su&a mesolpo 28 Dta, M taoiemstvo 40 Dio.
Urednlštro: UubSaaa, Knaffijcva rfca L Tefcfaa Mer.
3122, 3123. 3124, 3128 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. TefcJoa it 440.
C«flai Koceoora oL I. Telefo« K«rr. 190. BofcopM m m vračajo. ■ Oglasi po tarif a.
L)ubljana. torek 4. junija 1929
Cena 2 Din
IkrarnlStvo« Ljubljana, Prešernova 4 84.
Telefon it. 3122, 3123, »124, 3125, 3126. laseratnl oddelek: Uubljaua, Prešernov
ulica 4. Telefon §t 2492. Podružnica Maribor: Ateksamdrova ees»
št. 13. Teiefoo št <55 Podružnica Celje: Kocenova alica It S.
Telefon St 190 Računi pri cjpSt 6et savodih: LJubljana ž*. 11.842; Praha čisio 78.1S0; Wie» Nr. 105-241.
Ljubljana, 3. junija.
Skoro celo pomlad so trajala repara-ciiska pogajanja v Parizu. Po često burnih debatah, po trenutkih, ko so pesimisti sodili, da je vsega konec, ko so nekatere delegacije ie pripravljale prtljago za odhod, se je vendarle posrečilo najti rešitev. Najboljše znamenje, da je zdaj že vse v redu, je odpo-tovanje g. Pierponta Morgana, ameriškega izvedenca in milijarderja. Edina še nerešena točka je belgijska zahteva, da se v novi reparacijski načrt ustavi tudi nemška odškodnina za marke, ki jih je Nemčija med okupacijo prisilno vrgla v promet v Belgiji. Po najnovejših poročilih pa je z gotovostjo pričakovati, da se zaradi te zadeve reparacijska konferenca, ki je prebrodila čisto drugačne težave, ne bo razbila v zadnjem trenutku. Zdaj se v hotelu »Juriju V.« že izdeluje končna redakcija poročila, ki pride pred plenarno sejo prihodnje dni. Verjetno je. da bodo delegacije še pred koncem tedna podpisale poročilo, s čimer bo pariška konferenca strokovnjakov tudi formalno zaključena. Potem bodo imele besedo zopet prizadete vlade, ki bodo končnoveliavno sklepale, ali sprejmejo v izvedeniškem poročilu dosežem kompromis ali ne.
Vlade so si, kot je znano, iz vsega začetka ohranile popolnoma svobodne roke napram posvetovanjem veščakov prav tako kot svojčas, ko se ie izde loval Dawesov plačilni načrt. Toda, kakor tedaj, tako tudi sedaj ne bodo mogle preiti preko soglasnega sklepa izvedencev glavnih prizadetih držav in več kot verjetno je, da bo v Parizu doseženi rezultat obveljal kot meddržavna pogodba.
Kakšen ie pariški sporazum? Zelo zadovoljen ni z njim nihče, kar je pri kompromisih, kjer mora vsak popušča ti. pač razumljivo. Nemško časopisje je popolnoma v svoji vlogi, ko razglaša, da prevzema Nemčija pretežko breme, ki ga ne bo mogla prenašati, če zavezniki ne omogočijo zboljšanja nemškega gospodarstva. Navdušeni pa tudi ne morejo biti upniki, ker jim je zajamčeno dokaj manj kot bi dobivali po Dawesovem plačilnem načrtu, ki je dosedaj brezhibno funkcijoniral.
Objektivni opazovalec mora pa ugotoviti naslednja dejstva: Nemško breme je izdatno olajšano. Dočim bi morala po Dawesovem načrtu plačevati Nemčija letno po 2 in pol milijarde zlatih mark — prihodnja leta celo po par sto milijonov več — bodo znašali plačilni obroki Youngovega načrta le 2050 milijonov, prva leta celo dokaj manj. Na vsak način prihrani Nemčija čez pol milijarde na leto. Nemčija pa je dosegla ne samo zelo ugodno revizijo Davvesovega načrta, marveč je s pomočjo Amerike izdatno znižala zavezniške zahteve na tej konferenci, ki so že same po sebi bile precej skromnejše. Kar so zahtevali zavezniki v svojem aprilskem memorandu, bi predstavljalo danes vrednost 39 in pol milijarde zlatih mark. Schacht je v svoji fumcz-ni spomenici ponujal 27 in pol milijarde, Youngova plačila pa predstavljajo današnjo vrednost 36 in pol milijard.
Drugi uspeh za Nemčijo je to, da sedaj ve ne le, koliko bo morala plačevati na leto, marveč tudi. koliko časa bo plačevala. Dawesov načrt pa ni določil, kdaj ugasnejo nemške reparacijske obveznosti. Sedaj bo nemško gospodarstvo v stanu pravilno kalkuli-ratj, kar je gotovo neprecenljive koristi. Tretja, morda največja pridobitev za Nemčijo pa je dejstvo, da more sedaj z gotovostjo računati na skorajšnjo ln popolno izpraznitev zasedenega Po-renja. V Youngovem načrtu sploh že ni več predvidena nobena postavka za vzdrževanje zavezniških okupacijskih čet. Končno bo dosegla Nemčija s sprejemom pariškega kompromisa ne le svojo teritorijalno integriteto, marveč tudi svojo gospodarsko in finančno samostojnost, ker odpade neposredno jamstvo industrije in državnih železnic.
Zavezniki, med njimi naša država, imorajo doprinesti na žrtvenik sporazuma nove, težke žrtve. Nemške reparacije, ki štejejo kot važna postavka v državnih proračunih, so se močno znižale. Največji del pojde itak v Ameriko in Anglijo kot odplačilo za medvojne dolgove. Na prave reparacije za obnovo opustošenih dežel pride mnogo manj nego po Davvesovem načrtu. Dobro pri vsem je vsaj to, da se :ii iz-premenil razdelitveni ključ v škodo manjših upnic in da se je odgodih zahteva po pritegnitvi »osvobodilnega dolga« nasledstvenih držav v nemški reparacijski načrt.
Upajmo, da ne ostanejo težke žrtve zaveznikov brez haska in da začenja s pariškim sporazumom nova, boljša doba med Nemčijo iij njenimi bivšimi nasprotnicami. Pariški kompromis bo dosegel svoj pravi namen, če pride z njim do končne likvidacije vojne dobe in če prinese vsem narodom tako za-željeno ero miru, varnosti in medseboj^ nega zaupanja.
Skupen zakon o podaljšanju amandmanov
Amandmani starih finančnih zakonov, v kolikor niso v zvezi z izvedbo proračuna, ostanejo v veljavi za nedoločen čas
Beograd, 3. junija, p. Na predlog finančnega ministra je kralj podpisal zakon o spremembi čl. 76 finančnega zakona za leto 1929.-30. Zakon se glasi:
§ 1. Odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, ki se nanašajo na izvedbo proračuna in ki so bile v veljavi do 31. marca 1929., a prenehajo veljati s 1. avgustom 1929. Ne prenehajo pa veljati in torej veljajo še nadalje naslednje odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah:
a)	Odredbe, s katerimi so obstoječi zakoni spremenjeni, ukinjeni, dopolnjeni aH raztolmačeni.
b)	Odredbe, na podlagi katerih so izdane razne uredbe, pravilniki in eventualne spremembe.
c)	Odredbe, s katerimi se odobrava-
jo rešenja resornih ministrov in ministrskega sveta, ako niso dosedaj spremenjene, ukinjene, odnosno ako jim ni že potekel rok veljavnosti.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novinah<«.
Kakor smo že poročali, je ministrski svet na svoji zadnji seji sklenil, da morajo resorni ministri vse one določbe bivših finančnih zakonov, o katerih smatrajo, da bi morale ostati še nadalje v veljavi, izdati v posebnih zakonih. Ker vsebujejo razni finančni zakoni v svojih amandmanih ogromen zakonodajni materija! iz vseh področii državne uprave, se ta revizija ne da izvršiti preko noči. Zato je vlada izdala sedaj poseben zakon o pavšalnem podaljšanju vseh teh amandmanov do končne zakonske regulacije dotične marerije.
Svečana otvoritev konference za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Poljsko
Programatičen otvoritveni nagovor zunajega ministra dr. Ku-manudija — Potreba čim ožjih stikov med obema državama Danes prične konferenca z meritornim delom
Beograd, 3. junija p. Danes dopoldne se je vršila v slavnostni dvorani zunanjega ministrstva svečana otvoritvena seja jugoslo-vensko-poljske trgovinske konference, ki bo razpravljala o sklenitvi trgovinske pogodbe med Poljsko in Jugoslavijo. Poljski delegaciji načeluie poljski poslanik v Beogradu dr. Babinski. V delegaciji ie tudi državni podiajnik poljskega trgovinskega ministrstva dr. Doležal.
Konferenco je otvorl zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi, ki je po pozdravu obeh delegacij naglašal v svojih izvajanjih veliko važnost teh pogajanj za učvrščenle medsebojnih prijateljskih odnošaiev med Jugoslavijo in Poljsko. S sklenitvijo trgovinske pogodbe naj se definitivno regulirajo vsa gospodarska vprašanja. Sedanja trgovinska pogodba je bila sklenjena 1. 1923 in je bolj provizornega značaja, ker je bila sklenjena v času, ko je bilo gospodarsko življenje še zelo desorganizirano in ni bilo mogoče predvidevati gospodarskega razvoja za dališo dobo. Danes so razmere že skoraj docela drugačne in naloga nove pogodbe je baš v še tesnejšem skupnem sodelovanju. Doslej se je vršila medsebojna iz-
menjava produktov preko posredovalcev, ki jih bo treba sedaj po možnosti izločiti in navezati direktne stike med našimi in poljskimi gospodarskimi krogi. Povojna trgovinska politika je komplicirana zaradi mnogostranskih omejitev in zabran v trgovskem prometu. Te omejitve nai se skrčijo v medsebojnih odnošajih med Poljsko in Jugoslavijo na minimum, da se na ta na* čin omogoči kar najširši razmah gospodar skih stikov med obema državama. Velike so sicer težkoče, ki jih bo treba premostiti, ni pa dvoma, da bo ob dobri volji in medsebojnem zaupanju dosc5':i povolien uspeh.
Za lepe pozdravne besede se ie v imenu poljske delegacije zahvalil poslanik g. babinski, povdarjajoč, da bodo medsebojne simpatije in globoko prijateljstvo med obema slovanskima narodoma in državama, ki ju vežejo nešteti skupni interesi, pripomogli odstraniti vse ovire, in uverjen ie, da bo delo kronal popoln uspeh. Svečana seja je bila s tem zaključena, jutri pa se sestaneta obe delegaciji k redni seji, na kateri bo razdeljeno delo in bodo izvoljeni posamezni pododbori.
Naša delegacija za Madrid
Načeloval ji bo dr. Kumanudi, katerega bo v Beogradu nadomeščal minister dr. Mažuranič
Beograd, 3. junija, p. Našo državo bo zastopal na zasedanju Društva narodov, ki prične 6. t. m. v Madridu, kot prvi delegat zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi. Nadalje bodo v naši delegaciji naš stalni delegat pri Društvu narodov dr. ilija Su-menkovič in direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Konstantin Fotic. Dr. Kumanudi odpotuje v Madrid v sredo popoldne ob 4. v spremstvu svoje soproge. V Švici se bo sestal z dr. Marinkovičem, čigar
povratek pričakujejo v Beogradu za 10. t. m. Dr. Ktrmanudiia bo za časa njegove odsotnosti zastopal minister trgovine dr. Mažuranič.
Beograd, 3. junija, p. Dr. Kumanudi, zastopnik zunanjega ministra, je bil danes popoldne sprejet od kralja v daljši avdijenci. Njegova avdijenca je resornega značaja ter je v zvezi z zasedanjem Društva narodov, na katerem bo dr. Kumanudi zastopal našo državo.
Naša vojna mornarica v Tunisu
Bizerfa, 3. junija, p. Tuniški beg je da* nes dopoldne sprejel v palači Marši po« veljnika naše vojne mornarice, admirala Pričo in mornariške oficirje, ki poveljuje« jo naši floti.
