GLASILO
KOLEKTIVA
JARŠE
OKTOBER 1956 CENA DIN 10 — ŠT. 10 — V.
100 let Mauveina
(Piše O. Lipovšek)
j se boste sprehajali po ulicah Pariza, boste brez varna občudovali posebnosti, po katerih slovi Pariz u r Pri tem razmišljali o tajnih postopkih, ki so jih Porabljali proizvodniki tekstilnih izdelkov za pobar-“nJe in potiskanje najrazličnejših oblek ter pri tem Vl<lali odličen okus in kvaliteto izdelka.
B' P°d°ben način začenja svoje predavanje ing. tci ®r’ katerega je imel 2. maja 1955 na zborovanju ekstilnih tehnikov v Parizu.
, tng. Binder je vodilni inženir kemije pri Franco-v ru. v Villeru pri Parizu ter je naslovil svoje preda-Pje razvoju načinov barvanja in tiskanja ter fiksi-n nla barvil na tekstilne tkanine. V tem svojem y edavanju je posvetil en del tudi Angležu Perkinu, sj* 1 J6*3 1856, torej ravno pred 100 leti izumil prvo Ptetično barvilo, katerega je imenoval Mauvein. Prva barvila, ki jih najdemo na vzhodu, so na-s-Vne§a izvora, torej organska. Indigo in purpur sta in 6r *eP* barvili, vendar slabo obstojni napram vodi so tXe^°bi- Prva oblačila, katera so barvali in tiskali, Ud h 3 nameniena za verske obrede ter so bili tudi SP? .hijeni motivi religioznega značaja. V četrtem Mletju pred našim štetjem spoznamo nadaljnjo tiskar-■j. 0 umetnost, ki jo dobimo preko Arabije iz Indije, umetnost nam prvikrat prikazuje upodobljena ter uporablja v svoji paleti že poleg omenje-f n barvil še ažurno modro, rumeno, rdečo, zeleno in n n°' Vsa ta barvila so pa še vedno zelo slabo obstojna aPram pranju. Razvojna pot gre dalje in v prvem sto • U najdemo v zapiskih Plinija starejšega (»Hi-s °ria naturalis«) zapisano o boljših barvilih, katere takrat uporabljali. Še vedno nam je seveda uganka 2a, ^ opisoval Plinij iz lastnih izkušenj ali je hotel inHi oziroma opisati starodavne načine barvanja tiskanja. Iz teh zapiskoy je namreč razvidno, da 7 Prvikrat o tako imenovanem rezervnem tisku. Pano nam pa je, da takrat še niso poznali drugačnih Pvil kakor rastlinska in da so lahko obarvali blago m° enobarvno ter so lahko samo mehanično rezer-rali bela mesta. Ta postopek so od kdo ve koga evZeli Javanci ter Kitajci in ga izpopolnili do po-jPPka, ki ga poznamo pod imenom »batik«. Iz zapis-v vemo samo, da je vsak »batik tiskar« delal na način, čeprav je bilo v bistvu vse skupaj isto. ajboij vešč v tej stvari je bil Tjan Ting, ki je tekoči ^ sek nanesel v obliki kvadratov na tkanino ter to speje pomočil v kad z naravnim barvilom indigo Da VS? °barval. Ko je bila tkanina prebarvana, jo je 0<jSPril, izvršil z njo še dve ali tri operacije, da je bel Fan^ vosek in dobil tako zaradi rezervacije voska tisk nep°barvana mesta, ki so tvorila prvo obliko po-SemTe tkanine. Ta način tiskanja imenujemo, kakor 03 že navedel, batik ter je ljudem tedanjega časa
zadostoval, v zgodovini pa pomeni stopnjo dalje k izpopolnitvi tekstilnih barvil.
K temu smemo seveda pripomniti, da je ta način barvanja in tiskanja izključil vsako egalnost barvanja ali tiskanja, kar je danes skoro predpogoj, da sploh omenimo barvanje in tiskanje.
Zaključimo to dobo in si še enkrat oglejmo, od kod posamezna barvila, katera pozna ta čas. Indigo, ki so ga pridobivali iz indigovega drevesa, tvori osnovo za vsa modra barvila. Iz korenin broča1 so pridobivali rdeča barvila. Broč so gojili največ v deželah Levanta ter ga tod imenovali »lizari« ali »alizari«. Rumeno, to je tretje bazično barvilo, so pridobivali s polivanjem katanca2 ali iz jagod košeničice.3 Končno so pridobivali iz tropske rastline »cadou« črno barvilo. S temi — bazičnimi — barvili je zaključena skala takrat poznanih barvil.
