r,
NmjTečji slovenski dnevnik v Združenih državah
V«Ua za vse leto - . .	$6.00
Za po? leta.....$3.00 -
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
I
NARODA
f^TLe
List slovenskih delavcev r AmerfkL
TELEFON: COBTLANDT 2876
Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the PoatOfJSce at V«v York, H. Y.
Tiui largest Slovenian DatBy in the United States.
q Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.	IL
J!
Act of Congress of March 3,1879
NO. 87. — ŠTEV. 87.
TELEFON: COBTLANDT 2876
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 13, 1928. — PETEK, 13. APRILA 1928.
VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI
NAPETOST MED FRANCIJO IN ITALIJO
ZAHTEVE ITALIJANSKEGA
ČASOPISJA NADVSE DRZNE
Radi balkanske politike so postali odnošaji med Ita-!:jo in Francijo zelo napeti. — Mussolini je pričel s posebnimi pritožbami, o katerih je Bismarck rekel, da nimajo nobene vrednosti pri vzdržan ju
miru.
GERARD0V
PROTEST
»
Prejšnji ameriški poslanik v Nemčiji je protestiral proti filmu ' Dawn", ki kaže uimr-cen je Edith Cavell.
NIC A, Francija, 1 2. aprila. — Eno glavnih vpra-tanj svetovne politike je danes vprašanje italijansko Jrancoskih odnošajev. Ti odnošaji so napeti. Bili to napeti ves čas izza mirovne konference. Čeprav je resnica, da so diference med tema dvema narodoma v glavnem posledica nezavestne navade medsebojnega nesporazuma, katerega ne bo odpravil čas, je tudi resnica, da igrajo materijalni interesi veliko vlogo in da morejo le skupni interesi zveza-;k ti Pariz in Rim v trajno prijateljstvo.
Italija je izjavljala potom fašistovsk-ga časopisja v zadnjem času Franciji:
—	Ce si želite našega najbolj zaželjivega prijateljstva in dobre volje, morate priznati, da držimo centralna pozicijo v Sredozemskem morju. Pu-etiti nam morate, da «se soudeležimo uprave Tan-gerja ter dovoliti, da ohranijo Italijani v Tunisu svo-ie italijansko državljanstvo, tudi če so bili rojeni tam. Modificirati morate svoje afriške meje, da nam nudite gotove prednosti. Pomagati nam morate, da dovedemo druge sile do tega, da priznajo, da so italijanski balkanski in jadranski interesi prevladujoči.
—	Pomagati nam morate, da najdemo prostor iia naše preobilno prebivalstvo. Podpirati nas morate, kadar zahtevamo mandat na bodočih sestankih Lige narodov. Biti morate bolj strogi z italijanskimi proti-fašisti, ki žive v Franciji ter zajam-t iti narodnost vseh Italijanov v Franciji. Mi ne o~ dobravamo vaših novih postav, ki olajšujejo sprejem francoskega državljanstva.
Nikak dogovor ni mogoč med obema deželama, — pravi fašistovsko časopisje, — razven do ča-F?., ko bi bila Italija zadovoljna, da si je pridobila polno moralno in materijalno priznanje, da ie velika sila. V povratek ponuja svojo dobro voljo ter prijateljstvo. Francija pa vprašuje povsem naravno, če ni ta cena mogoče previsoka.
Francija ne zaupa politiki na Balkanu.
Jugoslavija ji zaupa vedno manj in manj ter po-btaja nemirna, ko prihaja izolacija bližje in bližje vsaki čas, ko podpiše Mussolini kako novo "prijateljsko pogodbo" s kakim balkanskim sosedom.
Jugoslavija se približuje vedno bolj in bolj Turčiji na iztoku in Franciji na zapadu. Franciji pa ni v al podpirati te rastoče in močne balkanske države.
James W\ Gerard, prejšnji ameriški poslanik v Nemčiji, se je uprl razkazovanju angleškega vojn o-propagamlnega filma "Dawn" v Združenih tir/.a:vali. Rekel je:
— Gotovo je preje kot modro predstaviti po končani vojni film. ki predstavlja prizore, ki razburjajo druge -narode. To velja prav posebno pri tem filmu, ki ni niti zgodovinska predstavitev in v katerem se polaga glavno težko na neprijetne dogodke. Zelo sem presenečen. da so državni cenzorji dovolili ta film. Filmske slike so dandanes najbolj mogočno propagandno sredstvo. Kjer vidijo stotine naše igre ter čitajo tisoči naše knjige, tam vidijo milijoni naše filmske slike. Če dovoli cenzura filme, ki na kakršenkoli način vplivajo na mednarodne in politično odnosa je. bi morala po mojem mnenju 7>osoč.i vmes sodišča.
WASHINGTON. D. C., 12. apr. Včeraj zreči r je bila v nemSkem poslaništvu označena kot neutemeljena vest. da namerava nem nko poslaništvo, vložiti protest pr državnem depart m en tu proti vpri .zoritvi angleškega vojnega film? "Dawn".
Mr. Rudolf" Leitner. j*rvi tajni! poslaništva, je izjavil, da ni bi dvignjen nikak protest pri držav nem departmentu proti filmu.
Črni morilec obsojen n« smrt.
Radi umora učiteljice HeJei Kimball je bil včeraj obsojen m smrt v električnem stolu črni ja nitor Martin Luther Miller. Usui r čenje bo izvršeno v tednu 21. ma ja. Porota je potrebovala le 41 minut, da >se je zedinila glede pra ver oka radi umora po prvem redu
Četaši zepet delavni.
DUNAJ. Avstrija. 12. aprila. -i I-z različnih drlov Bolgarske in Ju J goslavi je sporočajo o delavnost jčetašev. ki vzbujajo' v/iipniifj^i med prebivalstvom. Na bolgarsk j meji v Carevem Selu organizir; neki Pustev velike bataljone četa Sev.
i -
• Nemške parobrodne črt« hočejo izključiti konku renco.
' ILUIBUBG. Nemčija. 12. api Med Severonemškim Uovdom ii Hamburg- Amerika črto ^o .se pri | čela včeraj pogajanja zas k leni te dogovora, ki bi napravil k one "netlobičkanOHiii konkurenci**.
Francija aretirala
avstrijske komuniste
PARIZ. Francija 12. aprila. -Tukajšnja policija je aretirala a\ jSta-ijskega komunista Richard, j Sclvullera pod obtežbo, da je hote I razširjati komunistične nauke mei francoskimi vojaki.
Schulier. zastopnik komunističn mladine, je bil aretiran ob zffkljuv ku komunističnega -kampanjskega -zborovanja. potem ko so se navzo či komunisti upirali njegovi areta ciji. Obveščen je bil avstrijsk konzulat. Izdano bo takoj i z gonilni ■povelje proti Schulleria. .
NEMŠKI AER0PLAN NA POTI PROTI ZDRUŽENIM DRŽAVAM
Nemila aeroplan "Bremen" je odletel z Irske preko Atlantika. — Trije avijatiki odpotovali ob jutranji zori. — Idealno vreme na polovici pota.
BALDONNEL Aerodrom, Irska, 12. aprila. —
Nemški aeroplan Bremen je odletel proti New Yorku danes zjutraj ob 5.38. Odlet je bil za vršen povsem gladko in aeroplan se je obrnil proti Gal-way. ^
Na krovu aeropla.ua so kapitan Hermann Koelil, nemški .pilot; polkovnik James Fitzmauriee. poveljnik zračne sile proste irske države in baron von Huehnefeld, finančni podpornik celega poleta.
Aeroplan so privedli iz hangarja ha vozno pot ob polš tirih zjutraj. Vojaki so zadrževali veliko ljudsko množico.
Ko je napočila jut raja zora, so bili baron Huehnefeld, kapitan Koehl in polkovnik Fitzmauriee pri zajtrku v častniški sobi s številnimi letalci zbora proste irske države.
Vreme ob onem času je bilo skrajno ugodno za polet.
Soglasno z načrti letalcev naj bi letel moiiniplaii Bremen zapadno iz Dublina <preko Kildare, Kings in Galvav okrajev, preko Galwav zaliva in Atlantika. 1800 milj vode leži med to točko in prvo kopnino Nove Fundl&ndije in nadaljnih tisoč milj naprej se nahaja njih cilj. New York.
Sklep, da odlete ob jutranji zori. so napravili kapitan Koelil, polkovnik Fitzmauriee in baron Iluelinefeld ob devetih včeraj zvečer. po dnevu izpremenljivega vre-mena.
Fitzmauriee je »prihitel \/. sobe, v kateri so posvetovali tovariši ter vzkliknil:
— Boljšega vremena kot je to. si ne moremo misliti.
Bil je dramatičen trenutek. Poročilo.
na katero so temeljili
trije avijatiki svoj sklep, da tvegajo svoje življenje s poletom preko
oceana, je prišlo iz angleškega zračnega ministrstva. V njem se glasilo, da vladajo skoro idealne letalne razmere in da bodo najbrž prevladovale do sredine Atlantika: Preko te točke pa se ni pričakovalo tako dobrega vremena. NaJafje proti jugu so vetrovi baje močnejši in vreme nekoliko slabše.
Na aeroplan n j'1 na^sana beseda Jnnkers v osenmajstjnčn il i črkah in Bremen z velikimi črkami na obeh straneh centralnega dela aeroplaua. V-e črke so napravljene s črno barvo.
Aeroplan je vsekovhi<4ii ter zgrajen iz duralumina.
TH0MPS0N0V PORAZ JE VSE RAZVESELIL
Mesto Chicago je vse iz sebe nad porazom Thompsonove skupine. Mesto se je oddahnilo, ko sta bila Crowe i n Small poražena.
TIRPITZ 0 RAZ0R0ŽENJU
Moralično razoroženje je potreba dneva, — je rekel prejšnji nemški admiral von Tirpitz. — On dvomi o odkritosrčnosti mornariških premirij, ker niso prepovedane blokade.
Ideja zavarovanja svetovnega miru potom splošnega razoroženja,—kot izražena v mirovni pogodbi — je bila ena-maloštevilnih dobrih idej, ki so b;-le proklamirane v Versaillesu. 'Kot je že dovolj znano, ugotavlja mirovna pogodba, da naj bo nemško razoroženje le pričetek splošnega razoroženja. Brez dvoma je splošno razoroženje tako izvedljivo kot zaželjivo.
CHICAGO, 111., 12. aprila. — V Chicagu vlada veliko veselje.
— To opravičuje Chicago, — pravijo meščani. — Razmere so mogoče slabe, a Chicago jo zdrav v svojem src ti.
Zupan Thompson je poražen in državni pravdnik Crowe celo še .bolj.
Govemer Len »Small je absolutno 'propadel. Plaz. katerega so po-Ivuroeili. pre Irainljeni volilei. je presenetil celo največje sanguini-ke.
j Crowe-Thomspon-Small sLroj. I katerega .-so smatrali nepremagljivim. je bil napaden in poražen.
Zupan Thompson je rekel pred volitvami, da bo resiguiral. «'e bo poražen, a včeraj je izjavil potom Mike Fahertyja. .svojega osebnega trobila, da ne bo resigniraJ.
Posledica volitev ni le, da je prišla mogočna okrajna organizacija v roke sovražnikov Thompsona ter je oropam >stari režim državne pa-t rt »na že. tenrreč j«* tudi 'vrnjeno vodstva republikanstva prejšnjemu governerju. Frank O Lovvdenu | ter mu je zagotovljena veČina državne delegacije na republikanski namiliti konvenciji.
j Sovjetski proračun.
' MOSKVA. Rusija. 12. aprila. — Letošnji sovjetski držav, proračun kaže večji prirastek kot oni pre-tekega leta. To je izjavil tajnik centralnega eksekutivnega olbora ■ na včerajšnjem otvorjenju letne seje komiteja.
ma brezbrižen. Tako brezbrižen j»> ostal celi svet prav do k one a. da je nadaljevalo r blokado celo i mi premirju, brez vsakega vojaškega cilja ali namena.
Vse te stvari je treba izreči j>o vsem prosto in odkritosrčno, ker predstavljajo resnično temelja vprašanje morske sile. V kolikor ]>ride v poste v mornariško razor ,v žeaje. je "moralično razoroženje' dosti bolj važno kot pa razo:-"/ nje vojaške kopne sile.
EKSPLOZIJA
V MILANU
Štirinajst ljudi je bilo ubitih od bombe v Milanu. Peklenski stroj je eksplodiral malo pred o-tvorjenjem milanskega velesejma.
MI LAX, Italija. 12. aprila. — Štirinajst o.seb je bilo da&ies zju t raj ubitih, ko je eksplodirala ne ka bomba par minut pred oficijel nim otvorjenjem milanskega vele sejma. Nekako štirideset oseb p;j je bilo poškodovanih. Bomba j« bila položena na tla poleg nekega droga za razsvetljavo ter se je raz počila s strašnim truseem.
Po katastrofi je nadaljeval kral. Viktor Emanuel, ko je despel zju t raj semkaj, da o tvor i sejni, s ce rimonijami. Ko je bilo koueano.sla vje, je obiskal kralj najbolj vaz ne stojnice.
Policija je takoj pričela iska* at entatorje.
Velesejm se vrši vsako !-*o ko | trgov sko ped .ie t je.
LONDON. Anglija. 12. aprila. -Neka Reuterjeva brzojavka - iz Ltt era na v Srvie.i javlja, da naši močno nabavno bombo na žele mi i ški progi, katero bi modal pasiral Massolinijev vlak na 7>ovratk;i i Milana v Rim. Aretiran je bil ba je neki mož. ki se je skrival v l»i: ž':n:.
KITAJCI
OBSTRELJEVALI
ANGLEŽE
_ j
Kitajci s o obstreljevali angleške ladje ter vpri-zorili poskus, da prodro na krov parnikev.
i
IIANKOV, Kitajska. 12. aprila.I IJva angleški ladji so hporot ili včc-J raj, da so v« jaki ob reki streljali) nanje ter vprizorili po-kus, da pri-j de jo na krov. Obe ladji sta se od-' peljali t če rai zjutraj proti Čang-sa. a « vrniri par ur pozneje zo-1 pet semkaj.
Kapitana -ta sporočila, da so o-tvorili nekako 1*> milj neverno od. Ilaarkova vojaki ogenj na obeli straneh reke. Pozneje so vpri*orile čete v čolnil« i>mku», da pridejo! na krov, a t« njih nakana je bila
Sest let hodil po cigarete.
Dne -22. junija 1922 je Stanb v Lidowski odšel iz svojega stanovanja po cigarete, in ko se je preteklo sredo zopet vrnil, ga je pozdravila njegova žena s -pop1-"' * lom. da je vložila proti njemu ti-bo za ločitev zakona. Na predlog zagen-omika Mm. Lidow&ki je s< 1-nik za^-rnil prošnjo, ker sta se zakonika me-Jtem že poravnala.
Žrtev poklica.
LONDON. A"gl:ja. 12. aprilu Se v preteklem l :4a > Car legie bronasto svetinjo odlikovani George i Chisholm WiHiam>. od n nionirjev zdravljenja z TEonntg-?ncv!mi ža**-ki. je umrl vč^rai trika'. Podvre-i se je moral Štiridesetim operaei-jam. ki «o -tale <pe'rebne vsi- l ueinkovanja žarkov pri poskusili ter je izgubil pri tem eno roko ter del druge.
VjflE.
TIBXS1N. Kitaj-vka. 12. aprila.) Na zborovanju inozemskih trgovcev v-t-li narodnosti, katero je sklicala .splošna trgovska zbornica, »-o protestirali proti "nepostavnim"] davkom ter naprosili tuje oblasti.' ^nuj zahtevajo odpravljen je davkov. ki vpropuš/ajo trgovino in pristanišče Tiemina.
Predsednik trgovske zbornice Peters je izjavil, da so čezmerno jObdačene surovine, najbolj kozja j in ovčja volna.
i -—-
{Šestnajst ubitih pri želez-j niski koliziji v Parizu.
' PAllLZ. Francija. 12. aprila. — 1 Pri koliziji. s potniki natlačenega j I vlaka s praznim vlakom v bližini j severnega kolodvora jc bilo ubitih štiriivaj-.t ljudi; trideset jih je bilo ranjenih. Vsi ponesrečeni so bili Francozi.
Več ranjenih bo najbrž umrlo. Požarna bramba in pomožna ino-liHva so bila zaposlena več ur, da spravijo mrtvece iz gorečih raz valim.
!	Seznam.	|
!	To je »eznani, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati,	J
> da poskrbimo ▼ .stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Po-	j
datki so veljavni do preklica, k: se po potrebi objavi na tem meatn.	<
!	Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako bost« rpoitevali naio «a-	1
nesljivo ter toeiMV postrežbo.	-
I	rc« -	. •	POSEBNI
j	Omarj*	Ure	PODATKI
i DiaT 1 000 .........$ 18.49 Lir 100 .............. $ 6 tO Pristojbina ra izpla j
_ ___	_______...	lila ameriških dolar 1
W®. 3 . -.....$	^ 900 ............. 911J0 J^ v ^IJ50s!avU1 io
Din. 5000 .......... 181.00 Lir 800 ............. 116.96 ^^ zm^.kakn'
•	sledi: za	ali |
S Din. 10,000 ..........$181.00 Lir BOO ............. 127.75 manji mesek 75 een. j
j Wn. IUJ0..........$200,00 Lir 1000 ............. $5150	j
1	«d vsakega dolarja. j
p	Nakazila po brzojavne* pisan isvrtejenn v najkrajšem iaau ter ra-	8Totf P® P1' j
I	m« n str^o $1.-	emet dogovoru.
j	SAKSER STATE BANK	j
1 82 Cortlandt Street, v**-- oobtlanpt *m	New York, N. Y.
"•j"" »emu pa, ni viprasanjc splošnega, razoroženja le tehnično. temA-eč v glavnem psihološko vprašane. Izkušnje Nemčije so pokazale eno stvar in ta je, da pomen ja delno raszoroženje skrčenje, ne pa povečanje varnosti. Nemčija je dokazala svojo dobro voljo t.-r je iz-vedla svoje lastno razoroženje bre2 ozira na potrebe narodne obrambe.
Kadar pa pustimo sploŠiH* in •skupno vprašanje univerzalnega razoroženja ter -e pribltžiimo osob-neinit problemu mornariškega razoroženja. |K>stane ]>oložaj povsem različen. Dejansko vprašanja «enr tiče dejanske sile mornarice, temveč. pravil. «ki rejrulirirajn m orna-riške akcije tekom vojnega časa.