Svobodna skladišča ob Jadranu
Sušak, 3. junija, n. Semkaj je prispela komisija, ki ima nalogo, da uredi vpraša* nje svobodnih carinskih skladišč ob Ja* dranu. V komisiji so pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnetič. generalni direk* tor carin dr. Šmid in oddelni šef financ* nega ministrstva Lazica. Komisiji je bil stavljen na razpolago carinski parnik Ko« sovo. Komisija bo pregledala vse v poštev prihajajoče objekte.
Ministerski zastopniki od maturah na sredmih tehničnih šolah
Beograd. 3. .juniia p. Minister sa trgovino in industrijo 5e imenoval za od,poslance ministrstva •pri zakMuanlfo izpitih na srednjih tehn;6nih šolah v LiuMijani nniv. piroi. dr. Jaroslava Foersterja, v Zagrebu arhitekta Edo Schfrna. v Splitu /nž. Kamrla Tomčiča, v Saragevu Pobrislava Rako-nja in v Beogradu dr. Dra.goljuba Jovanoviča
Bilanca »Jadranske dovidbe«
Sušak. 3. jumija n. 24. t. m. se bo vršil obJni zbor" »Jadranske pkvvidbe*. Bilanca izkazuje 54S.641 dinarjev čistega dobiSka. Ker pa je lanska bilanca zakiffuffiUi z velikim deficitom, ie tudi na letošnjo bilanco prenesena izguba v znesku 701.452 dinarjev.
Obiava cestnih pravilnikov
Beograd, 3. junija, p. Današnje »Službe* ne Novine« objavljajo in obenem uveljav* Ijajo uredbo o državnih cestah, izdano na osnovi čl. 26 zakona o državnih cestah, nadalje uredbo o službenih odnošajih in prejemkih cestnih nadzornikov in cestar* jev. Istočasno objavljajo »Službene Novi* ne« pravilnik o trasi ran ju iti sestavi načr* tov za nove državne ceste.
Razprava proti Puniši Račiču
Beograd, 3. junija, p. Zaradi praznika se danes razprava proti Puniši Račiču ni nadaljevala. Jutri bodo branitelji nadalje* vali svoje govore. Najavljenih je še 30 odvetnikov, računa pa se, da bodo njiho* vi pledojeji končali najkasneje v četrtek. Razsodba bo objavljena v soboto ali pa začetkom prihodnjega tedna.
Prihodnja razprava pred Državnim sodiščem
Beograd, 3. junija p. Dne 8. t. m. se bo vršila pred Državnim sodiščem za zaščito države razprava proti zagrebškemu peku Stjepanu Srem-skemm in njegovemu pomočniku Petru Bariču. ki sta obtožena po 61. 1. zakona o zaščiti države zaradi komunistične propagande. O priliki neke hišne preiskave so namreč našli pri obeh kom>unwti6ire brošure in letake, ki sta jih imela pripravljene za razpečavanje.
Izlet Jadranske straže v Rumunijo
Beograd. 3. Junija p. Jadranska straža pripravlja za Vidovdan skupen izlet svojih članov v Rurmun'^0. Izlet bo trajal tri dni in je namenjen medsebojnemu spoznavanju.
Angleški konservativci za ustanovitev meščanskega bloka
Laburisti naj bi samo upravljali, vladati pa bi jih blok ne pustil
Liberalci niso zadovoljni s tako konservativno politiko
London, 3. junija s. Konservativna	;	delavsko stranko, ki je postavila na
s ranka je ze pričela razprave o vo-	I	program aktivno mirovno politiko s
lil.nem .	Chamberlain, Churchill,	i	popolno izpraznitvijo Porenia, obnovo
Dirkenliead in Ballour zahtevajo, naj	I	diplomatskih odnošaiev s sovietsko
se takoj uvedejo pogajanja z liberalno stranko za ustanovitev meščanskega bloka. Ta blok naj bi imel sprva samo nalogo, da bi zadrževal delovanje delavske vlade, da bi socijalisti samo upravljali, ne pa vladali. Iz te taktične protisocijalistične obramone skupnosti naj bi izšla tekom prihodnjih mesecev zveza meščanskih strank za nove volitve, ali celo zveza za fuziio meščanskih strank.
V nasprotju s tem pa poroča »Daily Express«, da je Lloyd George priporočal, naj bi liberalci ne podpirali konservativcev. Vsak poizkus liberalcev preprečiti svojim pristašem podpirati
Rusijo in uspešno politiko proti brezposelnosti. bi imel za posledico razcepitev liberalne stranke. Lloyd George bo še tekom tega tedna sklical liberalne voditelje na oficijelno sejo, kier bo določeno stališče stranke.
London, 3. junija, a. Po poročilih kon* servativnih kiogov misli predsednik angle« ške vlade, Baldwin v kratkem najaviti ostavko konservativnega kabineta. Novi kabinet bo sestavil najbrže voditelj de* lavske stranke Ramsav Macdonald, ker ie Baldwin odločno zavrnil ponudbo liberal* ne stranke, da bi v novem parlamentu podpirala konservativno vlado.
Velika vohunska afera na češkoslovaškem
Štabu kapetan Falout je prodajal važne vojaške listine v Nemčijo — Oblasti tolažijo ogorčeno javnost, da je izdajal le manj
važne stvari
PraJta, 3. iuniia gh. Vsa češkoslovaška javnost ie pod vtisom špijonske afere v korist Nemčije. Listi pišejo o novi Redlovi aferi. Šele danes popoldne so smeli objaviti ime častnika, ki ie zapleten v to afero. Gre za kapitana generalnega štaba bivšega avstrijskega dalje služečega narednika Jaroslava Falouta, ki je bil sicer na podrejenem mestu kot pomožna pisarniška moč v generalnem štabu in eksponiran v Škodvih tovarnah. Falout ie vzdrževal dobre odnošaje z vsemi oddelki ministrstva narodne obrambe in generalnega štaba. Živel je zelo skromno in je imel z ženo in otrokom le majhno stanovanje v podnaiemu. Šele pred kratkim so opazili, da je pričel izdajati večje vsote denarja. Imel je tudi ponarejen potni list na ime Friedlander. iz česar sklepajo, da je imel pomagače. Za svoje posle je dobival ogromno nagrado 8000 mark mesečno.
V nasprotju z raznimi alarmantnimi vestmi povdarjaio uradna mesta, da o kakšni češkoslovaški Redlovi aferi ne more biti govora. Listine, ki iih je kradel Falout niso biie tako važne, kakor se splošno sodi. Mobilizacijski načrti sploh niso bili ukradeni in do najbolj zaupnih listin Falout ni imel dostopa. Zaposlen je bil v pisarni, kjer so razmnoževali razne važne listine, zaradi česar mu je bilo mogoče, da si ie preskrbel prepise. Razen teh prepisov pa se ie Falout polaščal nezakonitim potom tudi važnejših, do katerih je prišel s ponarejenimi k'iuči Kdo mu je ključe preskrbel ni znano, ven. dar je gotovo, da je imel pomagače. Kljub temu. da je opetovano potoval v Nemčiio obiasti dolgo niso opazile na niem ničesar sumljivega. Šele v zadnjem času. poseiro pa pri zadnjem odhodu so ga strogo nadzirale, prišle pa so mu na sled čisto slučajno. P-i svojem zadnjem poletu v Draždane je
pozabil Falout svojo aktovko z vojaškimi dokumenti v čakalnici in je iz Draždan telefoniral ponjo. Ker so bili med tem že preiskali aktovko, so mu odgovorili, da le shranjena pri vratarju zrakoplovne družbe. Ponoči se je mož res pripeljal z avtomobilom iz Draždan po aktovko, toda policija ie bila že v zasedi in ga ie aretirala. Aretiranega Falouta stalno zaslišujeio in je vohunstvo že priznal. Podrobnosti se zaradi nadaljnega poteka preiskave drže strogo tajno in časopisje sme objavljati le uradna obvestila.	,
Danes je bila aretirana tudi Faloutova žena, ki ie rodom Nemka in ne razume češkega lezika. Kakor izgleda, so ii bili posli njenega moža neznani. Ministrstvo za narodno obrambo je izdalo danes ekspoze, v katerem zanika, da bi bile ukradene listine izredno velikega pomena.
Afera je izzvala v političnih krogih veliko presenečenje. Že na jutrišnji seli senata in poslanske zbornice bodo vložene interpelacije in tudi v obrambnih odborih obeh zbornic bodo stavljena ministru za narodno obrambo Udržalu vprašanja o tei aferi.
Še ena afera na Češko-
slovaškem
Praga, 3. junija, gh. Večerna izdaja »Na* rodnih listov« poroča, da je bila v financ* nem ministrstvu odkrita afera, zaradi ka* tere so bili že danes aretirani štirje urad* niki. O podrobnostih se zaenkrat čuva stroga tajnost, tako, da še ni znaio, ali gre za poneverbe ali podkupovanja. Do* sedaj je bilo zaslišanih 30 uradnikov fi* nančnega ministrstva. List zatrjuje, da gre najbrže za velike poneverbe. Mahinacije so se vršile v oddelku za revizijo premo* ženjskih oddaj, davkov in carinskih do* hodkov. Do sedaj ugotovljena škoda pre« sega 200.000 Kč.
Pred podpisom poročila o sklepih reparacijske konference
Belgijska zahteva po odškodnini je vzporednega pomena — Italija bo znatno pridobila po novem načrtu
merodajnem mestu ugotavlja, da so nemški delegati sklepali popolnoma samostojno in da niti vlada niti druga mesta ali osrbnosti
Pariz. 3. junija, s. Včeraj popoldne so prejele delegacije prvi osnutek poročila, ki ga bodo sedaj proučile, da se sestavi končno-veljavno besedilo zaključnega poročila. Vprašanje, ali bo poročilo podpisano skupno ali samo od gotovih delegacij, zavisi od rešitve belgijskih zahtev glede okupacijskih mark izven ureditve reparacij. Vsekakor je gptovo, da bo poročilo podpisano še pred koncem tega tedna. V ostalem sta Amerika in Japonska izjavili, da nista intereeirani na vprašanju belgijskih mark. Kakor se zdi, se tudi angleška delegacija ne bo priključila francosko - belgijskim zahtevam. _ Poročilo bo objavljeno v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Spričo časopisnih vesti, ki so deloma izšle tudi v inozemstvu, se na
niso skušale kakorkoli vplivati nanje.
Pariz, 3. junija, s. Po novem dogovoru držav - upnic o razdelitvi nemških plačil po Youngovem načrtu, ne bo Italiji, kakor poroča sCorriere della Serac, zagotovljeno samo popolno kritje njenih dolgov napram Ameriki in Angliji, temveč tudi prinos za stroške obnove. Ta prispevek bo pomenil v anuitetah, ci jih kapitalizacija se bo vršila po 5 in pol odstotka, vrednost približno 3 milijarde lir. Delež Italije po Dawe«ovf>m načrtu pa bi ji omogočil komaj popolno kritje vojnih dolgov.
Nemčija o svojih reparacijskih obveznostih
Vprašanje se bo razpravljalo na posebnem zasedanju parlamenta _Prometni minister o reparacijskih dajatvah nemških
železnic
Berlin. 3. junija a. Danes se je pričelo zopet zasedanje nemškega državnega zbora. ki je bilo prekinjeno za 14 dni zavoljo binkoštnih počitnic. Na današnji seji je bila z večino glasov odklonjena zahteva nemških nacijonalcev, da mora vlada takoj podati poročilo o poteku pariških reparacijskih pogajanj in se izjasniti o korakih, ki jih misli podvzeti v Madridu v zaščito nemških manjšin. Zaradi pred'oga nemških nacijonalcev se ie sestal tudi stareišinski svet v parlamentu zastopanih strank, na katerem so predlagali zastopniki večinskih strank, da naj se razpravlja reparacijsko vprašanje na izrednem zasedanju nemškega državnega zbora zajedno z vprašanjem zavarovanja proti brezposelnosti in o rešitvi težke poljedelske krize, ki tare danes nemškega kmeta. To izredno zaseda..ie naj bi se vršilo v prvih jesenskih mesecih.
