahteval od delegacy pooblastilo, da sme ustanoviti štiri nove hucarske polke.
Kaj je novega po širokem svetu?
Rusi iščejo denai^a na posodo; dasi bo bogati, vendar ga ue morejo dobiti, ker jim menda nagajajo judje, katerim v svoji državi niso prijazni.
Na Bolgarsliem je stara mešanica. Nekteri ministri prêté, da bodo odstopili. Vojaški založniki nočejo več zalagati armad, ker niso dobili redno plačila. — Ta okrogli denar povsod uhaja!
Francoskemu generalu Bulanžeju ni obveljal predlog, da bi se pregledala in prenaredila sedanja vredba francoske republike in vojska pomnožila. Sicer pa tamo ni končana reč znamenitega generala; preveč vré tamo — brez dvoma se bodo kmalu godile še važne reči.
Nemškemu cesarju se je zdravje zopet shuj-žalo: požira težko, zato se počuti veliko slabše. Ministra Puttkamera je odpustil. Ta mož je hotel voditi prihodnje volitve, kakor njemu drago, cesar pa pravi, da morajo biti popolno proste. To je prav.
Kakor vse kaže, nam se vojske še ni treba tako hitro bati ; vsi Hati, nemški, ruaki, francoski pišejo miroljubno. Naša država je tudi zopet dovolila, da se smejo naši konji na tuje prodajati. — Žalostno je le, da nas ta mir tako grozno veliko stane, da bi priĚel človek skorej v skušnjavo želeti si vojske, da bi vsaj prej vedeli, pri Čem smo. Sedaj je vse oboroženo do zob in se še oborožuje za vojsko, ki se odlaga — pa bode gotovo prihrula prej ali slej nad ubogo Človeštvo.
Piše so nam: Iz Škocijana. — O pokojnem Kohrman-u prejeli smo iz Škocijana dva dopisa. Iz teh nam je priobčiti o zaslužnem možu sledeče:
Dné 21. maja t. 1. ob polunoči nehalo je biti preblago arce občeznanega, zaslužnega kmetovalca in sadjarja gosp. Matija Rohrman-a, posestnika iz Dobrovške vasi pri Škocijanu. Ta tužna vest je napolnila s žalostjo srcé vsakemu, ki je poznal to blago dušo. Pokojnikovih zaslug ne bodemo naštevali, kajti trebalo bi veliko prostora, da bi se ocenilo njegovo občekoristno delovanje. Le to je povedati, da je bil ranjki skozi 18 let župan občine Škocijan in dosmrten ud C. kr. kmetijske družbe Kranjske. Na obeh mestih je bil marljiv in zaslužen delavec, skrajno vnet za blagor svoje občine in za kmetijski napredek, V našem kraju bil je pokojnik najbolj izgleden kmetovalec in še posebno marljiv in zaslužen sadjerejec. V tem oziru bil je pravi uzor vsem drugim kmetovalcem. Svojemu posestvu bil je skrben gospodar in imel vse v najlepšem redu, kamorkoli si pogledal. Blagi ranjki je bil tudi kaj človekoljuben in postrežljiv. Vsakemu je rad pomagal, bodisi z dejanjem, bodisi z dobrimi
sveti. Dolgo bodemo pogrešali tega dobrega moža, ker ga je nam prezgodaj vzela nemila smrt in ker ima naSa Dolenjska kaj malo tacih mož. Sadjerejca Rohrman-a poznali so daleč na okoln, da še celo med gospodarskimi Zagrebčani bil je obče priljubljena osoba. Kako spoštovan in priljubljen pa da je bil med svojimi, to je pokazal njegov slovesen pogreb dutí 23. maja. Zbralo se je mnogo ljudstva iz obližja in daljne okolice, med tem okrajni sodnik gosp. Pfefferer. Iz Škocijana prišla je po ranjcega do doma vsa č. duhovščina in Šolska mladina, da ga je spremila k zadnjemu počitku. Ko so krsto v Škocijanski cerkvi na tla položili in so gospodje duhovni zapeli „libera", ni bilo očesa, da ni solzilo iu to po pravici, saj Eohrman je bit mož, da malo tako vrednih. Smelo trdim, da enacega ne bo kmalo več v našem kraju.