Vsa navedena barvila so zelo neobstojna na vodo, zato za naše potrebe z našim podnebjem ne pridejo v poštev, razen za ženske obleke, katere smejo seveda obleči samo v lepem, suhem vremenu. Tem bolj si lahko zato tolmačimo izvor teh barvil in iščemo kraje, kjer se prvikrat pojavijo ter vse to strnemo v zaključek, da so prvi tekstilni barvarji živeli v krajih, kjer je v gotovem letnem času malo padavin in pridejo obleke za ljudi v tem primeru v poštev. Tako najdemo prve barvarje in tiskarje v Indiji, na Malajskem otočju, v Levanti in drugih subtropskih predelih.
Ta način barvanja in tiskanja je ostal v uporabi do 15. stoletja skrit kot večja ali manjša tajna za debelimi zidovi utrjenih gradov. Način dela se je podedoval z roda v rod ter je postalo tekstilno barvanje in tiskanje že poklicno delo posameznikov z žalostno ugotovitvijo, da so si med seboj ljubosumno čuvali načine dela oziroma pripravljanja barvil iz posameznih rastlin.
Šele leta 1408, ko je izplul Vasco da Gama s svojo ladjo okoli Rta dobre nade ter so holandske, angleške in francoske ladje sledile po morskih poteh Marka Pola, se je pričela trgovina in šele od takrat dalje je zahod občudoval mojstrovino in tehniko Hindujcev, Indijcev in Kitajcev.
Vedno znova so poskušali zahodni vladarji, da bi njihovi mojstri ponaredili blago v tako lepih in živih barvah, vendar jim vse to ni bilo mogoče. Leta 1678 je zato Jakob Ter Gouw odprl v Amsterdamu trgovino, v kateri je prodajal indijsko blago.
Končno se je posrečilo najti načine barvanja in tiskanja tekstilij tudi Evropejcem. Vzorci, katere so
1 Rastlina.
1 Rastlina.
1 Rastlina - bodičevje.
William
Henry
Perkin
izdelali' na svoj način, toda enakovredno indijskim, so še danes razstavljeni in vidni v Muzeju lepih umetnosti v Mulhouse v Franciji.
V VII. točkah so tedanji mojstri razčlenili delo barvanja in tiskanja ter se tako kvalitetno in umetniško povsem izenačili s starimi mojstri Indije in Kitajske. V teh točkah so analizirali pripravo posameznih barv iz teh ali onih rastlin, opisali so način barvanja in pripravljanja barvnih kopeli. Vkljub temu so ostali postopki še vedno tajna posameznikov in le izjemni so imeli priliko videti notranjost teh barvarn in tiskarn. O industrijskem barvanju in tiskanju še ni govora, pač pa se ustanavljajo razne trgovine, ki
so kot obrt barvale blago, katerega so stranke največkrat stkale doma.
Povsem novo je bilo spoznanje oziroma izjava očividca, ki je videl Indijce pri delu, kako so na ne-barvano tkanino »tiskali« neke bele nevidne paste ter tkanino naknadno barvali ter se na tem mestu barvilo ni prijelo. Tudi v tem primeru imamo verjetno opravka s kovinskimi solmi, ki nam osnovno barvo uničijo. Morda je to druga stopnja k .izpopolnitvi tekstilnega barvanja in tiskanja. Poleg tega so v tedanjem času dodali doslej znanim barvilom še rjavo, katero so pripravljali iz kravjeka. Postopali so tako, da so dali v floto 25 g/l kravjeka, vse skupaj segreli na 70° C ter tkanino barvali 10 do 20 minut.
S tem barvilom se je razširil asortiment barvil iz rastlinskih snovi na barvila živalskega izvora. Čeprav je namreč hrana, ki jo krava poje, rastlinska, se vendar v njenem vampu krma predela ter je izloček spremenil svojo osnovno strukturo ter dobil poleg rastline še razne sline in drugo.
