Gospodarske stvari. List in sad. Kolikor sladkejši je viaaka jagoda, toliko več sladkorja ali cukroviae mora imeti v sebi. Sladkor pa, ki je v grozdu aabraa ia rekel bi kakor v aekaki hraailaici hranjea, je le prav laali del vsega sladkorja, ki se je v trsu aaredil; veči del ajegov se tudi za druge potrebae aameae v rastliai porabi aaaireč v to da raatHaa raste, da aove rozge pogaaja, da aove druge dele aareja, da popke aastavlja, da lea dozoreva ia da se sploh. rekel bi cel trs oddihava. Liati povživajo aaprej ia aaprej za oddihavaaje veliko sladkorja. Vsaka ]istaa ploskev, ki izaaša štirjaški meter razseglosti, porablja v 24 arah tri grame sladkorja. Doraščeai ia zdravi listi aarejajo pa, ako so lepo proti svitlobi obrajeai ia od aje dobro obaevaai v podaevaih arah veS sladkorja, kakor pa v 24 urah podibajo. Mogoče jim je toraj, kar so sladkorja več aakubali. tega trsu aazaj dati. Ako i-o pa razmere razsvitlave aeugodae, a. pr. o deževaem vremeau, tako se sladkorja le malo aareja, ia to, kar se ga aaredi, se sproti porabi. Tako aastaae primaakljej aladkorja, ki se aa razai aačia pojavlja. Listi, ki so po drugih listih preveč v seaco dejaai, sp!oh ae morejo v veči meri sladkorja aapravljati, ker se pa aaprej ia aaprej oddihavajo, porabljajo več sladkorja, kakor ga sami aarejati morejo. Namesto da bi torej trsu koristili, mu le škodajejo, ker mu le sladkor jemljejo. Imajo potem takeai aaravo pravili pravcatih zajedavcev. Pri vsakem delu toraj z listjem v vinogradu je toraj gledati, da avitloba more kolikor uajbolj do vseh listov. Pri vczaaji se toraj rozge ae smejo pretesno zvezati. R;ivao tako tudi ai dobro pri porezovanji vršičev te v anope povezovati iu jih aa kolje aatikati, kar se pa le prerado ia prepogosto godi; saopiči prevcč listom seaco delajo. Ti saopiči potem takem trsu veliko sladkorja odtegaejo, kterega pa grozdje ravao o tem času aajbolj v dozorevaaje potrebnje. Listje je vse prazno vsega močiča ia sladkorja Ia vrh tega so skušaje pokazale, da listi, ko so se saopiči proč vzeli, še dalj časa boleliajo ia ao aeaposobai sladkor aarejali. Škoda, ki se s suaenjem po kolovji natakajeaega viničja aapravlja, je navadao doati veča, ko pa Ijudje mislijo. Mladi listi porabljajo za rast ia dihanje tvidi vec" sladkorja, kakor ga pa sami aarejati morejo. List, ki je še le pol tako velik, kakor iraa vzrasti, se tudi ae ne more samega prerediti, raste toraj aa strošek od drugib listov napravljenega sladkorja. Maogo mladega listja aa trsu deluje toraj aeugodao na dozorevaaje grozdja. Brž pa, ko je list popolaoma dorastel, začae ae le za trs koristea poatajati, o solačnem vremeau prej', o deževji keaaeje. Sladkor, ki se iz listov v jagode prepelja. ae more na potu skozi listni recelj, rozgo, grozdovi ia jagodai recelj v močič spremeniti. Na celem tem potu ae pa nahaja o času, ko grozdje dozoreva tadi sladkor, kterega veči del v aespremeajeaem staau tudi v grozdovo jagode prehaja. Močič, ki se v grozdovih receljnib aabran aabaja, se more pa zopet v sladkor spremeaiti in v jagode preiti. Ta prehod sladkorja v grozdove jagode, se od jagod samih provzročnje. Tudi te so pri zorenji delavne in potegujejo sladkor na se. Kako obvarovati, da konj tako lahko ne pade. Neki dr. Fraak je pravilno vstvarjeaega koaja, ki je 384 kilogramov vagal, s predajima nogama tedaj s predajo roko in potem z zadnjima nogama tedaj z zadajo roko na vago postavil in je tako našel, da pride pri pravilnem stanji konjevem na predajo roko 210 kilogr. na zadnjo roko pa le 174 kilogr., da je toraj prednja roka za 36 kilogr. več obtežena od zadnje roke. Iz tega je tedaj pokazal, zakaj konji tako radi aaprej padajo. Dihanje poviša razloček še za 3—5 kilogr. Ako se koajeva glava naprej nagne tako, da se nosaice predajih pleč dotaknejo pride aa predajo roko 218 kilogr. na zadnjo aogo pa le 166 kilgr. .obteženja. Ako se pa koaja glava vzdigae, kakor se to z vajeti stori, tako da so niu nosnice v višiai vihrovi, potem je na prednji roki le 200 kilgr. aa zadnji pa 184; toraj aa 16 kilogr. skoraj ravaovaga. Kočijaž toraj, kteri svojega konja visoko drži, mu je dobro na pomoč, ker ae prav zaameaita teža na zadaj preloži in teža razdeli, tako da je aevaraost, da bi koaj padel zaatao zmanjša. Podobae zaaimive skušaje so tudi napravili s koajem, na kterem je bil jezdec. Koaj in jezdec vkup sta vagala 448 kilogramov. Pri pravilaem staaji konjevem, kakor to šola od jezdeca zabteva, je bilo na prednji roki 251 kilogr. na zadaj'i pa 197, torej je na predaji roki veče obtežeaje izvažalo 54 kilgr. S tem, da je jezdec svoje truplo nazaj nagail, je prenesel 10 kilgr. in s tem, da je konja viaoko držal, ker mu je vajeti nategnil, sopetne 8 kilogr. na zadajo roko. S tem toraj da konju jezdec vajeti aategne, oataae aa predaji roki le 223, aa zadaji pa 215 kilogr. ia veče obtežeaje aa spredaj je izaašalo le več 18 kilogr. Tedaj skoraj ravnotežje. CesarjevičRudolf-ovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer. Poročali smo o svojem času, da je ravnateljstvo aašega društva centralnemu odboru c. kr. kmetijake družbe štajerske predložilo prošnjo, da bi aam aaatavilo potovalaega učitelja, kateri bi v našem domačem, prostemu ljudstvu edino urnevaem slovenskem jeziku podučeval z besedo in dejaajem, ter je v ta naraen priporočalo g. J. Boštjančiča učitelja aa Blaaci. V minulem tedau došli odlok na omeajeao prošnjo se v slovenskem prevoda tako glasi: Gradec, 11. okt. 1883. Reševaje cenjeno oadašnjo prošnjo od 16. avguata t. 1. št. 54. opomaimo, da je vodja vinorejske šole v Mariboru kot potovalni ačitelj za aadjerejo vešči strokovnjak ia slovenskega zmožen ter aimamo uzroka druzega osobja za potovalno podačevaaje aastavljati. Centralai odbor c. kr. štajerske kmetijske družbe. Pairhaber. S to prošajo smo torej propali in nameravani praktičai pouk že v letošajih počitaicah je splaval po vodi. V. Jarc. Sejmi 28. okt. av. Tomaž pri Velikej nedelji, Koprivnica, Mata, Cmurek, 2. novembra sv. Jaaž pri Arveži, Straden, sv. Vid na Vogavi, Podčetrtek, 3. novembra Piaece, 5. nov. Selaica ob Dravi.