— Tako dolgo kot se lahko rabi mornarico v s vrh o blokade. — to je za izstrada nje civilnega ]>rebi-valstva druge dežel«-, — dokler j«' lahko vsaka dežela izpostavljena taki nevarnosti, ker nima primerne mornarice, toliko časa bo večje zanimanje za regulacije, naložene od mednarodnega prava za obratovanje mornaric kot za njih dejansko silo. Za deželo, ki je poginoma odvisna od importa živj^nskili potrebščin, je ta nevarnost seveda resnična, popolnoma brez oživa na dejstvo, če imajo velike mornari ško sile sorazmerno velike al majhne mornarice.
Nemške izgube dokazujejo, d* je izoliranje kake dežele od -vsake ga stika z morjem eno najbolj kru tih in brutalnih orožij vojne, kai jih pozna zgodovina. Blokadin vojna udari po otroki h in ženskah starih in bolnih ljudeh. Izgube življenjih, ki so bile zadane tekon vojne Nemčiji vsled blokade, -ii rektno ali sndirektno. presegajo 12 daleka izgube, ]>ovzročene vsleč vOjnfli operaeij na kopnem.
Blokada je bolj proti otrokom • proti nerojenim in tudi proti seda i nji generaciji. V-K»d teira želin jpovdariti. da civilno prebivalstvi ; Belgije, ki je bilo izpostavljen« . neposredni nevarnosti izstra Tanji l tekom vojne, rešeno te nevarnost potom mednarodne subvencije ii potoni privoljenja Nemčije. ) Glede usode nemških otrok ir žensk, ki so postale žrtve morsk*
t
^blokade, pa je ostal svet popolno
GLAS
•v-:*; Oi

IPH^i"'

GLAS XARODA, 13. APR. 1928

GLAS NARODA
(ŠLOVKNM DAILY}
POLITIČNO OZADJE POLETA
Ko pišemo ta člauek, se iialiajajo trije drzni letalci nad ooeanom.
Potlvzeli ko nekaj, kar se je že mnogimi izjalovilo — polet iz Evrope proti Združenim državam.
Lani sta prva poskušala Francozu Ntingesser in Co-ii Nobenega sledu o njima.
Sledili so jima drugi, med njimi tudi dve ženski.
Vse je požrl silni ocean.
Nemci so se temeljito in vztrajno pripravljali na t:i polet. Lani so se bili že enkrat dvignili, pa so se pra \oeasno obrnili, vedoe, da bi jim polet ne uspel.
Sedaj je pa dospelo iz Irske poročilo, da se je dvignil ;. e ropla n *4 B re men' \
Aeroplan je J linker jevega izdelka. Polet je financiral nemški baron llueuefeld. Xa aeroplanu so tri zastave.
Irske barve — zeleno-belo-zlato — predstavljajo prosto irsko državo. Kajti kot sopilot je na krovu irski polkovnik James Fit zm a urice.
Druga zastava je čnio-bela-rdeča, ki predstavlja t esarsko Nemčijo preteklosti.
V tej cesarski Nemčiji vidijo Ilueneleid in člani nemške narodne stranke svojo bodočnost.
Ce bo zrakoplov srečno pristal, bo razvita še tretja zastava — ameriška.
Cesarska zastava pa jasnejše kot vse drugo razodeva. kakšnim ciljem naj služi ta polet.
Ne trdimo preveč, če rečemo, da gre pri vsem tem za volilni manever nemških junkerjev in nemško naeijo-nalnili monarhistov.
Hamburški list "Der Abend" je pisal dne 27. marca:
44lz zanesljivega vira se je izvedelo, da se je pred odhodom grof Huehefeld dolgo časa posvetoval z grofom West ar pom in podkauclerjem Hergtom. Ponudila sta mu državnozborski mandat ncmškonacijonalnc ljudske stranke, in baron Htteuefeld je mandat sprejel.
;4Kateri ljudje so dali pobudo temu nemškemu pre-koooibaiiskemu poletu, je razvidno iz dejstva, da sta bila pUo^JCoehl iu baron Iluenefeld v Londonu ter se izda-ijafaprt tamošnjih angleških oblastih kot zastopnika Se-veronemškega Llovda. Vodstvo te družbe je še dalies ravnotako vdano kajzeiju kot mu je bilo pred vojno in med vojno, dasi je pri tem podjetju investiran tudi ameriški kapital.
4>C'e bi bili letalci izključno le športniki, ki bi skušali doseči, kar se je francoskim in angleškim letalcem izjalovilo, bi imela zadeva povsem drugačno lice. Gre za zvezo med politiko in rrgovino. Nemški nacijoualisti ne morejo pričakati, tta bodo v velikem loku sfrčali iz vla-Oe. Ne, tudi onstran oceana hočejo biti prvi."
To so sicer precej trpke besede, in je jasno, da jih je v precejšnji meri narekovalo politično sovraštvo.
A" njih je pa precej veliko zrno resnice.
Sleherni želi, da bi se polet posrečil.
Veliko več kredita bi pa imeli letalci, če bi se podali na pot v interesu znanosti in tehničnega napredka kot pa v interesu politične ideje.
—
Mi
ODLIKOVANI FRANCOSKI LETALCI
Kar se tiče zavarovanja proti nezgodam delavcev, je isto zakonito uvedeno v 43 državah, nekje je ob l i pit orno, nek ji* pa. a ko stranke tako hočejo.
Ona panojra zavarovanja, ki «e označuje kot jamstvo fsurety), ni pravzaprav zavarovanje v pravom zmisln besede. "kakor nekateri trdijo. V nekem zimski imajo tudi prav, kakor je /o razvidno iz ^le-dečejra slučaja. Ako mesto A sklene zjrraditi podzemno železnico in odda ikentrakt stranki 1». zahtevalo bo od kon traktorju, Ta položi ja-mčevino. izdano od zanesljivo "^surety" družbe in s katero *e jamči, da bo stranka izpolnila svoj kontrakt. Ako Ti ne izvrši kontrak-ta. bo mestna uprava pozvala družbo, naj izplava .W*mčevino. Surety kompankja ne bo takoj predala jamčevino. marveč bo poskusila uui izvršiti kontrakt, kakor najbolj zna. Ali h na pravico zahtevati edč k ednino. vkoltkor je more lo-biti, od stranke II. Zavarovalna družba torej poskuša odškoditi se z lastnine .zavarovanca. na vsezad-T>je pa bo ventlarle ostal 1<-1 j:»ni-čevine. ki ?ra more iz svojejra po-ikriti. V tem tiči zavarovanje. Pr-votna nalojra -uretv Iružbe ni plačati jameevrne. niarvee dovršti delo. ki pa tretji zavarovanec ni mo-frel dovršiti po »>o«*odbi. Glavna razlike torej med pravilnim zavarovanjem in surety je ta. fin med onim, ki garantira, in osebo, ki naj izplača jamčeviue. stoji tretja o<eba, ki se je obvezala n;i izvršitev jroxovejra dela proti jam-čevmi.
Teorija verjetnosti. Kaka so te meljna načela zavarovanja? Zava rova nje se osnuje na teoruji verjetnosti (probabilities). Od tolike tisoč hiš je na j>o.Tlniri statistik verjetno, cla jili bo toliko izgorelo Kake hiše izborijo, te seveda 11: znano; toliko hiš pa sigurno iztro ri. kakor to izkazuje doljroletns praksa. Iz te povprečnosti je poten lalvko izračunati, koliko Odstotkom sfcnpne škode naj vsak zavarovn nee plača, z drujrimi besedami, ko liko naj iznaša "zavarovalna pre mija.
Za v? rova Ini interer. Drugo važ no načelo zavarovanja je to, da za varovance ima resnično izgubo a slučaju, da se nek o j zsodi. prot čemur m.* zavaruje. Ako bi ne bik tega interesa, bi zavarovanje po stalo, navadila hazanhia i;rra. Mo rebitna škoda mora biti taka, d; se daje označiti v denarni vredno sti. Človek, ki ■se zavaruje prot slabemu vremenu, mora zares ime ti interese na tem. da je a- dotičnen dami lepo vreme in da drugače tr pi ške-To. Tedaj se mu lahko izd« polica. To načelo zavarovolnegž interesa deli vsa zavarovanja Oi vseh vrst. liazardnilt ijrer.
Odškodnina. — Načelo zavaro vanja je. da se potpravi kaka fcko da. ne pa da -e zavarovance obo sati. Kajti, ako je preveč plačan trpijo oni. ki z njim plačujejo pre mi je. Oškodovance mora Tahiti \>r o škodil in o, do katere je zavaro van.
10. april usodni dan za opatijske hotelirje.
Finančno ministrstvo je lani \ novembru dovolilo hotelirjem ol kvamerski rivijeri po dolgih prov njah <fa plačajo 10. decembra 1M27 in 10. februarja 1928 zapadle davčne obroke dne 10. aprila t. 1. skupno z obrokom, ki zapade ta dan Reška "Vedetta" pravi da je jtolo-žaj tak, da je izključeno, da bi mogli prizaldeti davkoplačevalci na določeni dan odšteti zahtevane tri davčne obroke. Zimske sezone ni bilo in opatijsJto propadanje jrrt: *vojo pot dalje. Storijo se novi koraki v svrho podaljšanja in olajšanja davčnega plačila pa bržčas
brezuspešno.
Tovariš slovitega tolovaja Colla-rieha
Ju go vac se nahaja v Parizu. Col-larich je prišel pred poroto in sedaj sedi v dotomrtni ječ v kaznilnici San Stefano pri Xapolyu, -Jugo vae je bil pa pobegnil v inozemstvo.
Šele sedaj so g« izsledili. V Parizu add« v ječi, t katero so ga *» xx dvifr leti zaradi nekega iloeina. S« pre*aoe te kaxen. ga pošljejo t Trst.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FONKION LANGUAGE INFORMATION SCRVICC - JUGOSLAV BUREAU
velikanski. Izum tega mu-iua zavarovanja je bil velepomembeu, kajti človek je z njim iznašel način. da obvaruje svojce pred iz.iru-bo v slučaju svoje prerane smrti.
liesničiia zgodovina ameriškega zavarovanja začenja /. ustanovitvijo jirve zavarovalne družbe proti ognju v Philadelphiji h-ta 1752. V isti državi nekoliko let kasneje ustanovili prvo društvo za zavarovanje na življenje. Leta 17!>2 je bila tudi v Pennsvlvaniji ustanovljena prva delniška zavarovalna družba proti ognju. 1/. teh skromnih poretkov je z razvojem dežel«* razvilo današnje velikansko zavarovanje v Združenih državah.
ViZemomo na primer za varovanje proti ognju. Bogastvo Združenih držav se danes uradno eni na 320 tisoč milijonov dolarjev. Zavarovana svota proti ognju znaša 160 tisoč milijonov. Seveda, velik del naravnega, bogastva, kot rude in zemlja, ne morejo Kiti zavarovani proti ognju. \/. tega sledi, da se je zavarovanje v Združenih državah razvilo do s 1 upi i je. ko je vsak kos lastnine zavarovan proti ognju.
Zavarovanje -e deli v petero skupin. l'o redu. kakor s«- razvila. zavarovanja so sledeče vrste: pomorsko, proti ognju, na življenje. proti nezgodam in jamstvo (surety').
Pomorsko zavarovanje (marine insuraneei je ona vrsta zavarovanja. ki m« omejuje na škode, ki na stanejo v.slcd vzrokov na morju. t. j. zavarovanje,, se izplača, ako se je blago izgubilo ali poškodilo za časa prevoza na morju.
Zavarovanja proti ognju (fire insuraneei pokrivajo izgube, povzročene po "sovražnem" ognju. Tako na pr. ne izplačuje se odškodnina. ako kruh zgori v peči. Ako pa ogenj v peči zažge predmete o-koli peči. tedaj se govori o scvraž-' nem ognju in zavarovanec ima pra-1 vieo zahtevati odškodnino.
»
Zavarovanje na življenje fliie insurance) se izdaje-proti prerani smrti. V svojem začetku in skozi nekoliko desetletij to je bil edini način zavarovanja življenja. Pols-ee .so se izdajale in izplačevale le v slučaju smrti. Kasneje pa -o u-' vedli tudi druge oblike, kakor "en-j < low men t |>oliey". v katerem slučaju zavarovanec dobi svoto. na, katero je zavarovan, po preteku gotove ' Soibe (10. 15 ali 20 let ) o- J žirom a. a'ko poprej umre. dobijo j dediči takej vso posmrtnino. Na ta način -se je zavarovanje kombiniralo s ščednjo.	j
Zavarovanje v slučaju nezgode,, (casualty insurance) je splošen i/-J raz. ki vsebuje vse vrste zavarovanja, ki niso zapopadene v prejšnjih »bhkah. Ta del zavarovanja vse- i buje kakih trideset raznih oblik. < Med glavnimi so avtomobilska < zavarovanja, zavarovanja za delav-(' «ke nezgode. liability" iti Tudi < nekatere satan jše vrste spadajo med 1 "casualty msMra«ee", *kot zavaro-Ji vanje proti vremenu, zavarovanje^ izložbenih «p, parnih kotlov itd. i
JMDERWOOO * UMOCKveoe. pl. i
Ameriški posianik v Franciji Herriek je podelil trem francoskim' letalcem ameriške spominske kolajne. Ti trije letalci so zašilo' vzdrževali red na Le IJo urge t polju ter s tem omogočili Liud-j bcrghu, da je srečno pristal.
Zavarovanje (insurance.) je neka vrsta pismene pogodbe med !strankama. Ta pogodba se zove ])0-jlica. Pogod-niki so: zavarovanec, ki*' .plačuje gotovo pristojbino, tako-! zvano zavarovalnino ali premijo, in zavarovalec. ki jo prejema. Za to premijo se zavarovanec obvezuje J da nadoknadi zavarovancu vsako' izgubo, škodo ali nez-ido. ki bi' se pripetila v slučaju, navedenih' v pogodbi.
Imamo dokaze, da so že starodavni trgovci v Daljnem vzhodu poznavali neko . ! primitivno o-L lbliko zavarovanja ]>roti gotovim jvirstam izgube. Oni so prevažali: svoje blago potom karavan do pri-; stan i še ub Sredozemskem morju, i odkoder so morju razpečavalii zapadu in prakticirali ^o neke! (vrste zavarovan da se zavarujejo pred izgub- i.iga na poti. Kako je to bilo. natančno ne . emo. ali j gotovo je. da je neka vrst:« zavarovanja obstojala že pred L'.W) leti. Pomorščaki so prevzeli ta način j za varovanja od karavan, in tako jse je razvil način zavarovanja, ki j je znan pod imenom general average. To prmorsko zavarovanje so trgovci otoka Rodos razvili do popolnosti. in (Jrki in Rimljani so : ga tudi prevzeli. Ta vrsta zavarovanja se nanašala le na izgubo za časa prevoza.
I Zgodovinski zapiski o kasnejšem razvoju zavarovanja popolnoma nedostajejo do 12. stoletja, iz katere dobo imamo zgodovinske ■ prepise o zavarovalnih pogodbah italijanskih-trgovcev. &e vedno edini način zavarovanja je bilo ono za škodo tekom prevoza blaga. Razui ■ (srednjeveški cehi ali obrtniške organizacije so sicer imele neki sistem vzajemne pomoči, ik pa ni bilo zavarovanje v pravem zmisln 1 besede. Ako je elanu aiša zgorela
je ni mogel zopet zgraditi, so
•mu morali drugi sočlani }»omagati.
Ako pa je imel zadostna sredstva t i ■ . j za ponovno gradnjo pa |>omoei ni
'dobival.
Drugo zanimivo sredstvo, da pomaga oškodovance, kateri sistem , 'je brl jako v navadi v Evropi, jp , j bilo takozvano cerkvene pismo , I ali kraljevsko pismo. Ako je elo- ( 5vek tnpel škodo radi požara ali , j pogina živine ali radi kake velike j nezgode, je moral razložiti svoje t j stanje pred poklicano oblastjo. ( 'Ako so tem po preiskavi našli, da ] .je izguba zares težka in da treba , I pomoči, izdajali so mu tako pt- . j smo. T*> ]>k»mo se je potem preči- ( jtalo v cerkvah in nabirale so se t miloščine. Tudi v Zilrtižetiih drža-vah je bil ta način pomoči v rabi v ranili ke-kmijalnih časih.	(
Resnično zavarovanje proti o- i gnju je bilo osnovano na Angle- i ekeni ]>o velikem požarju v Lan- < domi leta-1666. Od tega dne dati- 1 ra zgodovina in nadaljni razvoj 1 zavarovanja proti ognju. Dasi je j »bilo zavarovanje i:a življenje v «■ praksi eelo stoletje p<nprej. vendar « je prišlo do uapesne ustanovitve te 4 ofctike zavarOTanja na Angleškem i še le leU 17^0. Razvoj je bil potem i
Gc vor Forda obstajal iz 32 besed.
LONDON, Anglija, 1*2. aprila. Xa eajrt Mr. in ^Irs. Henry Fordu jo vprisorila tukajšaija Ameriška družba včeraj zvečer banket, katerega se je udeležilo kakih dvesto oseb. Pozvan je bil turfi Henrv naj ima govor. Vm so itape-U* pričakovali, kaj too rekel a»vto-t&obi&fafi magB&t, a rai bo bili rs-J^^c^žf^i i te&i Rof^L lift "flfl^j^
kega govora, ]>ač pa je rekel le naslednji' priproste besede:
— H^el sem le reči, da se C*uti- t va Mrs. Ford in jaz zelo počašče-'« na, da sva navzoča pri tej priliki i ter naj deva tolHco odliC-mh zastocp- ; nrkon- dveh velikib narodov. Hva- i la Vara. - j ---------—,.; ■ .
večji sbvmk 4n$vm* t Aa^nfti i
NOVICE IZ SLOVENJE
Nov vlom v Vevčah.
V Vevčah in okolici skoro ne mino moč brc/ vloma ali tatvine. Drzni potepin Ivan Bartol. na katerega upravičeno leii muh vsa početja iu ki ma na »brž dobre po-! ; močnike. >«• zna pred zapletloj»K*i-mi orjrajii spret.no .skrivati, jhmiu-či pa zahaja na "delo**, 'j Te dni je bilo vlomljeno v hišo ' Ane Omanove v Vevčah šf. ."»4. po ' domače pri Dalmatlneti. Vlomilec je odstranil železno okensko omrežje. in se >kozi odprtino splazil v I hišo. Mož je moral biti zelo suh. ker je bila odprtina prav majhna, saj ni mojrel odnesti s seboj niti (velike stenske ure in nekih drugih '^predmetov, ki jih je /.bra' za svoj '.plen. Vse to je pustil na oknu. Odnesel je le nekaj drobiža in kuhinj 1 ske posode.
j To je »bi.že tretji vlom v Vev-1 .call in okolici. Orožuištvo ima nn-' katere sleilove in je upati. <la ho "(drzni vlomilec z zavezniki vred " j kmalu končal sv»».i<» vlomilske ka-".rijero.