Po tem času pridemo v obdobje, ki ga lahko imenujemo industrijska doba tiskanja, ker se je tiskalo na veliko in vsakdo, ki je imel nekoliko bistrega duha in odprte oči, je lahko sam barval in tiskal. Vkljub temu so pionirji modernega tiskanja še vedno imena de Lavoisier, Schelle, Berthollet, Pristley in drugi.
Tem imenom se je pridružilo še ime Samuela Vidmerja, ki je iznašel zeleno tiskarsko barvilo, kajti doslej je bilo mogoče uporabiti zeleno barvilo samo v povezavi rumenega in indigo barvila, kar je zelo omejevalo uporabnost zelenega barvila.
Ta doba je trajala do leta 1856, ko je, kakor sem že uvodoma omenil, izumil Anglež Perkin »mauvein« prvo sintetsko barvilo ter s tem postavil razvojni poti tretjo stopnico, na kateri stojimo še dandanes. Komaj dve leti kasneje je Verguin izumil drugo sintetsko barvilo »fuchsin« in s tem odkritjem še bolj potrdil pravilnost uporabe sintetičnih barvil.
Prav je, da se tudi mi v našem časopisu spomnimo tega velikega dogodka ter ga v povezavi z imenom Perkin imenujemo in s tem osvežimo spomin na človeka, ki je s svojim razumom človeštvu odprl pot k cenejšemu in boljšemu uporabljanju tekstilnih barvil.
M bistvenih sprememb v novi tarifni politiki
S svojim sestavkom se bom obrnil na našo, to je splošno tarifno politiko. Prav zato ne smemo tega vprašanja reševati ozko, kot da je to vprašanje, ki zadene samo nas, temveč si ga oglejmo s stališča široke skupnosti, ki po svojih gospodarskih organizacijah šele rešuje posamezne probleme v detajlu.
Sistem obračunskih plač je osnova za obračunavanje plačnega sklada ene gospodarske organizacije. Res je, da je ta sistem nestimulativen, zato je tudi vsaka gospodarska organizacija po svoje reševala to vprašanje. Šele sedanji sistem dopušča povečanje plačnega sklada na račun preseganja norm.
Izpopolnitev tega sistema je tudi premijski pravilnik, ki se ga nekateri tako zelo bojijo, a je tudi šele v razvoju. Jasno pa je že danes, da so pozitivne strani premijskega pravilnika premagale ugovore in da se je prav zato uveljavil v mnogih gospodarskih enotah ter s tem odpravil tako imenovano uravnilovko.
S premijskim pravilnikom smo delno rešili tudi vprašanje strokovnega kadra, ki je zaposlen v podjetjih s pomočjo večje plačne osnove. Trenutno se pripravlja nov plačni sistem, od katerega pa ne smemo preveč pričakovati, ker še ne bo rešil vseh osnovnih težav plačne politike v naši državi. Ta zavisi namreč od enakomernega izkoriščanja strojnega parka in enakomerne zaposlenosti na posameznih delovnih mestih v enakih ali podobnih gospodarskih organizacijah.
Za enkrat sta dana v diskusijo dva predloga za novi tarifni pravilnik. Prvi predlog predvideva, da se plačni sklad formira z ozirom na % plač, ki bi bil v eni enoti proizvoda. Kot primer bi izgledalo po tem predlogu takole: za 1 m tkanine bi lahko dobila gospodarska organizacija 5 % vrednosti tkanine za plače. S tem načinom bi se doseglo zvišanje plač pri zvišanju storilnosti dela ali pri znižanju proizvodnih stroškov. Tem pozitivnim lastnostim nasproti pa govori dejstvo, da bi imela s tem privilegiran položaj vsa ona monopolna podjetja, ki bi lahko neomejeno zviševala cene svojim izdelkom. Pri teh bi se namreč plačni sklad avtomatično zviševal, s tem v zvezi bi pa rastel zaslužek.
Drugi način ugotavljanja plačnega sklada bi pa bil takle: osnova bi naj bil letošnji plačni sklad ih letošnja proizvodnja. V kolikor bi pa podjetje odstotno več proizvedlo bi bil večji tudi plačni sklad. Ta drugi način se za enkrat najbolj uveljavlja, čeprav ima tudi ta negativne lastnosti. Tako bi ‘bil ta način najbolj stimulativen za onega, ki še svoje storilnosti ni »do-teral« do skrajnih možnih meja.