Berlin, 3. junija a. Nemški prometni minister dr. Stegervvald je na današnji seji proračunskega odbora nemškega državnega zbora obširno poročal o materijalnem in finančnem stanju nemških železnic. Poročilo je bilo zera obširno in je minister govoril preko 4 ure. V poročilu .ie navedel, da morajo nemške državne železnice oddajati za plačevanje reparacij in podpiranje notranjega proračuna čez 1100 milijonov mark. Na temelju sklepa reparacijske konference se bodo zvišale te dajatve še za 660 milijonov mark. Zaradi tega bo moralo ministrstvo za promet ukreniti različne korake, da omogoči plačevanje te velike vsote za dolga desetletja naprej, s čimer bodo morali v kratkem računati nemški gospodarski krogi, ki se morajo pač zavedati, da bo Nemčija še dolgo časa morala plačevati zmagovitim državam milijarde.
^UlliU
*XJTRO« Sf. 128
To rele, 4. VT. 1929
Dva pomembna jubileja v Zagrebu
Proslava stoletnice rojstva Franja Račkega — 25 letnica Save-
za hrvatskih industrijcev.
Porotne obravnave
V Zagrebu so proslavili v nedeljo dva jubileja, ki nasta važna samo za Hrvate, temveč za vse Jugoslovene. Jugoslovenska akademija je proslavila stoletnico rojstva svojega prvega predsednika, slovitega zgodovinarja in javnega delavca Franca Račkega, ki je bil desna roka velikega Strossmaver-ja. Istočasno se je vršila v veliki dvorani zagrebške borze slavnostna skupščina Save-ia hrvatskih industrijcev, ki je obhajal v nedeljo 251etnico svojega obstoja. O obeh prireditvah je poročal že »Ponedeljek«, danes hočemo navesti samo nekatere zanimive podrobnosti.
Proslava Račkega
Spominska svečanost jugoslovenske akademije se je vršila v impozantni, bogato okrašeni avli akademijine palače na Znnjev-cu. K njej so se zbrali poleg predstavnikov jugoslovenskih kulturnih organizacij tudi zastopniki Poljakov, Bolgarov in Čehoslova-kov. Češko akademijo iz Prage je zastopal njen podpredsednik Juri] Polivka, Poljsko akademijo iz Krakova prof. dr. Kazimir Nitz, Bolgarsko akademijo iz Sofije pa prof. dr. Vazilj Lazarski. Osebno je bil navzoč predsednik Srbske akademije v Beogradu dr. globodan Jovanovič.
Splošno pozornost je vzbujalo dejstvo, da sta pri vsej proslavi zagrebška in beograjska akademija nastopali kot enota. Proslavo ie vodil protektor Zagrebške akademije uad-Ikof dr. Bauer, ob njegovi strani pa sta bila predsednika Zagrebške in Beograjske ^akademije dr. Slobodan Jovanovič in dr. Gavra Manojlovič. Tudi na grob Franja Račkega sta obe akademiji položili skupen venec m v imenu obeh institutov je govoril samo eden govornik dr. Gavra Manojlovič.
Popoln uspeh velesejma
Nedeljski rekorden poset ljubljanskega ve lesejma je uspeh, na katerega ie velesejm-ska uprava v resnici lahko ponosna. Nieno propagandno in organizatorično delo za zbližanje producentov in konsumentov, ki Je prvi pogoj za napredek našega gospodarstva, je bilo v nedeljo deležno bogatih sadov. Odkar stoji naš velesejem ie bil samo enkrat za časa inflacijske dobe zabeležen tako velik poset kakor v nedeljo, ko se Je na razstavišču iz vse Sloveniie in Tudi jiajoddaljenejših pokrajin naše države zbralo okrog 20.000 ljudi. Navzlic ogromnemu navalu pa je vse poteklo brezhibno. Celo glede prenočišč ni bilo nikakih nritožb, kar Je pripisati dobri organizacij velese.imskega stanovanjskega urada, ki je fmei poleg skup nih prenočišč in številnih prenočišč v privatnih hišah na razpolago tudi spalne vagone na kolodvoru.
Že dopoldne so prispeli na velsejem tru-inoma posetniki iz ljubljanske okolici in ostale Slovenije, predvsem kmečki gospodarji, ki so se živahno zanimali za razstavljene kmetijske stroje v pogona, za perut-ninarsko razstavo in pa za razno kmetijsko orodje. V prvih popoldanskih urah Pa je bil dotok občinstva tako močan, da ie bili ve-lesejmska uprava prisiljena postaviti pri glavnem vhodu tretjo blagajno. Proti večeru je bila zlasti na veseličnem prostoru tako huda gneča, da se je promet od časa do časa kar ustavil. Vse veleseimske restavracije so bile do zadnjega kotička zasedene. Ljudje so odhajali, prihajali pa so vedno novi in šele pozno v noč so se polagoma raz-Sli.
Kupčija na velesejmu se prav dobro razvija. Zlasti razstavljalci kmetijskih in gospodarskih strojev ter raznega kmetijskega orodja so doslej napravili prav lepe kupčije. Tudi razstavljalci drugih strojev, kakor strojev za mesarsko obrt. za sedlarstvo, za obdelovanje lesa in tekstilnih strojev so s kupčijami prav zadovoljni. Lepe knpčijske uspehe beležijo tudi naši mizarji, ki so dobili številna naročila predvsem od interesentov izven Slovenije.
Včeraj si ie ogledal naš velesejem tudi avstrijski poslanik v Beogradu in pooblaščeni minister P I o e m i e s, ki ie prispel iz Beograda v Ljubljano z izrecnim namenom, ogledati si to našo gospodarsko reviio ln ki ie bil navdušen nad vzorno razstavo, češ da kaj takega ni pričakoval. Izredno velik je bil v zadnjih dneh skupni poset šol. Samo v soboto Je obiskalo velesejem 19 raznih šol. Za danes pa je najavljen obisk zagrebške trgovske visoke šole pod vodstvom profesorjev. Tekom tedna bodo prispeli tudi funkcijonarji zagrebškega velesejma, da si ogledajo ustroj in organizacijo našega velesejma.
Velesejmska uprava Je včeraj prejela pismo, v katerem se kmet. minister dr. Fran-ge? oprošča, da ne more posetiti letošnje velesejtnske prireditve ter želi našemu velesejmu najlepši uspeh. Številne čestitke ie prejel naš velesejem tudi od raznih gospodarskih korporacij in Institucij.
Dolarska ^princesa" v Vojvodini
Subofica, 3. junija, p. V Črnem Brdu pri Subotici se je že delj časa govorilo, da kradejo na tamošnji pošti dolarje iz pi» 6em ameriških izseljencev. Policijske obla« sti so zaradi tega zadevo tajno zasledo« •vale in ugotovile, da govorice niso brez podlage. Včeraj je bila v Subotici aTeti« rana služkinja črnobrške poštarice Božiča Jalšič v trenertku. ko je hotela zamenjati več dolarskih bankovcev. Pri zaslišanju j« priznala, da sta skupno s poš+arico od« pirali »dolarska« pisma, jemali denar, pis« ma pa zopet zalepili in oddajali naslov« ljencem. Le ona pisma, ki se niso dala za lepiti tako, da bi se ne tvoznalo, da so bila odprta, sta uničili. Jalšičeva je bila obdržana v zaporu, poštarica na je do pri« hoda druge uradnice pod policijskim nad« zorstvom.
Na svečani seji je bil s posebno prisrčnim pritrjevanjem sprejet govor bolgarskega delegata dr. Lazarskega, ki je povdarjal, da se Bolgari s hvaležnostjo spominjajo Račkega, ker je on eden izmed prvih povdarjal potrebo skupnega dela in uiedinjenja vseh južnih Slovanov, vključivši Bolgare. Veliko pozornost je vzbudil tudi globoki govor Slo-bodana Jovanoviča, ki je orisal Račkega kot političnega ideologa jugoslovenske ideje.
25 letnica Saveza hrvatskih industrijcev
Vrhovna organizacija hrvatske industrije je proslavila v nedeljo 231etnico svojega obstoja. Pred slavnostnim občnim zborom se je vršil redni letni občni zbor, na katerem se je predsednik Šandor Aleksander v otvoritvenem nagovoru spominjal smrti Stjepana Radiča, Pavla Radiča in dr. Basarička. Povdarjal je, da je bilo s temi in drugimi dogodki onemogočeno parlamentarno življenje in pozitivno delo v bivši Narodni skupščini Vsa prizadevanja gospodarskih organizacij, da se rešijo najnujnejša ekonomska vprašanja, so ostala brezuspešna. Zato so gospodarski krogi z velikim zadovoljstvom pozdravili manifest Nj. Vel. kralja dne 6. januarja in gledajo v bodočnost z najlepšimi nadami.
Po redni glavni skupščini se je vršila v isti dvorani svečana seja, ki so se je udeležili zastopniki kralja, vlade ter vseh zagrebških vojaških, državnih in samoupravnih oblasti. Predsednik Aleksander je v slavnostnem govoru očrtal razvoj, delo in uspehe Saveza hrvatskih industrijcev tekom 25 let njegovega obstoja. S skupščine je bila
poslana vdanostna ksandru.
brzojavka kralju Ale-
Konduriotis zopet predsednik grške republike
Atene, 3. junija. g. Po svoječasnem sklepu vlade sta se sestala danes dopol« dne ob 10.30 zbornica in senat na skupno sejo, da izvedeta volitve defimtivnega gr» škega državnega predsednika. Proti prvot. nemu sklepu so se volilne seje udeležili tudi rojalisti, ki pa so skupno z republi« kansko unijo in napredno stranko vojnega ministra Kafandarisa oddali bele glasovni* ce. Volilni izid je bil razglašen točno opoldne. Dosedanji državni predsednik admiral Konduriotis je bil z 259 glasovi ponovno izvoljen, pri čemer se 40 članov ni udeležilo glasovanja. Izmed ostalih gla« sov je dobil Ve-izelos 3, Zaimis, Romanos in Papanastasiu pa po enega. Pojutrišnjem bo novi državni predsednik zaprisežen, nakar bo ministrski predsednik Venizelos podal formalno d "misijo celokupne vlade.
Poročilo dr. Beneša o konferenci Male antante
Praga, 3. junija h. Jutri se bosta sestala poslanska zbornica in senat v plenumih in odborih. Zunanji minister dr. Beneš bo podal ekspoze o konferenci Male antante v Beogradu.
Z bombo nad finančni urad
Oldenburg, 3. junija, s. V pretekli no« či je bil izvršen malo pred 3. uro zjutraj bombni atentat na deželni finačni urad. Učinek eksplozije je bil tako silen, da so popokale vse šipe na tem poslopju, na cerkvi, ki stoji nasproti finančnega urada in na poslopju 'eželne hranilnice, ki je oddaljena skoraj ZO m od poslopja dežel, nega finančnega urada. Na poslopju, ki mu je bila namenjena bomba, so se vdrla in skočila iz tečajev vsa vrata. Bomba je bi« la take vrste, da se je razpočila šele ne« kaj časa potem, ko je bila položena. Vsi znaki kažejo, da je bil napad že dolgo pripravljen. Motivi in storilci dosedaj še niso znani.
-*-
Tragična smrt mladega kovača
Hrastnik, 3. Junija
V nedeljo smo že na kratko poročali o smrtni nesreči kovaSkega pomočnika Laz-nika, sedaj pa smo prejeli naslednje podrobnosti:
LJubljana, 3. Junija
Uboja obdolženi Pogačar oproščen
Danes so se zbrali porotniki k poletnemu porotnemu zasedanju. Vsi ti ljudski sodniki so sami kmetje. Med publiko prevladujejo moški, sicer pa je avditorij slabo zaseden.
Porotne razprave je otvoril višji d. s. dr. Kaiser, votirala sta svetnik Kranjc in sodnik Kobal, zapisnikar je bil dr. Bajič. Za državno tožiteljstvo je bil navzoč državni tožitelj dr. Ogoreutz.