J
Smrt rojaka v Brnu.
"j V Brnu je te dni umrl dvorni " svetnik dr. ing. Peter Kresnik. 1 profesor za volne irradbc na on-" doti>'r lieiiKŠki tehniki v <taro^ti ' let. Pokojnik je bil rojen v Vuze-1!niči ob Dravi :ji j»- dovršil t>-hnič-1 jne študije v Grmleii. Leta ls7:i je 1 jbil asistent na graški tehniki; po-" i tem je služboval nekaj let jtri general ni ins»^elj^iji državnili /.(■}>•/• "iiiie ter >«' nato babilitiral na nnn--.^ki tehniki v Brnu. kjer .i<- pred " leti v činu dvornega svetnika sto-} {>11 v pokoj. i j ___________________
Krvav zločin sredi Sarajeva
i i r, . j Te dni je bil izvršen pred s!V.
Jskim poglavarstvom v Sarajevu J krvav zločin, ki bi kmalu končal z Jlinčanjem. Kakor vsako sredo, jo tudi na ta dan priwlo na s reško glavarstvo mnogo srljakov. da lii opravili svoje posle. Med njimi j ■ bil Judi JEdhoin "ošo^. ki je prišel po odlok, da so njegove prošnje povsod odbite in da mora podreti
. hišo. ki jo je sezidal v bi i... ni Bem-> i
j j baše brez dovoljenja »»reškega po-(glavarstva. Bil je zadnji dan ter-linina. ki ga je določilo [»oglavar-
Istvo za fKlstranitev hiše. (irošo pa hiše nikakor ni hote! podreti, ker je bila zanj kot kovača na zelo u-
-	J godnem prostoru, čeprav so mu o-
blasti dale v zameno veliko zem-j ljišče in še prostor za hišo. Prišel je v Sarajevo z ženo. k; je nosila j na rokah 3-letno , lete. Zgladil so j je pri uradniku P:Iavu in mu pove-j dal svojo zadevo. Z-.na je postala groba in je nahrnlila uradnika, ki je o tem obvestil sreskega uradnika. ki je i» tem obvestil poglavar-. ja. Ta je odredil, naj Urošovo ženo JareUrajo. Miidtem je ta seveda po-ibcgnila in za njo so poslali slugo } jMilutinoviea. ki je ženo našel pred j poglavarstvom iu jo je zgrabil ter ■ hotel odvesti na poglavarstvo. Tedaj je prišel iz poslopja <JroS<> tu {velikim nožem dvakrat zabodel sln-»!go v trebuh. Mimo so prišli n«-ki
1 dobro vol jc-i. ki s<> poznali Milnti-,novica, ker je bi! tudi dobrovoljec. :jIloteli so v razburjenosti linčati
*	napadalca, ki so ga obkolili straž-
*	niki in ga tako obvarovali preti 1 razjarjeno množico. Xeki uradn'k "jjc seljiike pomiril. G rasa so pa od-" vedil na policijo. Težko ranjenega
-	^riiutinoviča so odpeljali v bolni-" eo in ga operirali. Ti travniki upa-" jo. da bo okreval.
1 Cfrošo je izjavil, da je videl, ka-1 ,ko je sluga pretepal njegovo 'jno pred f>ogla varstvo m. dete je pa '[ležalo na tleh. Pobral je dete. ker "jpa sluga žene še ni izpustil, je podložil dete zopet na tla in napadel 5 Milutinoviča z nožem.
J PRAV VSAKDO - t I kdor kaj iice; kdoi 1 I kaj panoja; kdor kaj I i kupuje; kdor kaj pro- i I daja; prav vsakdo i | priznava, da imajt; Z I čudovit uopeK — I
i MALI OGLASI C I v"ČIa« N«rocli**|
i Peter Zgaga
Poglavje o patronih.
t«>m nočem nikogar žaliti najmanj pa nebeškdi patronov. k opravljajo poverjeno jim nalogo večje ali manjše zadovoljstvo.
Že od nek la.i je navada, da im vsak ]>os;imeznik svojima pri pro* nika v nebesih.
1 Pa ne samo posameznik. Tudi c. le skupine.
Tako je menda paln-n «"evljai jev >v, Ivrišpiu: patron mv.ar.i--in tesarjev sv. Jož' f. lovci >c zan:i sajo na sv. Evstahija. »»ffnjegas. na sv. Florjana, pivci na Xoet* pijancem pa ponavadi pritle Urh na ponuh". v-aj kličejo Lr;
Po kaneltjah stan» Avst-i ji« ; patnuiažil >v. 1» i rok raci.i. pi j
i
slabo patronažil. in j'1 A\>tiij vrag v/e!.
1 Amerika s-eer nima noben«v~ izrazitega patrona. ! Xekateri -kušijo Vohtrada i> svetiti, kar s,, j tu pa najbrž n I bo posrečilo.
j To naj bo uv>d. Toliko o patr« nil» v iplošmun.
X*- |>isal 5>: uuninv vr-tir bi n«' C-ital danes Uratk«- brzojavk iz ('ineinnatija. < >h •».
Brzojavka resnična, kajti ra. poslala jo je Associated Press. ] baje trarautira tu pristnost vs«*gj kar mzpošlje.
I '
I	Ms stH-a juui.ia bo'o tukaj o. tkrili kip sv. Krištota. Tega -v«-
nika s(> začeli smatrat: a v'oni' '» listi za svojega patroua. Kip je k p:I Wiliam P. OVonneil. !;i j- n.r dušen a\-tomol>i!is-. Postav'li ^ !»(» ]»reii cerkvi -	V:neeul »
Paul. Vs«ki• nf-P-ljo dopolda? -,-ki maši i n <_»b treh pop M:i»' !>" i jvsi tam zbrani avtomobll'sti d S ma'o svetinj;eo v -pomi'i.
K» s«'tn tc preeitu!. me j;- uavd, la strašna jev.n. In ee bo n»oj pr-h^g obveljal. st> lutdo avtomoli sli prav |mšteuo pod uo-'Oiii • br sal i.
C*e že morajo	patrosia. n;
•si izberejo s v. KI i jo. k s,» k-oni. prevažal v gorečem vo/.u. a pa hudobo, ki jih bo o lv«-dla. k mor spadajo.
Sv. Krištofa naj pa kar lepo p miru j ni ste.
fsv. Krištof je namre' m«;j ]< tron. Že vsnj jaz -»'m sj i^br; za patrona v boju prrti pošasti, 1 jo na svetu najbolj sovražim proti avtomomilu.
Stare bukve govore. Ja je lo' s Krištof mežak-silak menda štir najst čevljev \"isok in je. če n bi ti ruga če. liar jezero prebrod*! ger-<k' s!-M»e prrsf op-il. V j n j»» n"sLl debelo, gorjačo. Kj. kak ,bi se.pril^'rla-eez pleča niarsikonn ki vozi avtomobil.
Sv. Krištof jo bil Toner iu iimii jljen možak. Slike nam gn pf ka'i j jejo. l»ro.dečega ' gl»»b» ko r«'ki> i nosečega božje dete nn levem r. ' menu.
Taki in podobni razlogi n napotili, da vm si »zbral -v. K: štofa za svojega patrona.
Toda nekateri pa'roni n:-o. >' bi jim "-lovek kar požvižga!, pa ' bili na mestu iu na razix>lairo.
Patron Prh >♦■ š,. najrajši od/.i ve. Tako mi je ž«- vsaj zatrdila ma sikatera zakonska ženica. Isto v do povedati manager j i ramih -i venskih khibov in oštarij v <;r«'u*-X«-\v Torku. 'Tudi *moj pri jate Tvica. ki stavi to kolono, ne bo ?:• nikal moje tr ]itvt> .
Toda pustimo Prha. S!« Jnjru ]»omilujem. kad a:r ima opravka 'njim.
! Hotel som le reči. da mene -,Krištof dosedaj š<- !ii uslišal. 1\>»I Ikokrat stojim revež, na vogal f'ortlandt in Gre.-mvich St.: n 42. cesti in Proadwayu: jircd star neivyorikaipošto: ob Hiul-on P.oi levarhi: na Transfer Stati o nu Jersey ("i t.v in drugih takih kraj i 1 kjer se podi a\"tomobil za avtom« jbiloni. gori in loli. sem i:i tja -(Tia stotine, na t-isoče jih je —
I jim. čakaan in si ne upam prek
Doseda.i sem rentači! in prokl tlijal. \*ibodoče se beui pa na >v. Iu-Sfofa otbnnl.
j Mogoče bo tako dober in usm
II	jen. da se borpojaril poif^ meoe i me bo-prencsel ^eg-eefeftOr-
^mmmmmmamm^^mmmmtmmmm.
Owmd and PubUtktd »f ffjOTBNIG PUBIilSHINO COMPANX (A Corporation)
Wmxk Bth», prtiitmf.	Leak B^nodiV, Iriiwn
Pit« of bflnw of Hm corporation and addre—ea of aboT« offioet«.
»1 Cortlandt	Borough of Manhattan, New York City, N. T
" GLAB NAHODA"
(Voice of the People)
_lumsd Itxfy Mxospt B+xd*** o*d flili'fiju. '
Za cslo Uio vdjm IU* m Amtrikc Za how York M eolo Uto-.$7.00
im Kanado------%6.00 Za pol Ufa i----3JO
Za pot Ufa___—__$3.00 Za inotemstvo bo colo lito .$7.00
Za Mri Uim---—__$1*0 Za vol Ma ~ , -------------$3f
______8ub*cription Yearly $6.00._
____Advertisement on Agreement.__
"Qla§ Naroda" izhaja v$ok% dan itvtemii nedelj in prgamko^.
Dopisi btea podpisa in oaebaosti ae ne priobčujejo. Denar naj te blagovoli pošiljati po Money Order. Pri »premembl kraja naročnikov, prodno, da m nam tudi prejšnjo bivališče nimani, da hitreje __ najdemo naslovnika.__
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Etreet, New York, N. Y. frUpkone; Cortlandt 3876.
GLAS NARODA, 13. APR. 1928
Zanimivosti iz Jugoslavije.
Talka avtomobilska
Iz Osijeka poročajo, da se je pripetila v mestu težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Opažati je, da se v Osijeku zelo množe avtomobilske nesreče, ker se lastniki avtomobilov in Šoferji ne zmenijo preveč za cestno-policijske predpise. V tem pogledu vlada v Osijeku pravcata anarhija. Tako je tudi drvel po osiječkih ulicah avtomobil tovarnarja usnja Davida Deutscha. Avto je vodil sam tovarnar. V predmestju je avto povozil nekega delavca, čigar identitete še niso mogli dognati. Do sedaj tudi še ni ugotovljeno, kdo je zakrivil nesreči. Itazmesarjeni delavec je obležal nezavesten na ulici in ker je bil Se pri življenju, so ga z rešilnim vozom odpeljali v bolnici.
Zdravniki so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe in ni upanja, da bi okreval. Tovarnarja Deutscha je policija takoj zaslišala in ga potem izpustila.
Samomor po prekrokani noči...
Položaj številnih brezposelnih je res obupen. Tak ^Jovek ne ve, ali bi ostal doma, ali bi šel od hiše, da najde kakega prijatelja, ki bi mu pomagal. Najtežje je gotovo ože-njenim. ki so brez zaslužka in morajo skrbeti za ženo in otroke. Obup takega človeka se veča in veča ko pride domov in sede za mizo, na kateri se ne kadi polna skleda. Ko otroci gledajo proseče v o-četa, da bi jim dal kaj, s čimer bi
potolažili glad in zena prevrača vse žepe, da bi našla Se kak dinar. Kaj čuda, če človek obupa v takih razmerah? Srečen si, če naletih na tovariša, ki te pelje v gostilno, kjer se pri vinu najlažje pozabi vse gorje. Glavno da nisi doma in ne gledaš obupane žene in lačnih otrok. V takem položaju se je nahajal tudi Anton Krošel star 34 let, po poklicu trgovski pomočnik že dolgo brez službe. Živel je v «krajno bednih razmerah in je končno obupal ter si hotel sam končati življenje. Preteklo noč je popival po raznih zagrebških gostilnah s svojim tovarišem. Bil je vesel, da je vsaj trenutno pozabil na svoj položaj in zjtraj, ko je prišel domov, je bil precej dobre volje. Verjetno je, da ga je žena o-zmerjala, zakaj se je napil in prišel tako pozno domov. To je Kroš-j la tako razkačiio, da je planil v sosednjo sobo in si v samomoril-' nem namenu prerezal z britvijo i vrat. Rana ni smrtno nevarna in bo samomorilec najbrž okreval.] Rešilno društvo ga je odpeljalo v' bolnico.
Krvava delavska sobota.
Kakor običajno, so delavci v Zagrebu v soboto dobili med tednom krvavo zaslužene pare. Ves teden «o naporna delali od zore do mraka, zlasti so to nekvalificirani de-] lavei, ki pridejo iz sela v mesto,' misleč, da se jim bo tukaj boljše godilo. Med tednom si ne morejo privoščiti niti eaše vina, ki dela v-1 cu tako dobro Kle. Le tu pa tam si; laliko kupijo kake mesne odpadke v trgovinah z mesnimi izdelki. To je za njih že eel i praznik. Ob sobotah, ko dobre tedenski zaslužek, krenejo navadno v kako gostilno in pijejo večinoma pokvarjena in f ponarejena cenena vina, ki jih o-j mamijo, da pozabijo na večerjo in, v pijanostii pride potem do izgre-J dov, k", imajo tudi krvave posle-: dice. Tako se je zgodilo tudi de-! iavcu Ignacu Fuhancu, rodom is! Pregrade. Ivo je v scboto prejel plačo, je šel v gostilno, kjer je bilo že več ffostov. Spočetka 60 se mir- * no in prijateljsko pogovarjali, ko jrm je pa vino stopilo v glavo, so bili vedno glasnejši in končno so se sprli in «tepli. Med pretepom je Puhsttca neki delavec udaril s palico po obrazu in mu popolnoma1 razbil nos in ustnice. Ker je oble- j žaL nezavesten v gostilni, so po-| kKcali režilno postajo, te ga je spravila v bolnico.
Tri pretepače je policija takoj aretirala, enemu se je pa posrečilo zbežati in ga iščejo.
ADVERTISE in GLAS NARODA
i-.",—»»m-1......... 1 'i . '»
Senzacij onalna aretacija, odvetnika v Vukovarn.
Že nekaj dni vzbuja v Vukova-ru in okolici veliko pozornost aretacija odvetniškega koncipijenta dr. Schona, ki je bil otožen, da je poneveril 2 in pol milijona dinarjev. Prgti odvetniku je vložil o-vadbo seljak Andrija Nagy iz sela Krstu r. Na sodišču je seljak izjavil, da mu je advokat prodal neko zemljišče za 400 tisoč dinarjev. Pozneje je seljak dognal, da t<* zemljišče sploh ne obstoja. Kupno svoto je seljak takoj izročil advokatu, ki je bil v Vukovaru splošno priljubljen. Sclion je bil tudi v mestnem občinskem zboru in član raznih trgovskih družb. Zadnje čase je živel zelo razkošno in je napravil mnogo denarja tudi z različnimi denarnimi špekulacijami. Tzposojeval si je denar za velike o-bresfci. Do sedaj je ugotovljeno. <da je osleparil svoje klijente*za nad 2 dn pol- milijona »dinarjev. Ko je nepoštenega advokata ovadil seljak Nagy, so se še drugi prijavili, ki so imeli pri advokatu denar. Advokat so takoj po aretaciji zaslišali in izpovedal je, <la ni sam kriv poneverbe, marveč je v afero zapletena še neka druga ugledna osebnost iz Vukovara, katere ime pa policija v interesu nadaljne preiskave še ni izdala.
Težka železniška nesreča.
Pred kratkim se Je pripetila na zagrebškem Savskem kolodvoru kraj kurilnice nesreča, ki je globoko presunila vse navzoče tem
AMERIŠKI MORNARIŠKI MANEVRI
Slika nam kaže pogled iz zraka na ameriško bojno ladjo "West Virginijo". !koje" strelci so se pri zadnjih mornariških manevrih, vršečih se ob Atlantiški obaii, najbolj odlikovali.
Krajnar na poti v Ljubljano.
Zanimiv razgovor z možem, ki je 20 let preživel prostovoljno zaprt v tvoji celici.
Na urgeneo orožniške postaje v Planini in sreskega sanitetnega referenta dr. Papeža v Logatcu, da je nujno potrebno izolirati Kraj-narja od njegove okolice, je sodišče v Logatcu te dni odredilo, da se prepelje France Krajnar v ljubljansko splošno bolnico. Ko se je pripeljal avtomobil v Laze. da odpelje Krajnarja, se je okoli Krajnarjevega doma kar trlo ljudi. Zasedena so bila celo vsa okna na podstrešjih sosednjih hiš, samo da bi Krajnarja bolje videli.
"Po Krajnarja so prišli," je šlo od ust do ust. "Bog ve, kakaen je neki!"
Ko se je France .Krajnar končno prikazal pri vratih v spremstvu podžupana Kcrmavnerja in zdravnika dr. Perparja, so ljudje strmeli vanj kakor v čudež. Ljudje so imeli le malo časa. da si ga natančno ogledajo. Prvo, kar so n-ganili, je bilo to. da je videti popolno normalen človek. Krajnar se je nekako nervozno ozrl na ljudi. nakar je naglo stopil v voz. Seveda se je pri tem zelo čudil avtomobilu. ki ga je šele sedaj prav spoznal. 4 4 Kako lepo je, da sem zopet na prostem, a še lepše je. da sedim v avtomobilu in da bom po dolgem času gledal te lepe naše kraje!" je rekel.
S Krajnar jem se je vse pot o J Laz do Ljubljane vozil poročevalec. ki se je z njimi do dobra pomenil o stvareh, ki bodo nedvomno za.
bolj, ker je ponesrečenec oženjen in oče dveh otrok. Rano zjutraj so poklicali rešilno postajo v ložil-nieo Savskega kolodvora. Rešilni avto je prihitel, toda bilo je že prepozno, kajti ponesrečenec je medtem že izdihnil. Zato so obvestili policijo, ki je poslala na kolodvor polieijsko-zdravniško komisijo. — Kraj tračnic je ležalo truplo kurjača Mije Škaharja rodc-m iz Velikega Repana. Skahar je pospravljal neke stvari v prednji del lokomotive. Ko je stal kraj desnega odbijača lokomotive, je pridrvela druga lokomotiva, katere pa kurjač ni opazil, ker je bil obrnjen s hrbtom proti njej. Škahar je takoj prišel med odbijače obeh lokomotiv, ki sta ga popolnoma raz-mesarili. Nastala je panika na kolodvoru in ponesrečencu so prihiteli na pomač, toda izvlekli so ga izpod lokomotive že mrtvega. Imel je zdrobljeno hrbtenico in rebra.