Iz vsega tega sledi, da bo šele diskusija pokazala-kateri način bo izbran oziroma postavljen za ugotavljanje našega plačnega sklada in s tem v zvezi za ureditev naše nove tarifne politike.

Mednarodni velesejem v Zagrebu
Večini bralcem našega KONOPLANA ni bila dana jPpznost, da bi šli na velesejem. Akoravno ste že bili fii I?a katerem od sedanjih, si ne morete predočiti letošnjega velesejma, za katerega se bi upal trditi, 2, 16 sedmo čudo. Razstavlja 26 držav na približno *-krat večjem prostoru kakor prejšnja leta. Zato vam °m v kratkem skušal opisati glavne značilnosti in Privlačnosti velesejma in to ne samo za tuzemce, am-Pak tudi za inozemce.
Stari del velesejma ni skoro nič spremenjen, eli se na dva dela: vzhodnega in zahodnega, tretji del
Pa odpadel. V zapadnem delu razstavljajo naša Podjetja, in sicer v glavnem lesna, prehranbena, ke-'uicna in galanterijska industrija. Tu vidite povečini Moderna praktična pohištva, ki zavzemajo malo pro-ora- Ostale industrije so imele razstavljeno to, kar 6 Vl<k vsak dan v trgovinah.
, V vzhodnem starem delu pa razstavljajo: Zdru-zene države Amerike, Avstrija, Vzhodna Nemčija, Oanska, Švica, Bolgarija, Grčija, Albanija. Naj večjo Pozornost v paviljonu ZDA vzbuja montažna enodružinska hiša. Skupna površina hiše je ca. 60 m2 ab kakor dve srednje veliki sobi. V njej je dovolj pro-stora za 4-člansko družino, in sicer ima: sprejemnico, aPalnico, otroško spalnico, kopalnico s straniščem in kuhinjo. Vsi prostori so opremljeni. Posebno interesantna je oprema kuhinje. Kuhinja je majhna, toda dovolj velika. Ob eni steni ima gospodinja kombini-ran kuhalnik normalne veličine z vsem potrebnim: Police, predali, ura itd. Na drugi strani pa hladilnik ln Pralni stroj z ožemalcem. Vse je tako urejeno, da
vse pri roki brez iskanja. Pri roki so seveda tudi Pomožni strojčki kakor tudi radio. Druga taka zanimivost je železniško miniaturno omrežje z vlaki in vsemi potrebnimi napravami.
Švicarji razstavljajo avtomatične obdelovalne stroje, merila itd. Seveda tudi ure. V avstrijskem delu So privlačevali največ gledalcev prav gotovo avtomobili in motorji. V paviljonu Vzhodne Nemčije pa televizija. Danska je med drugim prikazala ustroj mdij, ladijske motorje (dvotaktne diezel). Druge države Pa artikle, ki jih množično proizvajajo, ali so znanost za njihovo deželo.
Vsakega je presenetil in očaral že zunanji izgled hovega dela velesejma. Ce vprašate katerega domala, vam bo z zadovoljstvom povedal, da je na desni trani Save še pred 4 meseci rastla koruza, krompir... . amesto tega so sedaj široke, lepe, asfaltirane ceste n veliki paviljoni. Nekaj neverjetnega kako so vse 0 mogli v tako kratkem času dograditi. Obseg novega ela velesejma je približno tako velik kakor če bi ^zidali prostor Jarše—Količevo—Radomlje—Preserje. Večina držav ima tukaj svoje paviljone.
Eden izmed naj večjih paviljonov je jugoslovanski. Zgradba je približno tako visoka kot naša predilnica, polovico daljša in dvakrat širša. Tu v glavnem razstavljajo naša tekstilna podjetja, medtem ko kovinska podjetja razstavljajo na prostem ali pa pod ogromnim šotorom iz platna INDUPLATI.
Najbolj privlačen paviljon je prav gotovo kitajski. Vsak si ga hoče ogledati. Mnogo tujcev je prav gotovo privabil ravno ta paviljon. Kitajska namreč še ni do sedaj razstavljala nikjer v zahodnem delu sveta. Zgradba — paviljon — last Ljudske republike Kitajske je sezidana v njihovem stilu. Vhod krasijo lanSpijoni, na katerih je nekaj kg zlata. V pritličju so razstavljeni prehranbeni artikli, tekstil in izdelki kovinske industrije. Vsi prehranbeni izdelki so umetni, toda tako skrbno in lepo izdelani, da ni mogoče tega opaziti. Tu vidite njihove pestre svilene narodne noše kakor tudi razno blago, tkano iz prave svile in v raznih vzorcih. Njihovi obdelovalni stroji prav gotovo nič ne zaostajajo za evropskimi. So zelo lično izdelani. Na njih piše vse v njihovi pisavi, edino številke rabijo iste kal^or mi, to je arabske in rimske.