Potrtega srca je ljudstvo zapustilo pokopališče iu eden drugemu so pravili: Bog mu daj dobro, saj je bil dober mož. Blagi pokojnik pa naj v miru počiva, priporočen svojim prijateljem in znancem v blag spomin. Več kmetovalcev.
Iz Krškega. — Naša kmetijska podružnica je imela v četrtek, 7. t. m. občni zbor, ki je bil sicer slabo obiskovan, a po razgovoru jako zanimiv. Pri občnem zboru glavne družbe bode našo poddružmco zastopal č. g. dr. Strbenc, ki naj bi sledeče želje in prošnje naše otidi razlagal: Ker ni bilo v Krškem že veliko let očitne prodaje žlahtne plemenske živine, «ato naj bi kmetijska družba prihodnje leto tako živino tukaj na prodaj postavila. Zavoljo revščine naših vinogradnikov, katerim trtna uš vinograde pokončuje, da-jajo naj se jim brezplačno že požlahtnene ali vsaj vkoreničene amerikanske trte, ker sicer nikakor ne morejo uničenih vinogradov z nova zasajati. Razgovor je bil potem tudi o ustanovitvi vinarske zadruge v Krškem, pa o tem bode temeljit razgovor še le pri prihodnem občnem zboru naše poddružnice. — Tudi v tem naj bi nas Dolenjce podpirala kmetijska družba, da bi se štajersko in hrvaško vino ne prodajalo pod našim imenom — kakor se večkrat zgodi.
Knin v Dalmaciji. ~ (Iz prijateljskega pisma.) Knin leži 10 ur oddaljen od Zadra blizu bosanske meje. Obdan z visocim gorovjem v lepi^ zeleni dolini napravi na tujca domaČ vtis. Ni golih pečin in raváa brez drevja in zelenja. Skozi lepo dolino vije se reka Krka. Knin ima kakih 2500 prebivalcev, večji del pravoslavne vere. Trg je jako podoben Krškemu, samo da ni tako čist. Na eni strani visoka pečina s trdnjavo, na dragi reka in v sredi dolga, edina ulica Kninska. Hiše pri vodi 80 vse več ali manj v isto nagnjene, ker »o tla močvirna in se temelji čedalje bolj ponižujejo. Cerkve ima 2, eno katoliško in drago pra-
voslavno. Ljudje imajo bosansko noSo, katera je Jako lepa in pri premožnejših s srebrom obšita.
Trg in okolica sta srbska. Kmet je siromašen. Peča se večinoma z živinorejo, manji s poljedelstvom. Živina, ovce, kozli in goveda je veliko lepša nego proti morji, kajti tla so Jako rodovitna. Na novi cesti, katero gradimo, srečal sem kmeta, ki je imel 700 glav živine, a krepalo mu jih je letošnjo zimo od glađu 300. Pomanjkanje Živine je letos tako, da kmet ne more niti zemlje obdelovati, in videl sem v dve in pol ure oddatjeuem Plavném, kako se je 8 kmetov vpreglo v plug in oralo! Ubogi reveži so izorali jeden dan 4 vrste (2krat gori in nazaj) ! — Vino je dobro, črno — pozaata dalmatinska kapljica.
C ista, pri kateri sera jaz, gradi ae od Knina v Kievo. Pelje skoz jabo lepo in romantično dolino, zmeraj tik potoka KrČić, mimo njegovega vodopada — najlepšega, kojega sem do seđij videl — visoko na podnožje Dinare. —
V trg napeljan je seđij vodovod % izvrstno studenčnico, in tudi železnica iz Spljeta je ravno dogotovljena.
Pri vsi lepoti in prijetnosti pa je Knin jako nezdrav kraj. Večina ljudi je mrzlična. Kadar Krka narast«, poplavi bližnjo okolico Kninsko in ostane toliko časa tam, da ae posuši. To pa stori zrak teiak in na večer, da ni burje, leži smrad-Ijiv vzduh po trgu in okolici.