Prva razprava se je vršila proti Leopoldu Pogačarju zaradi hudodelstva uboja. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Egon Stare.
Obtoženec Je srednje velik, čvrst fant, zagovarja se mirno in dokaj stvarno. Kaznovan še ni bil.
Iz obtožnice.
Leopold Pogačar je 21-letni sin posestnika v Zlatem polju. Lani na Štefanovo se je šel krepčat v gostilno Matevža Kadtin-ca v Šmartnem, kjer je našel večjo družbo fantov in deklet, med njimi tudi Franceta Koncilijo, s katerim sta si bila v sovraštvu, menda zaradi nekega dekleta. Ko so pili že dalje časa, da so bili že nekoliko vinjeni, sta se jela zbadati Pogačar in Kon-cilija, ki ie vstal in Poldetu prisolil zaušnico. Pogačar je seveda ni mirno spravil, vrnil jo je in je udaril Koncilijo tako močno. da je fant krvavel iz nosa. Navzoči so oba fanta mirili. Pogačar Je vstal in šel iz gostilniške sobe v prvem nadstropju, po stopnicah v vežo, kjer je obstal. Za njim je kmalu prišel Koncilija. ki ie nekaj časa govoril na hodniku s Hančičevo Albino in potem šel v vežo. da bi si očistil z vodo okrvavljeni nos. Pa ga je takoj napadel Pogačar z odprtim nožem in ga sunil v prsa. Koncilija se je zgrudil, pa se je takoj pobral in ruvala sta se no veži. Erzarjeva Cilka ie onozorila Koncilijo. kako krvavi ln fant je odšel iz veže, pa se ie že čer par minut zopet zgrudil in obležal mrtev. Zdravniki so ugotovili, da je Pogačar z nožem prerezal Konciliii pazdušno žilo odvodnico in je fant zaradi izkrvavitve umrl.
Iz zagovora.
—	Ali se čutite krivega?
—	Nikakor ne!
—	Ali niste bili z rajnkim v sovraštvu?
—	Zaradi deklet ne. Pač pa smo morali lani pred njim bežati in od tedaj sva si
nasprotna.
—• Ali mu niste enkrat rekli, naj prinese s seboj koš, da bo nesel čreva domov?
—	Ne, nisem rekel.
—	Kako je bilo v gostilni?
—	Koncilija se je kar dvignil brez vzroka in me udaril. Rekel sem, naj me pusti v miru. Pa me je še enkrat udaril, kar sem mu vrnil.
—	In potem ste šli?
—	Dekleta so mi rekla, naj bom pameten
in naj grem, kajti prihajali so tudi Tuhinj-ci, s katerimi je bil Koncilija v prijateljskih odnošajih.
—	Zakaj ste obstali zunaj?
—	Takoj je priliitel za menoj rajr.kl Koncilija, ki je zakričal: »Ali boš ti crknil, ali pa jaz!«
—	Potem ste ga sunili z nožem?
—	Da, kajti segel je v žep po svoj nož. Da se ubranim, sem ga prehitel.
Dokazi.
Priče so izpovedale večinoma tako. kakor se je zagovarjal obdolženec. Zoretu je Koncilija sam rekel, da bo obdolženca.
Priče so videle Koncilijo, da je šel takoj za obtožencem.
Blaž Zupančič Je videl reko žensko, ki Je držala na stopnicah rajnkega za suknjič, pa se je iztrgal in prvi udaril obtoženca.
Predsednik je zaključil dokazovanje. Senat je stavil porotnikom glavno vprašanje o krivdi uboja in eventualno vprašanje, če je Leopold Pogačar storil svoje dejanje v silo-branu in ta siiobran prekoračil.
Porotniki so vprašanje glede krivde uboja soglasno zanikali, a zaradi prekoračenja silobrana pa z 9 glasovi, nakar je bil Leopold Pogačnik oproščen vsake krivde in kazni.
Razprava Je trajala do 14.
Uboj
Letos na pustno nedeljo se ie napotil popoldne Tone Škerjanec, tesar, rojen v Ljubljani, v vas iz Hruške proti hiši posestnika
ni strani glave povzročene od projektilov lovske puške. V hiši niso našli nobenega strelnega orožja, pač pa je pričala ubita ši pa na oknu, da so bili oddani streli od zunaj.
V sosednji hiši sta stanovali žena rajn kega SS^Ietna Marija Podbregarjeva in njena hči Marija. Zena je živela že več let s Podbregarjem, svojim drugim možem v sovraštvu. Očima je sovražila tudi pastorka Marija. Sprva nista ženski hoteli ničesar vedeti o okoliščinah Podbregarjeve smrti Pastorka je dejala, da je videla Podbregar-ja zadnjič 27. decembra zvečer, ko je nosil vodo od studenca. Iste noči je slišala tudi streljanje, a se zanj ni zmenila, ker se več krat dogodi, da streljajo lovci v bližini hiš. Pozneje je dopustila možnost, da je Pod bregarja ustrelil njen brat, 18-letni Jakob Glavač, sin Marije Podbregarjeve iz njenega prvega zakona. Končno je tudi mati priznala. da je Podbegarja umoril Jakob Glavač. češ. da je bil nanj zelo iezen in da je že dolgo gojil morilske načrte. Sestra je pripovedovala, da je šel Jakob na božič ni večer po bršljan za iaslice ter se precej pozno vrnil domov. Nekaj časa je ležal na peči, potem pa zopet izginil. Kmalu nato je slišala strele in brat se je vrnil v sobo s puško v roki. Že tedaj je slutila, da je streljal na očma.
Jakoba so aretirali in priznal Je takoj, da je ustrelil skozi okno Podbregarja na sveti večer okrog 18. Pristavil ie, da ga Je k umoru nagovorila mati. Tekom preiskave Je Jakob ,ki je po mnenju zdravnikov že od rojstva slaboumen, obširno pripovedoval, kako je mati često govorila, da bi bilo do bro. če bi kdo očma spravil na oni svet. Med takim govorjenjem mu je vedno tudi prigovarjala, da bi bilo najbolje, če bi on to storil. Rekla mu je celo, naj vrže v oči-movo sobo kako pištolo, da bodo ljudje mislili. da se je sam ustrelil. Ko je bil zločin izvršen, je sin materi pripovedoval, kako ga peče vest in dejal je. da bo šel k spovedi. Mati pa mu je spoved odločno prepovedala. Mati je priznala, da je sicer večkrat govorila, kako dobro bi bilo, če bi mož umrl, a da ni sinu nikdar prigovarjala, da za naj umori. Neki sosed Je pričal, da je Podbregarica že pred 6 leti enkrat prišla k njemu na njivo, mu pripovedovala, kako sta se- z možem kregala in tepla, ter rekla: »Ubi ga, pol grunta ti dam, če spraviš to kavro na oni svet.«
Porotniki so Marijo Podbregarlevo spoznali krivim in obsojena je biia na 3 leta težke ječe.
Tatinska brata
Brata 21-letni Franc in 19-letnl Alojzij Banič sta kljub svoji mladosti že znana kot nevarna tatova in je bil zaradi tatvine obsojen Franc že štirikrat, njegov brat Alojzij pa dvakrat. Sedaj sta pred poroto zaradi naslednjih tatvin:
Ko je letos 8. marca gorela v Zavodih koča Marije Janežičeve, si je izbrala tatinska dvojica za svojo žrtev posestnika Stiha !z Ercda, ki je gasil. V njegovi odsotnosti sta ukradla iz njegove hiše pločevinasto posodo s 30 kg masti, zlato uro z verižico, nekaj denarja ter hranilno knjižico na 27.000 Din. Posodo z mastjo sta zakopala na njivi. Pri tem poslu ju je nekdo opazil in ovadil. Tako je prišla tatvina na dan. Brata se zgovarjata drug na drugega in na mater Uršo, češ, da je ona prigovarjala k tatvini.
Kradla sta tudi v zidanici posest. Mlat-koviča v Starem gradu. Našla sta ključ, ki ga je posestnik izgubil, ter se ga pridno posluževala. Od tedaj Je v zidanici vedno po malem zmanjkovalo vino. Popila in odnesla sta ga okrog 4 hI. Hišna preiskava Je odkrila na Baničevem domu mnogo tatinskega plena.
Franc Banič je dobil 18, njegov brat Alojzij pa 5 mesecev težke ječe.
Celje, 3. Junija Danes dopoldne Je pričelo v Celju poletno porotno zasedanje, ki bo trajalo 4 dni. Razpisanih je 9 razprav, in sicer 3 uboji, 4 tatvine, 1 detomor in 1 umor. Danes so se vršile 3 razprave in sicer prva zaradi uboja, druga zaradi detomora in tretja zopet zaradi uboja. Senatu je predsedoval dv. svetnik dr. Kotnik, votanta sta bila d. s. sv. dr. Vičar in dr. Krančič. državni pravdnik
Detomor
Pred porotnike stopi 38-letna samska posestniška hči Antonija Zagoričnikova iz Zaloga pri Št. Petru v Savinjski dolini. Zagoričnikova je 5. maja t 1. porodila na svojem domu v opuščenem hlevu nezakonsko dete moškega spola in ga takoj po porodu prijela za nožice in ga parkrat butnila ob zid, tako da mu je razbila glavico in je bil otročiček takoj mrtev.
V svojem zagovoru pravi obtoženka, da je že od 1. 1927 dalje hodila od časa do časa na delo k sosedu Ivanu š., čigar žena je bila težko bolna. Š. je začel ljubavno razmerje z obtoženko. Posledica je bilo dete, katero je Zagoričnikova zanosila meseca avgusta lani. Š. jo je prosil in rotil, naj ga ne izda kot očeta. 3. maja je Antonijo brcnil konj v desno koleno, zaradi česar v nedeljo zjutraj ni šla, kakor običajno, k maši, temveč je sama ostala doma. Ko so se domači vrnili, so jo začeli popadati porodni krči. Odšla je v opuščeno klet, kjer je porodila in otroka umorila. Okoli glavice mu je ovila cunjo, da ga ne bi videla v obraz. Ko je odhajala iz hleva, sta jo srečala njen brat Vinko in njegova žena, ki sta takoj opazila na travi krvave sledove. Odšla sta v klet. kjer sta našla mrtvega otroka. Brat Vinko je zločin takoj ovadil orožnikom, katerim je obtoženka sprva sicer tajila, nato pa je svoje grozno dejanje v celoti in podrobno priznala.
Detomor je Izvršila predvsem zato, ker ima že 12 let staro nezakonsko hčerko Vido in jo je sedaj bilo sram, da bi kot 37-letna ženska vnovič dobila otroka in sicer z oženjenim.
Porotniki so edino vprašanje glede detomora soglasno potrdili in Je bila Zagoričnikova obsojena na 3 leta težke ječe s poostritvami. Tudi ona se je s kaznijo zadovoljila.
Popoldanska razprava.
Uboj v Spodnji Rečici
Na veliko soboto je popivala v Videčnl-kovi gostilni v Spodnji Rečici večja družba rudarjev, med katerimi se je nahajal tudi pokojni Anton Grčar. Po policijski uri je družba pokojnega Grčarja odšla proti Dra-kslerjevi gostilni. Ko se je del Grčarjeve družbe približal tej gostilni, je naletel na obtoženega Ernesta Dornika. 23-letnega rudarja iz Hude jame pri Laškem, ki se je nahajal v družbi nekega Raka. Med fanti se je nenadoma vnel prepir, med katerim je Rak zaklical: »Dobil sem štih.« V tem pa je že Dornik s 4 prste debelim oklesa-nim kolom planil proti mirno stoječemu Gr-čarju in ga udaril po glavi. Grčar je po prvem udarcu skušal pobegniti, toda Dornik ga je zadedoval in ga z več udarcf pobil na tia. Še na tleh ležečega Je tako pretepa! s kolom, da se mu je ta zlomil v roki.
Pokojni Grčar je še sam odšel domov, kjer pa je takoj po prihodu padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Bil je naslednji dan prepeljan v celjsko bolnico, kjer je umrl.