V	I. nadstropju razstavljajo umetniška dela. Nekaj neverjetnega je, kar so izdelale roke kitajskih umetnikov pa naj bo to v steklu, porcelanu, tekstilu, lesu, slonovih kosteh... Malo se sliši o posameznih kitajskih umetnikih, zato vas še bolj vse preseneti. Tu so dela, ki niso bila narejena v enem letu, ampak so bila delana gotovo več desetletij, kakor n. pr. izrezan dvorec z okolico v lesu, razne v blagu vezene slike itd.
Nekaj sličnega kakor kitajski paviljon je indijski. Sicer je manjšega obsega in nima toliko kulturnih zanimivosti. Večinoma razstavljajo njihove široko potrošne izdelke. Na njihovih izdelkih je vse napisano v angleščini.
Zelo zanimiv je ruski paviljon. Tu vidite poljedelske stroje, obdelovalne stroje, avtomobile, tekstil in drugo. Samega sebe lahko vidite v televizijskem sprejemniku. Zelo zanimivo je tudi pogledati v radarju mesto Zagreb. V paviljonu je nameščen radar za ladjo. Ako pogledate v ploščo radarja premera ca. 15 cm, vidite obrise hiš Zagreba.
V	novem delu razstavljajo: Poljska, Češka, Za-padna Nemčija. Vsi paviljoni so lepi in okusno opremljeni. Razstavljajo razne svoje proizvode, n. pr. Čehi tekstil in tekstilne stroje, porcelan ...
Na splošno se lahko opazi, da večina držav razstavlja predmete, ki so interesantni za naš trg in jih kupujemo.
Ako si vse to ogledate v enem pičlem dnevu, to je v 7 urah, kolikor vam dopušča, ste tako utrujeni, da pozabite skoro vse kar ste videli lepega in koristnega.	M „
Kako smo delali v mesecu avgustu 1956
Količinsko je bil plan izpolnjen sledeče:
Predilnica . tkalnica . . gasilske cevi oprti .
112,5 % 107,2 %
98,0 % nismo del.
Pri votkih je bil plan izpolnjen s 107,9 %.
. Izpolnjevanje norm v mesecu avgustu je bilo
sledeče:
Selnica	•	.	110,9	% — delalo	v	normi	271	delavcev
/talnica .	.	.	107,0	%—delalo	v	normi	335	delavcev
ti^, menilnica	108,0	%—delalo	v	normi	64	delavcev
skarna	.	.	118,0	% —delalo	v	normi	16	delavcev
Povprečno doseganje norm je bilo 108,6 % in je skupno delalo v normi 686 delavcev.
Konec avgusta je bilo zaposlenih delavcev in uslužbencev 1040 in 22 vajencev.
Zastojev zaradi pomanjkanja električne energije v avgustu ni bilo.
V predilnici se ukine del nočne izmene, ker nam ostaja domača lanena preja na zalogi. V nočni izmeni bodo od 3. septembra še delali stroji za konopljeno kratko in konopljeno dolgo prejo, to so štirje gill stroji in stroji za pripravo.
V MARIBORU JE MAJŠPERK DEMONSTRATIVNO ZAPUSTIL IGRIŠČE
V nedeljo, 9. septembra, se je 7 moštev tekstilnih tovarn Slovenije zbralo v Mariboru pri MTT-jevcih na odbojkaškem turnirju. Kvaliteta posameznih iger je bila v obeh mejah: najboljša in porazna. Tako so gledalci lahko gledali lepe igre igralcev iz Majšperka, Maribora (MTT) in Celja (Metka). Isti gledalci so seveda lahko videli tudi igre, kjer posamezna moštva niso zmagala niti v enem samem nizu (Varaždin) oziroma samo v enem (Induplati proti Svilanit 1 :3).
Organizacija prireditve in tekmovanja je bila odlična. Prireditelji so poskrbeli za kar največjo udobnost gostov.