Življenje je dražje nego v Zadru, in gostilne, da bi prenočil, sploh ni. Sedaj je na novem kolodvoru lepa, nova, a edina restavracija.
Domače vesti.
(Premembe.) Preč. gospod A. KerSon v Valtl vaii je postal župutk v Šmarjeti. C. g. Avg. Šinkovec gre vsled lastne prošnje iz Prečiae za kaplana v Poljane na Gorenjskem. Č. g. M. Poč pride iz Šturij za župnika na Vače; č. g. M. Gerzin je postal Župnik v Banjiloki. Umrl je : g. naduČitelj UšeniČuik na Igu. V Radeče pride za davkarja g. Kisel, gospod Grebenec gre za kontrolorja od tukaj v Postoj ino.
(,Za načelnika) Novomeške meščanske garde je enoglasno izvoljen g. A. Vertačič.
(Za kranjske gluhoneme in slepe otroke) je v Lincu nekaj mest na dotičnih šolah praznih. Razpisana so do konca t. m. Več se lehko izre iz uradnega ljubljanskega časnika.
(V Mokronogu) je izvoljen za župana zopet g. Pižmoht.
(Slovensko politiško društvo) snujejo prvi domoljubi v Ljubljani.
(Učiteljsko društvo) v Krškem je izdalo dvoje lepih knjig z imeni „Pedagogiški letnik"
(c. 1 gld.) in „Ukoalovje" c. 80 kr.), ki delati čast krškim učiteljem in boste dobro došli vsem slovenskim šolnikom,
(Umrli:) Dominik Rizzoli, lekar v Novem Mestu. Bil je obče spoštovan gospod, in v prejšnjem času več let mestni župan. Umrl je 9. jua. nenadoma na mrtudu, — Albin Rosina, sin gosp. dr. Josip Rosine iz Kandije 6. t. m., 23 let star. — Matija Šega in Janez Dular, najstarejša članom tukajšnje meščanske straže. — V grada Turnu pri Semiču pa je umrl gosp. Franc Kuralt, obĚe znan rodoljub in posestnik, po daljnem bo-lehanji. Naj v miru počivajo!
(Metliška občina) priredila je v zvezi s krajnim šolskim svetom 10. junija praznovanje 40 letnice vladanja našega presvitlega cesaija na kaj slovesen način. Vložil in blagoslovil se je temeljni kamen za novo šolsko poslopje.
(Šolska mladina v Črnomlji) pa bo praznovala IS.jutiija enako slavnost, in bode pri tej priliki tudi temeljni kacnen za ondotno novo petero raz redno šolo blagoslovljen.
(Veselico) so imall Krčani 3. t. m. na Gregoričevem vrtu, v Litiji pa 10. t, m. Ljubljanski Sokol in pevci.
(V Toplice), kjer se za bolnike delajo leto za letom, kolikor je mogoče, večje olajšave in prijetnosti, je prišel letos z vojaki zdravnik dr. Staniek iz Gradca.
(Sreča.) V mali loteriji je v Krškem dobil neki gospod 1920 çld. Od kar ima loterijo sedanji kolektant, ni bila še zadeta terna s takim zneskom.
(V Ribnici) bode 16. avgusta živinska razstava-
(Kopališče.) Tukajšajo strelišče z vrtom vred je dobila v Ust mestna občina proti tema, da poslopje vzdržaje, in ga ob gotovih prilikah tudi strelcem prepusti. — Občina napravlja sedaj na tem prostoru ravnokar veliko jako pripravno kopališče, kakoršuo ima glede prijetne lege in bližine malo ktero lakjsto. Lepi obširni vrt s krasnimi platani utegne biti tudi prijetno šetališče. Pri tem izražamo le željo mnogih meščanov, ako rečemo, da bi bilo kaj prav, ako bi se kopališče pred porabo blagoslovilo.