Strojevodja je izjavil, da je vozil razmeroma počasi in dajal sva^ rilne znake. Ker je bilo v kurilnici več lokomotiv, kurjač gotovo ni slišal signalov. Tudi strojevodja druge lokomotive je izjavil, da je pomaknil stroj kakor mu je bilo ka2ano an je nenadoma začul krik.
Tajinstveno truplo v kleti.
Iz Sarajeva poročajo, da je že pred 23 tdnevi nenadoma izginil gozdarski pripravnik Ratko Tek-lič, ki je bil nameščen na sarajevskem sreskem poglavarstvu, V nedeljo je imel Še dežurno službo v pisarni. Okoli 2. ure je zapustil pihamo in popoldne so ga še videli v družbi nekega njegovega prijatelja. Qd tedaj je izginil in vse iskanje je bilo zaman. Policija je za njim izdala tiralico in njegovi starši so poizvedovali povsod, toda o mladem uradniku ni bilo ne duha ne sluha. Te dni je pa šel sluga ireskega poglavarstva v klet. da bi [>oiskal dečka, ki je pobegnil od loraa^in se je baje skrival v kleti. >luga je preiskal vso klet in prišel •udi v najtemnejši del, kjer je >riigal vžigalico an zaglejdal v ko-u naslonjeaega na zaboj nekega noškega. Porabil je motiko, misleč 3a je naletel na lopova, ki ga toče lapasti. Toda ko je prižgal drugo .•žigalico, je v neznancu spozna^fc-finulega Katka Tekli ca. Takoj je )bvesti! policijo, ki je ugotovila, la je Ratkovo truplo že nad 23 dni deti in je že razpadlo. Videlo se je, da se je mladi uradnik sam zastrupil, ni pa bilo mogoče dogna-, ti, s kak&nim^strupom. Truplo ne-rreenega mladeniča so odpeljali v )oink*>, kjer bo oibducirano.
Zakaj si je Ratko vzel življenje, n mogoče ugotoviti, ker al zapu-oil nobeneza. m&lovihiera nšsma.
DESETA OBLETNICA RUSKE REVOLUCIjE


' i'* ' X
Ob priliki desete obletnice ruske revolucije so se vršile v Moskvi in drugih ruskih mestih velike slovesnosti Sme« nam prikaza je oddelke rdeče armade os Rdečem trgu v Moskvi.
nimale tudi našo javnost."Ko se mu je poročevalec predstavil in mu povedal, da so listi pisalo o njem. je rekel, da je preveč časti zanj. da bi pisali o njem. češ. da je Čisto "preprost človek. O tem, da so pisali on njem tudi vsi srbo-hrvatski, nemški, francoski in i-talijanski listi, seve ni ničesar vedel.
Ko si je Krajnar nekoliko o-gledal iz avtomobila svoj domači kraj, je začel takole odgovarjati na vprašanja:
—	Zakaj ste sc zaprli pred svetom? <
v — Hotel sem se oženiti, pa mi ni mati pustila. Pozneje, ko sem hotel iz cimra, pa nisem imel gvan-ta.
—	Kako ste preživeli prva leta?
—	Bilo mi je silno dolgčas. Pomagal sem si s tem ,da sem pisal spomine in zapisoval, kaj mislim in občutim.
—	Koliko časa ste pšsal spomine?
—	Tri leta.
—	Kje pa imate te spomine?
—	Ostali so v cimru v omari.
—	Ali veste, koliko časa st? bili zaprti!
—	L. 1908, sem odšel v čimer, zdaj pa mislim, da je 1. 1913, 14. ali 15.
—	Ali vam je kdaj prišlo na misel, da ni prav. ker počenjate?
—	Seveda mi je prišlo in še prav pogostokrat! Ko sem že obupaval. sem se zatekel k svetnikom in našel pri njih tolažbe.
—	Kaj se- vam je h mladosti najbolj vtisnilo v spomin?
—	To, da so mi ukazali zapisati se v Marijino družbo, kako sem živel v kasarni kot vojak in kako sem hodil na sejme.
—	Katerih vašeanov, s katerimi ste bili skupaj pri vojakih, se najbolj spomiijate ?
—	Petrovčiča, Širce, Jožeta Mi-lavea.
—	In katerih sošolcev?
—	Bokta (ravnatelja banke "Slavi je", opomba poročevaca.)
—	Kaj pa profesorjev?
—	Groebminga kateheta Gnez-de, direktorja Junovica.
—	Kaj pa Julke, ali se je še spominjate ?	f
—	O ja, še! Pa kaj, ko so mi prepovedali, da bi se oeenil z njo!
—	Ali bi hoteli videti starega Modica, ki je sel za vas snubit ?
—	0 seveda bi ga rad, pa se zelo rad!
—	Ali veste, da je hotel večkrat k Tam, pa ga niso pustili?
—	Lahko mogoče, toda jaz o te;u nič ne vem.
Po kratkem postanku pri Kr;»-merju v Logateu. kjer je Krajnar takoj spoznab gospo Kramerjevo in se spominjal vseh starih znancev Logatčanov, je avto krenil dalje-
—	Kam se sedaj vozimo? smo vprašali Krajnarja.
—	Proti Vrhniki!
—	G. Krajnar. kaj pravite, koliko je vredno vaše posestvo?
—	.Ta. gozdov-je z*do veliko! — Takole bi rekel 30.000 goldinarjev. Rajši pa več!
) Komu mislite izročiti posestvo ?
Na to vprašanje j«" Krajnar ne-kaj časa začudeno gledal pred.s-v nato pa odvrnil:
—	Na posestvu vendar gospo-darila mati in Urbas (Krajnarjev očem. ki je uinrl po svetovni vojni.)
—	Kaj pa, tegale, poznate?
—	Zdaj ga že poznam, prej i:a nis^m. Ko sem stopil v vežo. sem ga prvikrat videl. Rekel mi je, da je Gabrina z Fnea in da pomaga pri gospodarstvu.
—	Kaj pa v:. Gabrina. ali ste Krajnarja že kdaj prej videli.'
—	Ne. danes prvikrat!
—	Ali se vam zdi prijetno v avtomobilu
—	Xi mi bilo kmalu tako lepo I pri srcu. Ljubljana mora biti zdaj i še mnogo lepša kot takrat, ko sem
jo zadnjikrat videl!
—	G. Krajnar, ali veste, da je bila svetovna vojna
—	te je bila prav svetovna v -j. na, ne vem. Pač pa s m velikokrat slišal streljanje. Tudi sem videl Turke in Ruse. (Bosance s fesi in ruske ujetnike.)
—	Kaj naj sporočim znane ni i
—	Da sem zdrav in da sem le j včasih bolehen.
Ko je vozil avtomobil skozi S-. jlenburgovo ulico, je Krajnar z velikim zanimanjem motril in te <"-u-dil, kako se je Ljubljana izpr--menila. Pred bolnico se je z veseljem 'postavil prej fotografski aparat, nakar je vsem spremljevalcem krepko stisnil roko in de jal:
"Saj, se bomo kmalu zopet lahko videli!"
Zabava na morju
Na ameriški bojni ladji "Ban-bridge" je udomačena opica, s - katero imajo mornarji obilo zabave.
ADVERTISE Iti GLAS X ARO DA
Pozor citatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste ustregli vsem. Uprava "Glas N&roSa'.
irnmmmmmmmmmmmKrmm—mmmmmmammm■
Lov za mlado pustolovko.
Iz Osijeka poročajo, da je tja dospel detektiv iz Sombora, ki zasleduje neko 13-letno učenko Ra-dojko Basa, hčerko veleposestnika iz Sombora. Mlada učenka je prav rada obiskovala kinopretdstave in tako je postala pustolovka. Vtepla si je v glavo, da mora prepotovati ves svet. Vendar se ni upala sama na potovanje. Zato je pregovorila neko součenko Blagojevo, da je pobegnila z njo. Pretekle dni je Radojka prišla k prijateljici in prinesla seboj 21 tisoč dinarjev. Ta denar je ukradla svojemu očetu in je nato pobegnila s svojo prijateljico proti Osijeku. Detektiv m lad i h pustolovk ni našel v Osijeku in je odptoval v bližnjo vas Bračevca. kjer ima Rajdojka sorodnike. Če ju ne najde tam, bo policija organizirala obsežnejši lov za mladima pustolovkama.
Strašna smrt delavca.
Iz Subotice poročajo, da se je tam pripetila strašna nesreča v tvoraici železnega pohištva. Delavec Ivan Bandin je bil zaposlen v tovarni pri strojih. Bil je popolnoma sam pri stroju in nesreča je hotela, da je spodrsnil in so (gn kolesa zagrabila za obleko. Nesrečnež je padel pod kolesa, ki so ga popolnoma razmesarila. V tem trenutku je stopil v strojnico neki delavec, ki je opazil nesrečo in takoj ustavil stroj. Bilo je pa že prepozno. Izpod koles so potegnili zdrobljeno in razmesarjeno truplo jKmesrečenega delavca. O nesreči so takoj obvestili spolicijo in delavčevo mater, ki je prišla v tovarno. Ko je mati zagledala razmr-cvarjeno truplo svojega sina, je obupno zakričala in se onesvestila. Ko je prišla k zavesti, je začela divjati in so zdravniki ugotovili da se ji je omračil um. ,
Ponesrečen atentat na zagrebški ~ brzovlak.
Iz Splita poročajo, da je bil blizu mesta aretiran neki Suič iz Su-petra, ko je postavljal na železniško progo dve železni palici. Suič,
ie umobolen in je hotcd izvršiti atentat na zagrebški brzovlak.
UmoboJnega atentatorja je zasačil železniški čuvaj. Ivi je pregledoval progo pred ojlhodom vlaka v Zagreb. Suiča so orožniki takoj odvedli v splitske zapore. Sič je najbrž italijanski državljan in policija sedaj preiskuje, če je umobolen ali ga je kdo nagovoril, naj postavi železne paliee na progo in povzroči veliko železniško nesrečo. Suič je pri zasliševanju izjavil, da ga je nagovoril neki deček, naj postavi palice na progo.
Policija zasleduje tega dečka in se pričakuje še zanimiva odkritja.
Drago plačano prorokovanje.
Xtt lavno so nezmani zlikovci vlomili v trgovino Jakoba Abla in Adolfa Vogla v Bački Polanki. Orožniki -o uvedli preiskavo in prišli tudi v stanovanje cigana Janka Xikolica. ki ga pa ni bilo doma. Xjegova žena je sprejela o-rožnike zelo nezaupljivo in ko so jo pozvali, naj odpre omaro, je odgovorila, da je izgubila ključ. Končno je omaro odprla in v njej so orožniki našli veliko množino manufakturnega blaga in svilenih robcev. Sledilo je pa še drugo odkritje. Pred meseci je poslal trgovec z manufakturnim blagom v Palanki Miha Šumalier svojega pomočnika Jožefa Penea k cigaqki Vojani. (da bo poravnala neki stari dolg. Pomočnik se je napotil k ciganki, ki "pa ni hotela dolga poravnati, bila je pa pripravljena za^d-škodnino prorokovati. Pene se je dal v svoji lahkovernosti pregovoriti in ciganka ga je prepričala, da more tako začarati, da bodo vsa dekleta v Palanki vanj zaljubljena. To pa stane veliko denarja, mu je rekla prebrisana ciganka. Pomočnik je bil takoj pripravljen plačati poljubno svoto. samo da bodo »dekleta vanj zaljubljena. Ciganka mu je dala svinčeno kroglo in mu dejala, da se mora vsako dekle vanj zaljubiti. Če se je dotakne s tem predmetom. Ker pomočnik ni imel denarja, da bi ciganki plačal, je kradel svojemu gospo-
darju blago in ga dajal sleparski ciganki.
Trgovec je spoznal svoje blago, ki mu ga je policija vrnila, ciganko in nepoštenega trgovskega, pomočnika je pa obdržala v zaporu.
Poskus dvojnega samomora.
Te dni sta prišla v neko zagrebško prenočišče dva elegantno o-' Mecena zakonca. Gospa je bila še posebno elegantna. Predstavila sta® se kot zakonca Svraka in sta za-' htevala sobo. Ko sta jo dobila, sta naročila sobarici, naj j ju ne zbudi prezgodaj, ker sta potovala dva' dni in se hočeta dobro od poč iti. Zato ju ni nihče motil. Popoldne ob 2. uri se je nena! loma oglasil iz njune sobe zvonec in sobarica Ba-čič je pohitela v sobo obeh zakon-eev. Xudil se ji je strašen prizor. Zakonca sta ležala v mlaki krvi. Sobarica je zaloputnila vrata in poklicala hotelsko osobje na pomoč. Moški je ležal nezavesten, ženska je bila pa še pri zavesti in je prosila, naj ji prineso čašo vode. Sobarica je takoj obvestila policijo in rešilno društvo. Moški je imel prerezane žile na levo, ženska pa na desni roki in veliko rano na vratu. Rešilni avto je takoj odpeljal oba v bolnico, kjer sta bila o-perirana. Moški je izjavil, da se piše Aleksander Svraka in je strojni ključavničar po poklicu, njegova spremljevalka pa da je Lojza Takač iz Subotice. Takačeva je pa izgubila mnogo krvi in ni upanja, da bi okrevala. Oba sta živela v Subotici in imela skupno gospodinjstvo. Med njima je nastal prepir zaradi ljubosumnosti. Zato je Lojza izjavila svojemu prijatelju, da se bo nekam odpeljala in se u-Rmrtila. Svraka je odšel za njo v j Zagreb iu ko si je Takaeeva v pre-1 nočašee prerezala žile. si jih je pre-' rezal še on.
ItOJAKT, NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. "GLAS NARODA", NAJVEČJI DRŽAVAH.
GLAS XARODA. 13. APR. 1928
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENK PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N.
: s IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
MOLITVENIKI: >.
DnJta popotna ..................L_
Marija Varhlnja:
▼	platno vezano .............
t fino platno ..............UM
▼	celolojd vezano............1.20
v nanje vezano..............1.5®
v fino u*nje vestno ........1,71
Rajski glasovi:
v platno rezano ............1.00
v fino platno rezano........1.10
▼	usnje vezano ............1.50
v fino tmnjo vezano ........1.70
Skrbi za du£o:
v platno vezano ............JO
v usnje vezano ..............1.65
v fino UBDje vezano ........1.81
Sveta (Jra (z debelimi črkami) :
v platno vezano ............JO
v fino platno rezano ........1.50
v fino upnje ve«.............1.60
Nebesa NaS Dom:
v platno vezano •...............1.—
v uunje vezano..............lil
v fino umije vezano..........1.80
Kvlftkn srca mala:
r usnje vez............... 1.20
v fino uiinje vez........... 1.59 i
PRI Jeznsu: v ctlolojd v^z.......1.30!
pozlačeno ...................1.50
Angleiki mol it ve ni ki:
(Za mladino)	t |
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano.....M i
Child's Prayerbook:
r belo kost vezano ..........Lit
I\ey of Ileaveo:
v nanje vezano...............78
Key of fleaven:
v najfinejše usnje vezano 1JS0 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........lJSt
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje rezano..........1.39
Ave Marta:
v fino asu je vezano.........1.49
POUČNE KNJIGE:
Angleško slovenska berilo ......3,00
<,I»r. Kern) Amerika In Amerikami (Trunk) 8.— f An^eljbka služba ali nauk kako se
naj streže k sv. ma&i .........19
Angle&ko-slov. in slov. angl. slovar J9
Abecednik ...................... .SO
Boj nalezljivim boleznim.........75
Dva sestavljena plesa: Cotvork* In beseda wplwtno Ln
narisano .......................S5
Cerkniško Jezero t...............1.40
Domači iivlnr,zdravnik ..........1.25
Domači idravnik po Knslpu
trdo vezano ................1.90
b rotirano ...................1.25
Domači vrt, tnlu vez.............1.—
Domače in tuje živali v barvanih
slikah ..................... 1 —
Govedoreja ..................... 1.50
Gospodinjstva ...................1—
Jugoslavija, Mi lik 1. zvezek.....1.59
2. zvezek. 1—2 snopi« ......1.89
Kubična ratunica, — po meterskl
ueri ............... ....... .75
Kletarstvo (Skalieky) .......... 2.09
Kratka srbska gramatika.........39
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................1.99
Kratka zgodovina Slovencev, lir«
valov In Srbov .............. .39
Kako se poštam- državljan Z. D. .55 Kako se postane araeriAkf državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenju .... .59
I.Jnbavua in snubilna pisma......59
Mlekarstvo .................... 1.
Mladeničem 4 Jeglič) I. zv........35
II. ....... .35
Nemška-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnlk IJubavnlfa pisem JM
Nauk o čebelarstvo .............75
Nauk pomagati iivioi ...........69
Kajboft&a slov. Kuharica. 668 str. S.— Naše gobe. s slikami. Navodila za •poznavanje užitnih in strupenih
goto ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom ...........78
Veliki vsevede! ................. .89
Zgodovina S. H. S.* Mellk
1.	zrezek............................45
2.	zvezek. 1. in 2. snopi« .....78
Zdravilna zelišča..........................99
Zel in plevel« slovar naravnega
zdravilstva .................. 1.50
Zbirka domačih zdravil............88
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika, povsod dobro. Cona
najbolje ....................M
Agitator (Kersnik) bron....... .89
Andrej Hofer .................. .59
Beneška vedeže valita ............ .98
Belgrajski biser ................ .31
Beli ...........................48
Bele noči (Dostojevski) trdo ven. .75
Bele noči, mali junak .......... .69
Balkansko Turška vojska .........89
Balkanska vojska, s slikami .... JS Berač s stopnjic pri sv. Roku .... -50
Boy, roman .................... .65
Burgka vojska .................- .49
Bilke (Marija Kmetova) ........JO
Beatin dnevnik................J69
Božja kazen .....................35
Boj In zmaga, porest .............50
Cvetke ...........................55
Cvetln* Borograjska ............ .50
Čarovnica ............................35
Četrtek, t. v.....................J©
Čebelice, 4 zr. skupaj ..........JO
Črtlee iz življenja na kmetih-----35
Drobiž, slabi ear In razne poveatl -— spisal MllčinEkl ............. .69
Darovana, zgodovinska povest .... -50
Dalmatinske povesti .............35
Dolga roka ................... -50
Dobra lici Evstahija.............30
Deteljica ...................... -&0
Doli z orožjem ..................39
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Meško) .............................69
Deviea Orleanska ...............59
Duhovni boj .....................59
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljčki .......................48
Elizabeta............-...........J5
Fabijola ali cerkev t Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Pilosof&ka zgodba ............... .60
Fra Diarolo .................................50
Gad je gnezdo .................. -50
Gojdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ............-25
Grešnik Lenard ...................75
Gruda umira, trda vez. .......... 1.20
GrAka Mvtologija................1.00
Hektorjcv meč .................75
Hudi časi. Blage duše, veseloigra____75
II cd v tka ........................>35
Helena (Fmetova) .........4C
Humoreske, Groteske In Satire,
rezano ...................... .89
broiU rano .................• • «80
Izlet gospoda Broučka ..........1.29
Iz tajnosti prirode .............50
Iz modernega sveta, trdo vez. .... 1.40
Igračke, trdo vez. .............. 1.08
broširano ................... .89
Igralec ........................
