Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— Up DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 28 Trst - Gorica 11. julija 1952 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. -18127 Izhaja vsak petek preizkušnja j Peti letni občni zbor SDZ za SCO slovenske skupnosti | Skupno delo vseh slojev strank za obrambo ogroženih kori- I sli svojega naroda je naraven postulat narodne samoohrane in o-brambe. Toda stranke, ki sodeluje- I jo, ne smejo zasledovati pri tem \ strankarskih koristi. Pogoj vsakeg i takega dela je odkritosrčnost. ?.e dve leti smo priče titokomunistične propagande za »skupnost in enotnost«. Ker poznamo do najnižjih globin iz totalitarizma nikle komunistične metode, smo takoj ugotovili, da gre komunistična propaganda pod novim geslom samo za tem, da spravi na Tržaškem v svojo odvisnost dobronamerne in lahkoverne nekomunistične Slovence. Zgo- . dovina slovenskega osvobodilnega protl iredentističnemu šovinizmu. Slovenska demokratska zveza faktor političnega ustvarjanja pred zunanjim svetom, nosiieljica baklje brezkompromisne borbe za slovenske pravice, za enakopravnost našega človeka, za svobodo in demokracijo proti komunizmu obeh barv In proti iredentističnemu šovinizmu Peti letni občni zbor Slovenske [demokratske zveze za STO je pote-jkel v znamenju globoke zavesti, da je postala SDZ faktor političnega ustvarjanja pred zunanjim svetom, na znotraj pa edina nositeljica baklje brezkompromisne borbe za slovenske pravice, za enakopravnost našega človeka pri delu in v | službah, za svobodo in demokracijo proti komunizmu obeh barv in gibanja nas uči, kaj dočakajo oni. ki se vežejo s komunisti v organiziramo skupno delo. Toda dogodki zadnjih mesecev, posebno krivični občinski volilni zakon, so nas prisilili, da smo šli s titokomunisti na deželi na volitve v znamenju slovenske skup- SDZ je s svojim neumornim delom med Slovenci na Tržaškem dosegla, da se ie pričela dvigati narodna zavest, da je bilo zlomljeno komunistično nasilje, da so pričeli mnogi tudi poprej zagrizeni Italijani priznavati potrebo mirnega sožitja med obema tu živečima naro- nosti. Četudi niso titovci dobili pri doma. Kajti SDZ, ki ni strankarska volitvah l. 1949 v podeželskih slo- organizacija, ampak predstavnica venskih občintih niti polovice gin- slovenskega demokratičnega giba-sov, kar jih je dobila SDZ in ne- nja, ki združuje vse demokratične komunistični Slovenci, so letos za- Slovence v borbi za dosego njiho-htevali titovci za sebe enako šte- Ivih narodnostnih pravic na podla-vilo kandidatov kot skupine Slo-, gi demokratičnih načel, je znala venske narodne liste. Pristali smo teku svojega petletnega obstoja pri-na to pretirano zahtevo, samo clff) | dobiti slovenskemu imenu ugled in omogočimo skupni nastop, izvzem-ši v. Nabrežini, kjer je kandidiralo na skupni listi 7 titovcev, 7 pristašev SDZ, 1 krščanski socialec in 1 neodvisen. Dogovorjeno je bilo, dti dobe titovci župana in večino v u pravnih odborih v Repentabru in v Dolini, SDZ in druge skupine | jz prostega govora dr. Josipa SNL pa v Nabrežini in v Zgoniku. Agneletta posnemamo le glavne Bilo je samonamerno, da za imeno- | vanje izvoljenih svetovalcev v u- čast, ki pristoja kulturnemu narodu. Predsednik dr. Josip Agneletto je izrekel v otvoritveni besedi dobrodošlico navzočim delegatom, a-gotovil pravoveljavnost njihovih mandatov in pozdravil zastopnike raznih organizacij. Pozdravil je dr. Vlastimirja Stojanoviča od skupine neodvisnih demokratov Slovencev, Hrvatov .in Srbov v Parizu in predsednika SDZ na Goriškem g. dr. Avgusta Sfiligoja. Tople besede je naslovil spominu v zadnjem letu preminulim članom SDZ: Henriku Okretiču iz Nabrežine, Ivanu Grudnu iz Zgonika, Mariju Sedmaku iz Sv. Križa, Vekoslavu Plesničarju iz Trsta, dr. Josipu Abramu iz Trsta in Josipu Grudnu iz Nabrežine. Pozdrav demokratičnih Slovencev iz Gorice je prinesel predsednik SDZ dr. Sfiligoj. SDZ v Italiji pozdravlja kongres SDZ za STO. čestita k uspehom, ki jih je ta hi dosegla, in ji želi še novih obilnih v njenem prizadevanju za obrambo pravic in koristi slovenskega naroda. Za SDD v Trstu je pozdravil, zboiovanje predsednik dr. Rudolf Marc: za Slovensko prosvetno matico pa g. Fran Plečko. Pozdrav neodvisnih demokratov v Parizu Iznenadenje za delegate SDZ je bil pozdrav dr. Vlastimirja Stojanoviča v imenu skupine neodvisnih demokratov Slovencev, Hrvatov in Srbov iz Pariza. Dr. Stojanovič je naglasil, da njegova skupina, ki je ena najaktivnejših jugoslovanskih skupin v inozemstvu, dobro razume težko stališče Slovencev na Tržaškem ozemlju, in da bo s svoje strani napravila vse, kar Ido pripeljali v Trst svojo vojsko, je mogoče, da predoči tujim držav- karabinjerje in policijo. Toda to se nikom in časopisom krivice, ki se Italiji ni posrečilo. Zasluga za to gode Slovencem kljub temu, da bi gre v prvi vrsti delegaciji, ki j<: morala vladati na STO-ju prava je v London poslalo italijansko in demokracija. Opozoriti je treba z;i- slovensko tržaško ljudstvo, da se hodne kroge na razliko med deja- bori za neodvisnost STO-ja. Delc-nji in besedami. Dr. Stojanovič je Igacija je prikazala pravo sliko in poudaril, da bi bil danes drugačen dejansko stanje Trsta. O tej delega-položaj Slovencev na Tržaškem, če I ciji se je dovolj govorilo in pisalo bi bila tam preko meje demokraiič- Zato naj le ugotovimo, da je ona Zahtevala je med drugim 5000 italijanskih vojakov ob strani Angležev in Amerikancev, laško policijo in odvisnost tržaškega pravosod-stva od italijanskega. Anglija in Amerika sta pristali na 'to, da se z Italijo o zahtevanih pravicah pogajata. Tako je bila sklicana aprila 1952 Londonska konferenca. To je zahteval presUz Italije, tako so namreč nekateri v Londonu hoteli tolmačiti tako nenadno popustljivost zahodnih velesil. Za pisane pravice tržaškega prebivalstva pa ni bilo srca ne u-smiljenja! Italijanski krogi so upali, da Do- na Jugoslavija. Govor predsednika SDZ pravne odbcrre predlagajo titovci po svoji lastni volji svoje ljudi in mi od SNL pa svoje, da se ne bi mogla vmešavati ena skupina v iz-' viru odoomikiso druge skupine. Po končanih volitvah so že na- Današnji občni zbor je v znamenju še tesnejše povezave naših vrst za novo delo in nove uspehe. SDZ je postala faktor, s katerim računa ne samo tukajšnja slave-nska in italijanska javnost, ampak zunanji svet. SDiZ je postala vodilna moč stale težave. Titovci so zahtevali, v borbi za pravo svobodo in demone glede rui drugačen dogovor, za krači jo, v borbi proti komunizmu sebe župana in večino tudi v Zgo- obeh vej, proti italijanskemu šovi- niku, ker so v Dolini zmagali ko-' nizmu, v borbi za našo narodno minformisti. Protivili smo se — enakopravnost in moralne vredno-zlasti SDZ — tej neupravičeni za- te našega naroda na podlagi kr htevi, ker bi nam titovci gotovo ščanske etike, ne bili prepustili repentaborskega | Nadaljuje> da je Mo njegovo de- županskega mesta, če bi bili komunisti zmagali v Zgoniku in bili potolčeni v Dolini. Toda končno so skupine SNL prve pustile tudi župana v Zgoniku titovcem, pod pogojem, da dobe obe odborniški mesti naši pristaši. Kakor omenjeno, po dogovoru bi bile morale imeti v upravnem od- lo kot svetovalca v tržaškem mestnem svetu nadvse težko, ker ga j? ovirala italijanska skupina s svojim preglasovanjem. Delo manjšine, bilo ‘to še tako dobronamerno, in njeni predlogi in opozorila na razne napake še tako na mestu, je bilo sabotirano od demokrščanske večine in njenih satelitov, ki glasujejo vedno na ukaz svojega ob- v •slovenskega prebivalstva, ki morainiku dr. Sciolisu, pri inšpektorju biti upoštevano pri podeljevani;; |Rubiniju in pri šolskem referentu boru v Nabrežini večino z župi- _________,, nom skupine SNL. Zgodilo pa so1 ^kega odbora, kakor bi bili je, da so se titovci prav glede ime-^ faiizma novctnfa odbornikov v ndorczinsKi odbor postavili na krivično, totuli- Nešteti so bili predlogi, resoluci- služb pred raznimi laškimi begunci ali južnjaškimi privandranci. Posebno pa je zahteval odpravo fašističnih zakonov, ki omejujejo investicijo tujega kapitala. Odločno se je zavzel v obrambo slovenskega kmeta in zahteval, naj se preneha z razlaščevanjem slovenske zemlje. Posebno skrb je dr. Agneletto posvečal z osebnimi posredovanji, predlogi in resolucijami obrambi slovenskega otroka in slovenskim otroškim vrtcem. Pri teh nasjop.h ga je vodila zavest, da so italijanski otroški vrtci tihe ali dosledne potujčevalnice slovenskih otrok. Slovenci smo delovno ljudstvo / velikim številom delavskega sloja, kjer podnevi večinoma ni staršev doma, zato mora slovenski delavec pod pritiskom socialnih razmer pošiljati otroke v otroški vrtec. In kjer ni slovenskega vrtca, konča slovenski otrok v italijanskem n-troškem vrtcu. S tem je ta otrok za slovenstvo izgubljen! Pa naj kdo trdi. da ni to rodomor. Njego-, ve intervencije so bile v mestnem svetu, pri mestnem šolskem odbor- Andriju, kakor tudi na sami ZVU. Zalibog zaradi pristranosti in nera-zumevanja italijanskih krogov n rodilo njegovo delo zaželenega u- ponesla borbo za STO iz ozkih mej STO-ja pred širši svetovni forum, da je obvestila angleško- javnost., ameriško časopisje in javnost, ■Francijo in Avstrijo o pravem razpoloženju tržaškega prebivalstva ter o gospodarskih in etičnih pogojih za razvoj in napredek STO-ia. Poleg vsega tega smo navezali stike z vplivnimi političnimi skupinami in osebnostmi na Angleškem, v Ameriki in Franciji in prav SDZ je dosegla, da so se slovenski, hrvatski in srbski krogi v rekli za STO in nam obljubili svojo pomoč. Vprašanje STO-ja se bliža svoji lešitvi. Okoli tega vprašanja se suče danes tudi evropska politika. Srednjeevropsko