(Suša! Suša!) Tako zdibujejo naši kmetovalci posebno okoli Novegamesta. V procesijah hodijo molit za dež. V nedeljo je sicer nekoUko deževalo, ali malo izdalo. — Na Koroškem pa stokajo vsied nalivov in povodnji. Bog pomagaj I
(Stariši, pazite na otroke.) — Vedno je brati po časopisih, da je tu otrok utonil, tam pogorel in žalibog tako mnogokrat! iz lastne krivde stariSev ali onih, kterira so bih otroci izročeni. — Najboljše svarilo je, mishmo, pregled, koliko nesreč se je přetečena leta zgodilo.
Na Kranjskem jih je leta 1886, 1887 do 1. junija 1888 utonilo 41, zgorelo 19, oparilo se 5, povoženih je bilo 7, zaduSilo 5, Tsled padca umrli 4, iz raznih vzrokov 7, skupaj 88. Iz tega izkaza, kterega je slavna deželna vlada sestavila, je razvidno, da so se ponesreifilî skoro pO trije otroci na mesec. Naj bo to resni opomin: Parite na otroke. Pri tej priliki omenimo pa še nekterih ne redkih nesreÈ, ktere pa ne nahajamo nikjer skupno zaznamovanih. Po mestih ima gospoda pse velikane, ki jih redi kaj vemo čemu. ■— Ne dosti, da se te prikazni nič kaj Tzgledno ne obnažajo po ulicah, pridrvi se rujove taka zverina mimo otroka in ga tudi podere, ře ni drugaiSe. — Koliko otrok hožjast lomi od Htrahn pred tako mrho. Će pa otroku ne manjka pol bedre, ali če nima strgane obleke, nič ne dé, naj si bode tudi žive dni radi tega EÍromak, — da le kmalu ne mnre!
(Nova knjižica.) Ravno kar je ízĚla v Kleinmayr-jevi in Bambergovi tiskarni knjižica z naslovom. Naš cesar Franc Jožef I. — Spomeniški spis o štiridesetletnici njegove vlade. Za slovensko mladino priredil učitelj. 8 mala str. 32. Cena 18 kr. 10.000 izvodov po 12 kr. 5000 do 10000 po 13 kr., 1000—5000 po 14 kr. ; 100—1000 po 15 kr. Knjižica je pisana v gladkem jeziku in v domoljubnem duhu. Tudi jo zaljša 15 podob. Namenjena je kot spomenik áolski mladini, kateri bode prav dobro doàla.
Bnzne Testi.
*	(Nove bankovce) po goldinarji dobimo prihodnji mesee. Nekoliko bodo manjši od aedanjih.
*	(Velike vojaške vaje) vršile se l)odo v prvi polovici septembra meseca na Spod. Štajerskem. Vdeležilo se bo 30.000 mož razliCuega orožja. Navïoè bo tcdi preBvitU eesar v spremstvu cesarjevíĚa Kudolfa, nadvojvodi Albrehta iu Viljelma.
*	( „V kozarci ee jih potopi već nogo v morji," trdil je pred več kakor 200 leti nemški peaaik Logan, in v resnici smemo trditi, da kozarec več ljudi pogubi kakor morje. Da ne pretiramo, vidimo iz na-fllednjih uradnih podatkov: Zaradi pijanosti je leta 1886 na ťrnakem v nesrečo priálo 311 ljudi; 508 oseb «C je v pijanosti usmrtilo; 1174 jih jo vsled tega «blaznelo in v blaznosti umrlo; štatiuka vseh blaznih zapadlo je tej nesreči vsled žganja; 5000 oseb je vsled te nesrečne pijačo hiralo po bolnišnicah
Toda, ker se mnogo zamolči, so vsa ta steTila bržé premajhna kakor pretirana. Na 40 umorov med 100 je uplivalo žganje in tako je 63 ubojev, 74 telesnih poškodovanj in 77 (It) pregreh zoper nravnost izmed 100 zakrivilo žganje. ŽraČnnili so, da umrje T oelej Nemčiji vsako leto 10.000 Ijndi vsled pijansko blaznosti, brez ozira na stotisoče, koji si po tej pijači polagoma ostrnpč in skrajšajo življenje. Nezmerno in TBtrajno nživanje žganih pijač nčinja, da v nekterih pokrajinah ni polovica možkih sposobnih zavojaitvo; mnogo otrok pijančevanja vdanih staršev je nže po
rojstva in po odgoji popolnoma pohabljenih, telesno in duševno zgobljonih.