Jagnjo .........................«39
Jernač Zmagovač. Med plazovi.... JO
Jutri (Strug) trd. v..............75
brofi. ...................... • j69
Jnrčičevl spisi: Popolna Izdaja vseh IU zvezkov,
lepo vezanih .................19.—
Sosedov sin, bro5................49
ti. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo rezano ................1.29
broširano .................. .78
Juan Miser ja, povesti iz španskega
življenja ....................68
Kako sem se jaz likal.
(Alešovec) 1. zvezek ........ .88
Kako sem se jaz likal,
(AieSorec i 11. zvezek ........ .90
Kako sem se jaz likal,
(Alewuvee) 11. zv. .......... ,88
Korejska brata, porest Iz mlsljo-
nov v Koreji ...............88
Karmen, trdo vez. ...............48
brofilrano .................. JO
Krvna os veta ...................55
Kuhinja pri kraljici gosji noiid J9
Kaj se je Marka ru sanjalo...... .25
Kralj zlate reke. Črna brata .. -50
Kratke povesti o Antikristu.....25
Kazaki ........................ .89
Kmetske povest, trda ves.......1.—
Krištof Kolumb ................48
Kraljevič berač................. ,30
Levstikovi zbrani spisi ...........89
t. zr. Pesmi — Ode ln elegije — Sonetje — Romance, balade ln legende — TolmaC (Levstik) ...79 2. zv. Otročje Igre v peseneah —> Različne poezije — Zabavljice ln pnSlce — Jeza na Parnas —: Ljudski Glas — Kraljedromkl
rokopis — TolmaC (Levstik).. .78 5- sv. Slika Levstika in njegove
kritike In polemike.............70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, KupČijskl atratnlk, U-radnlk. Jezični doktor, Gostilni-Car, Klepetulje, Natakarca* Duhovnik, itd. ....•..■.•.>....■•• .80
Mladi gozdar. broS. ............ JO
Moje življenje ................. .78
Mali Lord ..................... «88
Mrtvo mesto ...............................75
Martin Krpan a Vrha .......... -80
Man ljudje. Vsebuje 9. povesti
Trdo vezano .......«.«•....U0
Malo življenje ...................88
Marijna otroka, povest ls Kavkal-klb pora ...................... JI
Marca JtrKanskl deSek la Libanona, ...........................JI
Mlada mornarja ............. J8
Mile fifQnJa Mt tU. .,,• • .UO brofilrase	J8
klfil ••• a	SCMM «38
Materina žrtev ..................88
MusoUno.........................48
Mali Klatei......................70
MeSiJS ••soessseassssssessesseese
Malenkosti (Ivan Albrocht) ......JS9
Mladim srcem. Zbirka povesti sa
slovensko mladino'............JS8
Na valovih južnega morja ...... .30
Na različnih potih ............ .40
Notarjev no«, humoreska ........ J5
Narod ki izmira..................40
Naia vas, 1. del. 14 povesti......JO
Naša vas, II. del 9 povesti......JO
Nova Erotika, trd. ves............70
Naša leta, trd. ves...............JO
broSlrano ................... JO
Na Indijskih otoldh..............JO
Nekaj Is ruske zgodovine........ J5
Nihilist ..........................48
Narodne pripovedke za mladine.. .48 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvSe-
ga slovenskega polka ........1J0
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka -25
Pasti in zanki ................ -25
Prva ljubezen	.68
Pater Kajetan ..................L99
Pravica kladiva ................ .50
Pablrld Iz Roža (Albrocht) ......J£5
Partibl zlatar ..................48
Pegam lumber gar, sreča v nesreči
ln druge povesti ................78
Petelinov Janez ................ 78
Prihajač, povest .................00
Pod krivo jelko. Povest iz Časov ro-
kornjačev na Kranjskem......JO
Poslednji Mehikanec .............30
Pravljice H. Majar ..............JO
Povesti, Berač s stopnji« pri sv.
Roku ........................ JO
Požicalee ....................... .28
Poljub ........................ JO
Pri strien ...................... .60
Prst božji ......................39
Praprečanove zgodbe ............JS5
Patri a, invest lz Irske junaške dobe .30 Predtržani, PreAern In drugi svet.
nikl v gramofonu .............J5
Prigodbe Čebelice Maje, trda ves . .1.00
Ptice selivke, trda ves .......... .78
Pikova dama (PuSkir.) ..........J8
Pred nevihte....................JS
Pravljice (Milčinski) ..........1.—
Pravljice in pripovedke (KoSutnlk)
1.	zvezek ....................48
2.	BVCB^	M
Popotniki ...................... .89
Poznava Boga...................J8
Piilii .......................................J9
Povodenj........................JO
Praški judek .....................28
Prisega Iluronskega glavarja .... -30
Prvič med Indijanci ............ .39
Preganjanje indijanskih mlsjonar-jev ........................... .59
Rinaldo Rinaldini .............. J9
Rabi ji, trda ves .................75
Rdeča megla .................. .75
Revolucija na Portugalskem.....J9
Romantične duše (Cankar) ...... JO
Razkrinkani Habsburžani ....... JO
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana .......................................1J0
Rdeča iu bela vrtnica, povest .... JO
Slovenski šaljivec ...............40
Slovenski Robinzon, trd. vez......75
Suneški invalid ................ JS
Skozi širno Indije .............. J6
Sanjska knjiga, mala.............68
Sanjska knjiga, nova velika ...... J9
Sanjska knjiga Arabska.........1J0
Spake, humoreske, trda ves.......JO
Strahote vojne .«.«.............. JO
Strnp iz Judeje...................78
Spomin znanega potovalen ........1.50
Stritarjeva Antboiogija, trda ves .. JO Stritarjeva Antboiogija. broB. .. .80 Siste Šeste, povest ls Ahrucev .... JO Sin medvedjega lovca* Potopisni roman ........................ JO
Stric Tomova koča ............. J9
Sveta Nothnrga...................88
SredozimcI, trd. ves. .............00
bro«. ........................40
Splsje, malo porsetl ............ JS
Svitanje (Govekar). ves. ........LtO
Stezosledec ..*.......««......... J8
Šopek Samotarke .............. J5
Spomini jugoslovanskega dobro-
volca. 1914—1918 ............ 1J3
Slike, Mož s raztrgane duše .... L-
S^vctsi not
Svetlobe in sence ..............1.28
SHAKESPEABEVA DRLA:
Macbbet, trde vez. ..............JO
brofilrano .................... .70
Othelo .......................................Ti
Sen Kresne noti	.98
SPLOŠNA KNJIZNCA:
Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena grada, izvirna povest, 104 str« broSlrano ..................... J8
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledo. Izvirna povest, 181 str., broS.... JI
Št. 3. (Ivan Rosman) TestasssnA, ljudska drama v 4 dej« brofi, 105 strani ....................Ji
Št 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str, brofilrano ..................................JI
• Št S. (Fran MUOnakl) Geaped Fridolla tdm In njegmra in.
iina, vesel omodre Črtice L. 72 strani, brciBrano ..............JI
Št 6. (Ladislav Novak) LJnbe-snsMMst, veseloigra v enem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradafl, 45 stri nI, brofi. ■•••.•....•■•■ JI
Za tfovensko mtodhm^pSLedfla
Utva, IU dt. Mi
AtL n AM a» m	_____.... ms
NemAčina brez očitolja —
I* d	• » e o o o ••••oooooooeoaoa
«•« (If! *o*««*o*oee**oooo»«*oe «30
Ojj^rn brtoo ..................
O remljlŠKl knjigi, konverzijah in
testamentih .................. ,75
Praktični sadjar, trd. rez. ......3.00
Perotninarstve ................. 1*3
Prva čitanka, vos. ............ .75
Pravila za oliko ................JS
Prlkrojevanja perila po životni meri s vzorci ................ 1 —
Psihične motnje na alkoholskl
podlagi ......................78
Praktični računar ............... .75
Parni kotel, pouk za rabo pare ....1.09 Radio, osnovni pojmi lz Radio teh-
nika, vezano .............. 2.—
broširano .................. 1.75
Ročni spisovnik trgovskih, voičil-
nib In ljubavnih pisem ......... J5
Računar v kronski In dinarski
veljavi .......................75
Sadje v gospodinjstva .........1.00
Spolna nevarnost ......*....... .25
Srbska začetnica ...... *.......49
Slike ls Živalstva, trdo vesana .... JO
obsega 452 strani ..........L50
Slov. Italijanski ta Ittfjanste dev.
slovar ..................... JO
Spretna kuharica; trdo vesaaa . .1.45
b rotirana ...................UN
Sveto fissBo stare In nove zavese, lepo trdo veaana ............8J9
^r^ ^r M
Uw) vsa. «»*■*«•»»»•»•••»»•• un
ZBIRKA SLOVENSKIH POrESTI:
1.	zv. Vojnsmlr ali poganstva ....	J8
2.	sv. Huda brezdno .. . --......J8
3.	zv. Vesele peteati ............	JS
4.	zv. Povesti In slike____j.........Jf
8. zv. Student naj bo. NU vsakdanji kroh....................................68
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	sv. trdo sceno. Pripovedke ln pesmi ........................JO
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .........................JO
4.	zv. trdo vezano. Vsebu.e 3. po-
eoooaoaaaoooooo*
5.	zv. ;rdo vzano. Vluskl brat .... J9
6.	«v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... r 9
Lmetuibke knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikiuil ....1,80
Rdeča kapica; pravljica a slikami 1— Sneguljeiea; pravljica s slikami ..L— Mlada &ifda ........ - ....... 1.—
Trnoljčira, pravljica a slikami »...L—
KNJIGE ZA SLIKANJE;
Mladi slikar .....................71
Slike lz pravljic ................ ."8
Knjige za »likanje dopisnic, popolna z bat vami in navodd ur.;
Mladi umetnik ...................1.20
Otroški vrtec ......... .........LHI
Zaklad za otroka..................1.20
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokas ▼ n. dejanj.60 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih JO Cyrano de Rergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Mrrta, Semenj v Rlchmondu, 4
d^jftOJft	eenoaaooaoooo o•o sSS
Ob vojski. Igrokaz v f tirih slikah.. JO Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih .....................00
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez. ...........45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2
dejanjih ...................... JO
Veronika Deseniška, trda vez ....1J0 Za križ in svobodo, lgrokas v S. dejanjih .......................................JS
Ljudski oder:
4.	zr. Tihotapec, 5. dejanj ........80
5.	zv. Po 12 leiih, 4 dejanja.......60
Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža* Sanje ................................88
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........JO
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Nets	.30
20. snopič. Sv. Just; Hubezen Marijinega otroka	JO
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in Piramide ...........80
broširano ................... .80
Azazel, trdo vez ................1.—
Balade in romance, trda vez. 1.25
mehka vez. ................1.—
Bob za mladi zob, trda vez. ...... .40
Gregorčič, jMiezije, trd. vez......75
Gregorčičeve poezije............ .60
Godec; Porod narodnih pravijiv o Vrbkem Jezeru. (A. Funtek) —
Trdo vezano .................78
Kettejeve poezije, trda ves.......1.10
Kraguljčkl (Utva) ..............65
trdo. vezano ................. .80
Narcis (Gruden). broš. .......... -38
Primorske pesmi, (Gruden) vez... J5
Slutne (Albreht), broš...........JO
Pohorske poti (Ulaser). brofi. .... JO Pesmi Ivana Zomana: Originalne slovenske pesmi ln
prevodi znanih slovenskih pesini
v angleščini ..................1.25
Prešernove poezije ............. .60
Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vez ................ JO
Sto ugank ......................JO
V zarje Vidove, trd. vez.........J9
Vijolica. Pesmi za mladost.......60
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....JO
Zlatcrog. pravljice, trda ves......JO
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Gram) ......1.19
Slovenski akordi (Adamič):
L zv. ......................75
O. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, L in IL zv„
vsak.........................48
Ameriška slovenska lira (Helssar) 1.— Orlovske himne (Vodopivee) ....L28 10 moških in mtisalh zborov — (Adamič) .....................48
MOSlD ZBORI'
Trije moški zhorl (Pavčič) —
Izdala Glasbena Matica ..vi.. .41 Naredim nagrohnlca (Pavčič) .... JS Gorski edhsevl (I shsrasr) 2. nv.. M
SAMOSPBY1: Nežne pesmL (AdMriž)
Matica ........................49
MEŠANI WMHt .
na IMki	»89
BAZNE PESMI S SPREMLJEVA.
NJEM:
Domovini, (Focetcr) .............«
Izdala Glasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za
drospev ......................,2f
lrf pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester,
izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo ..........J!9
Kupleti (Gram). Učeni Mihec, — Kranjske šege ln navade, Ne-zadoroljstro, 3 zvezki skupaj ..1.00
Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....40
Naši himni iMarold), dvoglasno a spremljeranjcm klavirja .......15
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. .Pesmarica, uredil Hubad ....2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarHč) 1., ln 3.
zv. skupaj .................. L_
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
Št 1. Srbske narodne himne.....15
št.la Št o čutiš, Srbine tužnl.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
sr. :». Pogled v nedolžno oko.....15
Št. 10. Na planine ...............15
Št. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino (Ži-..,.
rovnik), 3 zvezki skupaj.......56
Slaveek, zbirka šolskih pesmi —■
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... .30 Lira. srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalni 118; Ti veselo
poj; Na dan; Divna noč.........40
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem
ovenčam slavo; Triglav ........10
C. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo .........40 |
7,	zvezek: Slavček ; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri s vadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (me. Sun zbor) ; Ti osrečiti Jo hotl (mo?ki zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solučlee atoj ; Kmetskl bI5l ............ .40
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevone pesmi za
mešan zbor ...................1.—
12. Tantum Ergo. (Premrl) ----JO
Alašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .....................59
Slovenska Sv. Maša, za mešan
zbor, s spremljavo orgelj ......JO
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge*
nitorL (Foerster) ..............59
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Gerbič) ..............J9
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kimovee).. .59 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .................49
19 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr.
cu Jezusovemu. ,'Grum) .......35
Missa in honorem St. Josephl —
(Pogachnik) ...................49
Litanije presv. Srca Jezusovega
(Foerster) ....................40
Oremus pro Pont if ice.............40
Kyrie ...........................60
K svetemu Reftnjemu telesu ^
(Foerster) ....................40
Sv. Nikolaj ..................... .60
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnb-a .......... .25
Slovenski citrar, (Wilfan j ......J25
Sarafan. Ruska pesem. (Wllfan).. JS5
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambn-
raški zbor in petje. (Bajuk)....1J8 Bom šel na planince. Podpurl slov.
nar. pesmi. (Bajuk)............1.99
N« Gorenjskem jo fletao........L—
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VAN JEM KLAVIRJA:
Uspavanka. ..................................79
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in ameriških
plesov (Lisjak) ......... 1.00
Klavirski album za mladino —
(PavGč) .....................L—
Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................48
Primorski odasevL Fantazija.
(BfBznik)	.50
MaheL Intermezzo. (Ale t ter) .... JS8
Št a Penguin's Picnic. I^termezza (Aletter) ..................... .20
RAZGLEDNICE: ~ "
Zabavne. Različne, ducat ...... .48
Nnrynfte. Različne, ducat .... .46
Veliksneine, NNm in —nulnliai ducat ...............................40
Is r~-ailk slavonskih krajev, ducat .40 Narodna noža, ducat..... ...... .40
p0HDMBW pO
Zemljevidi:
Slovenija ...................25
Zemljevid Gorenjske ............ .2.1
Zemljepisni Atlas SJI.S......... 1.80
Jugoslavija..................25
Canada....................40
Združenih držav, veliki...........49
Mali .........................15
Nova Evropa ................... .59
Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kenturkv in Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi, Washington. Wyomingj — vsaki po.....25
Zemljevidi:
Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— v Kaki po ........................*0
Velika stenska mapa Evrope .. 2.00
Naročilom je priložiti denar, bo* disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih t rent A; a.
Knjige pošiljamo poštnino prosto,
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York
VELIKA
PRATIKA
• kosci in nnatiči
CENA 25c
60 pratik . . : $10,
Z naročilom pošljite znamke ali moneyorder na —
"GLAS NARODA"
K Cortlandt St., New Sorti
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
v LJUBLJANI
za leto 1927
so sledeče;
VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928;
HIŠA V STRUGI, povesi;
VLADKA IN MUKA, opisi;
VODNIKI IN PREKOKL (zgodovinska razprava).
Člani so jih že prejeli.
V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOY
CENA VSEM ŠTIRIM
$1.50 ^
Kdor hoče postati član te družbe za leto 1023 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto. — Mi sprejemamo naročnino do dno t —
10. APRILA 1923. _ . j _
Naročila pošljite na: -j '
"Glas Naroda"
82 CorllaiJdt Street, New York
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
Sestavil * Dr. F. J. KERN
w	i
Cena s poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed), > i «
Naročila pošljite na:
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St. ' New York
St 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, brofi. . ..........79
Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. relljefna karikatura la
minulosti. 66 str.. broSL........JU
ŠL 1L (Pavel Golia) Peterflcove poslednje sanje, božična povest
▼ 4. Slikah, 84 str.. broS.......JU
Št. 12. (Fran Milčinskl) MogoCnl prstan, narodna pravljica ▼ 4
dejanjih. »1 str„ brofi. .........JSŠ
Št. 13. (V M. Garšln) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun, 112 str., broSL..........M
Št. 14. (Dr. Kari Englia) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 »tr.,
št
15. Edmond in Jules de Gon- J
court, ltenee Maui>erln, prevel
!!.............r..........40
Št. 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., brofi. ...........48
Št 17. (Prosper Marimee) Verne dn&e v vicah, povest prevel Mirko Pretnar, 80 str. .............30
Št 18. (Jarosl. VrchUcky) Oporoka lukovškega grajStaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Brada?, 47 str., broS. .. JZi Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., bro*. ........£0
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompail In Komuraaakl, japonski roman, la ffeSlne prevel dr. Fran Bra-
dač. 154 str., bro3. .............45
Št 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkoeasnih zgodbic, 11., 73 str.
broš...........................J3 i
Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva
soneta ....................... .41
Št. 23. (Sopbokles) Antigone, žalna Igra. poslov C. Golar. 60 str.,
broSlrano...................... ,N
Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str..