vprašanje je zvezano s tržaškim. Do nedavno je Jugo^lgvi.a bila proti STO-ju, odnosne je bila za prikl.učitev con“ B in za delitev cone A. Letos pa je sam Tito zavzel stališče za ohranitev STO-ja. SDZ se ne more strinjati s predlpgom Tita o dveh guvernerjih, temveč stoji na stališču, da je potrebno imenovanje nevtralnega guvernerja v smislu mirovne pogodbe, če je komu na tem, da se res ostvari STO, ki bo svobodno in neodvisno. Danes sp tudi druge srednjeevropske države živo zainteresirane na tem, ds se STO ohrani. Tudi OZN mora stati na stališču STO-ja, ker samo v spoštovanju mednarodnih pogodb je zajamčen njen obstoj. SDZ je stala in stoji brez oklevanja na liniji neobhodne potrebe o-stvaritve STO-ja, ker samo tako bo mogoče obdržati ravnotežje in mir v Srednji Evropi ter pripraviti pot za zbližanje Italijanov ter Slovencev in Jugoslovanov. speha. V zadnjem letu je bil oo-|Amerl!di Angliji in v Franciji iz-ljubljep slovenski otroški vrtec v ulici sv. Frančiška, ki ga bodo odprli s prihodnjim šolskim letom. V novem občinskem svetu bo delo manjšine mnogo težje, ker imajo italijanske večinske stranke po nedemokratičnem volilnem zakonu 2/3 svetovalcev. Pri tem pa nas tolaži misel in trdno upanje, da bo Nato je podal svoje tajniško poročilo g. prof. Ivan Rudolf, ki je v izčrpnem govoru prikazal delova-, nje Slovenske demokratske zveze v zadnjem letu borto za uveljavljenje naših načel glede Svobodnega tržaškega ozemlja v mednarodnem svetu in načel glede demokratičnega sožitja na Tržaškem v domačem političnem življenju. TainlSko poročilo turno stališče, da morajo tudi on) je in intervencije svetovalca SNL soodločati, kdo bo prišel s strani v minuli poslovni dobi mestnega SNL v upravni odbor. Proti te; sveta. Od večkratnih zahtev po slo-predrzni zahtevi titovcev je SD7^ venskih otroških vrtcih, slovenskih odločno nastopila. Ko so neodvisni šolskih poslopjih, slovenski stolici s podporo SKSZ zahtevali, da mo- na tržaški univerzi, do mest in ra priti v nabrežinski občinski od- služb za slovenskega človeka, od bor svetovalec iz skupine neodvi- resolucij za priznanje in kontrolo snih, ki pa so ga Nabrežinci srna- cen do zahtev, po obrambi sloven-trali za titovskega somišljenika, sq skeg§ kmeta, njegove živinoreje, titovci podprli to kandidaturo z proti centralni mlekarni, za pro-največjo odločnostjo, četudi je bi- metne zveze, razsvetljavo, poštena la ogromna večina svetovalcev oceno vojaških škod itd. Italijanski SNL proti izvolitvi tega svetovalcu iredentistični krogi so založili ^se v odbor. SDZ je opozorila SKSZ svoje stle, da bi proti nameri Za-in Skupino neodvisnih Slovencev vezniške vojaške uprave spravili na nevarnost, da pride s tako iz- tržaško pravosodje v odvisnost valitvijo tudi nabrežinska občinu v rimskega pravosodja. Pred tržaški litovsko odvisnost. Predočila jim je mestni svet je prišel iredentistični tudi da če bi tudi bili v Trstu'štor- predlog, naj se zahteva, da se tr-jeni' kaki sklepi, kar pa ni bilo, Uaško sodstvo podredi sodstvu ita-Trst ne more in ne sme izdajati Hjanske republike. Svetovalec dr. podeželskim somišljenikom v njif Agneletto je v svojem dokumen-hovih zadevah diktatov, ampak sar I tiranem in izčrpnem govoru v Irmo nasvete. Saj nismo totalitarci. žaški mestni zbornici dokazal na ampak demokrati! SDZ se je pa podlagi pogodbe o premirju z Ita-znašla pred organizirano koalicijo Hj0 od 1. 1943 ter na podlagi samih titovcev, SKSZ in SNL. Zakaj? italijanskih zakonov in razsodb vr-Ker se je uprla očiti nakani, da se hovnega rimskega sodišča, da je spravi tudi nabrežinska občina pod ZVU z vso pravico proglasila in titovsko komando. Pri volitvah iu- vztrajala na podobpi neodvisnosti ptina je glasovala ta koalicija, pro- tržaškega pravosodstva. ti sporazumu, za dr. Škrka^ in ne D ug} vežen nastop svetovalca za Josipa Terčona. Pri končni vo- ^ . b;l ob pr;iiki proračuna tr-litvi župana je titovska koalicija žaškega mestnega sveta. V svojem propadla, ker so kommformisti ra- )ru je poaVrgel kritiki in pred-je dali svoje glasove bivšemu pod- l^.j 7astareiost italijanskega občin-i upimu in veljaku Josipu Terčonu k _ zakona, ki jemlje občini pra- l.oj L• nvtsl i fl n 111 In tci I ■ j..;—. „ . j : »Za uvod 'bi vam rad postregel z nekaj neizogibnimi številkami, Ifcr mestni svet pred potekom svoie Ito menda zahteva vsako tajniško štiriletne dobe napravil mesto dru- poročilo, gemu — demokratičnemu mestne- v pretekli' poslovni dobi je Glav-mu svetu, ki bo izvoljen na podla- n; odbor SDZ zasedal devetkrat, gi statuta STO-ja. Izvršni odbor pa je imel v istem Ko je- 15. januarja t. 1. tržaški času 47 sej. Poleg tega so člani Iz-župan svojevoljno dal sneti tržaško vršnega odbora prirejali ali priso-zastavo z mestne hiše, so nekomin- stvovali številnim sestankom j*} formistični zastopniki manjšine za-1 Vseh občinah našega podeželja in pustili iz protesta mestni svet in se niso ve6 udeleževali njegovih sej, dokler ni bil izvoljen nov mestni svet, kjer bodo nadaljevali borbo proti zapostavljanju domačinov in za, STO. STO in naš obstoj kot titovskemu kandidatu.. In to brez BARANTANJA, BREZ SNUBLJENJA KOM IN FORM t STIČNIM SVETOVALCEV. KOT SO TO DELALI NASPROTNIKI, BREZ ZVE ZE IN BREZ VSAKEGA SPORAZUMA MED S D Z V TRSTU OD NOSNO NABREŽINI IN KOMIN-FORMISTl. To naj zrni slovenska (Konec na 2. stran ) vico samouprave in neodvisnosti, kot jo imajo občine v demokratičnih državah. V Italiji ne more občina imenovati niti svojih uradn:-kov! Ta zakon in italijanska zakono. daja ustvarjata občinsko in državno birokracijo, ki je rana vsega javnega življenja. Najodločneje je nastopil v obrambo tukajšnjega Le od STO-ja je odvisna naša enakopravnost. Iz enakopravnosti izvira čut in zavest enakovrednosti. Zato brez STO-ja za zamejski slovenski narod na tem ozemlju ne bi bilo enakopravnosti, ki je pogoj narodnega kulturnega in socialnega napredka našega naroda. Zato je ohranitev STO-ja za zamejske Slovence in Hrvate življenjsko vprašanje. Od tod dolžnost vsakega pravega Slovenca, brez razlike strank, da se bori za obrambo in ostvaritev STO-ja. Dr. Agneletto je naštel desetine in desetine pisanih vlog, neštete intervencije in pogo-; vore z inozemskimi časnikarji it) politiki, v katerih je razkladal razloge za ohranitev STO-ja. Važna je bila akcija, podvzeta septembra 1951 pred De Gasperijevem odhodom v Ameriko. SDZ se je obrnila na ameriške Slovence in Slovane s prošnjo, naj intervenirajo na pri stojnih mestih v korist in obrambo STO-ja. S to akcijo je SDZ vzbudila zanimanje za našo stvar; spo menica je prišla v roke najvišjin) državnim predstavnikom in ameriški Slovenci so ustanovili odbor za STO v Clevelandu. Decembra 1951 je bila odposlana druga spomenica 28. osebnostim političnega in javnega življenja te*-organizacijam v ZDA, Angliji in Franciji. V nadaljevanju se je dr. Agneletto dotaknil demonstracij, ki so jih uprizorili italijanski iredentistični krogi v Trstu na pobudo in s podporo vladnih krogov iz Rima. Res je, da so te demonstracije rodile londonsko konferenco, toda ob- tudi po posameznih vaseh. Več bomo o tem slišali iz organizacijskega poročila Med važnejšimi dogodki, ki so posegali v delovanje SDZ, moram omeniti »Ljudsko štetje«. SDZ je glede izvedbe ljudskega štetja pogosto intervenirala pri pristojnih oblasteh ter zlasti predlagala, da bi popisna pola vsebovala tudi poznanje jezikov, da bi na ta način lah-enem so pokopale že vedno rvlo- |ko ugotovili — vsaj posredno — glasni tristranski predlog od 20. število Slovencev v našem mestu, marca 1948, naj se STO vrne Ita- Seveda so tržaški italijanski šovi-liji. Namesto tega gesla sta posta- nisti preprečili tako ugotovitev vili Amerika in Anglija končno ker so se upravičeno zbali, da bi novo formulo: vprašanje STO-ja njihove lažnjive trditve prišle naj rešita Italija in Jugoslavija sa-1 končno enkrat na dan. ZVU je se- veda tudi v tem vprašanju ustregla iredentističnim zahtevam, kakor t--> dela stalno, odkar so naši iznajdljivi politični modrijani iz ulice Ruggero Manna odkrili osmi čudež sveta s parolo: vse nam ali nič. Tako smo ostali pač pri ničli. Narodnostna rubrika je tako zletela iz popisne pole, ki je bila v ostalem povsem identičina pola v italijanski republiki. Med samim popi- mi med seboj. Toda Italija se je tej formuli uprla. Predočila je v Wa shingtonu in Londonu, če že hoče ta, da bodo pogajanja med Italijo in Jugoslavijo uspešna, da mora'a postaviti Italijo v položaj, da bo pri pogajanjih z Jugoslavijo imela v rokah vsaj nekaj stvarnih otipljivih jamstev, ki jih ima danes Tito s cono B, tako da ne bo igrala Italija pri teh pogajanjih, ki jih Ame- . ... , ,• rika in Anglija zahtevata namesto »ovanjem smo večkrat protestira l prejšnjega tristranskega predloga, pr> Pristojnih organih zaradi ocu- vlogo podrejenega činitelja. hf£a Povijanja slovenskega je zika. Na žalost smo morah tudi pn Italija je naštevala, da je Jugo- tem poslovanju ugotoviti, da naši slavija odstranila iz cone B tržaško hjucjje strahu pred laškimi mo-zastavo, katero je že bila izvesila: j gorniki tako radi odtegnejo sVoie da je uvedla jugoslovanski denar; trditve in ugotovitve. Razumljivo da je uvedla proti določbam zača^- he postane intervencija na ta nega statuta .priloge VII. jugoslo- naeij) sama ^ sebi brezpredmetna vanske zakone in zakonodajo; (la y tem OZjru bomo morali še veli-je vpeljala dalekosežne sprememoe j ^ storiti, da se tako stanje vsaj socialnega in javnopravnega zna- I ^ ^ že ni mogoSe povsem čaja; da ima tam svojo vojsko, taj-1 iztrebiti, no policijo in še cel kup stvari, kratko in malo, da je Jugoslavija Skupno s SKSZ je SDZ pogosto cono B skomunistizirala in že