OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Marko Terseglav________
MONIKA KROPEJ, PRAVLJICA IN STVARNOST. ODSEV STVARNOSTI V SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJICAH IN POVEDKAH OB PRIMERIH IZ ŠTREKLJEVE ZAPUŠČINE.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zbirka ZRC 5, Ljubljana 1995, 280 str.
Knjiga nas najprej "preseneti"1 že z naslovom, Za naše splošno oziroma površno poznavanje ljudskega proznega izročila sla pojma pravljica in stvarnost nezdružljivi opoziciji. Ali je v tako fantastičnem žanru, kot so pravljice, res mogoče iskati in najti realnost, vsakdanjost? Avtorica nas v strokovnem besedilu prepričuje in prepriča, da je možno. In še več, vsak Poskus dvoma trdno spodhije in dokaže, tla je ustno slovstvo vedno rezultat okolja, življenja v njem in družbenega stanja, ludi tako "literarni" žanr. kot so pravljice, ima svoj življenjski oz. etnološki kontekst, ki je sploh prevladujoč. Če tega ne Opazimo, pomeni, da je nekaj narobe z našim branjem, ker na pravljice in na ustno slovstvo sploh gledamo le z literarnega vidika. Taksno neetnološko branje škoduje razumevanju ustnega slovstva, v katerem ne vidimo nič drugega kot literaturo, ki to sicer je, pa spet ni S tem ko se izkaže "etnološko" branje za upravičeno in edino smotrno, se potrdi že dolgo znana teza o ljudskem slovstvu kol o izredno informativnem etnološkem gradivu, na kar je celo etnologija rada Pozabljala Toda avtorica te zanimive knjige je etnologinja. ki 'ias popelje skozi .štrekljevo prozno zapuščino nekoliko drugače, saj nas sialno opozarja na neliterarni kontekst pravi]
it' in poved k Monika Kropej ta kontekst pojmuje kot odsev stvarnosti, ki se ji kaže v treh večjih sklopih: v gospo ^irskih in družbenih razmerah ter v verovanju. Gospodarske azmere odsevjo podobo kmečkega gospodarstva, poljedelj Mva, živinoreje, vrtnarstva in sadjarstva, vinogradništva, gozdarstva, lova in ribolova, nabiralništva in čebelarstva. Tu M> trgovina in obrt, promet, denar, hrana, oblačilni videz, stanovanjska in notranja oprema. Natančneje so prikazane in Opredeljene še družbene razmere in verovanja, vse od Pravnih norm. šeg in praznovanj, izobrazbe m zdravilstva do Pieu>kb, v ta že verstva, čarovništva in kozmoloških prvin do rscanstva. Poleg te stvarnosti pa pravljice in povedke govorijo še o duhovnih vrednotah. ()b tem pa, kot pravi avto-na neki način rušijo meje in premagujejo čas." To Potnem, da so pravljice in povedke s svojimi temami in slo-SOm 'ahko vs epi a ne tarne, občečloveške, pri čemer nam prav ^Varnost v njih opredeljuje slovensko ljudsko slovstvo kot ■ °vensko, torej posebno. Specifičnost ni zgolj jezikovna, am-^ tudi kontekstu a Ina, kar nam razkriva avtorica, ko od-^rinja plast za plastjo in pravljicam daje trdnejše etnološko _8rodje, lz Si rt* ki je ve zapuščine je izbrano sto pravljic in
glasnik sed 36/1996, st. i
MONIKA KROPEJ
PRAVLJICA IN STVARNOST
povedic kot informativno gradivo. Vsaki enoti so dodani osnovni podatki o času in kraju zapisa, t) pripovedovalcu in zapisovalcu ter o virih Ce se tema ali motiv naše pravljice pojavljata še drugod po Evropi Lili po svetu, nas avtorica na to opozóri z Aarne-Thompsonovo klasifikacijo mednarodnih pravljičnih motivov, npr Aa'1 h 513 Ta oznaka se pojavlja v tisiih naših zapisih, ki imajo svoje mednarodne vzporednice. Teh zapisov je največ.
Gradivo samo }e v svojem bistvu, tako kol ljudsko slovstvo nasploh, "ambivalenino" bolje, večplastno Če smo na začetku poudarjali nujnost etnološkega branja, nas gradivo s svojimi "zgodbicami", dialogi in stilistiko nehote zapelje tudi v ¡iterar no branje, kar pomeni, da ga lahko beremo pač kot pravljice, v katerih sledimo zgodbi, junakom in zapletórt) GradiVo torej ni samo ilusiracija znanstvenega besedila Motlike Kropej. Lini pak funkcionira tudi samostojno, torej kot slovsivo, ki je povedno zaradi svoje vsebine in poetične lepote.
Večina besedil je bilo zapisanih v 19. stoletju. Avtorica navaja vire in zapisovalce, opozori na jezikovne probleme in redakcije in n;i načela, ki se jih je držala pri objavi. Ker so besedila iz različnih slovenskih pokrajin, so do neke mere
45
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
tudi dialektološko gradivo, ki nam ktiže razslojcnost slovenskega jezika, njegovo leksiko, sintakso in sploh stanje žive govorice določenega ohdohja. S tem se še enkrat potrdi, da je ljudsko slovstvo etnološka, folklorističua in iilološka kate gorija in je zatorej predmet več humanističnih in družboslovnih disciplin. Notranja "lieterogenost" gradiva nam omogoča, da ga lahko beremo in sprejemamo na več načinov, v katerih se etnološki in literarni ne izključujeta. Pravljica in
siv urnost živila druga v drugi. Z delom Monike Krope j stopa ljudsko slovstvo trdneje v etnološko zavest, kamor pravljice in povedke tudi sodijo.
Prepričan sem, da ho odlična knjiga Pravljica in stvarnost našla pol med etnologe pa tudi med pedagoge k jezikoslovcem in končno tudi k tistemu delu "laičnih" bralcev, ki bodo pravljice Se naprej brali kot pravljice, pri čemer jim bo v veliko pomoč skrbna in natančna študija Monike Kropej.
Kmjlžsiiea Glasnika SED: 24, zwezék
46
GLASNIK SED 30/1 99Ó, šl. '