Št 25. Poslednji dnevi Poanpeja,____
II. del .......................89
Št. 26. (L. Andrejev) Črne ma -_ske, poslov. Josip Vidmar, 82 st,
broS...........................J5i
Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo* slenost In problemi skrbstva za
brezposelne, 80 str., broS.......35
Št. 29. Tarzan sin opice.........90
Št 31. Roka roko .............M
Št« 32*	ooooosoososoooooos «28
Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) VoJ. na z Jugurto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS. ..........Jrf
-t.	(K saver MeSko) Listki,
144 strani ..................M
Št 37. Domače fivall ..........
Št 38. Tarzan in svet..........1.—
§t* 3d* lil	I«""'
Št
40. Magda ...•«.......... .40 I
Št 47. MisteriJ duše............1.—
Št 48. Tarzanove iivall ........JO
Št 50. Slika De Grays ........1.20
št. 51. Slov. balade in romanca .86 '
St 52. Sanln ..................lit
Št. 54. V metein ..............L—
Št
55. Namišljeni bolnik ........ 30
Št 56. To in onkraj So tie...... J&9
Št 57. Tarzanova mladost .... Jt
Št 58. Glad (Hamsun) ........JH
Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ........ 1.—
Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del.......1.—
Št CL (Golar) Bratje ln sestre.. .73 Št 62. Idijot, I. det (Dostojevski).M
Št 63. Idijot, II. del ..........JM
Št 64. Idijot, IU. del ..........Jt
Štev. 65. Idijot, IV. del ........M
Vsi 4 deli skupaj............3.25
Štev. 66. Kamela, skozi uho iivanke, veseloigra........45
Tisoč in eua noč .............. .90
Tik ca frsnto ...................W
Tittt, Bevk. trd. ves............... .75
Turld prod Dflisjm ............ .66
Tri indilanriis povesti M Tunel, soc. roman ..............1.20
V	robstvu (Matlčlč) ............1JB5
Velika pratika Vodnikove družbo
za leta 1937 ................. .4«
V	gorskem zakotju ...............35
V	oklotIijak? okrog sveta, 1 det.. JI
2. del ......................Jt
Veliki inkvizitor ................L—
Vera (Waldova), brcS. ..........J5
Vrtnar, (Babtndratb Tagore),
trdo vezano .........................78
brofilrano ................... .60
Vojska na Balkanu, m slikami .... JS
Volk spokornflk in druge povesti. L-
Trdo vezano................US
Valet in Vsdnlka izbrani split .... JO
Vodnik svojemu naroda..........Ji
Zausel smrti ....................M
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. M
Za knkm, povest...........JS
Zadnja kmeCka vojska ........... .73
7adnjs pravda, trdo ve*. ........JO
ZftdOjS pniT^Ap broS. sseosssoss •• «B§
Z na«h gora....................1—i
Zamj ia Bosna .................. .70
ZlatarJevo zlato ..............JO
Za sdljoni .......«>..*........JS
Življenja star. trpina, izbrani spisi
Alefiovec, 3. p, skupaj ........LSt
Zvesti di, povesi ••••••••«••••••• JS
ssrirf nafte Bcptsds .......... .45 .
Zsmto in ksnse gdč. Pavlo ...... .45
Hata vas ................ JO
I Zbirka narodnih pripovedk
I. del........................ .00
■ i Ildel ..... f......'........... .JO«
- Znanmnjs Hklk (Doyle) ...... JO
' ^se^av^HOmi' ORCfcAoO^ •	• JS
POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI
GLAS XARODA. 13. APE. 192S
77/. G nose L Al'DE:
STANOVANJSKA BEDA
Druga popoldanska ura. Gospod lionteint jf v .svojem uradu zadremal. S havausko Mnotko med ujetnicami in s prekrižanima. rokama na telovniku se prijazno smehlja v MHt. 'A obraza mu odseva zadovolj-11 ost.	f
Drrr.... Telefou!
Gospod lionteint se je prebudil. Zdehajoe je Ne«?el po slušalu.
-— Halo! Tu jroMMJdiena Au-elair. Kaj je novega zame? Ali i-mate končno kakšno .stanovanje?
Seveda. Kra>no .stanovanje. Rue Cliardon-Lagaehe v AuteuSlu. pet minul <><1 Boisa. Z vsem komfor-fom....
—	Koliko mi!> *
Pet. Saj ste tako želeli, kaj
lie ?
—	Da. In cena !
—. O^eni tisoč, brez postranskih M roškov.
....Nič odgovora. Prasketanje.... Šušljanje križajočili s<- glasov.
Halo. hal >! Gospod lionteint? llalo! Ali govorim .s 6<J—74.'
Prekinil naju. govori sam zase, agent. Zdi se. da sem zvezan 7 drugo številko.
Spoznal je glas in zakMcal:
—	Ah. gospod Mignolet."
—	Jaz. da. Ali je mogoče dobili .stanovanja, o katerem ste mi govorili ?
—	Da.
[slovensko
amerikanski
jfoledar
AIL za leto 1928
ima sledečo vsebino:
Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti.
Postavni prazniki t» različnih
državah. Slamnikarska obrt tn slj*:e*
ski slnmnikarji. Hudičeva noga. Kojstni tncscc in značaj ženske.
Naglica v modernem prometu.
Kralj Ferdinand. Cesarica Charlota. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain —
Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine".
V	Idriji.
Raka.	x
O tobaku.
To je K izmet.
Kitajska.
Rudar.
Iz Rock Springs, Wyo. Mora»
V	premogovniku.
Naše stare korenine. Usojeno je.
Tri črte o slovenski goveriei. Sarco in Vame t ti. Kako sta umrla Sccco in Vcn-eetti.
Resnice in reče nice. Šnljivke in nagajivke. Določbe o dedščinak.
KOLEDAR KRAST OBIM) LEPIH SLIK
Stane
50c
« poštnino vred.
S L O V E N I C PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York
—	V katerem okraju
—	Rue Chardon-Lagache, pet minut od Boisa. Moderen komfort, pet sob....
—	To bi šlo! In za koliko?
—	Osem tisoč štiri sto, brez postranskih stroškov.
—	Osem tisoč štiri.... Toda jaz ga ne morem najeti, dokler ga ne vidim. Naročite oskrbnici ,da mi od pre vrata. v
—	Dobro.
—	Tekom ene ure dobite odgovor.
Gospod Bonteint je naročil o-skrbnici, prižgal znova svojo hava-no in dvakrat krepko potegnil. Te. le Ion ! Spoznal je glas gospodične Aucla ir.
—	Preje so naju prekinili! je zaklicala.
—	Da, gospodična. Nekdo mi je telefoniral baš glede stanovanja.
—	In? je vprašala gospodična.
—	Ponuja mi osem tisoč štiri sto....
—	Osem tisoč šest.... je pontid:lo mlado dekle. Dajte mi prednost, bila sem prva.
—	Bojim s»*. da bo moj klijent ponuJil še več. Stanovanje ga je očaralo .
—	Tu koliko bo dal več? Kaj
mislite
—	Gotovo bo šel do devet ti.soe štiri ali celo šest...,
—• Dam vam <l»\svt t;soč.... to bo menda zadostovalo. Pridem takoj v vaš urad. da ]>odpiševa.... Deset ti.soč.... kaj ne.'.... Pridem takoj!
Medtem je gospo.! Mignolet o-gledoval stanovanje. Bilo je zares čarobno in udobno. O.sem tisoč štiri, to je malenkost.... Zakaj ga vendar ni takoj najel!
Jlitr-j je stisnil oskrbnici bankovec za sto frankov, da si pridobi njeno naklonjenost, ter je pomig-uil avtotak.si....
S«» nikdar s" mu ni zdel avtomobilski promet v Parizu tako gost. Pri vsakem postanku so je razjezil.... Vsakih trideset sekund je po. gledal na uro.... Pri Trocadcru je bila ura tri in dvajset.... Na Place tie la Concorde tri in dvajset sedem.... Cepetal j<* od samo nepo-ti ;»»•/.]jivosti in si zvijal roki.
Ob treh in trideset pet je dospel pred hišo gospoda Bontointa in naravnost skočil iz avta.
Vzamem stanovanje. Osem tisoč dvesto.... je zaklical brez pozdrava.
—	Prepozno, je odgovoril mirno agent. Pričakujem nekoga, ki Uo [»odpisal za deset tisoč....
—	Ali še ni podpisal*
—	Ne še.
Pogodbo, gospod, pogodbo! Podpisal.... deset tisoč dve sto.... Ali ste zadovoljni
Agent je pokimal. Gospod Mignolet je v naglici prečita! pogoje ter podpisal pogodbo.
V tem trenutku se je začel v predsobi besedni dvoboj.
— Ponavljam. gospod Bonteint je zaposlen!
—	Ne. poklical me je sem zaradi
V SVRHO UDEDITVE
neke važne denarne zadeve.prosimo Mrs. MARY SMITH, roj. ROJC. ki je bivala svoječasno na: 770 Willow Ave., Iloboken. N. J. čimprej e mogoče v našem uradu se zgla-siti aii nam sporočiti sedanji naslov.
Sakaer State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
PRODAM FABMO,
102 akra, 14 milj od Albany z živino in orpdjem, 10 sob hiša, na novo krita, 3 velike birne in več drugih poslopij, plinova luč v hiši in hlevih. — Zemlja je jako rodovitna. — Prodam za nizko ceno radi bolezni. — Pojasnila daje lastnik Anton Kompare, Goeymaau Hollow, N. Y., R. F. D. 1, Bok 30, ali pa oče John JTnrkas, 356 8o. 4th St., Brooklyn, H. V.
(4x 11—14)
.stanovanja na Hue Chardon-La-gache.
—	Tudi drugega klijenta....
—	Kaj.... Kdo ?
Gospodična Auclair j" planila v sobo. Gospod Mignolet je vstal z vzklikom: Marta!
—	Pavel, kaj delaš tu?
—	Kaj.... klijentiuja, ki jo pričakuje gospod Bonteint
—	Xe vem.... morda.... gre za stanovanje na Riie Chardon-Laga-clic....
—	V četrtem nadstropju?
—	Seveda.... in
—	Najel sem ga. Tu je pogodba.
—	Najel.... Toda....
—	Deset tisoč dve sto. ..
Gospod lionteint so je moral
obrniti, da je mogel skriti svoj nasmeh.
—	Kakor vidite, gospod, je dejal Mignolet, gre za zmoto, ki je zapeljala mojo nevesto in mene, da sva medsebojno licitirala....
—	Brez dvomu o ne povol j na zmota. je odgovoril agent zelo sladko.
—	Upam torej, da boste....
—	Oh, je odgovoril Bonteint, podpis je podpis.... Saj veste, da je pogodba veljavna....
Ko sta odhajala, je rekel gospod Mignolet melanholično svoji nevesti :
—	Sedaj veš. zakaj so stanovanja tako draga!
Kdo je bil Kolumb?

ZAGONETKA PARIŠKEGA AVTOMOBILA
Te dni se je zglasil na policijskem ravnateljstvu v Parizu neki mladenič, ki se je predstavil kot fotografski pomočnik Jean Cro-eales. Pripovedoval je. da je bil slučajno priča nekaterih podrobnosti. iz katerih se da sklepati, da je bila v Boulognskcm gozdu u-morjenega neka ž»n»ka. Dotično žensko je baje zadavil v avtomobilu mlad mož. toda Crocales je bil predaleč, da bi mogel umor preprečiti. Ko je policijski komisar pozval Crocalesa, naj popiše morilca in Šoferja, je segel v žep in potegnil iz njega fotografijo, na kateri se je vid"lo okence avtomo-lrla. Na sliki je bilo moško glavo in roko, ki je držala za vrat ženo in jo potiskala na sedež. Komisar je spočetka mislil, da se mladenič šali. toda pozneje se je izkazalo, da je zadeva resna.
Jean Crocalc.s se je napotil popoldne v Boi.s de Boulogne, kjer je hot"] napraviti nekaj naravnih posnetkov. Odšel je daleč v gozd in pripravil aparat. V hipu, ko je prižgal maguezijo. se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Mimo je pridrvel avtomooil, iz katerega so se račuli ženski klici na pomoč. Fotograf se je ozrl in zagledal pred seboj ročno torbico, ki je bila vržena iz avtomobila. V nji je našel večjo vsoto denarja in ž^pui robec z monogramom L. A. in grofovsko krono. Mislil je. da mu je avtomobil pokvaril posnetek, vendar je pa še isti večer ugotovil, da je slučajno ujel prizor v avtomobilu, kjer je nekdo zadavil neko žensko. Polieija je takoj preiskal Boulogn-ski gozd. kjer pa ni našla nič sumljivega. Drugi dan sta se zgladili na policiji dve novi priči, ki sta izpovedali, da sta videli avto in .slišali obupne kliee na pomoč. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je bil v Iioulogn.skem gozdu umorjen in kdo je morilec.
NAPRODAJ POSESTVO
v najlepšem kraju Dolenjske, nova hiša iza gostilno in prodajalno ob križišču cest, njave, travniki, gozd in vinograd vse v ravnini pri cesti. Dobi se za niako ceno. Jo* Jaakovic, 3312 8. «0. tt.( 1». Obfcftgt, DL (6^,11,13,16,18*20)
Kdo je prvi odkril Ameriko, ni j tako neizpodbitno dokazano kakor uče konvencijonalne šolske zgod-dovine. Poleg teii eksistira še nekakšna "tajna zgodovina'' odkritja Amerike, ki je pa znana le ožjemu krogu raziskovalcev in zgodovinarjev. Ti učenjaki se že desetletja prepirajo med seboj : — Ali je bil Kolumb Italijan ali Spanec.
Kolumb sam je nekoč eelo pred notarjem izpričal, da j" doma iz Genove v Italiji. "....Od tam sem prišel in tam sem se rodil.7' je dejal. Mnogi zgodovinarji pa smatrajo. da Kolumbova trditev ni resnična in k temu navajajo celo vrsto dokazov.
Tako n. pr. .v* je Kolumb podzavestno izdal na zemljevidih odkritih dežel Neki kraj na vzhodu otoka Kuba je imenoval "Maisi". V okolici Gallega v severovzhodni Španiji pomeni to v narečju: "In vendar je tako". Kolumb je s tem imenom najbrže hote! izraziti, da je resnica to, kar on pravi: namreč, da je odkrita dežela Indija kljub temu. da drugi ne verjamejo t-ga. Otok Gnanahaui, ki ga je prvega odkril, je imenoval San Salvador, kar pomeni Odrešenik ali Kristus, a je izraženo v silno šc-pavi španščini. San Salvador pa imenujejo v Gallegu nekakšno pa-si.jon.sko igro in nanjo j« bržča.s nrslil Kolumb, ko je krstil odkriti otok. Iz tega sklepajo, da je bil Kolomb doma iz Gallega na Španskem. V tem okrožju je tudi mestece Porto Sauto; drugo mesto s tem imenom pa je na Kubi in do-gnano je, da je v Porto Sauto na Španskem Kolumb našel naplav-ljeno truplo nekega Indijanca, kar ga je šele dove llo na misel, da bi moral pluti v tisto swr. od koder je prinesla morje Indijanca in bi odkril Indijo. Na ta dogodek sije najbrže spomnil na Kubi in dal kraju tisto ime. Da je bil Kolumb res Spanec, pa nesporno dokazuje nrki dokument iz tiste dobe.
Porto Sauto je predmestje Pon-
tevedra iu magistrat tega mesta ie 29. julija 14:17. izplačal neki denar zakoncem po imenu Domingo Colon in Suzana Font ♦•rosa. Ko liuub sam pa je dejal, da so bili ' njegovi .starši JJoiucnieo Colombo i in Suzana Fofitanarossa. To so le i poitalijančena imena njegovih re- j ditelj«;v iz Poiitcvedra.
Cuduo je. čemu je Kolumb ,>kri- ^ val svoje domovinstvo. Zgodori- j na rji pravijo, da je bila njegova , mati židovskega pokolenja. kar se-, veda v časih španske kraljice Iza- j bele ii" bi bilo posebno laskavo pri-j poročilo za njenega sina. Baje pa! se je v mladosti Kolumb tudi po- j litično onemogočil v .svoji domovini. Prebivalci dlstrikta Gallego. so bili znani revolueijonarji in na-j sprotniki kraljice I zabele.
Da |»a se je Kolumb izdajal baš za Genovfžana, ima tudi svoje i praktično ozadje. Teda j je namreč i bivalo v Genovi nad jO družin / imenom Colombo, kar j" seveda .ia-; ko otežkočalo ugotovitev pravih Kolumbovih prednikov.
ROMAN BOGATE ANGLEŠKE VDOVE
USODA VOJNEGA JETNIKA
Te dni se je zglasil pri italijanskemu konzulatu v Moskvi mož, ki je bil na prvi pogled zelo podoben Beduinu. Izjavil je. da je italijanski državljan in da bi se rad vrnil v domovino. Na konzulatu mu spočetka niso hoteli verjeti, pozneje se je pa izkazalo, da je mož po imenu Diouigi Modu.schi res Italijan, rodom z Reke. Reko je zapustil leta 1914. in je odšel z nekim madžarskim polkom v Karpate, kjer so ga Kusi ujeli in poslali na tiral. Nekaj mesecev je delal v Je-katerinburgu in sicer v času, ko so boljše vi k i ubili carja in njegovo rodbino. Nato so zasedli mesto re-akci iona rji in Modusehi se je moral boriti proti boljšcvikom pod vodstvom znanega poljskega pisatelja Ossendowskega, ki je bil čast. nik v Ivolčakovi armadi.
V okolici Toms k a se je Kolčako-va armada razbežaa in Modusehi je odšel peš v Sem i palatinsk. kjer je ostal čez zimo. Poleti se je napotil v Turkestan. Spotoma je naletel na Kirgize, pri katerih je o-stal štiri leta. ker ni mogel dobiti vodnika, ki bi mu pokazal pot čez Altaj. Modusehi je postal pastir bogatega Kirgiza in se oženil z njegovo 17 let no hčerko Aliko. ki jo je kupil za dva konia in nekaj glav drobnice. Z mlado ženo je živel dve leti in Kirgizi so se mu po-smehovali. Češ. da ima samo eno ženo, dočim jih imajo oni po več. Podjetni Italijan pripoveduje. d|a skrbe Kirgizi samo za konje, dočim ravnajo z ženskami kakor s sužna-mi. Toda življenja med Kirgizi se je Modusehi kmalu naveličal in za-hrepenei je po domovini. Lani je zapustil prijatelje, mlado ženo. konje in črede ter se napotil v Evropo. Celo leto je hodil peš do Barnaula, kjer je zvedel, da je Reka zdaj pod Italijo, tz Barnaula se je odpeljal v Moskvo, kjer se je zglasil aa italijanskem konzulatu.