in tudi uspešno intervenirala za stvarno anelrtirala. Kako naj uspe- Postavitev ločenih slovenskih kolo jo med Jugoslavijo in Italijo po- nij. Ugotoviti moramo, da je od gajanja pod takimi pogoji? ZatO| Utotek slovenske udeležbe, kljub le je Italija izjavila, da se pritiska tošnjemu zvišanju kvote še vedno uda in sprejme predlogo neposred- nepravičen. Na tem mestu moram nih pogajanjih namesto tristran- i tudi poudariti, da se slovenske koškega predloga od marca 1948, to- lonije niso porazdelile med dobro da pod pogojem, da dobi še pred delne organizacije po njihovi dejan pogajanji v coni A razne pravice. | ski aktivnosti. Nabrežinski okrožni odbor SDZ je skupno s pristaši zgoniške občine priredil odlično uspeli izlet članstva na Belopeška jezera in na Koroško. Želeli bj, da bi se taki izleti ponavljali in bi se člani na ta način zbližali ter skupno tudi spoznali slovensko zemljo in tudi druge zanimive predele. Nauki zadnjih volitev Glavno delovanje SDZ pri njenih notranjepolitičnih naporih je bilo v pretekli poslovni dobi posvečeno »adnjim upravnim volitvam na Svobodnem tržaškem o-zemlju. Zato in zaradi nekaterih še ne dovolj pojasnjenih .okoliščin se mi zdi potrebno, da temu vprašanju posvetim nekaj več pažnje, saj pomenijo te volitve tudi za SDZ novo razdobje v njenem delovanju in bodo v mnogih pogledih koristen kažipot novemu odboru za bodoče noliiično delo. Notranje politično življenje na našem ozemlju je bilo v zadnjem letu izredno razgibano in je nihalo povsem v odsevih zunanjepolitičnih dogodkov, ki so v okviru poostrene živčne vojne med Vzhodom in Zahodom pogostokrat občutno pljusknili ob bregove STO-ja. Z? naš lanskoletni občini zbor je potekal v znamenju napovedanih u-pravnih volitev, ki bi se morale vršiti lansko jesen. Volilne priprave ob tem času so nam narekovale potek volilne kampanje, ki £>i se mnogo ne ločil od volitev leta 1849. Zavezniška vojaška uprava je v tistih dneh zagotavljala, da bo na našem ozemlju obveljalo načelo proporcionalnega volilnega sistema. Proporc je demokratično izražanje ljudske volje, in ker so naši zavezniki v svojih deželah prvi nosilci demokratičnega življenja, ni nihče dvomil o tem, da bodo temelji demokracije, ki jih ustvarjajo demokratične volitve, postavljeni na demokratična načela. V tem času je aktivno vmešavanje rimske vlade v notranje življenje Svobodnega tržaškega ozemlja zavzemalo čedalje konkretnejše obrise, ki so se oblikovali najprej j?« rednih diplomatičnih kolesnicah, kmalu pa so se že sprevračali v tipične izsiljevalme manevre, ki so v preteklosti, zlasti pa v prvem obdobju prve svetovne vojne dosegli svoj višek. Izsiljeval-na politika italijanskih državnikov (Konec na tretji strani) VESTI z GORIŠKEGA Resnica d oči bode... V torek 8. t. m. je bila na gori-škem gradu seja občinskega sveta, na kateri je prišlo do razprave rasnih interpelacij našega svetovalca, g. Bratuža, o katerih smo že po-ro-ali, ko jih je predložil. Interpelacija zaradi zapostavljanja slovenskih delavce v-optantov s 'tem, da jim občina noče izdati potrebnih listin za dosego delavske knjižice, je povzročila pri večinskih svetovalcih naravnost divje besnenje proti g. Bratužu. Vidi sc, da. je zadel v živo zaradi krivice, ki se godi slovenskim strankam. Zgodilo se je namreč, da je biia nekaterim slovenskim optantom, kot smo že poročali, odvzeta delavska knjižica, češ da nimajo italijanskega državljanstva. Zupan je na torkovi seji povedal, da imajo prizadeti v takem primeru možnosi, dobiti knjižico na nekem uradu v Vidmu, ni pa tega urada navedel niti v torek niti kdaj prej. V ostalem je župan po svoje tolmačil, da s tem, da g. Bratuž govori o slovenskih optantih, priznava, da je onstran meje bivalo italijansko govoreče ljudstvo. Povedal je tudi, da od preko 4000 opcijskih izjav jih je Jugoslavija do sedaj rešila komaj nekaj čez 300, in da bo županstvo izdalo potrdilo o italijan-' skern državljanstvu vsaki stranki-čim jugoslovanska oblast ugodno reši opcijsko izjavo. Zupanovo tolmačenje porekla optantov je seveda brez vsake podlage in temelji na šovinističnem duhu. Kar se pa tiče rešitve opcijskih izjav, vemo povedati gospodu županu, da leži na goriški in videmski prefekturi več tisoč odlokov o ugodni rešitvi opcije, kar je gotovo znano tudi županu dr. Ber-nardisu.... Na vse druge Bratuževe interpe-ilacije in prošnje je župan rekel, da mu bo dal pismen odgovor. Kdaj bo to storil, pa ni povedal! Naj omenimo, da so se večinski svetovalci takole olikano izjavljali proti gospodu Bratužu. Profesor Bisiaeh mu je rekel: »Pazzo!« Svetovalec Birsa je dejal, da so vse Bratuževe pritožbe brezpredmetne budalosti. Svetovalec Beltrame pa je trdil, da se tu bivajoči -Slovenci ne marajo izjavljati za take, ker se bojijo, da končajo v Jugoslaviji. S tem je Beltrame priznal, da Slovenci v Italiji niso prosti, kar se tiče njihove narodne pripadnosti! Svetovalec Tripani je pa prečitnl neko že prej pripravljeno izjavo, ki zavrača Bratuževo pritožbo. Seveda ni manjkal dr. Levi, ki je prosil, naj stavijo na zapisnik, da g. Bratuž govori o slovenskih optantih. Dr. -Levi mora vedeti, da so imeli pravico optirati tudi Slovenci, ker so oni tudi italijansko govoreči. Slo je namreč za občevalni jezik, ki je v Italiji v javnem življenju prisilno samo italijanski, in ne za materin jezik, ki ga stranke uporabljajo samo v zasebnem življenju! Sicer pa sta se Italija in Jugoslavija tudi v tem oziru sporazumeli tako, da je druga ugodno rešila opcije ne glede na občevalni jezik! Proti Bratuže'vi interpelaciji so glasovali vsi večinski svetovalci, šest svetovalcev od manjšine se je glasovanja zdržalo, med temi tudi kominformisti. Na seji je g. Pavlin (DFS> branil g. Bratuža in očital Bisiachu neolikanost. Tedaj je nastopil tudi župan in Bisiacha resno opomnil! PRAVILNI PRIIMKI Opozarjamo vse slovenske čita-telje na važnost pristnih slovenskih priimkov. Pri podpisih je treba priimek točno zapisati, opustiti ne smemo nobene »kljukce«, drugače nam bodo lahko podpis osporavali zlasti pri važnih zadevah. V prošnji za pridobitev prvotne oblike priimka, moramo ta priimek res pravilno navesti z vsemi šumniki in drugimi pristno slovenskimi črkami. Prefektura to obliko spoštuje in priznava, ko je dokazala n. pr. pri priimku Bratuž, ki, ga je iz Bertossi odnosno Bratuž popravila v Bratuž. Tudi goriški tribunal je nedavno od tega poudaril v neki sodbi pravico, da se slovenski priimki pišejo s kljukco! Do 30. julija 1.1. morejo vložiti na občinsko komisijo prošnjo za vpis v imenik ljudskih sodnikov (porotnikov) vsi, ki imajo sledeče pogoje: a) italijansko državljanstvo: b) lepo vedenje; c) starost ne manj kot 30 in ne več kot 65 let; č) dovršeno nižjo srednjo šolo vseh vrst. Za vpis v imenik porotnikov za Pohiti fašisti po ZS. aprilu M Proti koncu minulega meseca junija je minister Scelba povedal v poslanski zbornici, da nasilno pobitih fašistov po 25. aprilu 1945 v severni Italiji je bilo samo 1732. Ta izjava je povzročila ne malo začudenja, ker je do ministrove izjave veljala trditev, da je po 25. aprilu 1945, to je po končani vojni, bilo v severni Italiji nasilno umorjenih 300.000 fašistov. Tako so trdili fašisti sami. ki so po goriških zidovih nalepili posebne lističe, kjer jih je še danes najti. Bolj omiljene številke o pobitih fašistih prinašajo še danes razni listi, ki opirajo na ugotovitve zasebnih raziskovalcev. Na vsak način se večina teh listov strinja v tem, da je bilo takrat pobitih fašistov 10 do 15 tisoč in ne samo 1732, kot trdi minister Scelba. Umori so umori in predstavljajo zločin ne glede na njihovo število. Zato se kot demokrati postavljamo na stališče, da nima nihče pravica deliti si pravico sam, ampak da so za to poklicana sodišča, ki so postavljena z namenom, da sodijo po postavi in ne po zasebnem kriteriju iz zgolj maščevalnih nagibov. Doberdob To pravilo pa mora veljati povsod in v vsakem oziru, ne pa samo za Italijane. Nekateri parlamentarci in listi so namreč po Scelbovi izjavi ugotavljali, da je število pobitih fašistov zelo nizko, če pomislimo, da so oni zakrivili velikanska grozodejstva in da so bili krivi izgube vojne in poraza njihove domovine! So torej vendar nekoliko opravičevali te poboje. Hkrati pa so spet drugi 'Italijani trdili, da je Scelbo-vo število zelo nizko, če se pomisli, da je bilo v Julijski krajini odpeljanih ali pobitih v maju 1945 nič manj kot 6000 Italijanov. Prav zaradi te zadnje trditve bi naša javnost rada vedela, zakaj na objavijo tudi števila odpeljanih ali pobitih v maju 1945 na Goriškem in v Trstu. Mi vemo, da je to število zelo visoko, ker gre za kakih 300 primerov in ne za 6000. Tudi bi radi vedeli, koliko od teh ugrabljenih je bilo fašistov, ker če Italijani nekako opravičujejo poboje v severni Italiji, bi moralo veljati to pravilo pri nas še bolj, ker smo bili mi preganjani skozi dvajset ln vež let na najbolj krut in ostuden način, ki daleč ne odgovarja trpljenju Italijanov samih v severni Italiji' Toda Italijani teh podatkov za naše kraje nočejo objaviti, ker ne marajo, da bi svet spoznal resnico. Scelba je rekel, da se je odločil za objavo podatkov za severno Italijo, ker so fašisti uganjali nesramno špekulacijo z žrtvami s trditvijo, da je bilo pobitih 300.000 njihovih pripadnikov. Zakaj pa dovoli, da uganjajo goriški Italijani špekulacije s svojimi deportiranci? Zakaj se v severni Italiji družine pobitih fašistov niso postavile svojega združenja kot v Gorici, in katerega naj država podpira kakor onega iz Gorice? Izgleda, da je vse opravičeno, kar so goriški fašisti zakrivili proti Slovencem!... Neki slovenski list pa je v zvezi s tem napisal, da so se italijanski komunisti