T teh podatkih tiči živ nauk in strašna svaritev.
*	(Ptiči v kletkah.) V kletkah imajo ljudje domače ptico pevke; za kratek Čas imajo tudi prepelico. Od ptičev je najbolj razširjen kanarček. Krma je različna in se ravna potem, ali žre ptič semena ali mešano hrano. Za žužkojede ptice je treba preskrbeti tako imenovano mehko brano. To so živalske snovi, kakor močnati črvi, mravljinja jajca, posušene enodnevnice, drobno razsekano meso ali srce naših domaČih živali, ki je surovo ali kuhano, zdrobljena kuhana jajca, skuta in dr. Primešajo se tudi rastlinsko snovi n. pr. zriban beli kruh ali žemlja, sočnato sadje, posušene iilge, grozdje, rudeče in črne bezgove jagode, sočnato korenje, itd. Ta krma se pa rada pokvari, gnjije in plesni ; treba jo torej le pi> malem dajati in snažiti kletko. Ptiči, kateri jedo semenja, dobč mo^ nato in oijnato zrnje, katero sami luščijo n. pr. konopljeno, makovo in repno zrnje, pa tudi proso in raz-lusčeni oves, ter trepotčevo klasje. Radi žró ptiČi obrot, kreŠo, kurja čreva, odrezke sadja, glodajo tudi cuker itd. Nekateri ptiči tudi v kletkah gnjezdijo. Takrat je treba dvcjieo djati v posebno kletko, ter jima dati gradivo za gnjezds: lisičjo dlako^ slamo, debel papir, mah, travne bilke, eufano pavolo, perje itd. Pred vsem pa je treba, da je kletka na mirnem kraju, in da se daje ptičem dovolj krme.
*	(S čresloni) posuti jo dobro zemljo v drevesnicah in zemljo okoli sadnega drevja. Zemlja ostane rahla in vlažna, a mrčes so po njej ne redi.
Smeânice,
(Šembrano mosk rokodelec.) Nekega rokodelskega mojstra ogovori nekdo z besedo „gospod". To se rokodelen za malo zdi, zato ga zavrne rekoč: ,Le mojster mi recite, zakaj mojster mora kaj znati in zastopiti, gospod pa zna hiti vsak bedak«.
(Dobro jo odgovoril.) Ko so bili kmetje se grajščinam podložni, pride nek kmetič po opravkih v pisarno. Spehan zavoljo daljne boje bi se rad vse-del, pa ne vidi nikjer stola. Pisarjev eden zapazi njegove misli ter se ponorčuje ž njim; „No, oče, pa sedite I" Bistroumni kmet se nekoliko ozrć po pisarni in pravi; „Gospodje, ne zamerite, pri vas je kakor pri meni v skednji — polno eepcev, stolov pa niČ".
Listnica uredništva,
Oosp. Jftnei Šetin«, Žal, ds prepozno doSlo. — Za god iu rojetni dan pa Yarn íolimo vse dobro.
V mesecu maju v Novomesto vra5ujo6a se pisma:
Vodopivee Marija, Trieat — Drobnic Jakob, New York — Pinter Anton, Iliuois — Cimerman Josef, Mi-BÎgan — Lukman Anton, Ribniea — Uzman Jakob, Tassendorf — Mihelsio Janez, Draga — Sajevic Franc, Sv. Križ — Hočevar Franc, Laibach — Vase N., Ba-dovinec — Erlanda Josef, Gíirz — Trinkaua, Beichen-berg — Detter Franc, Laibach — Kobe Josef, Grosa-rigel.
Žitna cena v Novem mestu II. Junija 1888.
Domačo pšenice mernik 2 gld. 10 kr., Debolača fkomze) 1 gld. 55 kr., Soraico 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 60 kr.. Ječmena 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., Ovsa 80 kr., Krompirja 55 kr.
12. štev.