London ima družabni škandal ki spominja na afero znanega ruskega emigranta Zubkova in njegov" nadebudne žene princese Viktorije. GO-lctna vdova Sara Lineev Whitte se je seznanila nedavno .s 23-Ictnim plesalcem in športnikom Andersonom Eustaehom. Bogata vdova j«* stanovala po smrti svo-jega moža, dijamantnega kralja, v razkošno opremljeni palači. Mladi plesalec je bil njen stalni gost in nekega dne s»- je srce stare vdove vnelo zanj. V londonski družbi je bilcLče.sto videt: staro damo, poluo dijamantov in biserov v spremstvu 231"tnega gizdalina, o katerem se je javno govorilo, da je on pravi lastnik krasne palače na eni naj-prometiiejšili londonskih ulic.
Nekaj časa j" Eu->tuche res gral vlo^o zaljubljenca, potem je pa sklenil, da je ž- skrajni čas. »da pride do denarja. Mož jr bil zadolžen in ker ni hotel prodati rodbinskega nakita, je prosil svojo l.ju-breo, naj mu po-odi u-ka.j denarja. Ginjena vdova je pretakala kro-kiadilove solze nad dobrim sre^m svojega ljubeka in posodila mu je za prvo silo 10.000 šterliiigov. Cez nekaj mesecev jo je Eu>taere znova "napumpal". češ. da mora re-novirati krasen rodbin-ki grad. kjer bi se z ljubico stalno naselil. I11 naivna vdova mu je zopet posodila več tisoč šterlingov.
Podjetni mladenič je začel iive-ti zelo razkošno in rad je zahajal v družbo mladih lepotic. Toda kmalu je zvedela za njegove ljubavne pustolovščine zaljubljena vdova in škandal je bil tem veji. ker je imel Eustaehe baje z neko [jlesal-ko dva nezakonska otroka. Eustaehe je priznal vdovi, da mu grozi plesalka ,s škandalom, če je ir-vzame. Pač bi pa bila pripravljena odstopiti ga zaljubljeni v d »vi proti primerni odškodnini. In tako je vdova v strahu pred škandalom zopet segla v žep. da posodi svojemu pretkanemu ljubeku pet tisoč šterlingov. Ker mu pa ni več zaupala, je hotela izročiti denar neposredno plesalki. Toda Eustaehe se je odločno uprl, češ. da taka razuzdana ženska ne sme prestopiti praga odlične dame. To je zaljubljeno Saro pomirilo.
Toda kmalu je prišel Eustaehe zopet po 1.000 šterlingov, češ, da jih potrebuje za vzgojo svojih nezakonskih otrok. Vdova je pa hotela otroke videti. Po dolgem obotavljanju je Eustaehe privede1 v palačo dva otroka, ki ju je dobil na p*»sodo pri neki siromašni delavski robini. Sleparija jc prišla na dan in vdova jc zahtevala, naj ji ljubček vrne vseh 20 tisoč šterlingov. Slepar je pa pobegnil iz Londona in šele čez nekaj dni so ga aretirali v nekem provincijal-nem mestu. Londonu se obeta s?u-zacijonalna sodna obravnava.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Pratik in Koledarjev
imamo še nekaj v zalogi. Pratika	Blaznikova Pratika je našim roja-stane 25 ccntov. Koledar pa 50 kom jako priljubljena. Še v sta-
centov. Koledar ima letos izredno	rem kraju so je bili vajeni in je : zanimive vsebino: razprave, po- tudi tukaj ne morajo pogreša'i. j vesti, slike, šala, zanimivosti itd. Naročite takoj.
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York City.
KRAKA DNEVNA ZGODBA ji
V STARI KRAJ!	V STARI KRAJ;
veliki poletni izlet v domovino
z velikim parnikom
"Paris"
DNE 12. MAJA 1928. (1 A. M.) Kabine prostorne in zračne. — Hrana izvrstna.
Najugodnejša prilika za v>akega. ki namerava obi.-kati stari kraj. Potnike lx> spremljal nas uradnik prav v Jugoslavijo. Ni kakega presedanja na železnici. Vlak vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagreb.
Zo initaiici)' jš<t inijiKiuht s< obf luft mi:
sakser state bank
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
nove slovenske plošče
COLUMBIA
NOVE PLOSCE ZA MESEC APRIL
10 inrfics po "."»r.
25077F IJolrnj.>Ua polici Štajerski lx-iwllcr
Yujtja>'ka «,uUt»a "Kru-;"
2-707HF Dunaj ostane Dima.i. KeraCiii<:i Neverna .\iuka. \ alčck
Vojaška tiinUiit -iKruj;"
2oU7t>F I>ani<-i, Narodna peseui Doiiiat-e pesmi, XariMlue
.1. Lauselie in M. I iluvieli, Duel
2.7U7GF I'Jn lel in pol	Narodne pesmi.
Ljutua moja — J. Luusclie :u 31. IMuvicli, duet
2.7075F V slovo
t?Iovenske pesmi
J. Lauscbe iu M. fdmieli. Ju»*t
2507 IF S »koiska koračnira	<;.«U'a
litle je moja ljubica, Valčik — Huver Tria
12070F V fiuskUi dolinah. £otiS \a !ir<nu ladije, Vali*ek
Jaluiov No<if»'fni Kvintt!
I20C9F I.nsbtvk valfrk
F »mili se Ilir, Villeek
Ruski Novitetnl Uikestvi
12072F Npomladni Valček
Sladke vijolficr, \ aU"rk
Ituski Novltetui Orkester
27071F ScbrlsUa Itnrarulni
Ke^imenl po rrsti cre (s peljeuij Huver Trio
2.7M13F Polka štaparjev
Ti si moja, Valrek	Ilojer 'J>i(t
2700.7F Samo še enkrat. \ ale< k
Ven pa not, 1'olka	Ilover Trio
2.7039F Jaka na St. Claim. I'olka
CtevHanriski valrek	Uo^er Trio
2.7072F Štajerska
Moj prijatelj. Polka
Mu-ki Kvartet "Jadran"
2-7073F Zakaj sietlolie Zvclirar se rodi
Moški Kvartet "Jadran"
25047F Kit starrrk je živel Sijaj .solnrire
Moški Kvartet "Jadran"
23016F Ljiibozrn in pomlad Slovensko dekle
31v>ki Kvartet "JaUrau"
23019F Zadovoljni Kranjec Trišla bo pomlad
Moški Kvartet "Jadrau"
25050F Dolenjska
O mraku	Mn^ki Kvartet "Jadrau"
VSAKI lUŠlUAtVI I*R)LOŽt3IO 300 1CKL ftKEZPLACNO
- Manj kot šest plošč 8e ne pošlje. -
slovenic publishing co.
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
GLAS NARODA. 13. APR. 1928
Druga žena.
& O M A N.
Za Glas Haroda priredil O. F.---
Henry L. Stimson
i
i
edinstvo. Opozicija :gra tc.laj z j najhujšimi kartami.
Inozemski bukar ški dopisniki i potrjujejo, da vlada v državi veli : ko razburjenje in naglasa j o. da j»-bila o priliki za l n jega opozieio-ualnega zborovana v prc«tolniei j si t navija tako napeta, da se je pri-1 •a kova I izbruh najhujšega: ž-* se je prelrezalo vprašanji-, v kolik i je vojska za vlado zanesljiva....
Toda taktika vlade u" kaže. ti« bi bilo zares tako hudo. Prav nuni po-stala omahljiva. Nasprotne pr pravlja se. da sprejmi* boj tudi z novo taktiko radikalizirane opozicije in napoveduje, da bo brezobzirno i)a*to|ula proti opozlcijo-nalnini zboroA-anjeni, kakor litro bi hotela kršili zakonite določbe. Vlada očita opoziciji demagogijo ■n se n. pr. zadni«' dni sklicuje na vol" t ve v banatskem Lngošu, kjer -o ,vf vršile lokalne volitve, v katerih je vlada dobila močno absolutno večino in so ostali naeijonahii /aran'sti in Avarescovi pristal ( ljudska stranka j v še precej slabši manjšini nego pri za In jih par-, lauu.ntaruih volitvah. Na omiov tega volilnega "z da d »kazujc, da narod nikakor ni za opozicijo, mar. več za vlad«>.
Opozicija bi ie obu;umi boj. Sejanja taktika jmstaja že ri>kantua in karte, ki -e jih» opoz-eija polu-žuj ". često ne prinesejo zmage. IV misija via Je. razpu-t {larljitnenta ii nove volitve, to so zahteve, na katere, kak .-r je podoba, o-lločujo čj bukare?ki k roji'i n- ni'slijo pr'-stati.
i^^MiHt iMraiko* • Shipmn;
Ch«rbour*.
nillfil ,IIH a. c.
JUGOSLAVIA IPREOFNTA
Zidarji is Rcnč
hodijo na spomlad na delo v inozemstvo navadno v večjih skupinah. Ivo je pred dnevi hotela oditi ena skupina v Švico, je došlo od lani poročilo, da mora delorlajalna družba že vnaprej položiti 200 .švicarskih f ranic o v kavcije za vsakega. I^ružbe pa nočejo tega storiti. Zato so bile italijanske pr:stojiie oblasti takoj naprosine, da store nemudoma potrebne kor:uke potom svojih zastopstev v S vie i. da v e mogoči odhod renskih zidarjev na delo. To je silno važna gospo-1 darska zadeva. Renski zilarji se vračajo na Tilnto domov z lepim zaslužkom. kii služi v povadigo -splošnega irespodarst va v domači oW-«-iij. za katero se oblasti vedno tako ogrevajo!
Nerrcca v idrijskem rudniku. i
Parno dvigalo. na katerem bili trije delavci. je treščrlo na dva-' najsi eni polju jugovzhodne jame, na zapornice s tako silo. da so v<i, trije delavci padli na z železnimi, ploščami pokrita tla. Težko poškodovan je Anton Vidmar, manjše i | poškodbe imata Ferdinand f uk in ■ Rafael Božič.	^
ROJAKI, NAROČAJTE SE N4 "GLAS NARODA". NAJVEČJI; SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR j DRŽAVAH.
140 YARDOV V 13 SEKUNDAH
novi generalni go.verner Filipin
skega olpeja. -■ , t ---
Kako $e potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kiior je namenjen potovati t sia-rl kraj. j<* |K»treliu«», «(» je |H»\i0eu o [Kitnih llstih^jtriljagl tu drugili «tvHWb. Vtiftil naše dolgoletne iz. kiiSuje V »m nt} ta moremo dati naj-boljša pojasnila In prijitvoCanio. vedno te prvovrstne hrzopnrnlke.
Tudi nedrja vi ja nI zamorejo po-toVHtl v smrt kraj. IimIh preskrbeli •»1 morajo dovoljenje Bil permit l* Wasimictooa, h<«lis1 za eno teto it! 6 mesece* In w mora delat! prte <ujo vsaj en mesec pred <xlt>otova-njem in to naravnost v Washing ton, I>. C. ua generalnega naseliti
ikrsn komisarja.
Glasom odre d he. ki je stopita V
veljavo 31. julija 1J*%6 se nikomur
ved ne pošlje permit (»o poŠti, ampak (ju mora iti Iskat vsnk prj-
«11 ee osebno. bodisi v OHjbliŽjI DS* selnl^kl urad al! pa po dobi v
New Yorku pred oUiiotovanjem. kakor kdo t prošnji za promt. Kdor potuje veri bres dovoljenja, potuje u*
HVojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ftll dobiti sorodnike «11 srojee lz starega kraja, naj nam pr»J |t!5c sa izjasnil«. U-Jub<> HlNTtje hn piiptt^Vnih * tem leto 670 prist !>ih*t, tixla polovica t' kvote je doi«wvna za ameriške dr-iarljaoe. fel tele dobiti aem atari.
*e In Otroke od 18. do 2L leta lil t« za |»»ljedelske delavec.
Ameriški driavljnul \m tanor*-' Jo dobiti wm žeue In otrok* da 1H let* brez 4m M bili Meti * fcnrto. jiotrebno p« Je delat! proAnJ" » WiiKhingtull.
Pridno [Kulruiurtr kaki korak Hl*ite ift»m
vv
STATE BANK
S3 C«rtlaiidl Street NKM MIKK
M. aprila: franc*. Harr* Homeric, Cherbourg
F«nnland Charbourg. Hamburg
Rnnm. NBJK>II. GftiOM Hy rata in. feoulogn« »ur M«r, Rot-tenbun
Leviathan. Cherbourg 17. aprila:
Co'omlrn, Genoa. Na poll It »prii«: Aqullanla, Cherbourg President Rooaevalt, Brcfflrn Ml aprila:
Muenchen. Cherbourg, Brran ti. aorila: Paris, Havr« Majestic, Cherbourg Albert Rullin, Ciitrbourf, Himbatl Coni« Crande, Napoll, Genova N>w Amsterdam, Boulogne aur Msr. Rotterdar
a«, aprila:
Re! la ne«. Cherbourg. Hamburg K april«;
B«rengarls„ Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bra-men
IS. sprlla:
Berlin. Cherbourg. Bremaa SS. aprtts:
Pie d«> Franca. Havr«
Olympic, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Afitwtrpaa New York, Cherbourg, Hamburg Pulil«. Napoli, Genova Rotterdam. Boulogne aur Mer, Rot t»riKm
America. Cherbourg, Bremen
Z. maja:
Mitiir- i.'inia. Cb<?rl3ours.
3.	maja:
I t. s'I n. Ch*rtf»«nt. Itreni^ti
ittiJ, C.u*rtKjum. Antvrorpen j
4.	maja:
I.ju-a trin. Havre
l:. {.noil.-, . Cl»erb..urs. r-mneu 3 maja:
FraJiCi-, JlaAT* ft A. M> J-nttjrnlrt.
f»c'lts< lihind. Chrrt^urs." Il3ml>urs . li«Miierlea Clierbourg . Mimutonka. <"lierbourc l.ci bthan, Ch^rVvoiirs ' - -.t \*<>!eudiun. fioulojjn.- ,<ur M> r, Kot-WKlun
9. maja:	5
A>(t3iiat»h«. Cberb-.AJrc
j'rvs. Jlasd'iiff. i."h-»rlic»un;. Krt-men
»'••V'liil o. Xfti»»!;f Gt Sivva. '
11.	*TT»ja: <'i,r"ni:i. Il;ivr»
12.	mala:
Havro »Xai< izleO t^yluinbus,	Untnrn
t • a nd Clierbour^ llrt-iiif-n Majestic, Cherbourg Minnckatula, Houlosn«* wf .\U-r Cont»** ItiaiHanioriO, Napoli, Uciiovi.
15.	maja:
l*res. Wilson. Trieste JJvrengriria, Clwrboursr
16.	maja:
l'ri-s. liooscv«-lt; Cbcrlnjur?, l'rc-
mt-li	A
17.	maja:
Mu.i»' l»cn, Cherbourg.. Bremen II«. maja:
Tusiaiila. tlavrf i »lyini'K ChfFbourg
maja: lb: dp	It A..
Hamburg ClerboUrg. Aaiuburi? J't-isrilaud," Cherbourg. ' .\<»ew< rpea Minnc-.va^ka. CJiiTbt>urg «';»'on?e Washington, Chrrboursr,
J5r»-mcri
Vi'pfidam, IJuologue ?ur >lcr, Kot-
tcpJaio .. ,
. Koin v, Napoll,. Oont^a
2Z. mata:	*
Mauritania. Cherbourg'
25.	maja:
Carnranla. Ilax're
26,	maja:
Kram-«>. ilavr* fl A.M.) Berlin,"- Cherbourg, Kremen A!t>ert I>i«.ll!n. Cherbourg.- Hamburg
Jhimeric, flicrbour?
I^api<ui<I. Cherbourg Minnesota, Hou'i^uc sur M«r 1^viatb;«n. Cheritourar New Aniarnbm. IkHilogne fur Mer
Con to Grande. Napoli. Gciiosa
29.	maja:
Itciiarue. Cln rbourg. Hamburg
30.	maja: A'lUitaJii.i. Cherbourg
31.	maja:
L>re»-dvn. t.tiicri«>urg. Bremen 2. junija:
New York, Cii- rbourg, Hamburg I*art» Ha\ri; <1 .V Uj NaS iziet Majrutle, Cherbourg Miniietonka, C!t-*rb"ur5r Atnerlea. t^iorbtHirg. Dr»-tn^n Uotterdam. noulusni- : ur Mi r, liotterdam
Imiiio. Naj»i«Ii, Ucnova «. Junija:
I-er< ugrirJa, Cherbourg
l'r»-s. llanlia;, ».'ii-roourg. ltr«-men
7.	junija:
B^'genland. f^icrlwurs, .Viiinrrpeii
8.	junija: «'«ronla M»\r»-
ricpublie, CherbtHjrc, Breui« n
9.	junija:
l!»- Frun« e. Havre ii .V M Satumia, Tricnt«-Columbus, i "h'-ri-ourg, Bremen r.Vut^-hlanU. Chertjourc, Hamburg Olympic. Cherlioiirg Mtunekahda. I'-c-Iokhc nur 5I«*r Vl-^ ndmi, Iioulugn<- sar M. r, Ib-t-U-rd^ni
13.	junija:
.Mmircl <ni:». Cb'-rbourg rre.«. fiovaev-lt Cherbourg, lire-men.
14.	junija:
.Mwnelicii. Clifrbourg. l.Srenien
15.	junija: TumkaIm. Havre
IS- junija:
. lI*VTf ,1 A M.) He-ulute. Chebo-jrg. II,niburg ■ Il-imeric. C^ertwrtjrg l'^nn'sml, (."licrl-oar;, A ii tvrerp- n MUuie«.iSlu, t'herix-nrj; leviathan, '"lierltourg Ve, adam; 1»u>jgr.*' sue	i: t
terd^ar
a;li;»>. NihoH.' ticn- rt
It; jynija:
C!ev»}up.i. uiMttfourg; ( J i -iibUg
19.	jUfiUa: . U	'
•	Wnshj.'iijrl ii. Cl»* rbi- ir?,
tircmen	4	'
20.	junija: Aqultaliia. t 'lo-rbourg
22.	junfja: ^arinanja, Havre
23.	junija:
I'siri a, Havr" «1 A. Mi tiTlin. t'h<-rL>oiirg. l".rem«n Hamburg, CberLNjurg llaniiiur^ ,	<'lierborx;g
t.npland. Cherbourg, Antwon^n M:ije»|jnf fhr-rbourp I.apfaiid, Cherbourg. Antwert <-n u^linn-csiiUi, i'^.itl-igne sur 7>U r
New Amsterdam, BouIoksi1- sar M<-r. HottertJam
Tluuia, Napoli, Genuvsi
26.	junija:
I'resid-.-nle il^ou. Tricate
27.	Junija:
-r- IJnrenijaria <'lierbourg
29.	Junija: O'vmpie. Cherbourg
30.	Junija:
l*e dc France, Havre 'I .V M ) >TaJiritsifita, Cherbourg Albert ttatlin, Ohorljtiurg, Mumbur; Arabi»-, Cltfrljourg, AJitwer;»»n Minnetunlt-i. fhirlHiurs A'ueriea. Cherbourg. i!r>'in< n Itot terdam, Boulogne bur iter, BotO-rdnm
*- Corite Grande Napoli, Genova H, »KUPNI l/LET a pamtkom -"Paris" dn« ti. maj«, t»21 III, SKUPNI IZLET • pamlkoss — "Perl*" dne t. junija. 192«.