Dornik svoje dejanje popolnoma priznava. V svoj zagovor navaja samo, da je hotel pomagati svojemu tovarišu Raku. ki Je v usodnem trenutku zaklical, da je dobil »štih«. Grčarja se je lotil, ker je slučajno stal nJemu najbližje.
Popoldne je zastopal državno pravdni-štvo dr. Juhart. obtoženca pa je zagovarjal dr. Vrečko. Publike je bilo ves dan precej, večinoma žensk. Porotni senat je stavil porotnikom eno glavno vprašanje glede uboja. Porotniki so vprašanje potrdili z 10 glasovi proti 2 in je bil obtoženec obsojen na tri leta težke ječe. Obsojenec je kazen takoj nastopil.
V soboto okrog 2. popoldne je razsajala I Janeza Čebularia' ~S "seboj "je"vVeTsvoie-a I Pr^L^Ah^-I zapisnikar avskultant Krnit, nad Hrastnikom huda nevihta. Silen piš ali I	sSlJci? I ?rvega obtoženca zagovarja dr. Juro Hra-
Odlikovanje zagrebškega znanstvenika
Beograd. 3. junija p. Rurminsika akademija »natiAsti v Bukarešti j« izvolila profesorja zagrebške univerze dr. Petra Skoka v znak pri-ananja za njegove Studii« h rurmuiskega jezika ca svojega dopisnega člana.
morda tudi strela je podrla radio-anteno šolskega upravitelja ter vrgla žico antene na omrežje električne napeljave. Žica, v kateri se je nahajal 220 voltni tok, je ležala preko šolskega vrta pri bivšem vrtcu in preko poti. Po nevihti je prišel po poti TO-letni kovaški pomočnik pri g. Veleju Fr. Laznik, doma s Kovka nad Dolom. Namenjen je bil na Dol k cepljenju koz in hitel je po bližnici čez Dacarjev hrib. Vlažno žico. ki mu je ovirala pot, je nič hudega sluteč prijel z mokrimi rokami. Električni sunek ga je mahoma onesvestil in vrgel ob zid šolskega vrta. Tu so ga kako uro nozneje našle tri deklice, ki so šle iz vrtca. Obvestile so učiteljico in soseščino.
Ljudje, ki so prihiteli k ponesrečencu, so najprej previdno odstranili žico, katero ie Laznik še vedno držal v rokah. Poklicali so zdravnika g. Neubauerja, ki se je ravno v tem času peljal na Dol cepit koze. Fanta so prenesli v vežo vrtca, kjer so se skoraj do 7. zvečer trudili, da bi ga z umetnim dihanjem in z drugimi sredstvi obudili k življenju. Med tem se je zdravnik že vrni' z Dola in ugotovil smrt. S Kovka ie prihitel tudi oče umrlega Franca, posestnik Pavel (d. d. Pere). Sinovo truplo je naložil na voz in odpeljal domov.
Tragična smrt pridnega fanta je vzbudila globoko sočutje. Laznik je šele pred dobrim mesecem postal kovaški pomočnik in ie gledal z največjimi upi v bodočnost. Za njim žalujejo starši, sorodniki in tudi moister g. Velej, kateremu je zvesto in marljivo služil.
Moški zbor donskih ko z ako v
je nastopil snoči pod vodstvom Sergeja Za-rova v nabito polni unionski dvorani z nekaterimi efektnimi ruskimi pesmimi. Pevci 90 bili burno aklamirani ter eo vzlic neznosni vročini morali še dodainti pesem na pesem in so zaključili prireditev z nekaterimi narodnimi plesi. Mnogoštevilna publika, ki je z naraščajočim navdušenjem sledila petju, se ie le nerada razšla, ko so začele počasi ugašati luči v dvorani. Zbor, Vi stalno gostuje v največjih mestih, je tudi v Ljubljani imel jako velik gmoten uspeli.
znanca Jožo Osolnika. Cebular je bil na Škerianca ljubosumen, menil je. da ima fant razmerje z njegovo ženo, zato ni dovolil, da bi šel Tone v hišo in je povabil noter le Osolnika. Škerjanec se je vrnil na svoie stanovanie pri Tomanu. a okoli IS. jo ie zopet mahnil proti Čebularjevi hiši, kričeč vso pot »Auf biks!« Ko je dosoel do Čebular-jevega hleva, ie pri.el gospodarja klicati na korajžo. Prišel je iz hiše Osolnik, ki je Toneta miril, a razgrajajoči je mahal s kolom v roki po tleh in grozil, da ga bo, seveda Čebula rja. Ko ie gospodar res nato tudi sam prihitel iz hiše in se približa!, nista nič spregovorila. Nenadoma je lopnil Škerjanec Čebularia s kolom po glavi. Ko ga je hotel še enkrat. le Osolnik udarec prestregel in zgrabil za kol.
Cebular je obležal nezavesten. Škerjanec je odšel, a Osolnik za njim in ga miiil. \rnila sta se. Cebular je tedaj že sede! na i J.V 0bdo!žen' ie tajil, da bi ga bil udaril. Naposled so se poravnali in pili pozno v noč. Cebular pa je od tedaj tarnal, da ga boli v glavi, k zdravniku pa ni šel. a 21. februarja je umrl. Ko «o izvedenci rrn.ža pregledali, so ugotovili, da ie umrl na otrp-nenju možganov, kajti počila mu je v glavi mala žilica, \z katere <=e je polagoma izcejala kri. Tudi so našli na temenu strieno keoico krvi. ki se je izcejala iz navedene žilice.
Zaradi ponovnega zaslišanja izvedencev je bda ob 19. razorava preložena, obtoženec pa izpuščen na prosto.
•
Novo mesto. 3. junija
Kdo je utnoril Benedikta Podbregarja
Lani po Božiču so vaščani v Brebernem rod Kumom Pogrešili užitka r ja Benedikta Podbregarja. Ker je bil stari Podbregar velik čudak, niso nekaj dni dosti ueibali o njegovi usodi in ko so ga 7. januarja orožniki našli mrtvega v mlaki krvi v njegovem stanovanju, čigar vršta sc bila od znotraj zapahnjena, se je domnevalo, da se je sam ustrelil. Pri razteleseniu pa se je ugotovilo, da je bil ustrelien od tuje roke in da so rane na desnem ramenu, na vratu in na des-
šovec. detomorilko Zagoričnikovo pa dr. Ervin Mejak.
Dopoldanski obravnavi.
Uboj
Obtožen Je še ne 26-letni oženjeni kroš-njar Franc Cigler iz Šinkovice na Hrvatskem, da je dne 1. maja t. 1. v Lokah-Tr-bovljah zabodel z nožem tovariša Izidoria S»tefanca v srce, zaradi česar je Štefanec na mestu izdihnil. Obdolženec krivdo v polni meri priznava in opisuje ves dogodek, kakor se je pripetil. Dne 30. aprila t. I- ie prišel s svojim bratom Stankom iz Hrastnika v Trbovlje, kamor so nrišli zvečer tudi Izidor Štefanec, Štefan Flis in Izidor Dukarič. Vsi so prenočili v hlevu gostilne pri Forteiu na Lokah. Naslednje jutro so se podali skunno v Bergerjevo zaj-trkovalnico v Trbovlje in tam popili nekaj pelinkovca in žganja.
Kako uro pozneje so se napotili vsi v Fortejevo gostilno n? južino in sedli k skupni mizi. Med razgovorom se je Flis nenadoma razburil in vrgel proti Ciglerjevi glavi prazen vrček, ne da bi ga zadel. Baje je bilo krivo Flisove jeze dejstvo, da mu Cigler ni hotel pred dnevi posoditi denarja. Ko je Flis vrgel vrček, se je dvignil s sedeža tudi Štefanec in sunil Čiglerja s pestjo v prsa. nakar ie F'js zgrabil nov vrček in ga razbil, obenem pa ie razbi! tudi_ nrazen krožnik na mizi. V tem hipu je Štefanec dvignil svoj stol in zamahnil 7. njim proti Ciglerju, ta pa se ie umaknil m v lezii potegnil svoj nož, ga odvrl in ga zasadi! Stefancu naravnost v srce. Štefanec je še kriknil in vnrašal, zakai ga je ubil. nakar se je zgrudil mrtev na tla.
Ta Ciglerjeva izpoved se v vsem krije z iznovedbami navzočih prič.
Porotnikom so bila stavljena 3 vprašanja in sicer : I. glavno glede uboja. 2. dodatno glede silobrana in 3. eventualno glede prekoračenja silobrana. Porotniki so prvi dve vprašanji zanikali, notrdili pa so tretje vprašanje. nakar je bil Franc Cigler obsojen na 10 mesecev strogega zapora, v katerega se mu je vštel tudi preiskovalni zapor od 1. maia t. I. dalje. Cigler se je s kaznijo zadovoljil. «
Maribor, 3. junija Za poletno zasedanje mariborskega porotnega sodišča, ki se je pričelo danes, so razpisane samo 4 razprave in še med temi ena že iz spomladanskega zasedanja.
Danes sta se zagovarjala pred poroto 24-letna Ana Šumeniak iz Polenšaka zaradi detomora ter posestniški sin Aloiz Neubau-er od Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah zaradi uboja in težke telesne poškodbe.
Novorojenček v gnojni jami
Kakor že nešteto slovenskih deklet, je šla tudi Šumenjakova iskat službe v Zagreb. Tamkaj se je spoznala s pekovskim pomočnikom Ludovjkom Horvatom. Ljubezen ni ostala brez posledic. Ana je odšla nato v Maribor, kjer je služila potem tri mesece kot sobarica pri docentu dr. Matku. nakar se je vrnila k očetu v Savce. Bližal se je namreč že porod. Čeprav je dr-mačim prikrivala, da je noseča, vendar to ni ostalo neopaženo. Dne 14. januarja je Šumen-jasova končno povila v hlevu živo dete ženskega spola, katero je potem zadavila in položila v gnojno jamico, kjer so ga našli še istega dne.
Šumenjakova se je danes zagovarjala, da ie izvršila svoje dejanje v zmedi in skrajnj razburjenosti. Na padlagi pravdoreka ro-rotnikov je bila obsojena na 8 mesecev strogega zapora.
Žrtev nesrečnega alkohola
Dne 21. marca je v vinogradu Josjpa Krefta v Grabšinskem vrhu kopalo več fantov, med njimi tudi posestniški sin Alojz Neubauer ter brata Franc m Štefan Horvat. Žeio so si med delom gasili z jabolčnico in bili ves čas veselo razpoloženi. Situacija pa se je nenadoma izpremenila po večerji, ko jih je vinski duh že preveč objel. Prvotni dovtipi so se pričeli razvijati v žaljivke in bivše veselo razpoloženje se je kmalu iz-premenilo v prepir, kateremu je seveda sledil potem še neizogibni pretep, ki Je imel usodne posledice. Posebno razboriti so bili Neubauer ter brata Horvata, ki so se nekaj časa metali drug drugega po tleh, dokler se ni končno v Neubauerjevih rokah za-bliskal nož in je padel klic: »Krucifiks, sedaj bom pokazal!« In res se ie kmalu nato Štefan Horvat privlekel v sobo težko ranjen, se zgrudil na poste'jo in obležal nezavesten. Izdihnil je še istega dne vsled
'zkravitve. Imel je prerezano tudl fro
večjo žilo odvodnico, skupno pa S vreznln, nekatere do 8 cm globoke. V pretepu Je bil ramen tudi njegov brat Franc, vendar pa njegove poškodbe niso bile nevarne. Neubauer je prišel po polnoči še pogledat h Kreftovi viničariji, da poizve, kako gre Štefanu Horvatu, ko pa Je slišal, da je že umrl. je mirno odšel.
Neubauer odkrito priznava svoje dejanje. zagovarja pa se s silobranom.
Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Posega, prisednika sta bila ss. Tombak in dr. Senior. državni tožilec dr. Hojnik. bra-nitelj obtoženca dr. Pernat.