vedli po 25. aprilu 1945 manj kruto kot slovenski, ker so ti poslednji pobili večje število svo-jah bratov. Mi pa smo mnenja, da je treba iskati vzrok temu samo v dejstvu, da italijanski komunisti niso takrat še dosegli oblasti, ker so Italijo obvladale zavezniške čete! Sicer bi bilo padlo na milijone Italijanov!!! DOBERDOB Pretekli ponedeljek 30. junija je družba SELVEG pričela z delom za napeljavo električne luči na Poljane. V nedeljo 13. t. m. upamo, da bo ta luč prvič zasvetila na Poljanah, kjer je vsega skupaj 13 hiš. Nepopisno veselje vlada med tamkajšnjim ljudstvom za ta dogodek. Ko končajo z delom na Poljanah, potegnejo žico in luč v Jamlje, kjer tudi vsi nestrpno pričakujejo toliko zaželeno električno luč, ki odpravi staro svetiljko na petrolej! Seveda vse hvali župana in občinski odbor za veliko vztrajnost in vnemo, ki sta jo pokazala, da je vendarle prišla električna luč. Tako je po enem samem letu, odkar je bila luč obljubljena v volilnem programu Kmetsko-delavske liste, ta sedaj gotova stvar. Smrtna kosa Včeraj zjutraj okrog 7-ih je preminula v Solkanu gospa Gabrijela Franko v starosti 83 let. Zapušča 5 otrok, od katerih živi v Gorici dr. Ivo Franko s svojo družino. ^Prizadetim Izrekamo naše sožalje. prizivno sodišče se glede izobrazbe zahteva dovršitev srednje šole višje stopnje. Ne morejo biti ljudski sodniki (porotniki): sodniki in sodni uslužbenci; člani vojske in policije v službi ter duhovniki in redovniki vseh redov in kongregacij. Vse Slovence, ki imajo gori na; vedene pogoje, vabimo, naj zahte? vajo vpis v imenik ljudskih sodnikov. Seznam suplenton na srednjih šolah Na goriškem šolskem skrbništvu je izstavljen seznam po lestvici suplentov v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za .prihodnje šolsko leto. Prošnje za otroške vrtnarice Začasne otroške vrtnarice, ki želijo namestitve za bodoče šolsko leto, morajo vložiti prošnjo na kol-kovaneni papirju za 24 lir na pro-tokolni urad goriške občine do 31. avgusta. Prošnji je treba priložiti naslednje listine: 1) spričevalo o italijanskem državljanstvu, 2) zdravniško spričevalo, 3) družinski list, 4) šolsko diplomo, 5) potrdilo o službovanju in 6) morebitne druge prednostne listine. Vrtnarice, ki so v tem letu že službovale, predložijo samo zdravniško spričevalo. V prošnji je treba tudi navesti, če želi prosilka mesto v slovenskih otroških vrtcih. Obmejni prehodi spet zaprti Obmejni prehodi okoli Gorice so od torka 8. t. m. spet zaprti, ker se je v Standrežu pojavila slinavka. Promet z živaljo preko meje je zato ustavljen. VIŠARJE V četrtek 17. julija bo na Višar-jah posebna slovesnost. Beneški Slovenec g. Lovrenc Petričič iz Gornjega Barnasa bo pel svojo novo mašo. Posebno značilno je pri tem novomašniku, da je moral iz videmskega semenišča in končal svoje bogoslovne študije v celov7 škem bogoslovju. Postal je tako nekako Korošec in si zato tudi izbral Višarje — najlepšo koroško božjo pot —■ za navomašniško slavje. Vztrajnemu in idealnemu mlademu slovenskemu duhovniku želimo o-bilo uspehov in božjega blagoslova na njegovi težki poti! , Hahrežlna - preizkušnja siouenske skupnosti (Nadaljevanje s 1. strani) javnost. Ta nepričakovan poraz je titovsko koalicijo popolnoma zbegal. Njihovo glasilo Primorski dnevnik je začelo po svojem starem kopitu zmerjati, obrekovati in — da bi bilo bolj učinkovito prostaško lagati. Taka kronana laž je izmišljeni dogovor Agneletto -Vidali. Izmislili so si tudi bajko o italijanskem komisarju. In ti ljudje si upajo vpiti o izdaji slovenskih interesov! Kako lažne in nizke so njihove trditve, se lahko prepriča vsakdo, kdor le pomisli, da ima SDZ, ki je storila po vojni od vseh strank največ za obrambo slovenstva na Tržaškem, v nabre-žinskem upravnem odboru župana, 3 odbornike iti enega namestnika, nasproti 1 kominformističnemu odborniku in namestniku. Torej 4 glasove proti enemu glasu. Tako so Nabrežinci in . Devinčani obdržali občino trdno v slovenskih demokratičnih rokah in jo bojo vodili, kakor zahtevajo predvsem interesi nabrežinskih občanov, ne pa po volji raznih titovskih centralnih odborov. To je stališče, na kakršnega so se v odločilnem trenutku postavili Nabrežinci, in_ tako je prišlo do občinskega odbora, ki je bolj demokratičen in bolj nekomunističen, kakor bi bil v zvezi s ti-tokomunisti. SDZ je nastopila med. Slovenci v času najhujšega komunističnega, terorja. S svojim neustrašnimi vztrajnim delom in s človeškimi žrtvami je zlomila ta teror. Toda pod silo razmer je bila pripravljena, da od primera do primera dela za slovensko stvar tudi s titokomu-i nisti. Toda postopanje teh pri zadnjih volitvah je dokazalo, da je vsak njihov kcrrak, vsak njihov nastop, vsaka njihova kretnja preračunano v službi edinole njihovih IZ SLOVENITE OBJEKTIVNOST IN POSTENOST SLOVENSKEGA POROCEVALCA Slovenski poročevalec prinaša v svoji številki z dne 12. junija t. i. pod naslovom »Gospod Tovornik bi se rad izmazal...« sledeče vrstice, ki nadvse jasno pričajo, koliko možnosti imajo, napadeni duhovniki, da se branijo pred prostaškimi napadi rdečih: »Pred nekaj dnevi smo dobili pismo konjiškega arhidiakona Tovornika, kjer zavrača trditve, ki smo jih napisali o njem v dveh naših člankih, Gospod Tovornik pravi, da ni nikdar dal izjave, da je pravilno stališče Vatikana, ki smatra, da se Trst mora priključiti Italiji. Razen tega pravi, da ni res, da bi mu dne 2. junija kdor koli poskušal izročiti kakšno pismo. Ne bomo se spuščali v prerekanje o teh stvareh, ker jih smatramo za dokazane...« — zaključuje Slovenski poročevalec. TURISTIČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE V državni založbi Slovenije je izšel nov zemljevid Slovenije (merilo 1 : 300.000). Na jugu sega do konca Istre, na jugovzhodu pa do bosanskih meja. Obsega dalje vso Slovensko Koroško in na zahodu sega do Tilmenta. Delo ni popolno in bo v drugi nakladi marsikaj popravljeno. Stane 370 din. BLEJSKI OTOK KULTURNI IN PRIRODNI SPOMENIK Pod vodstvom prpf. M. Subiča je blejski otok postal muzej cerkvene umetnosti. V sklop razstavnih prostorov je uvrščena tudi cerkev »trdno omejen in oblikovno dan baročen prostor, katerega z nobenimi sredstvi in še tako drznimi posegi ne moreš spremeniti v nevtralno galerijsko dvorano«. SOLKAN Okrožno sodišče je obsodilo Marjana Zgura na 8 let strogega zapora, njegovega brata Oskarja na 8 let in pol ter očeta Antona Zgura na 9 let strogega zapora in zaplembo premoženja. Vsi so doma iz Podrage in so bili obsojeni saradi sodelovanja z Jožetom Fabčičem, »vohunom in agentom, tuje obveščevalne službe«. Iz istega razloga so bili obsojeni še 24-letna Jožica Medved iz Ljubljane (na 4 leta strogega zapora), 36-Ietna Tončka Kranjc na eno leto in pol in Jože Andlovič iz Podnanosa na 4 leta strogega zapora. Obsojeni so bili zaradi sodelovanja z Fabčidem pri pomaganju pobega iz Jugoslavije še 37-letni Anton Frelih iz Velikega polja pri Sežani (10 let strogega zapora in 2 leti omejitve državljanskih pravic), Ivan Zele, star 35 let. iz Strmice (4 leta strogega zapora), 24-letni Marjan Tomažič iz Podrage (na 2 leti), 28-letni Franc Kodelj iz Lož (3 leta), Vera Bučinel (3 leta), Franc Vitežnik (2 leti); Jožefa Furlan, Viljem Petrovčič, Vid Premru, Stanislav Curk in A-iojz Fabčič na kazni od treh do devet mesecev strogega zapora. NEZAKONITO ODPUŠČANJE Z DELA Uprava Kmetijske zadruge v Hrenovcah je odpovedala službo in ustavila plačo uslužbenki Milki, Malnaršič, ki je morala na porodniški dopust. »Javor« v Prestranku je odpustil z dela tovariša Ivana Zabukovca, strojnika, ki ima že 41 let službe. Odpustili so ga »baje zato, ker je nergal in omalovaževal upravo in vse po vrsti«. Gradbeno podjetje »Snežnik« v Ilirski Bistrici je odpustilo med drugim tudi Alojza Stražiščarja, ki ima že 30 let službe. SEŽANA Z novim kreditom 15 milijonov din bodo dokončali zgradbo in ureditev dela mlekarne* ki bo služila pasterizaciji mleka. Za popolno u-reditev mlekarne je pa potrebnih še 55 milijonov din. V tej mlekarni bodo pasterizirali mleko (5000 1 na uro) ter izdelovali maslo in sir. POSTOJNA Okrajni proračun znaša 128 milijonov 372.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Zanimivo je, da bodo imele ustanove s samostojnim finansiranjem 3,250.000 din primanjkljaja, ki ga bodo krili iz o-krajnega proračuna! LOŠKI POTOK Kakor poroča Slovenski poročevalec, se je v Loškem potoku in okolici hudo razpasla grda navada pijančevanja mladine in celo šolskih otrok. Prav tako se je razširilo tudi kajenje med šolsko mladino. V gostilnah neredko starši sami napajajo otroke z vinom in žganjem. MLADA VLOMILKA V Ljubljani je bila obsojena na tri leta in pol strogega zapor:} dvajsetletna Lidija Vajs. ki je v dobrem mesecu izvršila v Ljubljani in Celju kar 8 vlomov ter u-kradla za preko 260.000 din raznega blaga. VLOM V DAJ-DAM V noči med 15, in 16. junijem so štirje komaj dvajsetletni mladeniči, oboroženi s samokresom, skušali vlomiti v gostinsko podjetje Daj -Dam na Cankarjevi cesti. Varnostni organi so vlom preprečili; dva vlomilca sta obležala na mestu mrtva (Julij Simec ln Milan Purič, oba iz Ljubljane), enemu se je beg posrečil, četrtega so pa ulovili (Franc Mrak iz Ljubljane). PONESREČENI POBEG Štiriindvajsetletni krojač Alojz Kregar in 19-letni zidar Andrej Kemprl •— oba iz Ljubljane-okoli;:e sta pri nameravanem pobegu iz Jugoslavije naletela na obmejno stražo, ki ju je smrtno ranila. ŠMARTNO Varnostni organi so 14. junija priprli Nado Jerončičevo, knjigo-vodkinjo kmetijske zadruge v Šmarnem, ker je poneverila za preko 70.000 din pri raznih računih za odkupljeno sadje. DOBROVO Prinčič Darko, tajnik krajevnega ljudskega odbora Dobrovo, si je