DOLENJSKE NOVICE.
Loterijske srečke. Trst 2. jnnija 8 27 32 87 4 Bradée 9. „_3 66 81 39 11
Zi popravo hli^e katolUke družbe rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem so darovali;
Gg-.: Jan, Kaetolic 1 gl. 50 kr,, Joa. Norak 3 gl., ritm. Dojalc lU gl, N'eimonovaii duboven 5 gl., kan Iloïoïar 10 gl., It. SkratĚa 3 gl., Avg. Ěňmlrovec (lopet) 5 gl., iasttii kanonik dr, Klofutar 3 gl-, Neimenoran gosp, iz Hudolfovoga 2 gl., Ant. Tramte 5 gld — Z Tdžnjo bo daljo zopot hreiplaíno postregli: If Mosta gg: Ant. Kos, Fr. Boiii, Fr. Seidel, Fl. Ška-beruđ, J. Hodrođ. It Esndijo gg; A. WiodiaoLor, Fr. Piatar, JakSc, Job. Zure. I; Qotné vasi: g. Jos. Yolk. Iz BrSliaa g. Fr. Jeleueo in poaostnik ii BrajtonaTa g. A. Bobiebol.
ProĚinja.
Varítrono nafolmStro „kat. dražba rokodoUklh porno-(nikoT" i6 jo obrnilo uïo f joneni do blar.ih rojakov, naj blagovolijo podpirati popravo in razSirenje tukajšnjo draŠtrono hi^e. — Uvala Bagu in za dobro Tuetim dobrotnikom, gospod natclnik je prejomal od razlifnih strani podporo v tvariai in dflnarjn, kakorSna bi ae nkoraj gn bila Rmàla priSakorati Poklonilo se jo mnogo losa t Toplicah, Valtovej vqbÍ ia drugod, TOzili BO brezplačno les opoko . . , gospodje iz Mosta, Kan-dije in okolico — zlaiiti pak ^b poSiljala naša ttIa dtibov^ftina lepa darove od blizo in daloâ (žal, da nekterl nočejo biti javno imenovnoil} Vsogamogo^ni povrni vsem »totero, tisuSerol
Hiia ho pridno lida, koncom toga todaa dobi dot krov; vsakdo «o lahko prepriia, da bodo poslopjo M^stn t krđs pa tudi v obitnsko korist. Zuano kako ravno pri nas pomanj-knje vcSib stanovanj r draibina hi^a bode oddala dvoje prostorno, lopo stanovanje s pcokrasiiim razgledom.
Toda, da so poplafiajo vse popravo, bode treba So waogû noTCOv; pri vsej dosodaojej dareiljivosti slavnêga obtinstva xadoBtnjo nabrano komaj mattirijaL ~ Kadi toga ho drzno podpisani v imenu varatvonoga naĚelníĚtva vnoviĚ prositi bla-gosrčno rojake, zlasti pa Trlo NovomeSiane, Enadijano in druge okolifano, naj priaos^ Sb kakov daríok za biSo kat. draibo rokodelskih pomočnikov. Da se bodo ponudila vaaooma posa-ueznomo laiika prilika, položiti Bvoj donesek t blagi nnmoo, so bode nosila dotiSna pola po Medtu in Kandijt od hiSo do hile.
Srčnost — slavno občinstvo zopet nadlegovati, dajo na-SelniStvn posobno fie sladka nadn, da mu tega več ne bodo potreba, ako se mn posreii dobiti toliko podpore, da ae popravi bina brez novega dolga; kajti imela bode toliko prihodkov, da se bodo satna lahko izdržala.
V Rudolfovem 13. jnnija 1883,
Josip Marinko,
naielnik kat. Qruilio rok. pamoSnikor.
llatija Crorišek, slikar
v Sent-Jerneji na Dolenjskem.
pi'iporoËa ae prečastiti duhovaiSini in p- n, obËiiistvu za vfio k slikarnivn spadajoča dola, kakor prav lopo eiikaujo sob, cerkev, podob v mcstn in na deželi, po naj nižji ceni.	[95]
Zahvala.