Porotniki so potrdili vnrašanje glede uboja in težke telesne poškodbe, nakar je bil Alojzij Neubauer obsojen ua 6 let težke Ječe.
asi Kraji in ljudje
Proslava lOletnice osvobojenja Črne
Črna, 2. junija. Letos 28. maja je minulo 10 let, ko je bila Črna ob priliki koroške ofenzive le* ta 1919. osvobojena po četah celjskega pešpolka. Da bi se ta dan čim slovesnejše proslavil, so se zbrala društva v Črni pod vodstvom tukajšnjega nadučitelja g. Jan« ka Kuharja in priredila nad vse lepo pro» slavo.
Ob 9. uri se j« darovala v župni cerkvi slovesna služba božja za padle vojaka Po maši se je podal na pokpališče v Črni, kjer so pokopani štirje takrat padfli juna« ki, sprevod z rudniško godbo na čelu. V sprevodu so bili šolska mladina z učitelj« stvom, deputacija rezervnih oficirjev, orožništvo, finančna kontrola, Sokol, ob« črnski odbor, zastopstvo rudnika, gasilci, Prsvetno društvo, duhovništvo, pevski zbor, poštno uradništvo, Kolo jugosloven« skih sester in velika množica prebivalstva. Svečanost je posebno oživela rudniška godba pod vodstvom kapelnika g. Ska* čeja.
Med obredom na pokopališču je prvi z govorom počastil spomin padlih kaplan g. Ratej, nato je učenka Eisingerjeva na grobu junakov deklamiTala primerno pe« sem, uči-telj«rezervni kapetan I. ki. g. Fran Koeelnik, ing. Rok Slivnik, odlikovani so« bojevnik, sta pa z globoko zamišljenim govorom orisala pomen dneva ter očrtala zasluge sicer ne v domači, vendar pa v slovenski zemlji počivajoč i h junakov.
Po končanih slavnostih na pokopališču se je številna množica sestala na Štularje* vem vrtu k zakuski, kjer je kapet. g. Ko« gelnik s kratkim patriotskim govorom pozval udeležence k vzkliku udanosti kra» lju. Nato je bila poslana Nj. Vel. kralju vdanostna in zahvalna brzojavka kornan« dantu 39. celjskega pešpolka pa čestitka k polkovni slavi. Ta polk je pred 10 leti operiral skozi Črno in utrpel žrtve, zato ima kot spomin važnega dneva bojev in zavzetja Črne vsako leto 28. maja polkov« no slavo.
Omenjeno bodi še, da je bil po prizade« vanju zaslužnega pok. župnika g. Dobrov* ca na skupnem grobu za Črno padlih šti« rih junakov že pred leti postavljen lep spomenik. Nepozabne grobove krasi stal« co skrbno negovano cvetje.
Na Ozlju-gradu
O z al j, 2. junija. Hrvatski del našega jugoslovenskega naroda je danes slavil, kakor običajno vsako leto, spomin obletnice smrti narod« nih mučenikov Petra Zrinjskega in Franje Krste Frankopana in to na gradu, ki je bil last Zrinjskih in Frankopanov. Običajno se je vršila po osvoboditvi proslava prvo nedeljo po 30. aprilu, letos se je pa pro* slava zavlekla zaradi popravljanja in ®b* navijanja grada.
Današnja proslava je ponovno dokaza« la, da naš narod časti svoje mučeni^e, kajti številna udeležba od vseh strani na« vdaja človeka z globokim čutom ljubezni do naš« "o-dne grude. Dva posebna vlaka sta pripeljala častilce v Ozalj. Grad je bil ves v zastavah. Društvo »Braca hrvat« skog Zmaja«, ki je postalo lastnik tega gradu pred nedavnim časom, .i je nadelo nalogo, da grad ohrani tudi poznejšim rodovom in ga obvaruje propadanja. Ta grad bo vedno ostal kot najlepši spomenik tema dvema narodnima mučenikoma in obenem luč prave ljubezni do rodne gru* de. do lepe naše domovine, ki je bila do 1. 1918. tako tlačena in zaničevana od tuj« cev, dotedanjih gospodarjev. Dala sta svoje življenje kot bogata in močna go» spodarja za svobodo svoje domovine ter
jih častim vsi narodno čuteči Jugosloveni kot narodna mučenika celokupnega jugo« slovenskega naroda in kot učitelja ljubez« ni do naše domovine, ki sta se držala zna« nega reka: Dulce et decorum est pro pa« tria mori.
Iz Zagreba, Karlovca in okolice ozalj« ske tostran Gorjancev je dospelo v Ozalj do 5000 narodnih slaviteljev. Avtomobili, avtobusi in druga vozila in dolge vrste prašnih pešcev. Po prihodu posebnih vla« kov je recitiral novinar g. Kršič iz Za« greba pesem Šenoe »Na Ozlju*gradu«, na« kar se je vršila na dvorišču peta maša. Prelepo je donela hrvatska pesem pri ma« ši iz ust mešanega zbora Žmajevcev, pri čemur je bila najlepša točka hrvatska »Vjera« in »Zdravo Marijo«, ki jo je so« lo zapel ob spremljanju gosli in harmoni« ja g. Jurkovič. Po maši je imel daljši spo* minski govor znani hrvatski zgodovinar g. dr. Milu t in Mayer. Gromki: Slava! vseh navzočih je mogočno odjeknil po konča* nem govoru, na kar je še pevsko društvo »Sava« zapelo »Zrinjsko*Frankopansko«, a fanfara hrvatskega Sokola je zaigrala »Le« po našo«.
Popopldne so se -ršile še večernice, a ob 17. uri je pričel koncert pevskih dru« štev »Zora« in »Nada« iz Karlovca. Ka« kor je že znano, je jugoskrvensko pesem že na svetovni pevski tekmi v Frankfurtu zastopalo pevsko društvo »Zora« rz Kar« lovca, kar nam je lahk. dokaz, d je nu« dil ves ta popoldanski koncert pravi umet« niški užitek.
Z brati Hrvati sj klanjamo .jdi mi Slo« venci spominu velikih dveh narodnih mu« čenikov!
Odkritje spomenika pesniku S. Jenku
Kranj. 3. junija Prihodnjo nedeljo, dne 9. junija, odkrijejo vaščani v Podrečah občine Mavčiče na Sorškem polju na slovesen način spomenik svojemu rojaku-pesniku Simonu lenku. Ponos nad svojim popularnim pevcem-pesni-kom je še danes med Drebivalci soršl-ega polja enako močan. Odkritje spomenika ob priliki, ko bo čez tri mesece poteklo 60 let Jenkove smrti, je ponoven dokaz spe mina in hvaležnosti, ki tli med njegovimi rojaki.
Slavje se bo pričelo ob 2. popoldne. Slavnostni nagovor bo imel upokojeni proiesor Makso Pirnat.
Spomenik bo postavljen sredi Podreč na isto mesto, kjer je bila nekoč Jenkova rojstna hiša. katera pa je leta 1865 do ta! pogorela. Spomenik bo visok 3 metre, podstavek iz cementa napisni gornji del pa iz beljaškega marmorja. Kamen bo nosil besedilo Jenkove »Moja pesem« in prvo kitico znane »Pozdravljeno bodi sorško polje«. Kamen bo nosil na vrhu pozlačeno liro. Vso akcijo za postavitev spomenika je vodil poseben odbor, sestavljen iz domačinov, pod predsedstvom posestnika F. Jam-nika, v katerem se je posebno uspešno trudil tudi posestnik in bivši župan Joža Novak iz Jame.
Podreče leži 3 km od Medvod in dve uri pešhoje od Kranja.
Kdor hoče svež In zdrav ostat!, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franc Josefove« grenči-ce. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedo-čijo, da radi pijejo »Franc Josefovo« gren-čico zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
S tekme Gradjans^i—Primorje: Nevarna situacija pred golom Gradjanskega: Erman (Primorje) strelja iz neposredne bližine, a izborni vratar Gradjanskega MihelčiS sigurno ubrani.
Kulturni pregled
Slovo Hlaholovcev v Mariboru
Maribor, 3. junija.
V nedeljo popoldne se je na mariborskem kolodvoru obnovila prisrčna manifestacija jugoslovensko - češkoslovaškega prijateljstva ob priliki končnega odhoda »Hlahola Vinohradskega« v Prago, ko se je vračal iz Ljubljane. Do Maribora je spremljal goste v imenu JČ Liige sodnik svetnik dr. Senior. V Mariboru pa so pričakovali Hlaholovce odborniki češkega kluba in JČ Lige.
Ker Hlaholaši v Ljubljani zaradi zakasnitve dopoldanskega koncerta niso mogli obedovati, jim je pripravila mariborska JČ Liga na kolodvorski restavraciji skromno pogostitev, ki je goste ljubko presenetila in niso mogli dovolj prehvaliti ljubljanske in mariborske gostoljubnostii in pozornosti, ki jim je bila izkazana tekom bivanja v Mariboru in Ljubljani. Pred odhodom jih je iie enkrat pozdravil v imenu JČ Lige dr. Reisman. želeč, da bi se z istim priznanjem spominjali Maribora, kakor se slovesnki študentje spominjajo kraljevskih Vinohradov Na pot so dobili pevci še nekai steklenic dobrega vina ter so na postaji ob iskrenih ova-cijah zaneli še par krasnih pesmi, ob koncu »Gde domv muj«, tako da je bilo slovo ginljivo in težko Priznanju promntne organizacije mariborski Ligi in ljubljanskim pevskim društvom ni bilo ne konca ne kraja Ob klicih: na svidenie v Pragi, je izeinil vlak za Vinogradi slovenskih goric.
Samomor siromašnega obrtnika
Šoštanl, 3. Junija V bolnici v Slovenigradcu je umrl čev-Ijarsik mojster Ivan Škruha iz Šoštanja, ki si je pretečeno sredo iz obupa nad neozdrav Ijivo boleznijo in siromaštvom hotel vzeti življenje.
Proti večeru je odšel v kamnolom za Woschnaggovo tovarno. Splezal !e na vrh kamnoloma ter se vrgel v prepad. Pri padcu si je zlomil desno roko in dobil je tudi težke notranie poškodbe.
Rešilni oddelek gasilnega društva mu Je nudil prvo pomoč ter ga prepeljal v slo-venjgraško bolnico. Pomagati mu niso mogli. Notranje poškodbe so bile pretežke in sedaj ga je muk rešila smrt, katero si je zaželel v svojem obupu.
Kako so dvignili „Val"
Trst, 1. junija Lani 19. junija, torej skoraj ravno pred letom dni, se je pred tržaško luko potopil tovorni parnik »Val«, last naše jugoslovenske »Jadranske plovidbe«. Parnik, ki je imel kakih 700 ton, je v tržaški luki nakrcal večji tovor lesa in drugega blaga ter je omenjenega dne zvečer odplul iz pristanišča. Ko je dospel mimo svetilnika na odprto morje in je bil komaj dobrih 300 metrov oddaljen od svetilnika, se je zaletel vanj norveški parnik »Fey«. Zadel ga je na krmilu in »Val« se je začel potapljati. Moštvo se je rešilo, parnika pa ni bilo mogoče rešiti. Odprtina je bila prevelika. Vendar pa se je ladja potapljala zelo počasi, ker je bila, kakor rečeno, nakrcana z lesom, in trajalo je več ur, preden se je vlegla na morsko dno v globini kakih 14 metrov. Potopljeni parnik so potem preiskali potapljači, ki so ugo" tovili, da izvzemši odprtino, ki jo je povzročil sunek norveškega parnika. ladja ni poškodovana in bi se torej izplačalo dvigniti jo in jo popraviti, kar je bilo še tem bolj priporočlijvo, ko globina, v kateri je ležala, ni bila prevelika. Ugotovili so, da je prednji del ladje nekoliko privzdignjen, krma pa da je za kak poldrug meter zakopana v blatu.
Izprva so mislili, da bi dvignili ladjo z dvigali, toda tedaj niso bila dvigala na razpolago. Govorilo se je potem, da bi jo dvignili z »zračnimi zaboji«, toda stvar je bila predraga in »zračni zaboji«, ki jih ima italijanska vojna mornarica, so bili v uporabi drugje. Tako se je že mislilo na to. da bi potopljeno ladjo razkosali in dvignili posamezne kose. Tržaška pristaniška oblast je zahtevala, da se ladja dvigne kakorkoli in čim prej, ker je tvorila večno nevarnost za ladjar ki prihajajo v tržaško pristanišče ali odhajajo iz njega. Vendar pa se je stvar zavlačevala od meseca do meseca, dokler se niso sedaj končno odločili za to, da dvignejo ladjo z dvigali.