prisvojil 52.140 din_ iz okrajne blagajne in lepo število bonov. Obsojen je bil na povračilo celotne škode in na dve leti zapora. strankarskih koristi. Njim je stranka pred narodom in nad narodom' V dosego ciljev in lažjega prodiranja med nekomunistične Slovence se poslužijo raznih manj ali več vidnih plačanih pomagačev. Njihov je namen razkrajati slovenske protikomunistične organizacije in s tem, pripravljati tito-komunizma pot. SDZ je postopala složno s SKSZ vedno in povsod v vseh važnih narodnih in kulturnih vprašanjih za. obrambo slovenskih pravic in prot> komunizmu vseh vrst. Toda v marcu so prišli nekateri novi ljudje v odbor SKSZ. Od takrat imamo občutek, da so nekaterim ljudem pri SKSZ bližji titovci kot mi. To nam dokazuje tudi nastop SKSZ v Nabrežini, kjer je podpirala titokomu-nistične in filotitovske kandidate moti kandidatom SDZ. Ne razumemo, kako more goriški slovenski Katoliški glas odobravati tako postopanje. NABREZINSKI DOGODEK MORA ODPRETI OCI NAŠEMU LJUDSTVU, IN JIH BO ODPRL. So na delu sile, od titokomunistov plačane sile, ki delajo za komunizem s tem, da skušajo slovenskim protikomunističnim ■ organizacijam izpodkopavati tla. Na vrsti je SDZ. In za njo, ali ne pride vrsta n'± SKSZ? SDZ je prebolela najhujše udarce v teku petletnega obstoja. Se hujše udarce, če pridejo, bo nrc-bila! Toda klonila ne bo nikoli in tlake ne bo delala nikomur. V njeni brezkompromisni načelnosti iii ravno&rtnosti je njena moč in končna zmaga v korist slovenskega naroda. Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje MAG AZZINI DEL CORSO TRST, Korzo I Galerija Protti MiZBr]| I Deske smreko-Hmerovam f ve, macesnove podjetnih! s in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 C ALE A TRST Viain Sonnino, 2 4 Ena največjih nemških industrij vam je ustvarila e>$U»'c0 flCG lllllllllIlillllllllllliliillllllllHlIllIllIlHIIIHlilillHlIHilllHI L 85.000 POOBLAŠČENA ZA PRODAJOt uniDeRSflbiecnicfl ISTRSKA ULIGR13 - TEL. 9P65 - KORZO GRBIBRLOl 4 - TEL. ZIZ13 Na velesejmu v Trstu - Stojnica 560-19 bis Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE, - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA, Tovarna pohiitva Tel. 32 KRMI N Cormoni prov. Gorioa Peti letni občni zbor SDZ za SIO Tajniško poročilo (Nadaljevanje s prve strani) vojne dosegli svoj višek. Izsiljeval-na politika 'italijanskih državnikov; v zloglasnem londonskem paktu 1. 1915 je ustvarila po prvi svetovni vojni v Italiji plodovita tla za ,ia-stanek fašizma. Vojaška strategija je ob šibkih trenutkih prve svetovne vojne za zaveznike široko odpirala moralne pregraje, ki jih je postavila prosvetljena doba, in tako nehote izpodkopala temelje politične morale in osnovne pravice o samoodločb bi narodov. Ce je bilo izsiljevanje dovoljeno v mednarodnih odnosih, zakaj ne bi imelo veljave tudi na domačih tleh? Po tej logiki je na ruševinah prosvetljene dobe zmagoslavno zavladalo nasilje. Boljše-viška revolucija je zavalovila preko Srednje Evrope in našla na italijanski zemlji rodovitna tla. Demokracija se je .morala umakniti diktaturi. Na vzhodu si je nasilje naSelo rdečo barvo, v Italiji črno, v Nemčiji rujavo. Bistvenih razlik .■ni bilo, ker ostaja nasilje vedno !e nasilje, pa naj ga njegovi apostoli in krvniki krstijo kakor koli. Druga svetovna vojna se je rodila, ko niti prva še ni bila zaključena. Italijanska politika je ob koncu druge svetovne vojne žela svoie sadove. Italijanski narod je drago plačal nenasitljivost svojih državnikov in politikov v preteklosti. In vendar doživljamo danes prav v Italiji dokaze, da se od svoje bližnje preteklosti in njenih katastrofalnih posledic ni ničesar nauc^a Le zelo redki so v Italiji glasovi, ki obujajo preteklost s kritično besedo; ogromna večina prav vseh strankarskih odtenkov pa odkrito ali pa sramežljivo opeva ali _vsaj opravičuje srednjeveško mračnost preteklih 25 let. Fašistični pohlepi po tuji zemlji in gospodovalnosti se obnavljajo, kljub temu, da je zadnja vojna polomila prav vsen osem milijonov Mussolinijevih bajonetov. S prevzemom rimskega zunanjega ministrstva po samem predsedniku vlade se je ponovno inavgurirala v Rimu politika izsiljevanja, ki je toftno po 37 letih ^ istem Londonu izsilila od zavezni Teov miniaturni posnetek proslule-«a Londonskega pakta, ki ga je izčrpno analiziral že--naš- predsednik v svojem poročilu. Čudna demokracija V trenutku, ko smo bili že v zaključni fazi volilne kampanje, ko so bile liste posameznih strank že predložene, je ZVU svoja zagotovila o proporčnem sistemu na ozemlju STO-ja in o izvedbi volitev št: v teku leta 1951 nenadoma preklicala in volitve odložila. Jalovi izgovori, ki so z njimi takrat postregli tržaški javnosti, so očitno nakazovali vsakemu mislečemu človeku, da je proporc pokopan. Neopravičljiva odločitev za odlog volitev je seveda zadala strahovit udarec vsem tistim jpolitičnim skupinam, ki pimajo finančnega sorodstva v Rimu, Moskvi ali Beogradu. Ta j-dar ni bil zgolj finančnega značaja, pač pa predvsem moralnega. Vera našega človeka v pravičnost in nepristranost ZVU se je globoko zamajala. Tega si je rimska vlada tudi želela. Indipendentistične zamisli so čedalje globlje prodirale v srca vsega tržaškega prebivalstva in tega so se v Rimu upravičeno zbali. Cesar ni moglo storiti prepričevanje o zveličavnosti Trsta pod Italijo, to naj bi storilo u-strahovanje. To ustrahovanje je dobilo v rimskem parlamentu ceic zakonito obliko, ko je parlamentarno zastopstvo izglasovalo maščevalni zakon proti vsem tistim državnim uslužbencem, ki so za samostojnost Tržaškega ozemlja. Mislim, da ne grešim, če trdim, da je povojna prevzgojevalna politika dobila s tem zakonom najslabšo o-ceno. Modrovanje tržaškega univerzitetnega rektorja o neprekinitvi .-suverenosti Italije nad tržaškim o-zemljem je poslužilo za povod avtomatičnega razširjevanja italijanskih zakonov — v kolikor se seveda skladajo s politiko raznarodovanja Slovencev — tudi na naše ozemlje. Nedemokratični zakon o povezavi list je imel namen, da zavira nadaljnje širjenje indipendentistične zamisli. Zakon o povezavi list je postavil manjšinske stranke obeh narodnosti pred izredno težke odločitve. Posebno težke so bile te odločitve za demokratične Slovence. Naši odnosi do komunizma se niso v ničemer spremenili, ker se v ničemer niso spremenila komunistična nasilja. Pri prvih volitvah smo se demokratični Slovenci odločili za u-deležbo na volitvah z golo korajžo. Svojih vrst nismo mogli prešteti, saj so komaj dve leti pred volitvami redki posamezniki dvignili glavo. In še predno smo mogli zlekniti hrbtenico, so udarili po nas in ■nam zagotavljali hitro smrt. Ne smemo pozabiti, da so stali med razjarjeno množico takratnih političnih gospodarjev na tem ozemlju tudi ljudje, ki so kasneje utihnili ali celo prihajali med nas s politič- nimi licitiranji. Prve volitve nas niso razočarale, zato pa so temeljito presenetile nekdaj mogočno KP Babičevega kova. Poraz Babičevega komunizma je bil totalen. Uveljavil se je zopet enkrat silovenski pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Ta slovenski pregovor bo verjetno že kmalu zopet dokazal svojo polno veljavo. Na Tržaškem je komunizem izpričal, da uspeva samo tam, kjer vlada s pištolo v rokah. Ob času vidovdanskega komin-formističnega preloma 1. 1948 je štela fratelančna SIAU nič manj kot 85.000 članov v občini Trst. Na volitvah 1. 1949 sta obe ločeni KP skupno dosegli komaj šibko polovico tega števila. Vidalijev komunizem se je obdržal v glavnem zato, ker je Vidalijevim aktivistom uspelo ponovno pretentati delavske množice s potegavščino, da je ko-minformistični komunizem, ki mu ni mogoče pregledati jeter in obisti tako kakor Titovemu, ki začenja nekaj kilometrov pred tržaškim mestom, pravi izvoljeni raj, med-j tem ko je Titov komunizem popolni pekel. Da sta se Stalin in Tito skregala zaradi golega tekmovanja po prvenstvu dveh diktatorjev, to so seveda zamolčali eni in drugi. Stara igra se ponavlja 2e na prve volitve smo šli demokratični Slovenci pod skupno zastavo SNL na ta način, da sta se povezali SDZ ‘in SKSZ. Ta povezava je bila sklenjena tako kakor se med poštenjaki sklepajo obveze. Podali smo si roke in stvar je bila s tem urejena. Pri zadnjih volitvah se nam je pridružila še skupinica tako imenovanih neodvisnih Slovencev. To je za pol ducata v titovskih organizacijah razočaranih nezadovoljnežev, brez programa in brez somišljenikov. Ta novi zaveznik se ini zadovoljil z moško besedo, hotel je napisan sporazum. SKSZ se je osvežila s ciril-metodij-skimi načeli, ki so v Jugoslaviji prepleskali del duhovščine s komunistično patino. Napisani in podpisani sporazum med SDZ, SKSZ in tako imenovanimi neodvisnimi Slovenci se je po volitvah izprevrgel v očitno povezavo dr. Tončiča in dr. Besednjaka z Babičevo KP, kar smo otipljivo spoznali že pred in med volilno borbo. Ta nova koalicija se ie uveljavljala predvsem v nabrežinski občini. Pred dobrimi tremi meseci je bivši član širšega odbora SDZ, g. Drago Legiša iz Devina, pismeno javil našemu Izvršnemu odboru, da izstopa iz SDZ; razlogov ni navajal. 