Temu nasprotno je bilo stanje sodniškega zbora, ki je sodil menda pod vtisom, »da morajo zmagati prireditelji« (MTT-jevci), kar so tudi dosegli. Tako je moštvo iz Majšperka demonstrativno zapustila igrišče in s tem zasedla 3. mesto, čeprav so bili kandidatje za prvo. Po prikazani igri bi jim prvo mesto na turnirju v Mariboru vsekakor zasluženo pripadalo.
Vsakoletna prireditev v Mariboru je zopet za nami. S tem turnirjem se zaključi tudi sezona za večje tovrstne prireditve.
Našim igralcem želimo v bodoče predvsem več sreče. Nujno pa je treba misliti tudi na trening in z njim pričeti na začetku sezone, ne na koncu.
Eno leto je zopet za nami in »ena šola več«.
-r
TV V LJUBLJANI
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo imeli v letošnjem letu priliko ogledati si vrsto prav zanimivih in posrečeno pripravljenih razstav.
Sredi poletja je bila II. mednarodna razstava telekomunikacij in radia.
Naše podjetje je organiziralo ogled te razstave, vendar je bilo število udeležencev sorazmerno zelo malo.
Naša slika kaže televizijski sprejemnik v ruskem oddelku razstave v Ljubljani. Takšnih prizorov je bilo veliko in bili so nadvse zanimivi, zato si v prihodnje oglejte razstave na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, predvsem če se ponuja tako ugodna prilika glede prevoza.
DVOJNI OGLED
Kino uprava INDUPLATI je poskrbela za kratkočasenje obiskovalcev pri slabih filmih. Med predstavami si lahko obiskovalci ogledajo razne domače živali in zveri — podgane.
Teh zveri se zelo boji čistilka kino prostorov, zato so tudi stoli nepočiščeni in jih morajo počistiti gledalci sami — brezplačno.
Stalen kinoobiskovalec
OBJAVA
V	letošnjem letu sem posodil enemu svojih kolegov knjigo »STROGO ZAUPNO«. Ker sem pozabil, komu sem jo dal, a oseba, katera to knjigo ima, je verjetno pozabila, da jo ima, prosim, da mi knjigo vrne.
V	knjigi se nahaja moje ime.
Otmar Lipovšek
Razstavišče v Ljubljani (Lipovšek je v televizijskem sprejemniku slikal samega sebe)
IZ UREDNIŠTVA
Uredniški odbor je imel v petek, 31. avgusta, svojo I 4. redno sejo. Sprejet je bil sklep, da bodo vsi člani uredniškega odbora v bodoče napisali na vsake 3 m e' sece po 2 članka a 30 vrst. Vsi delegirani člani pa v istem času 1 članek s 30 vrsticami. S tem želimo iZ' boljšati dopisniško mrežo in posredno čtivo našeg3 lista. Kot drugi sklep je bil sprejet predlog, da se s 1. januarjem 1957 ustavi dostavljanje našega listo vsem onim, katerim ga dostavljamo glasom sklep3 koordinacijskega odbora oziroma konference v Split*1 -novembra lani, a nam le-ti ne dostavljajo svojega ča' sopisa. Kdor odslej ne bo dostavljal na naslov našeg3 uredništva svojega lista v zamenjavo, bo prejemal Konoplan samo proti plačilu. Z izvajanjem tega sklep3 bomo pričeli s 1. januarjem 1957.
Izlet uredniškega odbora, ki bi moral biti v sO' boto, dne 22. septembra, bo izveden naknadno in spO' razumno z vsemi povabljenimi člani.
Urednik
SPORED FILMOV KINA INDUPLATI
17.—18. septembra: »Zasužnjeno srce«, angleški film 20.—21. oktobra: »Zenske so nevarne«, francoski filmi 24.—25. oktobra: »Volčja noč«, jugoslovanski film,
27.—28. oktobra: »Do zadnjega«, ameriški barvni film! 31. okt. in 1. nov.: »Trije gursuzi«, francoski film,
3.—4. nov.: »Tereza Raken«, f rancosko-itali janski film 7.—8. nov.: »Nesmrtne melodije«, italijanski film,
10.—11. nov.: »Tarzan in njegova prijateljica«, am®'; riški film.
Uprava kina
Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek, »Induplati« Natisnila Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani