Dopisi in novice. Iz Gradca. 30. avg. (Kmetijski kurz za učitelje.) Kakor je znano, pričel se je napredovalni kmetijski tečaj za ljudske učitelje dne 24. avgusta in bode trarjal do 30. septembra t. 1. — V tn šolo je poklicanih 25 učiteljev: 14 iz zgornjega in 6 iz doljnega Štirskega pa 6 iz Kranjskega. — Eavnatelj tega kurza je profesor na tukajšnjem učiteljskem izobraševališču, doktor Santner, ki predava kemijo in fiziko po 8 ur na teden; prof. Gauby prednaša zoologijo po 3 ure in botaniko po 3 ure na teden; prof. dr. Willielm razlaga klimatologijo po 4 ure in prof. Eichhorn pa mineralogijo po dve uri na teden. — Za letos je ta kratki čas odločen za teoretični poduk, a prihodnje leto se ima na podlagi tega nauka praktično podučevati. Vendar je tudi letos za teoretični podnk določen en izlet na teden, namreč na posestvo deželne kmetijske družbe v Krottenhof-u, oddaljen 1 y2 ^1"6 0<* Gradca. Pervi izlet smo imeli preteklo sredo. Gosp. Adolf Baumgartner, ravnatelj kmetijske šole v Krottenhof-u — nam je skazoval razne stroje poljedelstvo, umno živinorejo in sirarstTo. Prihodnji teden bodemo obiskali kmetijsko razstavo v Vildonu. Slušatelji kmetijskega kurza iz Kranjskega. (Nov.) Iz Gorenjskega. Ljubi »TovarišU Vljudno te prosim, da sprejeti blagovoliš v svoje liste naslednji spis, ki je opert na podlago starodavnih našib narodnih prislovic: »Kakor se posojuje, tako se vračuje«; in: »Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade«. Vpletel bom tu in tam vmes — boš že dovolil — tudi kaki nemški izraz in rek, da bodo to ložej umeli tudi taki, katerim je nemščina morebiti bolj umevna in prijjubljena memo slovenščine. In zdaj: k reči! Nedavno popotvala sta tu po Gorenjskem dva gospoda. Po odlični noši soditi, bila sta oba inteligentna mestna učitelja. Eden zmed nju bil je bolj male postave in šibke rasti; tudi narava njegova mogla bi se — vsaj po zunajnosti soditi — Lmenovati mirna in tiha, se pravi, če se nanj morebit ne vjema nemški pregovor: »Tiefe Wasser sind still« — a ves drugi kavelj bil je njegovi sodrug. Velika krepka postava, ponosita obnaša, moderno gojena brada, — sploh cela oseba kazala je, da v tem gospodu tiči vse kaj druzega kot navadni mestni učitelj. Prijatel prijatla obiše in mu kaj v spomin podeli, a ta dva gospoda sta iskala prilike, kako osmešiti in počerniti pred svetom učitelja, tovariša. No, kdor išče, pa žo nekaj najde. Ker se pa za to prava, na resnico operta prilika ni ravno mogla najti, segel je on (ali pa njegovi popotni tovariš, — ali pa vzajemno obadva) k zasramovanju, laži in obrekovanju svojega učiteljskega sobrata, ter priobčil plod svoje literaturne zmožnosti po »Laib. Schulzeitung-i« št. 16 v spisu »Aus Oberkrain«. Gosp. pisavec se sicer ni podpisal, in je berž ko ne nabrane »data« le ustmeno »Schulzeitung-i« naznanil, katera jih je potem spisane »poetisch,,ausgescbmuckt« svojim bralcom predložila; — tudi kraja in imena prizadetega učitelja ni naravnost imenoval; — toraj naj bo zadnjim dvem zadevam tudi enak zagovor. Pervo, nad komur se je g. poročevalec v dotičnem kraji spodtikoval, bilo je, ker so šolarji šli o času, ko se navadno šola prične, v dežji s prižganimi lučicami za pogrebom neke 80 let stare žene. Že o pravem pričetku šole je bil g. korrespondent slabo podučen; — naj toraj v drugo bolj natanjko oprašuje in pozveduje, da se ne bo javno lagal. Potem pa rečera: ako smejo drugi učitelji po deželi začetek šole postaviti po krajnih razmerah še le na 9. uro ne smel bi ga li jaz o izvanrednih časih prestaviti za pol ali eno uro? Da je one otroke, kateri niso imeli omrel, mofiil o tej priliki dež, je naravna stvar. Moči jih tudi velikokrat v šolo in iz šole grede, kar se pa godi tudi drugje, celo v Ljubljani, ker menim, da tudi dol še ni vpeljana navada, da bi tiste otroke, ki nimajo omrel, vozili s »comfortabel-i« v učilnice. Lepe starodavne kristijanske navade, da mertve z gorečimi svečami k grobu-spremljajo (čez kar se pisalec prav nepristojno šali), jaz nisem vpeljal, pa jo tndi nikdar odpravljal ne bom. Imel bi s tem tudi preveč posla; kajti razširjena je ona več ali manj po vsem kristjanskem svetu. Le gerdo je, »dass sich der Herr Korrespondent dariiber lustig, dadurch aber gleichzeitig nur sicb selbst vor jedem denkenden Menschen lacherlicli macht«. — Žena, ki je bila ono jutro pokopana, bila je ena zmed naj bolj spoštovanja vrednih in častitljivih posestnic našega kraja, revežem in mladini velika dobrotnica, in šoli, t. j. šolskeinu poslopju soseda; tedaj je v svojein dolgem življenji zaslužila, da jo šolska mladina k grobu spremi. In ko bi tudi vsega tega ne bilo, je bila tisti dan pogrebna maša tudi ob enem šolska maša, katero naša mladina o poletnem času vsaki dan obiskuje, in jo tudi dotlej obiskalo bo, dokler se bo §. 1 nove šolske postave glasil: Namen ljudske šole je, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni. Ostudna laž pa tiči v onemu stavku, ki pravi: »In der Kirche sah ich dann die Kinder mit ihren Lichtern um den Sarg herum kauern, wahrend ilinen der Lehrer mit kraftiger Stimme das »Libera« vortrug«. Nemci pravijo takim, katerim so čuti tako omejeni, da prav razsojevati in sklepati ne morejo, da se nahajajo »in dem Zustande der Unzurechnungsfahigkeit«. Tudi g. korrespondent je bil ono jutro menda »unzurechnungsfahig«; zakaj če bi bil imel zdrava ušesa, slišal bi bil, da so pri slovesni černi maši pele pevkinje z manoj vred (izvzemši responzorije) edino le primerne slovenske pesme; da se pa one ne zovejo »Libera«, ampak da je »Libera« edino le taisti resnobni žalospev, kateri se poje ob rakvi neposredno pred pokopom, to ve dobro vsaki otrok, in brez dvombe tudi gotovo g. korrespondent sam. Prištulil je to besedo le zraven, da bi mene javno zasmehoval. Da pa jest pri petju »Libera« nisim bil nazoč (sem jo v 18 letih morebit komaj 5 do 6krat peti pomagal, ker pri nas to ni v navadi bilo), bil g. dopisnik tudi lahko videl, ko bi mu mende oko omejeno ne bilo. Kar pa zadene zamudbe šolskih ur, katere mi g. dopisnik podtikuje, cika to na ostudno denunciacijo, ki je berž ko ne proračunjena na to, da bi me počernila v očeh šolskih prednikov. Če sem bil kdaj po neodvračljivih okolšinah pri poduku kako uro zaderžan, sem taisto, ako jo nisem imel s tem, da bom večkrat o prostih dnevih deržal šolo, že naprej prigospodarjene, gotovo vselej vestno dohitil, in peljal sem z mladino vred natanjčni račun, koliko imairio ur k dobrem, koliko pa smo jih morebit na dolgu. Ako bi bila moja šola v takem neredu, kakor bi jo g. pisalec rad razvpil, bi mi ne ponujali vsacega leta iz zunajnih sosednih, drugam všolanih vasi toliko otrok v poduk, da bi z njimi lahko prej šolo do polovice napolnil, preden kakega domačega vpišem; pa tudi to naj bo povedano, da ko bi ne mlfclil ali mogel svojih dolžnost spolnovati, bi rzel koj sam prostovoljno od šole slovo. Saj nisein postal iz potrebe ali kruhoborstva učitelj; imel sem, hvala Bogu, kaj živeti, preden sem prevzel težavni posel podučevanja, pa upam, da bi mi tudi stradati treba ne bilo, ko bi se odpovedal šolstvu. Gnala me k šoli tudi kratko malo ni mastna služba; kajti bil sem pod staro vravuavo v vsem dekanatu, in pod novo v celem okraji do letos gotovo naj slabejše plačan, z delom pa z majhno izjemo naj bolj preobložen učitelj. Oziroma na vmišljeno majhno veljavo v mojera službenem kraju, katero mi g. pisač podtikuje, se ne bom z lažnikotn pričkal, akoravno bi mu tudi v tem oziru lahko zavezal popolnoma jezik. Moji sosrenjčani skazali so mi že tolikokrat svoje popolnn zaupanje, da se z enakim redko slovenski učitelj ponašati more. Tudi to, da mi pravijo sploh le »Šomoštrov Jože«, je kolosahva laž. Kedar bo g. korrespondent prišel zopet v naš kraj, naj le še enkrat vpraša: kdo je »Šomoštrov Jože«, in prepričal se b<>. da ne bo, nihče djal: »to je naš učitelj«. (Gosp. pisalec je sicer morebiti slisal pri neki cerkvi zvoniti, pa ni vedel kje, tedaj bil zopet »unzurechnungsfaliig«. Brat »Šomoštrovega Jožeta«, znan učitelj in okr. šolski nadzornik na "Notranjskem se je mogel pač debelo  smejati, ko je v »Scbulzeitung-i« bral, kako je njegovi brat prišel v ta časnik a la Pilatuž v Credo.) K sklepu pa zdaj še dve besedi: Perva velja »Schulzeitung-i«. Časniku, ki si je postavil nalogo, da širi med slovenskimi učitelji pravo nemško omiko, svetujemo pred vsem drugim »das Studium der Grundsatze und Eegeln des publicistisclien Anstandes«, in naj se po teh pravilih tudi ravna; nikar pa naj ne vleče vse v blato zasramovanja in zasmehovanja, kar se ne vklaiija njegovim načelom. Ako časnik svoje bralce namesto omike seznanja s psovkami: »Tonsurirte Schulinspektorent, »Hauptreprasentanten des verknocherten Messnerlehrerthums«, »klerikalster Frommler«, »verdrehungssiicbtiges Hauflein« in mnozitni enacimi pridevki: to ni obnaša inteligentnih gospodov. ampak to so »Manieren ungehobelter, ungezogener und ausgelassener Gassenjungen<. Od tacega lista inore se nevoljno proč oberniti tudi vsaki pošteni Nemec. Druga beseda pa gre g. korrespondentu in njegoviui enakomislečim sobratom: Žalostno, pa tudi gerdo je, ker se jib med onimi, katere bi imela obsegati naj ožja vez resničnega in odkritoserčnega prijateljstva, ter vzajemne delavnosti v prid domovine, nahaja žali Bog lo preveč tacih, katerim je nekaka slast, sejati razpor, zavid, merzenje in sovraštvo med tovariši; — še bolj žalostno pa je, ako bivši isskren prijatel napada prijatla na njcgovi časti. Tu pafi velja rek: »Gott bewahre mich vor meinen Freunden; mit meinen Feinden werde ich schon selbst fertig werden«. Zagramovan učitelj. Dopis, kateri tukaj v niisel jemlje naš dopisovalec, ni mogel iraeti drugačnega namena nego pristuditi učiteljem cerkveno službo; in počerniti pred svetom zločinca, ki otioke v cerkev vodi, da vidijo kerščanski pogreb. Ta dopis je »Laib. Tagblatt« iz Schulzeitunge od besede do besede posnel in to nam vse razjasnuje; ako ni bil dopis naročen, je bil pa v Ljubljanski kovačnici predelan in opiljen, ker sicer ne mislimo, da bi učitelji zarad tega drug drugega obiskali, da bi vedili kaj pikantnega od učiteljev, mežnarjev! povedati, niti da bi si ne želeli kerščanskega pogreba, kateri tukaj smešijo ! No, mogoče je pa tudi; liberalna strast v človeku zaduši vsa blaga čutila! Iz Ljubljailfe, 10. t. m.je bil, kakor naznanjeno, letni občui zbor vdovskega učiteljskega drustva. Zbralo se je 25 društvenikov. Veršilo se je vse po progiamu. Zbor je odobril poročilo blagajnikovo in tajnikovo, in dovolil neki vdovi izvanredne podpore 20 gl. ne da bi se kakorkoli zavezal za prihodnje. V pregledovalce računov se voli.jo g. g. Borštnik, Govekar in Kovšca. Predsednik gsp. dr. Anton Jarec podari dništvu obligacijo za 100 gl. in se določno odpoveduje predsedništvu, povdarjaje spreraenjene okoliščine, in glede na to, da je on katolišk duhoven, in že zarad tega razpostavljen napadam in morda zarad njega tudi društvo. — A navzočni učitelji so bili te misli, da je vdovsko društvo v pervi versti zavod, ki podpira uboge in ima opraviti z denarjem, drugo ni tukaj merodajavno, denar bo pa javalne drugej bolje branjen in bolj pristopen učit. vdovam in sirotam, kakor ravno pod njegovim oskerbništvom in ga prosijo, da naj ostane še predsednik vdovskemu društvu. Potem volijo enoglasno z listki dr. Jarca za predsednika, ki poslednjič obljubi, da hoče biti še dalje predsednik udovskemu društvu. V blagajnika se potem voli dosedanji blagajnik Močnik in v odbornike gg.: Borštnik Janez iz Šmarije, Čenčič J., Kuhar, Praprotnik A. in Praprotnik France, Schott in Tomšič. Pretečeno leto jih je 5 na novo društvu pristopilo, in pri zboru se oglasi tudi nazočnih eden k pristopu. (Dalje.) — (Deželnega šolskega sveta redna seja) je bila 6. avg. Predsedoval je deželni namestnik g. Bogoslav vitez Widmann. Rešena je bila najprej prošnja mesta Idrije za realno gimnazijo tako, da se predloži ministerstvu uka. Dalje poroča c. k. deželni šolski nadzornik o slabem obiskovanji ljudskih šol v kranjskem šolskem okraji, ter se zarad tega c. k. okrajni šolski svet v Kranji pozivlja k strogemu postopanju zoper nemarne. Šola v Poljanah se ima popraviti, ona hiša na Trati za šolo urediti, ktera je v ta namen kupljena. V Škofji loki se imajo šolski prostori dekliške šole razširiti, ravno tako se imajo enorazredne ljudske šole v Smledniku in Sekih spremeniti na dvorazredne. Franfiiškanski očetje, kteri se do zdaj pečajo z ukom kamniške ljudske šole, se pozivIjajo, naj se podveržejo ukazu deželnega šolskega sveta od 22. febr. 1874. Neki pomagalni učiteljici in gl. učitelju se dovoli remuneracija, eden se pa posvari pismeno zarad disciplinarnih prestopkov. Prošnja necega bivšega okrajnega šolskega svetovalca za oproščenje šolske denarne kazni v znesku 50 gl. 80 kr., ktere je nepotrebno potrosil, se reši s tem, da se ima oni znesek plačati. Pritožba c. kr. šolskega sveta v Postojni o zadevi neplačanih učiteljev senožeškega šolskega sveta se ne usliši, ter se ima šolsko premoženje v Senožečah izročiti c. k. lamošnji davkariji. Občinsko predstojništvo v Jablanici se glede prošnje za podporo iz normal. šolskega zaklada za občine Trpčane in Kutežovo odkaže k dež. odboru. — Za novo šole na Ubeljskem se obljubi c. k. okraj šol. svetu v Po-. stojni podpora iz norm. šolsk. zaklada. Dalje se učitelj v Dobrniku Jan. Tomšič vsled njegove prošnje dene v pokoj s 490 gl. — Konečno se neki kiajni šolski svetovalec na vprašanje, če imajo otroci samo do tega dneva, ko spolnijo 12. leto, obiskovati šolo, ali še celo leto, zavrne na dotično šolsko postavo. — Jahresbericht der II. stadtischen vierklassigen Volkss c h u 1 e. — Učiteljev na tej šoli je bilo z vodjem vred 8, ker ima vsak razred tudi vstričnice; 3 duhovni so podučevali v veronku, vodja gsp. Belar je podučeval tudi potovaje na ljubljanskem mahu. Učencev je bilo ob začetku leta 622, na koncu pa 573, in sicer v I. razr. a. 68, I. razr. b. 56; v II. razr. a. 67, v II. razr. b. 62; v III. razr. a. 80, v III. razr. b. 62; v IV. razr. a. 74, v IV. razr. b. 40 in v potovalni šoli na Mahu 49, tedaj vsega skupaj 543 učencev, in med tem 19 učenk na Mahu. V pripravnici za obertnijsko šolo, ki se je začela 1. maja je bilo v I. oddelku 54, v II. oddelku 74 učencev. Iz žolske kronike povzamemo, da se je šola na Mahu 4. decembra slovesno otvorila in je tam v verouku podučeval gsp. Fr. Karun, župnik predmestne fare v Ternovem, ki je z dubovnima poraočnikoma vred podučeval tudi v vstričnici b. pervega razreda na I. mestni šoli. — Med dobrotniki se naštevajo: slavna hranilnica, katoliško društvo, slavna mestna gosposka, krain. Schulpfennig. Za šolo na Mahu še posebno tudi krain. Schulpfennig, gg. srenj. svetovalci, gg. Leskovic, Terpin, Haufen in Terpin mlaj.; gsp. Ferdinand Mahr in gospa Matevže-tova. — Da so se tudi revni otroci vdeložili šolskega praznika ste pripomogli dve neimenovani gospe, dalje tudi, kakor na I. niestni šoli gsp. župan in gsp. dr. Steiner. Poročilo je ncmško in slovensko, kakor pri I. mestni šoli. Jahresbericbt der vierklassigen Volksschule in Eudolfswerth našteva 6 učenikov redovnikov sv. Frančiška. V IV. razredu je bilo 31, v III, razr. 41, v II. razr. 37, v I. razr. 02, tedaj skupaj 141 učencev. Šolsko poročilo in iraena so nemški pisana. Letne preskušnje so bile 29. in 30. julija. Sporočilo tudi govori od ponavljavne šole, a števila učencev ne imenuje. Letno sporočilo javne štiri razredne ljudske|šole v Kranji ima 4 svetne učitelje in 1 duhovnega učitelja za veronauk, a za slovenščino in zemljepisje le do 20. junija, in učiteljico v rokotvorni dekliški šoli. Dobrotniki tej šoli so bili gsp. Valentin Pleiweis, slavna čitalnica in več miloserčnih hiš z hrano ubogim. V IV. razredu je bilo 18 učencev in 16 učenk ¦=. 34; v III. razr. 46 učeticev in 25 učeuk ~ 71; v II. razr. je bilo 60 učencev in 40 učenk — 100; v I. razr. 55 učencev in 75 učenk, = 130, tedaj 179 učencev in 156 učeiik, ali skupaj 335. — Nedeljska šola ni omenjena. — Sporočilo je Cisto slovensko. Eavnatelj je gosp. Mihael Kuster, c. k. okrajni šolski nadzornik. ¦— Javna spraševanja so bila 29. julija. Letno sporočilo 4razredne ljudske šole v Postojni. Učili so 4 svetni in 1 duhovni učitelj verouk; vodja je najstarši učitelj gsp. Fr. Vencajs; 1 učiteljica je podučevala v ženskih rokotvornih delib. V IV. razredu je bilo 46, v III. razr. 49, v II. razr. 77, v I. 86 učencev in učenk, tedaj skupaj 258, v nedeljski šoli jih je bilo 83, tedaj v vsakdanji in nedeljski šoli 341. — Dobrotniki tej šoli so bili: slavno c. k. ministerstvo z 2 šivalniina strojema, krainische Schulpfennig, teržaui v Postojni, dr. Martin Eazpet in gospa Lavr e n č i č - eva. Javna spraševanja so bila 28. julija. — Sporočilo je neniško in slovensko; imena učencev in učenk ter krajna imena slovenski. Letno sporočilo 4razredne ljudske šole c. k. rudnikav Idriji našteva z vodjem in katehetom 5 učiteljev, 3 učiteljice in 1 učitelja za godbo. V IV. razr. je bilo 58 dečkov in 26 deklic, v III. razr. 75 dečk. in 55 dekl., v II. razr. 79 dečk. in 55 dekl., v I. razr. 83 dečk. in 63 dekl., tedaj vseb skup 494 dečk. in dekl. V ponavljalni šoli je bilo 35 dečk. in 82 dekl. in v obertnijski nadaljevalni šoli 38 dečkov. Šolsko naznanilo je pisano slovenski in nemški, imena pa samo slovenski. Letno sporočilo 4razredne ljudske deške šole v Škofji1 o k i (samo slovenski) našteva z vodjem 4 učitelje in 1 kateheta za verouk. V IV. razredu je bilo 36, v III. 48, v II. 66 in v I. 86 dečkov, ki so se učili navadnih šolskih predmetov. V nedeljski šoli so učili gsp. P. Remic vse šolske predmete po 1 uro na teden, gsp. Lovro S a d a r o poletenskem času 1 uro na teden sadjerejo, in gosp. Ivan Cetelj cerkveno petje. Učencev jebilo v nedeljski šoli 45, vseh skupaj 281. — Spraševanje za učiteljsko sposobnost bodo letos 22. oktobra in naslednje dni. Spraševanci naj se oglase v kolekovanih vlogah skrajni čus do 8. oktobra t. l. in naj določno povedo, hočejo li sprašani biti za splošnje Ijndske šola ali za mcščanske šole in pri poslednjih za kateri oddelek? Na prošnje, ki pridejo po 8. okt. se ne bode ozir jemalo. V prilogi se more med drugim tudi dokazati, da je spraševanec služil vsaj 2 leti na kaki glavni šoli cdi na šoli, ki ima pravico javnosti. — Kdor se je o pravetn času oglasil, naj pride 22. oktobra zjutraj ob 8. uri na c. k. ui.it. izobražišče, kjer se začno pismeni izpiti. — 21. septembra popoldan ob 5. uri ima krain. Landes-Lehrerverein svoj 2. občni zbor, v Kozlerjevi pivni dvorani na celovski cesti poleg mitnice. Eazun reči pri zborovanji navadnih je na dnevnim redu tudi razgovor o krajnih šolskih svetovalstvih. Ob 8. uri se začne godba; — h kateri se vabijo tudi podporni udje. Deželna šolska konfereneija se začne 21. septembra. Odposlanih je vseh skupaj 23. — Iz Log. okraja pride na mesto g. L. Božica, ki je šel v Gradec, gsp. K. Dermel.