2e čez nekaj dni za tem je postal aktivist dr. Besednjaka, ki ga je na Listi slovenske skupnosti v Nabrežini uidi kandidiral. Ta gospod, ki nam je pred nedolgim predaval v teh prostorih, in s takrat povsem neo- portuno kritiko bolj žigosal Babičeve komuniste, kakor kdor koli med nami, je v ponedeljek dne 30. junija t. 1., it. j. samo nekaj mesecev za svojim govorom, glasoval za titovsko skupino, ■čeprav je bil izvoljen na listi 'naše skupine. Upravičeno se boste spraševali, zakaj se je SDZ vezala s takimi zavezniki? Odgovor je isti, kakor če bi nas kdo vprašal, zakaj smo se vezali z Babičevimi komunisti? Nedemokratični volilni zakon nas j^ prisilil, da na podeželju nastopamo Slovenci skupno, ker so babičevci pod pritiskom svojih prostovoljnih in neprostovoljnih somišljenikov bili primorani, da vodijo vsaj na videz narodno, to je slovensko politiko. Drugi razlog je bil ta, da je Tito nekaj časa pred volitvami slovesno zagotavljal, da bo spoštoval mirovno pogodbo z Italijo 'in smo zato bili v dobri veri prepričani, da se OF sedaj končno le bori za interese STO-ja. Ce smo torej bili pripravljeni sodelovati z OF, ni bilo nobenega razloga, da ne bi sodelovali tudi z njenimi novimi sopo niki. Po volitvah smo iz Ajdovščine slišali odločen demanti Titove izjave s strani komunističnega prvaka, slovenskega ministra Kidriča, ki je povedal, da o coni B sploh ne more biti govora, pač pa da se tržaško vprašanje lahko rešuje samo glede cone A. Primorski dnevnik je to 'izjavo objavil na najvidnejšem mestu, kar pomeni, da se z njo mora strinjati tudi g. Branko Ba- bič in verjetno tudi oba najnovejša zopetna zaveznika dr. Tončič in dr. Besednjak, ki se ji do danes z ničemer nista odrekla. Rekli bi, da sta jo hote odobrila 24 ur po njenem spočetju z glasovanjem v Nabrežini. SDZ ni mogla sprejemati zgodovinskih odgovornosti z odklanjanjem povezave pod pritiskom nedemokratičnega volilnega zakona niti ni mogla odklanjati povezave skupino, ki je prisegala na ostva-ritev STO-ja. Zato stoji SDZ pred zgodovino neomadeževana in bodoči politični zgodovinarji ji bodo Poročilo organizacijskega tajnika SDZ Delovanje SDZ je bilo od ustanovitve pa do danes usmerjeno predvsem proti komunizmu in iredentizmu. Večina članov SDZ ima za seboj trdo delo: vsaj so deilova,i kot navdušeni narodnjaki v borbi proti fašizmu! Primorski Slovenci so z navdušenjem sprejeli na sebe neenako borbo in v tem doprinesli žrtve, katere so pozneje prevpii« razne organizacije, ki so se porajale na komunistični osnovi in pod komunističnim vodstvom. Komunistični pritisk na Slovence je drago stal tukajšnje prebivalstvo slovenske narodnosti in mu. povzročili n-gromno škodo. Ne bom ponavljal prikaza napornega in težavnega dela, ki smo ga bili v tem boju s komunisti, pribijam pa, da smo z našo borbo proti komunizmu uspeli in tudi organi-zatorno dokazali svoj uspeh. Nas uspeh je tudi toliko bolj vreden in pomemben, ker smo šli v 'neenaki boj proti komunistični ustrahovalni sili tako rekoč z golimi rokami in smo imeli bore malo materialnih sredstev na razpolago. Ne smemo pa niti mimo ugotovitve, da se moramo zahvaliti našim uspehom najprej dejstvu, da je SDZ organizacija delovnih ljudi, ki ima jasen, odločen in sodoben socialni program. Delovni človek je spoznal, da je komunistična partija odn. komunistični sistem zasužnjil delovnega človeka in mu tako odvzel vse njegove naravne pravice. SDZ je v svojem političnem delovanju zelo širokogrudna. Zalo ni točna ugotovitev predsednika O-svobodilne fronte, da v »SDZ prevladujejo ozkosrčni in strankarski interesi«. Z naše strani pa le pribijamo, da smo samo oprezni, ker so nas glede tega Izučili prav komunisti 7, njihovim delovanjem proti SDZ. Zato je tudi velika pre- vidnost glede njihove ponudbe za enotno sodelovanje pri nas na mestu. Naj poudarim, da se zavedamo naših žrtev pri ustanavljanju SDZ, zato bomo tudi dobro premislili, da jo kot tako kratko in malo ne prenesemo v neko. megleno e-notnost, kjer bi se ona SDZ, ki je vodila glavno borbo proti komunizmu, razblinila v nič. SDZ si ne bo dala nikakor odvzeti one važnosti, ki jo ima danes kot najmočnejša slovenska protikomunistična >r-ganizacija na STO-ju. . V nadaljevanju poročila je prešel organizacijski tajnik na poed;-na organizacijska vprašanja SDZ in analiziral do vse podrobnosti organizacijsko delovanje krajevnih organizacij in njihovih odborov. Pribil pa je, da bo samo strnjena in dobro organizirana SDZ vlivala ljudem zaupanje in jih potegnila za seboj, česar ne bi dosegli v pomanjkljivi organizaciji, saj sodijo mnogokateri ljudje politično stranko ne samo po njenem programu, pač pa tudi po njeni moči. O-menil je potrebo sestankov v manjšem obsegu, na katerih se bo prikazoval najnovejši razplet političnega in organizacijskega značaja. S 'takimi sestanki pa bomo zainteresirali tudi naše somišljenike, da se nam priključijo tudi organizacijsko in z nami krepijo delovanje na političnem, gospodarskem, kulturnem in organizacijskem polju, da tako postanemo odločujoč faktor na vasi in v občini. Glede organizacijskega delovanja je poudaril, da bodo v . bodoče organizacijski odseki organizirani na taki osnovi in delovali v takem obsegu, da bodo pritegnili predvsem najštevilnejše stanove — delavce in kmete. Posebno pozornost pola ga pa SDZ na mladino in bo tudi zanjo mesto v organizacijskem od- seku. V politično organizacijskem delovanju je polagati posebno važ nost kulturnemu delu, ker bomo na ta način v stiku z najširšim krogom ljudi in jim s tem omogočil pritegnitev v politično organizacijo Po izčrpni razpravi, v katero s posegli delegati organizacij, je bila predložena lista za novi odbor, ki je bila sprejeta soglasno. Glavni odbor sestavljajo: M Glavni odbor SDZ predsednik: dr. Josip Agneletto, Trst člani: prof. Ivan Rudolf, Kolonja, Trs dr. Janko Jež, Trst ga. Anica Delak, Sv. Jakob Alojz Kalc, Prosek prof. Ante Dabinovič, Trst dr. Rudolf Marc, Sv. Ivan Kristijan Tence, Sv. Križ Ivan Mavrič, Greta dr. Branko Agneletto, Trst Peter Udovič, Sv. Ana Josip Terčon, Nabrežina Adolf Pertot, Nabrežina Egon Floridan, Nabrežina Albin Plesničar, Sempolaj Jože Milič, Mali Repen Mirko 2igon, Zgonik ■Marijan Zahar, Boršt Zabrežec Danilo Zahar. Boršt. Nadzorni odbor: predsednik: Miro Srebotnjak. Trst člana: Alojz Kalin, Opčine Lambert Pertot, Nabrežina. Razsodišče: p)-edsednik: dr. Franjo Delak. Sv. Jakob člana: Franc Primc, Greta Josip Colja, Devin. morali priznati, da je postopala pošteno, ker je svoje strankarske interese postavila daleč za narodnimi interesi. Nasprotno bo tak zgodovinar kaj lahko ugotovil, da -i OF ne samo v tržaškem mestu, pač pa tudi na podeželju te volitve izkoriščala v svoje strankarske koristi; v resnici brez dejanskih uspehov. Tako sta postopala tudi oba njena osebnostna zaveznika. Spraševali se boste nadalje, zakaj takšno vneto združevanje generalov brez vojske proti SDZ? Odgovor je silno preprost. SDZ narašča in se krepi v mestu, prav posebno pa še na deželi. Zavedni .'.a-peljanci, ki jih je OF v preteklosti premamila, odpadajo podnevi in ponoči. Zadnja Kidričeva'izjava v Ajdovščini je odprla oči tudi zadnjemu prostovoljnemu pripadniku OF. Titovemu režimu pomeni ne-, kaj istrskega skalovja z nekaj ribiškimi naselji več kakor pa ^svetovna tržaška luka s 60.000 Slovenci vred. To politiko mora podpirati • tudi g. Branko Babič že zaradi strankarske discipline. Za to politiko je odgovorna Babičeva komunistična partija oziroma razne njene fasade, med njimi OF, ki je slepo orodje KP. Tisti vrhunski Ofar-jl, ki s to politiko ne soglašajo, naj izvajajo potrebne konsekvence, če hočejo, da jim bo še kdo verjel, da so v resnici zavedni Slovenci. Ce tega ne storijo, so in ostanejo samo kruhoborci in soodgovorni za vse, kar bi se utegnilo zgoditi zaradi take politike. Borba in spletke združenih nasprotnikov, čeprav je podprta z močnimi denarnimi sredstvi, SDZ ne bo v napotje. Demokratične zamisli so pognale med našim naro dom na tej zemlji vse preveč globoke korenine; vera v miselnost ki je ne krepi nasilje in denar, ta vera je danes trdnejša in odpornejša, kakor je bila kdaj koli v pre teki osti SDZ. Strniti pa moramo svoje vrste še tesneje, povečati medsebojno tovarištvo v borbi eno samo misel, v eno samo hotenje: ZMAGA NA CELI ČRTI' Pravi cilji Menotnosti“ V tej zvezi se mi zdi potrebno, ma. Igra je dosegla svoj višek pi- da osvetlim še neko drugo zadevo, ki je v vzročni zvezi z nabrežinski-mi dogodki. Ze lansko leto je Primorski dnevnik v zgodnji spomladi nenadoma sprožil zamisel o neki slovenski enotnosti, ki da je Slo-, vencem na tej zemlji tako krvavo potrebna. Kar naenkrat so postali za g. Babiča tudi demokratični Slovenci v Trstu Slovenci in ne to, kar so bili za njegov jezik do tega časa: izdajalci in dolarska zveza. To naglo spreobračanje g. Babiča in njegovih komunističnih načel seveda ni ukazovala kaka prebujena moralna vest, pač pa nujna potreba, da si njegova partija na kakršen koli način popravi kosti. Nova parola »slovenske enotnosti« se je Primorskem dnevniku in na raznih sestankih pogrevala vse do jeseni lanskega leta, ko je dozorela v konkretnejše oblike. Do tega tre-totka so veljale za g. Šabiča vse nekomunistične kulturne ustanove in prireditve za manj kot 'nič. Od lanske jeseni dalje*pa se je ta ocena g. Branka Babiča nenadoma spremenila v kulturno veljavo, ki naj poveže vse Slovence na Tržaškem v enotnost. Slo je za Kulturni dom, seveda potem, ko so mu postavili komunistični izvršni odbor, šlo je za Narodno in študijsko knjižnico potem, ko so imenovali komunista za ravnatelja in upravnika, šlo je za Slovensko narodno gledališče potem, ko so ga vključili pod nadzor komunistične partije itd. Konkretno pa so imenovali nek skupni bilten, ki naj bi mednarodno javnost obveščal o težnjah za-, mejskih Slovencev, potem ko so biltenu že določili glavnega urednika, seveda komunista. 