Vatibom* paniko t odointotn pooo-
ft; potniki M rkrcajo 4 an p raj.
Pozor, rojaki!
Is . naslova na listn, katerega prejemate, je rarvidino, kdaj Vam je naročnina pošle. Ne čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč, obnovite naročnino aH direktno,t ali pa pri enem sledečih naiib zastopnikov:
(AMKORNIA
Koatana. A. Ho«-hee«r. 8an Francisco. Jacob UwIb.
OnLORADA i Drover. J. Sciturte.
PucM*. Peter Cnllg,. »oba (term ; Pr. Janesh. A. SmftML SalMa. r«ala rostello. Itatacnburc, U. J. Bayvk.
> INDIANA
InAuiap^ia, Louis Banlcb
ILLINOIS Aurora. J. Verblch. Chirac*: J<*eph Blinh. J. BevCie Mrs. t\ IJturlib.
Cicrra. J. Fabian. Da Pur, Andrew »pillar.
Mirt. A. Anxelc, liary Bamblcb.
J. Zaletel. John Kreu, Joaepb LLrorat
La Salle. J. Spelicb.
Frank Aqgutia.
North Ctoicago, Anton Kot»i, Springfield. Matija Barborlch.
SonuBlt. J. H or rath-Hankegan, Frauk PetkorM,
KANSAS GlraH, Agne« Uočaik Kansas City. Frank Žaaar.
nttsbort. Jobs Report. UARVUL\D
Steyrr. J. Cerne. Kttmilkr. Fr. Vodoptsae.
MICHIGAN Calumet, IL T. Kobe. Uetroit. J. Barlcb, Ahl Janrsicb
MINNESOTA
CMsbobB. Frank <Joule. A. Panlan. Frank I*ueel]. Ely. Jos. J. PeaheL Fr. Sekuia. RiHrlh, I^iuls Oon*». fiNhrrt. Loul* Vmj«I. HiKhing. John Pov*» Virginia. Frank Urratleb
MISSOURI	^
St. Loors, A. KabreoJ.
PENNSYLVANIA
i\mhrki;r, Frank J.>k>c. Bfswaitr. Ixmls Hribar. Braddark. J. A. G^nn. Broushton. Anton lpavec. ClarMge. Fr. Tnsliar. A. Jcrtna. CeneoKiuck, J. Brezotcc. -J, i'lke. V. Rovau.šek. Crafton, Fr. Macbek. Export, U. Previa Louis SupanCiC. A. Skerlj. Forest City, Matb. rujaln. Fartell, Jerry Okorn. Imperial. VaL P^eroM, -Greeosbinx, Frank Novak. H«ser City la okolico. Frank Fa renrbaek. • Urartn, Mike pausbek.
Jabnstavm. John Polanc. Martin K.o-roaheta. Kra.ni. Ant TauXd). Lnserne, Anton Oeolnlk. Manor, Fr. I»emsbsr. Meadow Lands. J. KoprlTfiek 'Midway. John Žust. Mson Bun. Fr. PodmilAek-Plttsburffh, Z. Jakobe, Ig. Magister Vino. Arh In U. Jakoblcb, i. Gerjr. J. PogaCar. # Prcota, J. Demsbar. Reading, J. Pesdlrc, HtceBon. A. Hran. Unity Sta. In okotteo, J. Skerlj, ft Scfaifrer.
West Newton. Joseph J or an. WIDocfc. J. PeterneL
MONTANA Kleia. John JL Boas. "" L. Cbampa.
6 ONI PREKO OCEANA
Najkrajla in najbolj ugodni pot u potovanj« na ooromnth parnik.h:
Paris — 20. apr.; 11. maja lie de Prance 27. apr. - 18. maja Prance — 4. maja; 25. maja
(Ob polneči.)
Nsjtrajia pvt v> -Vl*/.ni'H. Vsakdo; Je v posebni kabini z v.setul inml^r nluii udobnosti. — I'ijs'-a in i-lavn* frau'"u*ka kuUinja. ismbu nizlio
Vprašajte kat*r*gakntt OmMmcm««' »orna «<
FRENCH LINI
19 State 8<r*#t. York. N Y
NEBRASKA
Oasaha. P. Broderlrk.
NEW YORK tiovranda. Karl Mternl«! a. little Falls,	kla^i«.
OHIO
Barbertan, John Balsnt. J or HitL QerHand, Anton Boi>ck, Charles narlluavr, Ix>uis Kudmau. Antou i-icb. J. tih. Hlapni k. EocUd, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. lioratn. I<ouis Balsnt ln J. Niles. Frsck gogovšrk. Warren, ilr«. t. R»ehsr. 'Youngstown. Anion Kit-1-
OREGON
Oregon City. J. K obla r
UTAH Helper, Fr. Krebs.
WISCONSIN Milwaukee. Joaeph TrsluU i>» J« a.
Kor»*n.
Barfoe In skollco. Frank Jelcun. Sheboygan. John Zorman. West Altis. Frank Skok.
WYOMING Bodi Springs, Lou i« Tanchr>r. DlaMondTlIle. A. Z. Arko.
Vsak sastopnlk tads potrdilo u no. to, katero Je prejel. Zastopnike roja-kom toplo priporočamo.
Naročnin* ta "Glas Nsrods" Je: Za eno lefo ffUNi; sa p>»l iota g:UKi; za Miri mesce $2.00; sa četrt leta tUHk
Naročnina sa Brropo Je 97. aa «oe
Notranja napetost v Rumuniji.
3	(Xcilaljcvanje.)
( akni jc zaman na kako vprašaje knežje gospe, — molčala je kot v pričakovali ju brez sape.
N'*xu'kl je glavo ter nadaljeval po kratkem presledku:
—	Bil tuj v Jludisdorfu pri svoji teti Drahenberjr ter si dovo-i ujetu naznaniti vaši visokosti, da sem so tam zaročil t Julijano grofico Dfaheiiberg. .
Cflfi okolica jo bila kot okamenela. — kajti kd»j njilt bi imel ^tnruriia, da prekine z enim glasom ta nonadni. strašui molk ali dvi-
drr.rn poylcd k olifazoi vojvqlinje. ki je kot brez sape stiskala noji (JOjineli ustnici!... Le njena mlada nevakJuja. princesinja llc-"iia, se j" zasmejftla neovirano iu hudomušno.
—	K;iJkš.i ideja, baron Majnau. poroerti žensko, ki .se imenaje Tultj.wta! — Julijana, I*u ... Stara babica, z očali na nosu I...
On jft rbral v ta veseli saneh. — k«ko melodir-no in nedolžno je o zvenelo! To je bila rearter. Tudi vojvtiKnja se jc nasmehnila s mrtu^bledimi ustnicami. Rekla je ženinu par bescii s takim mirom n tdJičuimi krčnjami kot more le kaka vladarka čestitati svojemu wdauiku.	'	•
—	Moje dame, — se jc obrnila 'ialo lahko in neprisiljeno pro'i >ku|>ihi miacliii deklie, — obžalujem, da morajn odložiti ras laični kf.i^k. \>nec mr pnneč tišči na %©neih. Moram se •za trenutek od-;iraniri ter ttJložiti cvetke. Sa >v;-denje pri kosilu...
Zavrnila je upmnstvo dvorrt h «iam, ki so ji hotele pomagati ter t<»p>l« v h:io. koje ^iTata se zaprla za njo.
rojtolrtoina bi ml jo bil njen obraz ecii ča.v in njtine slavue, lejt" >v: so Imelo ]x>g»osto oni vreči bkn^ ki f^pominja na mrzlično kri rebKah-er 7. jnfeiili d»iel. Kot vedno se je naklonjeno smehljala Tir Mf/dravljaje T-t»mifrniia ... Nikdo jra hi rMel. da je znotraj takoj na tU, skrita z debeh> preprogo, da s^ je-blazno ltawm^f-.-.-IfL, rftriarala vetoed z glave ter za-n.lil a svuje nolite v svileno a^t-jo
Telle.
IVleg tega )>:i je imela le kratko dalvo C-a^a. da izdlvja svojo L-»-'-^T in nato so se motala tai spačena lUta zo$>et smehljati ter -ubiti -■»►ni dvorjanom zi>:iaj v glivo lnNel. da kn^ži kipeča kri mirno in rczslra^aio r žilah.
Medtem pa jc stal baron Majnau svojiim deškem pri rrki mirno •b bregu ter opazoval, u-avide-rno ra^'oseljeji, vm enje na vc^eličnih iro>tom. (Ki vseli strani so mu častitajL PriSla pa je kot ohromelost a celo dvorno dražbo in hitro m? je v"j lel samega. Tedaj pa je aer.krat oh njegovi strani Ridigttr.
—	Strašna caTeta! Strašna o^veta! — je mrmral mali — in nje-ov glL4 so jo še tresel od razburjenja. — Brrr, mene je strah pred eboj ... Ali je bilo šo kdaj videti kakega človeka, tki bi .^-ojemu ža-;enemu moškemu ponosu tako kruto, rafi-nirano in nespravljiro <lo-»nnesel svojo žrtev kot si storil raATio ti? .. Ti si blazno pogumen, trajno... *	'	1
—• Ker sem v n p preveč običajni obliki ob ipriniemem ča.su iz-;tvU: — Sedaj pa nočeta jaz? ... Ali mislite, da se bom dal ože-iti?'
Mali gibčni >0 je ustrahovan eni strani ozrl vaaij. Ta. tako urn-ače tako dovršeni Majnau je bil včaisih pre robat, da. ne rečem suit v. — Moja tolažba pri tem je, da frpia šasn po*l akrutimi prav*H ^<>iegr& brezmejnega jwiiosa. — jc rekel po kratkem odmoru, ijfeuro fjubovalno.'
—	Tj mi b»j» priznal, da je izključno le nw>ja stvar.
—	Moj Bog. seveda ... Tn sedaj. — kaj na-prej!
—	Kaj naprej f — sc je smejal Majnau. — Poroka, Kiti iger. -- Zar<*? Ti nisi Tfiidar nikdar občeval v tem Kuiisniorfu, to
«xm e sto natam-no. Torej naglo privlečena urvesta iz Oota5ke-ja al-| laualis ?
—	Ki uganil, prijatelj-
—	Tini. iz vzvišenega pleuiena je. a Radi&Josrf jc sedaj zapns-«1 .. . kako pa irjrleda?
—	Dobri Ki-diger. — ooa je f;i^>hia preklja. stara dva.j.set let. z JeJ'ni' laMni ~~n povešentmi oT-mi. — a več ne vem ?*a.nj. Kjeno o^l"-
»io »o boljša v^lcV«— No, pa ka^j na tem.'___Ja^ n** p<«trebu-
tu n"i' Rpc. niti bogate	le čednostma mora biti. (»na tor
in«i nadlegovati z dejaiijI, za ikatera bi moral daj3li odgovor... -i.nia' moje nazore o zakonu.
0:v jKU10>n0-ckniti smehljaj, perd katorhn jo proje prebiedela ojvc-d:nja> se je zopet ]>rikazal na njegovem obrazn. mogoče v ihra ua prejsnjega-
—	Kaj mi preo-taj« * — jc rekel i>o kratk'-in molkn s frivoluo hlilcoto. — Stric mi je prod kratkim &podi4 učitelja Leona., ker ?c
10.*; čha-t v pnKtelji in dosledno škripal s čevlji in vzgojiteljica ima L-bo navado, da straStao škili ter jemlje bombone x miz.	tega
-« ntanogoca. Ju pa ho<"t*m il-i r kratkem v Orijcnt- — i*a vsleil te ca otrebujeui doma ženo... V šest3i topnih se poročim. — ali hočeš iti uioja priča?
Mali je eejital z ene noge na drugo.
—	Kaj naj storim? »Ja-z pač moram, — je rekel 'konečno. napol ■ zno hi napol smehljaje. — Od onih tam, — je rekel ter poka-znl a skupino šepetajočih kavalii-jev. — ne bo šel nikdo. Xa to laJi-o zaneseiš.	/
—	Ti, Gabriel. -— je rekel taJcoj nato ma.li Leo ves razburjen beti oblečenemu dečkti. —.nova mama. ki bo prišla, je fižolna prek-ja, — jc reikel oče» — in rdeče lase ima kot naše kuhinjske dekle ... az. je ne moreui trpeti. Jaz je nočem imeti... Udaril bom s pal'co
0	ujej, če bo prišla.
3.	-
—	Liana, poglej semkaj! Poročali dar Raonla. — Šest tisoč to-trjev \-reden! — je v?tklikiiila grofica. Drahembcrg v sobo — ter Tj&umela nato preko praga.	-
.Salon, v katerega je irtopila-, je ležal v pritličju stranskega kri-
1	norega gradu. Cela spra/dnja plat jo izgledala kot velikanska tek kna p>ošča. prekinjena sempatam.
Preko ograjo tesraše je bilo -videti široke trate, prekinjene od V^ic. Te krasne trate ali livade je obdajala goščava, navidezno ne-»rodirna kot gozd.	^
Cela skupina, gra«d m vrt. je l>:lo mojstrsko delo v starofnm-o>-kem islogu.
Sredi vrtnega saloaia je stala dolga hrastova miza in na enem ioiittu mize jc sedela neka dama izvaoiredne grdasti. Skoro strah "zbujajoče je učinkovala velika glava s trdimi, odločno rdečimi lasni «ptod dovrfietio črnsko fkiomomijo, pod nežno, belo, a od koz epače-10 kožo. Le roki, ki sta' pridno delali, sta bili blesteče kraste, "kot -tvaastva iz tura morja. Med prsti je vrtila neko vejico s cveti. Clo-"ek bi mislil, da se siri .po celi sobi vonj, a ta' vejica je- bila ravno avita v tm papir, — bila je umetna- cnretka. r
(Dalje prihodnjič.)	. .'i , č
Interesantno s - zapleta notra-j ' nja polit ir-na situac ja v Kumuni-fji. B >rba me<l lil»;ra!no vlado Iti narodno-kmečko opozicijo .^e po-ostruje vcJno bolj iu napetost nivd 'obema talioroma narašča ne le v državi sami. marveč tudi v I110-zemstvu.
Borba i»a j»- za\-zela že prec j nenormalne oblike. Liberalna stranka razp «iaga v parlamentu tako močno absolutno večino, da opozi cija lie more imeti uiti iiajmanjš nade, da bi ji bilo kdaj mogoče j normalnim parlamentarnim potom; vrečj sovražno vlado. Z Ji e, daj smrt Joana Bratianu ni 11 »ti naj ; manj vplivala na konipaktnost in politir-no sigurno-)t liberalne stranke :n videt: je. da s-* njena taktik.-pod vodstvom pokojnikovega brata Vinti!a ni niti najmanj spremenila ' nikar ua o^abila, kakor .-o mnogi j pričakovali.
I Opozicija je najprej ojač la svo.: jo parlamentarno borI>o z«Tj>er via- j do. Ali vlada ni niti najmanj <y. Tuahovala, marveč priliki incidentov v zlH»rniei izključ la \r<r znanega crdeljske^a vo.ljo Vaj-i da Vojevo.la. ki jc tslen najngled j nejšlh Faktorjev v ti.ie'jonalno za-i raui-tični *trank'i. Usobito na Kr-i deljskem je njeirovo disciplin"; nje vzbu J M o • -tcronino c^t-Vm';. ! zlikaj Vajda-V©;H-W»d je eiU-n tiai-vplivio-jšili politikov si* iz č;t*a !
borbe z Madžari. Zato so.^e « nl »li-, -<ki opozieijonalul j»o-htnci :il>senti rali cd s -j toliko či:>a. il. kler j«- J trajala izključit v voditelja.
Ko pa se jc Vaida-Wievod z j Krdeljci mogel vrniti v zbornico.! je parlamentarna borba tlosegla Sv večje ostrine. Xa ErJeljskem se j<*j najjetost z rež'mom še povečala.1 ker ^o .-e ostalemu netivu pridni-i žili še verski momenti. Xekater-*; vladne odeedlie -o močno zadele u-: nijate ali gi-ške katolike, ki j:li je med er.leli»kinii Rumimi zelo ve-
i
liko 111 še bolj jiovečale napetost;; ta .1° šc posebno narastla. ko jej prišlo o priliki neke imijat-ske 1 procesije <1o oboroženega konflik-i ta z oboroženo silo.
*
Meidtem se j»> konflikt povečal tadi na zaranisličnem kr'lu opo-zicijonal
ne stranke. Ogromna ma-|
nifestaeija v Bukarešti, na kateri jo nastopilo 60.000 do 80.000 kmetov. je vzpodbudila vodstvo stranke, <la je zahtevalo avdijeneo pri rcg iL-kem svetu in ko ji je bila ta naposled, tla^iravoo z oč*vi<lnim brtskiranjem. dovoljena, je Mania zahteval kratko.nnlo odstop lib«--ralo** vlade in svobodne uov»- volitve. Keg^ntski .svet pa vztrajal trdn« na lil>eralni strani in seda i je nn-ijonain »k»ne"ka Mranka izjav,la. da 11«* 1m) voč sodelovala v parlamenta in je korporativno zapustila zbornico.
S tem jc opozicija pr^nola svo-'.io borfto popiduoma no-d nar>l. da z velikimi zborovanji nadaljuje svojo prot'vladno propagan-Jo in da popolnega izraza svojemu «ta-i liščn. pj katerem vladne večiiie1 sploh ne priznava, marveč ajndira [samo ua narod. Govori in članki t.-■ ^Kizieijonalnlh vodteljev postajajo vedno radikalnejši in že so padle pretnje. da vladna politika ogroža samo narxluo. to jc di*žavno
je pretekel Cbarlie.Paddlock v Houston, Tei$f|ter"s tem porazil svetovni rekordi	' *
i	-s