Za mnogo dokaze najsrcaejše^a sočatja za Éasa bolezni in za mnogobrojno vdeležitev pri pogrebu mojega nepozabijivoga soproga gosp.
Franc Kuralt-a,
kakor tudi za poklonjene kraene veneo izrekam v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
[«8]	Kristina Kuralt roj. Železník.
Zahvala.
Za mnoge dokaze najerčncjeega sočutja za časa bolezd ia za mnogobrojno ndeleîitev prt pogrebu naSega sina oziroma brata
Albina,
izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem najsrčnejšo zahvalo
[69]	rodbina Rosina.
Zalivala.
Za mnogobrojne dokaze milega sofatja, ki nam je doMo od blizo in dale6 povodom britke ijnbo nagega iskreno ljab1)ouegfl soproga, oziroma očeta, gospoda
Domînîk-a Bizzoli-ja,'
la mnoge krasno voaoe, ža mnogobrojno udeloíiteT pri pogrebu, sosobno gg. nradnlkom in moSSanatru ter njegovem zaatopn, gg. trgovcem, si. m.^Š6 straii toc njeni godbi, si. Dol. perskému društva, si, društvu stroícer, gg. zastopnikom poiarnc brnmbo in Dal. B;>kola, vaim vsim BO najtoplojo zahvalujota
Î971
Ifarija In Emil^ Itlizdll.

Zalivala.
Zá obile dokaze najpTesrâaejâoga Bofiutja o bolezni in smrti mojega ediaaga, nepozabljivega prUrfino ljubljenega sina, gospoda
Franc Jalsěe-ta,
C. kr. auskultanta,
izrekam tem potom njegovim gg. kolegam xa prekrasen veneo in lepi sprevod, al.	persbemu draStva" za
Eolo lepi vonoe in. za mile nàgrobnioe, si. meS5anstci uniformirani gardi in si. dru^tra „Uol. 8okol' za spremstvo, poBobno pa gg, uradnikom c. kr. okroinegS ia Ot kr, okraj, mest, dol. BodiSia in o. kr. dri. pravdnIStva, potem gg. uradnikom o. kr. okraj, glavarstva in c, kr. gl. davčnega urada, ter vaom njegovim gg. prijataljeta in znanoom ktori so pripomogli k lepomu eprevodn, iu Tsem kteri so se sprovoda vdeleîili, uajtoplojSo zahvalo.
Rudolfovo, dne 2, junija 1888.
[es]	Marija Jakša roj. Kulovlc.
iSÈe službo 37 let afar Človek, oženjen, trdega zdravja, slovenskega, laSkega in nemškega jezika, branja ia pisanja zmoien. — VeČ o tem ae zve pri vredniStvo „Dol. Novic",	[92-1]
Službe išóe
zprašan orgljavec (cecilijanec),
mlad Človek. — Ime pove uredništvo.
stanovanje, '^na
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in kleti, se takaj odda . [9S] v hiši àt 109 v Novsmmestu,
"-•■jg ZaTarovanje proti toči
Ti/i TI O i TI Ï ri lih q+oItiîÏi nroTtiíitili
Podpisana iSče slažbo za kuharico ali gospodinjo, najraje pri kakem g. Župniku, ieta je 38 let stara, je bila žo 14 let v enaki službi, in je tedaj izurjena pri vseh gospodarskih opravkih, posebno se pri kuhi. Ima tndi sama vse potrebno pohiátvo.	[87]
Jožefa Predanič,
Krika ybb (Mujikenđorf) na Kolenjikem.
roke
V Škodjanu na vodi Badulji se proda iz prosto mlin s tremi kamni, stopami, in z vso dobro ohranjeno mliieko pripravo. Zraven so tudi štirje svinjaki in nekaj travnika. Mlin je prav dobro ohranjen ter mele veC vasem. Ne ustavi ga nikdar suša niti povcdenj. Cenjen je 2500 goldinarjov. Več o tem pove lastnik
IPranc Hah^eijf
191]	poŠta èkocijftii, Dolenjsko.