2e «ami prvi kontakti z g. Babičem in nje-; govimi vnetimi posredovalci so pokazali, kam pes taco moli. Pripravljala se je nekaka OF kulturnega značaja, ki naj bi Babičevi KP zopet ustvarila primerno fasado in bi seveda končala tako, kakor je končala politična OF št. 1. Tako ožji odbor kakor tudi širši odbor SDZ sta vsako organizirano kulturno sodelovanje odklonila v polnem prepričanju, da komunistična vlada v Jugoslaviji ne bo vodila v Trstu državne politike, pač pa ostala zvesta svojim strankarskim interesom. Ta naš odklon je tako razdražil tako imenovane neodvisne Slovence, da so smatrali volilni sporazum za prekršen in pretili, da na bližnjih volitvah ne bodo kandidirali. Seveda je ta pretnja veljala samo za Trst, saj je dr. Tončič prav v trenutku svoje največje jeze z vsemi sredstvi forsiral kandidaturo dr. Škrka v Nabrežini, seveda med kandidati Slovenske narodne liste, in pri tem čisto poza bil na namišljeno kršitev sporazu- glasovanju dne 30. junija v Nabre žini, vendar ta igra za novo koali cijo še ni dobljena. Karte na mizo, ali... Nič nas ne smejo motiti spora dični preskoki in šibkosti redkih posameznikov, pa četudi ti posa mezniki pripadajo akademskim vr stam. Za nas vse mora biti v teh časih vetrovnih -- značajnosti prva zapoved trdna hrbtenica in neo-mahljiva načelnost. Motijo se naši nasprotniki, če mislijo, da SDZ dela kakršno koli razliko med diktatorskimi vrstami. Ce smo že prisiljeni pod udarom razmer in pred zvijačnostjo, da izbiramo med dve- ma diktaturama, konkretno med komunisti obeh izpovedovanj, potem bomo ukrepali tako, kakor nam bo to velevala taktična razsodnost, Ce smo v volilni borbi sodelovali, in to kot najmočnejša skupina z Babičevimi komunisti, se s tem nismo niti za las umaknili iz borbe proti nasilniškemu komunizmu in če bodo tako povezavo kjer koli soigralci izrabljali s kartami pod mizo, ne bomo igre nadaljevali brezpogojno. V tem oziru smo se prav pri komunistih marsičesa naučili. Ce kdo misli, da se bomo mi bojevali s sulico in lokom v rokah, medtem ko bo nasprotnik drve! nad nas s-tankom, ta se zelo moli. Borili smo se proti odkritemu sovražniku, borili se bomo z isto odločnostjo in isto žilavostjo tudi proti eakrinkanim nasprotnikom. Tega naj se zavedajo vsi tisti, ki bi računali z našo namišljeno naivnostjo. Peta kolona danes ni več komunistično skrivno orožje! V teh vprašanjih sem hotel biti odkrit, ker mislim, da danes ni nobene prepričevalne potrebe, da bi si morali kar koli prikrivati, ‘z volilne borbe smo izšli močnejši m predvsem odločnejši, kakor smo bili kdaj koli. Med nami ni in ne more biti osebnostnih vprašanj. Tako mi tu v mestu, kakor vi na periferiji in na podeželju si qjoramo biti pravi bratje med seboj. Naši razgovori, naša stremljenja, naši načrti; vse to mora biti povezano demokratično miselnostjo, ki jo moramo izvajati do zadnjih konsekvenc. Med nami se posvetujemo in ne ukazujemo! Svoje misli izražamo s prepričevanjem in ne z diktatom! Prav ta naša načela so prišla v zadnjih tednih do praktične uporabe in so se obnesla v korist vodstva In v korist organizacij. Teh načel se moramo strogo držati tudi v bodoče, ker samo po ;ej poti bomo enkrat dosegli enotnost ne pod komando diktatorske stran7 ke, pač pa pod okriljem demokracije. Dovolite mi sedaj, da izrečem s tega mesta še nekaj besed onim, ki so v težkih dneh volilne borbe p> žrtvovalno in nesebično prispevali k našemu uspehu. V prvi vrsti g« zahvala vodstva SDZ številnim našim pridobitnikom, ki so požrtvovalno nudili 'in zbirali potrebna sredstva za volilno propagando. Iskrena zahvala vsem z željo, da bi se vrste naših podpornikov povečale tako, kakor se večajo vrste naših pristašev! Najiskrenejša zahvala tudi vsem aktivnim delavcem, ki so prij>omo-gli k skupni zmagi. Ne bom imenoval. nobenega, saj ste jih nadzirali in ocenjevali na delu. S tem zaključujem svoje tajniško poročilo z željo, da bi bodoči odbor ne samo nadaljeval z dosedanjim delom, pač pa naše vrste pomnožil in okrepil. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Kalc, je razviden podroben promet poslovanja SDZ v minulem letu. Nabrežinski komisar?! Laž ima kratke noge Primorski dnevnik se je po izvolitvi župana v Nabrežini mogočno razpištolil in pod naslovom »SDZ in kominformlstl v občini Devin-Nabrežina so se sporazumeli za postavitev komisarja« in pod geslom: »Reci mi, da ti ne porečem« zelo nerodno razgalil svoje lastne naklepe. Zadevo z laškim komisarjevanjem si je — kakor iz-gleda — zamislil ob svojem prvem važnejšem političnem nastopu obnovljeni zaveznik OF, dr. Skrk. Seveda bi ,grešili proti jpolitični zgodovini na našem ozemlju, če bi tega dogodka ne osvetlili tako, Kakor zahteva resnica. Pri prvem glasovanju je dobil dr. Skrk 10 glasov. To se pravi, da je bil komisar tako rekoč že pred vrati. Kje je dr. Skrk iztaknil svojo 10. številko, je povedal kar sam. Kako in na kakšen »pošten« način si ga je izposodil iz naše skupine, tega pa ni povedal. To so pač partijske skrivnosti. Za samo igro komisarjevanja, ki je nam bila in bo ostala nemogoča rešitev in ni niti enega naših svetovalcev niti za trenutek zasenčila, pa je bil načrt g. dV. Skrkj, če ga je imel v resnici v glavi in srcu, kar toi dokazovala številka 10, tako porazen, da ga še tako velika vnema za komolčenje na župansko mesto ne more opravičiti Ko je dr. Skrk opazil, da KP ni izpolnila vseh štirih glasovnic, pač pa — verjetno iz previdnosti — samo dve, je moral ugotoviti, da je njegov komisar ostal pred zaprtimi vrati. Tedaj je dr. Skrk popravljal svojo »politično potezo« s tem da je sfabrlciral novega »rešitelja« komisarjevanja, g. Draga Leglšo, Dve muhi na en udar! Tako je potekala stvar s komisarjevanjem Nabrežini in prav nič drugače, g, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, ki ste bili v Nabrežini prisotni in ki Vam ta načrt gotovo ni ostal neznan. Morda je posredi tudi poredni volilni škrateljček, ki je v nedeljo t. m. z vso zanesljivostjo napovedoval število 11, pa ga je še pravočasno opozoril openski korektor, da račun ne drži. Verjetno en glasek le ni bil dovolj krepak za častitljivo .starost, ki ga je poskušala prevreči iz rdečega v rožnati koš. Sicer pa je vsa ta napihnjena montaža dr. Škrka, Primorskega dnevnika, Slovenskega poročevalci in j»sameznih glasnikov, ki tako vneto križarijo po Nabrežini m bližnjih vaseh in katerim se ie pridružil — najbrž pomotoma — tudi Katoliški glas, prava POTEGAVŠČINA PASJIH DNI. Malo čudno je, da štirje poklicni juristi, ki so obenem — vsaj tako zagotavljajo — tudi strankarski prvaki, ne poznajo določil volilnega zakona. Kr. dekret z dne 12. februarja 1911 št. 297, ki je še vedno pri nas v veljavi, pravi v členu 62, II. del: pri ožjih volitvah, ki se vršijo na sejah drugega ali tretjega zasedanja, je proglašen za izvoljenega (župana) tisti svetovalec, ki je dosegel večino glasov. V PRIMERU ENAKEGA ŠTEVILA GLASOV PA OD TEKMUJOČIH SVETOVALCEV TISTI, KI JE PO LETIH STAREJSI. 'Komisarja so si verjetno izposodili gospodje od nasilniških režimov, katerih vneti zagovorniki so ostali, kljub namišljeni demokratični prevzgoji. Hvala Bogu, da ima laž tudi v teh časih še vedno kratke noge, njeni raznašalci pa so za debelo blamažo bogatejši. Stran 4. DEMOKRACIJA Borba za občino v Nabrežini KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE * SAM VAN/O PADEl Nabrežina, 7. julija 1952 Občinske volitve v Nabrežini s j dokazale, da je demokratizacija političnih sil, ki so dedno obremenjene z nasilniškimi zarodki, izredno težavna, če ne celo nemogoča -ide-va. To doživljamo v Italiji, kjer v vsem političnem življenju stalno •clijejo na površje mussolinijanske »pridobitve« in se razraščajo v nek} danjo fašistično bohotnost. Tudi naši diktatorsko zarojeni in nasil-niško spočeti ljudski demokratje niso pri svoji na zunaj namišljeni prevzgoji pokazali večjih uspehov d njihovih nekdanjih fašističnih vzornikov. V teh vročih julijskih dneh, ko naša srednješolska mladina polaga maturo, so bili tudi naši na videz prevzgojeni ljudski demokratje postavljeni pred maturo. Matura je zrelostni izpit, ki iz mladeniča u-stvarja moža. Vemo in obžalujemo, da bo v nekaterih naših hišah pre-, cej solza, morda celo gorja, zaradi, — uiamo redkih — primerov 507 loma pri maturi. Naši ljudski demokratje so pri maturi v Nabrežini zleteli na dolgo in široko, brej popravnih izpitov, za polna štiri leta. Slišali smo, da so se enemu kandidatu na sami občinski seji zaiskrile oči in na parket občinskega doma so zdrknile grenke, težke kaplje polomljene mature. Na maturi sedijo pravični in neizprosni izpraševalci in tudi v nabrežinski občinski dvorani je sedela neizprosna sodnica: slovenska pravičnost. Kogar matura povalja, ima že nekako naravno pravico, da krivi za svoj neuspeh profesorje, učnr) -načrte, poletno vročino, zrahljano zdravje, prirojeno živčnost itd. :td. Seveda se pri tem trudi z mnogo večjo delavnostjo, kakor jo je pokazal pred maturo, da svojo okolico in širšo javnost prepriča, da je padel po — krivici. Tudi naši ljudski demokratje niso postopali drugače. V vseh odtenkih demokraciie so pred volitvami pokazali, da demokratičnih načel niti v osnovnih pojmih niso predelali in še mrinj poglobili. Zato so sedaj, ko ležijo na trebuhu, bučni in glasni s prav (taldmi izgovori, klevetami, lažmi in prepričevalnim nasiljem, kakor to dela maturant, ki so mu polomili kosti. Resnica : Lažem Poglejmo si sedaj, kakšna je resnica, če jo postavimo nasproti za-vijanjem, natolcevanjem in zlasti »resnicoljubnosti« kremeljske šole, ki se je Primorski dnevnik, kljub vsem prelomom, tako trdovratno drži. Če že tako z lahkoto govorimo o izdajstvu (to besedo je Primorski dnevnik natiskal najmanj že 1 milijonkrat), potem si to izdajstvo kar pobliže oglejmo: SOZ v Nabrežini je kot najmočnejša skupina v Listi slovenske skupnosti sprejela sodelovanje pri izdelavi skupnega programa, pri vseh pripravah za volitve in je tudi prva po volitvah izjavila, da je pripravljena, da se na skupnem sestanku določijo