Prošlo soboto so pričeli. Dvakrat so privezali ladjo na jeklene vrvi in dvigala so začela delovati, pa se jim je ponesrečilo. Utrgala se je jeklena vrv. V sredo so nato poizkusili v tretje. Sodelovala so štiri mogočna plavajoča dvigala: dvigalo italijanske vojne mornarice, ki dviga 200 ton, dvigalo civilne ženijske oblasti s 60, dvigalo tržaške svobodne luke s 60 in dvigalo tr-žiške ladjedelnice s 50 tonami dvigalne sile. Teža potopljene ladje se je cenila na približno 300 ton. Potapljači so zopet opletli potopljeni parnik z jeklenimi vrvmi in potem so polagoma, polagoma začela brneti dvigala. Veliki zračni mehurji, ki so prihajali drug za drugim na morsko površino, so naznanjali, da se je ladja že premaknila. Po enournem delovanju dvigal sta se pokazali konici obeh jamborov in potem še dobre pol ure, pa se je prikazal tudi že dimnik z zvezdo, ki ie znak »Jadranske plovidbe«. Ob 10. dopoldne je bil že poveljniški most nad vodo. Tedaj so ustavili dvigala. Dvignjeni parnik so privezali na dve močni »maoni«, ju priklopili na vlačilce in tako so potem v spremstvu dvigal zavlekli »Val« proti Barkovljam, kier so ga končno potegnili toliko k obrežju, da je nasedel na pesek in mu je vsa krma molela iz vode. Glavno delo je bilo tako končano. Te dni so precejšnje množice Tržačanov hodile gledat dvignjeni parnik.
Sedaj bodo predvsem zamašili odprtino, ki jo je dobila ladja pri trčenju, potem pa bodo z velikimi sesalkami izčrpali iz nje vodo da bo ladja plavala, nakar jo bodo raztovorili in Jo končno zavlekli v ladjedelnico. da jo popravijo. Naši trgovinski mornarici se bo tako rešil parnik, ki ie sicer eden manjših, toda vendar vreden uoošte-vania zlasti za obalno tovorno Dlovbo. »Val« je obavljal pred potopitvijo redno tovorno plovbo med našimi jadranskimi pristanišči in Trstom.
Naši izseljenci
Po statistiki našega izseljeniškega komi-sarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države meseca marca v prekomorske dežele 2055 oseb, kar je za 803 manj, kakor istega meseca lanskega leta. Od začetka leta do konca marca pa se je izselilo 4234 oseb. Letos je bilo v tej dobi 1535 izseljencev manj kakor lani. Tako je naša prekomor-ska emigracija v prvem četrtletju padla za 27 % napram lanski.
Največ izseljencev je iz Hrvatske in Slavonije (835), potem iz Vojvodine (627), Dalmacije (270), Slovenije (210), Bosne in Hercegovine (63), Srbije (40). Črne gore (10). Največ jih gre v Kanado (947), v Argentino (548), v Zedinjene države (307), v Uru-guav (152) itd. Iz prekomorskih dežel pa se je vrnilo tekom meseca 318, od začetka leta do konca marca pa 820 oseb. V tej dobi se je lani povrnilo 838 izseljencev. V razne evropske države se je izselilo v prvem četrtletju 1198 oseb in sicer v Francijo 375, v Belgijo 317. v Nemčijo 3i>8, v Holandijo 118 itd.
Kakor v drugih državah, kier imajo posebne urade za evidenco izseljencev in iz-seljeniških naselbin, tako se ie tudi pri našem izseljeniškem komisarijatu osnoval naselbinski kataster, ki ima že v evidenci okrog 1500 naših naselbin. V ta kataster se vpisujejo vsi podatki o razvoju naših naselbin v tujem svetu. Beležijo ee naslovi izseljencev in tako bo ta evidenca velike važnosti za zvezo med domovino in emigracijo.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 20., spremembe označene.) Torek, 4.: Bitka. D. Sreda. 5.: Igra ljubezni in smrti. C. Četrtek, 6.: Theodor & Comp. B. Petek, 7.: Zaprto, generalka. Sobota, 8.: Piskač. Premijerski abonma. Nedelja, 9.: Utopljenca. Ljudska predstava.
LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Torek, 4.: Zaprto. Sreda, 5.: Cigan baron. B. Četrtek, 6.: Traviata. Gostovanje ge Vesel-
Polee. C. Peter, 7-: Črne maske. A. Sobota, 8.: Cigan baron. D. Nedelja, 9.: Evgenij Onjegin. Premijerski in
D-abonma. Ponedeljek, 10.: Zaprto.
Koncert praškega »Hlahola«. ki se je
vršil v soboto v Ljubljani, je odlično uspel. Podrobno strokovno poročilo je objavil »Ponedeljek«.
Iz francoske književnosti. V znani zbirki »Življenja znamenitih ljudi« (Vies des hom-mes illustres) sta pravkar izšla življenjepisa Filipa II. (Jean Cassou) in Stevensona (Jean Marie Carre). _ »Librairie de France« v Parizu napoveduje ilustrirano izdajo
zbranih spisov Alphonsa Daudeta. Izšla bo v 20 zvezkih v kvartu s 400 akvareli najod-ličnejših francoskih ilustratorjev. — V zbirki »Panorame modernih literatur« je izšel pregled ruske literature iz peresa Viadimir-ja PorneTja. Že prej so izšli pregledi sodobne nemške, italijanske, španske, ameriške in francoske literature. — Pri Riedlerju v Parizu je ugledala beli dan nova izdaja »Antologije modernih kitajskih pripovedii-kov« v izboru in prevodu I. B. Kin-Yn-Vuja. — Senzacijo vzbuja polemična knjiga Em-manuela Berla »Smrt meščanskega mišljenja« (Mort de la peneče burgeoiee). Izšla je pri Gresselu.
Pisateljev uspeh. Izmed vseh knjig, ki so izšle v zadnjem času, se največ piše in govori o vojnem romanu nemškega pisatelja E. M. Remarquea »Im Westen nichts Neuesr. Ko je ta mladi pisatelj — prej po poklicu novinar — dovršil evoje delo, je zanesel rokopis založbi Ullstein. Imel je silno skromne zahteve. Ko je založnik prebral rokopis, je bil tako navdušen, da mu je sam ponudil 20.000 mark. Remarque je enako navdušeno sprejel. Uspeh pa je prekosil vse račune in prvotna pogodba se je morala razveljaviti. Sedaj dobiva gvtor honorar od razprodanih izvodov. Nedavno je založništvo priredilo njemu na čast banket: ob tej priliki je dobil erečni pisatelj prvi ček za 150.000 zlatih mark, t. j. skoraj 2 milijona Dip
Jugoslovenski vtiski K. Balmonta
V pariškem tedniku »Russija i slavjan-stvo« z dne 1. junija je objavil znameniti ruski pesnik K. Balmont, ki je bil v aprilu gost ljubljanskega PEN-kluba, feljton pod naslovom »Slavjanskija vpečatljenijas. Tu pripoveduje o svojih vtiskib iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Bolgarije Koncem maja se je bil namreč vrnil s svojega potovanja po Slovanskem jugu.
Uvodoma poje, po svojem starem običaju, hvalo Solncu, na to pa pravi, obujajoč si sredi vrvečega Pariza spomine na trimesečno potovanje: »Gledam na potek teb sto dni in vidim s svojim notranjim pogledom Ljubljano, Slovenija, v solnčnem siju, _ Zagreb, Hrvatska, pod črnim pokrovom duševne žalosti, _ Beograd, Srbija, zgoščen, zaprt vase, dober in nepopustljiv hkrati, heroičen in zatiralski, — Sofijo, Bolgarija, car-stvo presenetljivo mogočnih gora. zalito s preleetnim Solncem — tri tedne sreče, prijazno ljudstvo, ljubeznive ljudi, veselje, da si skoraj v Rusiji, bratski jezik, smejočo ee deco, bratstvo trenutne družbe in zvonenje pravoslavnih cerkva.«
Omenja, kako je bil prišel najprej v Beograd in našteva nekatere ondotne pisatelje in znanstvenike, ki so mu šli na roko: »Toda sedaj ne maram govoriti o posameznih ljudeh. Mnogo jih je v rojstnih mestih slo-vanstva, ki so mi dragi. In če omenim v Sloveniji prof. A. D. Bilimoviča, prof. C. V. Maklecova, umetnika Goljo, ki ljubi Rusijo, in še izvrstnega poeta Župančiča in ljubeznivega Otona (!) Cankarja, pa doktorja
K smrtni nesreči na domžalskem kolodvoru
Domžale, 3. junija
V nedeljo zvečer je vlak, ki vozi iz Ljubljane v Kamnik, povozil blizu skladišča domžalske postaje 26-letnega Rajka Sam-so, strojnega ključaničarja pri »Titanicu« v Kamniku, o čemer ie poročal že današnji »Ponedeljek«. Rajko Samsa je Primorec: njegovi starši imajo v Ljubljani gostilno pri »Kaifežu«.
Samsa se je nahajal ta dan popoldne s svojim prijateljem v Slokarjevi gostilni v Domžalah, kier sta kegljala. Okrog 7. zvečer ju je zagledal operater sokolskega kina g. Pohar, kako tečeta na železniško postajo. Pri Petelinovi hiši sta se obrnila, tekla do Sokolskega doma in tam zavila na telo-vadišče ter hitela po telovadišču proti železnici. Na koncu telovadišča sta preplezala ograjo in bilta sta pri železniških tračnicah. Na tem mestu sta speljana dva tira. Na prvem. bližnjem tiru ie stal tovorni vlak. po drugem pa je privozil osebni vlak. Samsa in njegov prijatelj sta skočila na vagon stoječega vlaka. Samsa se je iz vagona pognal na stopnice vozečega osebnega vsaka.
Pri tem je stopnico zgrešil, glasno zavpil in padel pod kolesa. Njegov tovariš ie bolestno vzkliknil: »Rajko!« Rajkova nesreča ie preprečila njegovo namero, da bi se tudi sam pognal na osebni vlak. Nekateri potniki so videli ves ta prizor skozi okna. Vlak se je zaradi nesreče ustavil. Na tračnicah je ležal Samsa s poškodovano glavo, zmeč-
Kanskega in rojaka z Volge prof. Preobra-ženskega, koliko svetlih imen bi pač moral še navesti iz Slovenije? Vsa Slovenija, ki sem jo videl med Ljubljano in Blejskim jezerom, je bleščeča stran lepote, gostoljubja, pesmi, verzov, smehljajočih se obrazov — večno mlada Terezina Mih. Jenko je živa slika tega, kako lepa je duša slovanske žene.«
Nato opisuje ruski poet na kratko Zagreb in Sofijo. Pravi, da se preprosti ljudje med južnimi Slovani veliko lažje sporazumejo in vzljubijo med seboj nego izobraženci. Citira S. S. Bobčeva: »V Bolgariji verujejo in vedo samo eno: da je predvsem treba urediti odnose med Jugosloveni in Bolgari; to je vzlic vsemu življenska potreba Jugoslavije in Bolgarije.«
Fran Ros. Medved Rjavček. Povesti *a mladino. Pri Rodetu & Martinčiču v Celju je izšla čedno opremljena, ilustrirana mladinska knjiga »Medved Rjavček«. Njen avtor Fran Roš je znan sotrudnik slovenskih mladinskih in literarnih časopisov. V tej zbirki so izšle njegove štiri povesti: »Medved Rjavček«, »Zelenec«, »Zaklad v Hudi strugi« in »Janže se je vrnil«. Ima živahno fanatzijo in pripoveduje lahko, neprisiljeno, v preprostem slogu, pa vendar učinkovito in toplo. Te povesti so primerne obzorju ljudskih otrok v starosti 8—10 let in bodo brez dvoma našle med mladino obilo hvaležnih čitateljev. Knjigo priporočamo. Naroča se tudi pri »Tisovni zadrugi« v Ljubljani.