V Kostanjevici -^îl
T Kloštru bode dne 26. junija 1888 c. kr. notar
Viktor Rosina
svojo pisarno otvoril. ^XE m]
po najnižjih stalnih premijah,
pTÍ ëemei se íe naprej popuhtt polovica, oziroina tretjina prt^ mijo, ter ee pobere Ic -v Bluiaji, ko bi bilo treba plaíorati âkodo, TBprCíJcina
/avarovalna-delniškft družba
Franko-Hongroise.
Glavno agentstvo za Kranjsko v Ljubljani
na Marijaom trgu Ět. 2.	[82—il]
Garancijski zaklad nad 9 miljonov. ^^^
DogodIvSe ee Ëkode se kulantno poizvedo In točno plaisjo.
S plftćilom premije Ěakft «e na iSeljo, doklur konia íetey. Prosilci 2fl BgóntBro obrnejo naj so do ylaTUB agentura v Ljttbtjaoi. [nsirukfii« in dnipc tiskovine, tako du [ahko Tsiik sam narodi 7ai<ir(i\alno ponudim, ra/poSlijii aa ieljo ïislonj in franko.
Pazi naj se, kje se zavaruje.
Fcéteno pridno dekle,
zmožno slovenskega jezika v brauju in pisavi posebno v raćunjenju, vcsčo v šivanju nekoliko belega perila. Prednost ima že izurjena nekoliko v kupôiji. — Ponudbe pod naslovom: [84-2]	H, G., poste restante Vipavi.
in
[93]
iladeeč
Sluga
okoli 20 let star, slovenske in nekoliko nemške pisavo zmožen, — poltenega vedenja, se sprejme za pismonoša in za druge hišne opravila na poŠti v Liliji.
iŘče se za Novomeško čitalnico.
Nastop službe 15. Julija. — Pogoje pové iz prijaznosti gospod Dr, Albin Poznik v Rudolfovem,
Pôd z malim vrtom Mlin in Žaga V najem !
tik mesta ob cesti v Ločno in
mala njiva,
tudi blizo mesta, ob Lořenski ceati
je na prodaj.	[74-3]
VeC pové laslnica Frančiška Seidl, Rudolfovo h. št. 99.
Kov na pol kriti
„voz" ali kočija
Popolno na novo popravljeni mlin in žaga na nekdaj Ćinkelnovem posestvu na Grosupljem v najugodnejšem kraju na rařikrisíji cest ležeč dá so od 1. junija t. 1. pod ugodnimi pogoji v najem.
K mlinu in Žagi doda se, ako bi to najemnik želel, Še njiv in travnikov.
Ta mlin in žaga se eventueluo tudi proda proti plačilu na štiriletne obroke. — Pogoji ae zvedo pri
Ant. Knez-Uf trgovcu
[12-3]	T Ijnbljani, Marije Tcrci^jo rata.
je na jyrodaj.
Vet o tem se zvé pri gosp. Emanuel TemSiču, [94]	7 Trebnjem.
Prijetno stanovanje sa poletje,
80 oddá
oa Dolenjskem, pol ure od Št. Jerneja. Taisto obstoji iz sedem prostornih sob z vsim pohištvom in kuhinjo, u vžitek je na razpolaganje vrt za soèivjo in sadni Trt. — Tik pohištva je prijetna hosta. — To stano* Tanje je tudi za dve družini pripravno, ôe se z eno knhinjo zadovolé. — Pogoji bo ugodni, in se vefi o tem izvé pri vrednistva „Dol. Novic". [86—2]

v ttudolfovem,
priporoča slavnemu mestnemu kot kmečkemu občinstva svojo veliko zalogo «Îorjenlh oblek po najnižji ceni.
Kavno tako se tudi priporoča za vsakovrstna k tej stroki spadajoča dela.
Za solidno in izvrstno delo se garantira.
To priporoillo naj velja âe poiebno la befokraij-sko obËlnstvo, za katero se bode gotovo valgdar z vese-
IJem potrudil.	[59-4]
" »
OdgOTOinl urednik, liđi^at«!] in xbloiLnik J. Kralao.
HoTomesto. — Httísnil J. Krajvo.