osebnosti za župana in ožji odbor. Odkritosrčno in iskreno se je trudila, da bi prišlo pravočasno pred občinsko sejo do potrebnega sporazuma. SDZ je predlagala že 6. junija tajniku OF v Nabrežini, naj bi se sklical prvi sestanek izvoljenih občinskih svetovalcev v torek 10. junija. Tajnik Of je pristal na to, izjavil pa je, da »e bo javil še pred sestankom zaradi potrebnih priprav. Na ta razgovor ne le, da ni prišel pravočasno, pač pa ga sploh ni - bilo na spregled vse do 18. junija. Tega dne se je oglasil, ne zaradi sestanka izvoljenih svetovalcev, pač pa s predlogom, naj se skliče ožji vo- lilni odbor zaradi pregleda volilnega sklada. Na sestanku volilnega odbora dne 20. junija je na vprašanje zastopnika SDZ, kdaj bo končno sklican sestanek izvoljenih svetovalcev, odgovoril, da ta sestanek ni tako nujen ter da bi ga lahko sklicali 24., 25. ali 27. junija, nakar je takoj zapustil sedež SDZ, kjer je bila seja ožjega volilnega odbora. Ponovno se je oglasil pri predstavniku SDZ šele 25. junija in sklenili smo, da bo sestanek v četrtek 26. junija. Dobro uro za tem pa- je sestanek za četrtek tele-fonično odpovedal in ga preložil na soboto 28. junija, to je za dva dni pred občinsko sejo. V dogovoru za ta sestanek sta se zastopstvi SDZ in OF dogovorili in sklenili, da se sestanka smejo udeležiti samo izvoljeni občinski svetovalci Liste slovenske skupnosti. Ko pa smo se znašli na dogovorjeni seji, so tamkaj sedeli trije zastopniki OF, SKSZ in NS, ki pa so se morali na podlagi sklepa umakniti iz sejne dvorane. Obžalujemo, da tudi Katoliški glas noče razumeti resnice in da po svoje tolmači razvoj dogodkov v Nabrežini. Ali ni že dovolj jasno za vsakogar, da nas je dr. Besednjak pustil — kljub volilnemu sporazumu — na cedilu v pogajanjih z( OF? Prepričani smo, da bo Katoliški glas resnici na ljubo storjeno krivico popravil in prihodnjič objektivno poročal o stvari. Ce že vzamemo komunistično vrednotenje, ki je gotovo merodajno za Katoliški glas, potem se nam pokaže slika občinskega odbora, ki jo je podpisal dr. Besednjak. Od petih odborniških mest bi komunistom pripadali dve plus sopotniški ;.u-pan. Slovenska narodna lista bi o-stala v manjšini z dvema odbornikoma, to je 3 proti 2. V sedanji situaciji pa je razmerje 4 naši odborniki proti 1 komunistu. Račun je za vsakogar prepričevalen! Volivci naj sedaj presodijo, če je SDZ kriva, da je prišlo do sestanka občinskih svetovalcev šele dva dni pred občinsko sejo. presodijo pa naj tudi, čemu je OF zavlačevala ta izredno važen sestanek. Prepričani smo, da bi prišlo že na prvi ali vsaj drugi seii občinskih svetovalcev do pravične rešitve vseh visečih vprašanj, če bi bil sestanek vsaj 14 dni pred občinsko sejo in če bi se gospodje titovski varuhi iz Trsta ne vmešavali v krajevne razmere naše občine. Sporazum edinole o županu Na tem sestanku je bila ponovno potrjena kandidatura nosilca Liste slovenske skupnosti za župansko mesto. Nosilec liste je bil, kakov je znano, gospod Josip Terčon. .SDZ je na tem sestanku postavila formalni predlog, naj bi se mesta v ožjem odboru paritetno porazdelila med SNL in OF, kar so zastopniki OF po daljši razpravi tudi sprejeli s pripombo, da se bodo c-ni vmešavali v izbiro naših kandidatov, kar je v očitnem nasprotju z načeli samostojnosti in nedotakljivosti koaliranih strank, in s tem hoteli diktirati SNL imena oseb, ki naj jih ta predlaga v ožji odbor. SDZ je stala na stališču, da se ne bo vmešavala v odločitve skupine OF, zato tudi ne more pristati na to, da bi se OF vmešavala v odločitve SNL. Tu je padla prva slaba ocena o demokratičnih pojmih OF in obeh njenih novih zaveznikov. Kremeljska obremenjenost je prišla do izraza, ko je OF postavila odločni veto proti kandidaturi v odbor e-nega izmed naših svetovalcev. Tak Malikov veto je seveda za vsako demokratično organizacijo ne samo nesprejemljiv, pač pa naravnost žaljiv. Naši člani so storili to, kar bi storil vsak resnični demokrat, zapustili so sejo. Našim volivcem moramo pri tem sporočiti tudi to, da so se zastopniki OF, SKSZ in NS ves čas seje sklicevali na neke nam neznane in neobstoječe sklepe v Trstu, na podlagi katerih bi moral biti po njihovem občinski odbor dekretiran iz Trsta. SDZ v Nabrežini je doslej prejemala od svojega vodstva v Trstu vedno samo nasvete in nikoli diktatov. Tudi v tem primeru ni bik) drugače, morali pa smo nasvet tržaškega vodstva odkloniti, ker je tako sklenila velika večina naših izvoljenih občinskih svetovalcev. Tako je prišlo do prve seje 00-činskih svetovalcev z znanim izidom, iz katerega je bila razvidna zarota OF, SKSZ in NS proti SDZ, po kateri so kljub sklenjenemu sporazumu in splošno znani kandidaturi g. Josipa Terčona za mesto župana, volili svetovalci OF, SKSZ in NS za to mesto dr. Škrka. To je bil jasen dokaz, da je novi konglomerat OF, SKSZ in NS stremel za enim samim ciljem: odstraniti iz bodočega občinskega upravnega odbora vse svetovalce SDZ ter se tako proti volji ogromne večine volivcev polastiti občine. Tako postopanje mnogi krstijo danes za izdajo. Partijska ozkosrčna in zaslepljena politika diktata je že v tem trenutku predvsem na seji prisotnim občinstvom zadala smrtni udarec lz»olitey župana p Zgoniku 8. julij« ob 20. uri se je sestal novoizvoljeni občinski svet za zgo-niško občino. Do izvolitve župana je predsedoval občinski svčtnik Stanislav Bri-ščik, ki je prejel pri volitvah naj-večje število preferenčnih glasov. •Pri volitvah je bil že pri prvem glasovanju izvoljen za župana Vladimir Obad iz Saleža, ki je prejel 11 glasov. Bivši kominformistični župan Pirc je prejel 1 glas, 3 glasovnice so pa bile prazne. Nato je občinski svet izvolil Justa Vodopivca in Josipa Miliča 'a odbornika. Oba sta pristaša SDZ. Vsak od njiju je prejel po 11 glasov, štiri glasovnice so pa bile prazne. Za namestnika pa sta bila izvoljena Vladimir Cibic in Ivan, j-prave. Ce pa je italijanska skupina izostala iz sedanjega občinskega sveta, ni to naša zasluga, ampak posledica uvedbe novega volilnega zakona, proti kateremu smo mi protestirali. Ozirali pa se bomo 'j-di na to skupino in uvaževali njene potrebe in zahteve, v kolikor bodo utemeljene in nam predložene.« Zupanov predlog o zahvalni izjavi njegovemu predhodniku Otonu Kralju je bil sprejet s 15 glasovi. Tedaj se je oglasil dr. Skrk in rekel: »Terčon je trdil, da je le e-na skupina izpadla iz ožjega odbora. Lista slovenske skupnosti je bila sestavljena iz štirih skupin, od katerih so tri izpadle iz ožjega odbora. Izpadla je torej večina. Naši volivci niso dali svojih glasov, da bi se izvoljeni kandidati pogajali s kominformisti. V imenu svoie skupine izjavljam, da se bomo držali programa, za katerega smo šli v volilno borbo.« Odgovoril je župan Terčon, ki je izjavil: »Mi smo napravili to, v kar smo bili prisiljeni. Obrazložitev tega je pa vprašanje politične prirode in ne spada na sejo občinskega sveta.« Na trditev dr. Škrka, da predstavljajo izpadle tri skupine večino, je menil svet. Floridan, da s\ je treba ogledati samo številke, ki so jih posamezne skupine prejele na volitvah leta 1949, pa bo stvar vsakomur jasna. V ostalem je pa opozoril na star slovenski pregovor, ki pravi: »Kdor drugemu ja- mo koplje, sam vanjo pade!« Svetnik Marizza je izjavil, da je bila nekoč funkcija župana častna funkcija, danes je pa to težko in odgovorno delo, ki zahteva celega-moža. Dr. Skrk je nato hotel prečitati resolucijo, ki jo je pripravil. Zupan je spričo pozne ure menil, da bi mu resolucija morala biti prej predložena in nato sprejeta na dnevni red, toda ne glede na to je sodil, da bi morali citati, ohravna-vati in sklepati o vseh resolucijah, ki jih imajo tudi drugi v pripravi, če bi hoteli vzeti v obravnavo njegovo resolucijo. Ker je večina občinskih svetnikov soglašala z županovim mnenjem, je bilo obravnavanje resolucij odloženo na prihodnjo sejo. Obletnica požiga Narodnega dom? 13. julija obhajamo tržaški Slovenci 32. obletnico požiga Narodnega doma. Odbor'za osrednji slovenski kulturni dom v Trstu pripravlja za to priliko javno proslavo pred hotelom Regina. Članek, posvečen tej obletnici, objavimo prihodnjič. Letovanje SDD na Repntabcu Slovensko dobrodelno društvo bo tudi letos priredilo v mesecu avgustu počitniško kolonijo za otroke na Repentabru. Prijave se sprejemajo na sedežu društva v ulici Machiavelli štev. 22-11 od 9. do 12. ure in popoldne od 16. do 19. ure. DAROVI: V počastitev spomina nepozabnega 'Ninota daruje družina^ Flajban 100.000 lir za SDD v Trstu, 10.000 lir za SPM, 10.000 lir za SDZ, 10.000 lir za AK Jadran, in 10.000 lir za SHPZ, Rimska jesta. V počastitev spomina pok. Nino-ta 'Flajbana darujejo za SDD; 2.000 lir Edi Furlan, 2.000 lir 1-van Panjek, Anton Magajna 500 lir in družina Novak 1.000 lir. Vsem darovalcem prisrčna hvala! SLUŽKINJO. POŠTENO, VESCO VSEH HIŠNIH DEL SPRE J MB SLOVENSKA DRUŽINA. Naslov na upravi lista. Odgovorni urednilc: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Pr. N. GIGLI A Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERC1ALE 10-11., TEL. 31-813 Krojaftka delavnica za dame in motke odlikovana na Milanski razstavi ttopoU Podpornih TRST- ULICA ORIANI št. 9-11 Ima na zalogi blago xa obleke oseh orst po ugodnih cenah DODA Skupina solastništev Gruppo condominio ULICA S E 1,8 M IT T DODA (Pomiana) GRADBE STANOVANJ Z 2-3-4-5 PROSTORI S CENTRALNO KURJAVO, KOPALNICO IN DVIGALOM. ALDISIJEV NAČRT - ODPLAČILA NA OBROKE - KRASEN RAZGLED NA MORJE. -IZROČITEV 30. DECEMBHA 19S2-Predbeležbe pri Soc. IIMMOBILIARE LOMBARDO VENETO TRST - Ulica Torrebianca 28 - Telefon 31-940 zn BIRMO Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri Urai*na>> »latama ex Nordio, ul. Roma 10