Razpečava v kraljevini SHS Fran Ka. Lešnik, Maribor, Cankarjeva uL 26.
Popolnoma novo! Danes premljera!
Velesenzacija!
Jama greha
I>rajna velenapete vsebine iz Singapurja. V vlogj LON CHANEY
kot lastnik luške gostilne, nasilen in opasen človek, obenem pa nežen oče odrasle, lepe hčerke! Ljuta borba temnih elementov in vzvišena ljubezen mladega, nedolžnega dekleta. Za otrokovo srečo v smrt!
Velenapcto obenem jxa pretresljivo!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
kanimi prsti in povoženim truplom v zadnjih vzdihljajih. Na kolodvoru službujoči orožnik Petrič je takoj poslal po zdravnika dr. Hočevarja, ki je mogel ugotoviti samo ponesrečenčevo smrt.
Kupujte „Zvezdanko"!
Novice z Goriškega
V ponedeljek, 27. t. m. sta se pred goriškim deželnim sodiščem oz. porotnim sodiščem zaključili dve zelo zanimivi razpravi, ki sta podali vsaka svojo, obe skupaj pa enotno in nikakor razveseljivo sliko razmer, ki vladajo pri nas na Goriškem.
Dr. Ivan Volarič, dr. Anton Kurinčič, Franc Uršič in Stanko Jermole, vsi iz Ider-skega, so bili v začetku letošnjega meseca januarja aretirani in pripeljani v goriške zapore. Obdolženi so bili, da so v noči od 2. do 3. januarja pomazali s kravjim blatom več slik ministrskega predsednika Mussolinija, ki so bile na stenah iderskih hiš. Do te aretacije je prišlo, ker so karabinerji v Kobaridu dobili pismo brez podpisa, ki je označalo omenjene Iderčane kot blatilce ministrskega predsednika, a 3. januarja je prišel h karabinerjem v Kobarid Karel Volarič, brat enega ovadenih Volaričev, in je potrdil anonimno ovadbo. Uvedla se je stroga preiskava, zaslišanih je bilo veliko prič in končno se je varnostna oblast prepriča-lala, da je bila ovadba neutemeljena. Vse osumljene so izpustili iz zapora, obenem pa se je uvedla preiskava proti ovajalcu Karlu Volariču, ker je vse kazalo, da je on sam pomazal slike ministrskega predsednika, in ta sum je preiskava tako okrepila, da ga je državno odvetništvo spravilo pred sodišče. Na razpravi v ponedeljek je sicer tajil in se skliceval tudi na to, da je bil član fašističnega sindikata, toda izpovedbe prič so dokazale, da je na vsak način hotel dobiti gostilniško koncesijo, katere pa mu oblast ni hotela dati, ker je smatrala, da je ena gostilna, ki jo ima njegov brat, popolnoma dovolj za Idersko. Z ovadbo proti bratu je pač hotel doseči, da bi se bratu odvzela gostilniška koncesija, katero naj bi potem dobil on sam. Izvedenci so dokazali, da je ono anonimno pismo karabinerjem pisal obtoženec. Sodni dvor je smatral njegovo krivdo za dokazano in Kare! Volarič, ova-jalec svojega brata in njegovih prijateljev, ie bi! obsojen na 18 mesečno ječo. Za odškodnino. ki so ja zahtevali po krivem obdolženi — bili so v preiskovalnem zaporu nad štiri tedne — se bo vršila posebna razprava. Razsodba je napravila kar najboljši vtis na naše pošteno ljudstvo.
Istega dne pa se je pred porotnim sodiščem zaključila več dni trajajoča razprava proti nekemu Lovrencu Vovku iz Ospa v Istri, ki je leta 1921. s tremi drugimi razbojniki oropal Mililjevo gostilno v Kasov-Ijah in je bil ob tej priliki ustreljen Mihljev sosed Franc Birsa. Naslednjega dne so se roparji v Skopem spopadli z orožniki, pri čemer sta bila ustreljena orožniški brigadir Picchi in en ropar. Enega roparja so aretirali in je potem umrl v zaporu, dva sta pa pobegnila. Obtoženi Vovk je pobegnil na Češko, kjer so ga po več letih zaprli. V zaporu je priznal zločine, ki jih je zagrešil na Primorskem, pa so ga potem češkoslovaške oblasti izročile italijanskim. Na raz-nravi ie vse tajil, kar mu pa ni pomagalo: porotniki so ga spoznali krivega očitanih mu zločinov in bil je obsojen na 26 let in 9 mesecev težke ječe.
Prostovoljno je še! v smrt na Šentviški gori komaj 20letni Anton Pavšler. Ustrelil se je. a poprej se je še za vrat privezal na bližnje drevo. Pravijo, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen. V Gorenji Tribu-ši pa se je ponesrečil posestnik Matija Jan. Imel ie 67 let. Zjutraj je šel od doma po polju. Popoldne pa so ga našli v prepadu z razbito lobanjo. Spodrsnilo mu je, pa je strmoglavil v prepad. Ker mu je pred dvema letoma umrla žena, je tako popolnoma osirotelo njegovih 12 otrok.
Za binkoštne praznike so imeli v Trenti nenavaden poset. Od Mojstrovke so se priklatili čez Vršič ali pa skozi Luknjo — medvedje, ki so pri neki hiši v Trenti odnesli prašička.
Iz goriškega duhovniškega semenišča pride letos pet novomašnikov: Ivan Budin iz Mirna, Fortunat Jeklin s Pečin, Leopold lurca 7 Opčin, Aleksander Milič od Brišči-kov in Josip Siscovich iz Trsta. Ivan Ko-drič. kurat v Opatjem selu je imenovan za vikarja v Gradnem, v Opatije selo pa pride Fran Čemažar, vikar na Gradišču pri Prva-čini. Gradišče, kjer je nekdaj domoval naš »goriški slavček« Simon Gregorčič, pa bo oskrboval renški dekan Valentin Pipan. Karel Supin. bivši župnik v Spod. Idriji ie imenovan za župnika pri Sv. Trojici v Tr žišču.
Domače vesti
9 Kongres slovanskih Biologov. V Pragi kot centru slavlstike se bo od 6. do 13. septembra letos vršil prvi kongres slovar skih filologov, ki bo razpravljal v treh sekcijah: literarno - historični, lingvistični in pedagoško-didaktični. Na kongresu se bo lahko govorilo v vseh slovanskih jezikih, pa tudi angleški, francoski, nemški in italijanski. Ob priliki kongresa bo izšel zbornik člankov o Josipu Dobrovskem. ustanovite lju slavističnih študij. Predvidena sta izleta v Brno in Bratislavo. Predsednik kongresnega odbora le naš rojak vseučiliškl profesor dr. Matija Murko.
• Osebne vesti s pošte. Postavil eni so za zvaničnike v 3. skupini naslednji dnevničar-H: Ivan Košir, Ida Škrbec, Helena Kržin in Emil Uršič na Ljubljani 1, Fr. Jerančič na Ljubljani 2, Zorislava Tihle in Iva Kokol na ravnateljstvu, Angela Tomažin v Grobelnem Štefka Strehovec v Ljutomeru. Vida Gori-šek v St. Vidu nad Ljubljano. N. Puhan in Klara Stanič v Murski Soboti. Ivanka Urbas ln Pavla Zadek na Rakeku, Danica Štolfa v Kranju, Anica Kolman v Radovliici, J. Pin-tar in Fr. Hudina v Ptuju, Anica Ribič v Tr-bovllah, Mara Žen roj. Kopitar v Dolenjem Logatcu, Zorislava Stepic v Šmarju pri Jelšah, Alojzija Tonko v Tržiču, inž. Josipina Debelak pri 31. ter. t. teh. sekciji v Ljubljani ln M. Rozman na Mariboru 2. Za služi-telje so postavljeni naslednji dnevničarji dnevničarke: Francka Škerjanec. Fr. Mak, V. Majhenič in K. Fervega na Mariboru 2, Josip Rožanec v Črni pri Prevaliah, Ivan Priiatelj na Jesenicah na Gorenjskem, Rud. Batis v Litili, B. Smodiš v Križevcih v Prekmurju, Fr. Podobnik v Škofji Loki, Fr. Supančič, R. Meglič in K. Mak na Mariboru 1, Ant. Bizjak v Žireh, Jos. Špern in Uršula Pavlič v Trbovljah, Mih. Muhovič v Hrastniku, Ant. Vodenov v Radečah pri Zidanem mostu, L. Polak v Prevaliah, And. Škraba na ravnateljstvu, Al. Švagan v Polj-čanah, Metka Klemenčič in Al. Zagoršek v Moškanjcih, Jos. Levak v Brežicah, Ant. Sotlič v Črnomlju, Iv. Kramberger v Sv. Lenartu v Slov. goricah, Marija Hojkar v Ložu in Iv. Mencinger v Boh. Bistrici. Za pogodbene poštarje (ce) so postavljeni: Jul-ka Fajdiga v Dolenji vasi pri Ribnici, Fr. Štangelj v Stopičah in Jos. Knez v Sv. Ju-riiu pod Kumom. Premeščeni so: Zvan. 1. skupine M. Pogorevec iz Pragerskega na Maribor 2; zvan. 2. skup. V. Trček na Ljub Ijano 2 in M. Kucler z ravnateljstva na Ljubljano 2; zvan. 3. skup. Olga Zupančič iz Vojnika v Ptuj in Vida Stadler iz Celja v Velenje; siuž. 1. skup. Fr. Geršak z Ljub* liane 2 v Moste pri Ljubljani; služ. 2. skup. B. Koblar iz Škofje Loke v Tržič in Alb. Kariž iz Most pri Ljubljani na Ljubljano 2. — Upokojeni: zvan. 1. skup. Avg. Vogelari na Mariboru 2 in Fr. Jamšek na LJubljani 1 Poroke: upravnik pošte v Laškem P. Rabič se je poročil s poštno uradnico v Ptuju Marto Burger, pb. ur. JI-2 L. Podgornik na Mariboru 1, pa s pb. ur. H-3 Olgo Slabinc.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine je sprejet Ma-ksimilian Žgur, slušatelj univerze v Zagrebu.
*	Natečaj za sodniški mesti. Razpisan Je natečaj za oddajo dveh Izpraznjenih sodniških mest in sicer enega pri okrajnem sodišču v Brežicah in enega pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Pravilno opremljene prošnje naj se po službeni poti pred-lože ministrstvu pravde.
*	Ob desetletnici bojev na Koroškem. V našem nedeljskem članku, objavljenem pod tem naslovom, se je vrinila tiskovna napa« ka, ki pokvari prav za prav smisel celega članka. Vesti o uspeli jugoslovenski ofenzivi na Koroškem, ki so prispele v Pariz 2. junija 1919. zjutraj so učinkovale tako, da se Je iz mirovnih pogojev, ki so bili isti dan opoldne izročeni avstrijskim delegatom izločil oni del, ki ]e govoril o Koroški. V članku je tiskovni škrat izločil spremenil v izročil.
*	Skupščina Profesorskega društva. Letošnji kongres Profesorskega društva in skupščina Podporne zadruge se bosta letos vršila v Velikem Bečkereku v dneh 7. in 8. julija, dne 6. julija pa bo predkonferenca. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, ki zahtevajo sankcijo kongresa in skupščine, se pričakuje obilna udeležba. Organizacijo sprejema ter skrb za stanovanja in prehrano je prevzel ožji odbor, kateremu na-čeluje dr. Kosta Gjurič. Podrobni program Izletov v okolico in poseta raznih industrijskih podjetij bo v kratkem določen in objavljen.
*	»Domači prijatelj«. Pravkar te Izšla 6. In 7. številka »Domačega prijatelja«, priljubljene in vsebinsko bogate ilustrirane družinske revije z ilustrirano mesečno prilogo »Naš obzor«. »Domači prijatelj« se Je tekom treh let že močno uveljavil in pridobil celo vrsto uglednih sotrudnikov. V zadnji številki piše Gustav Strniša zanimivo žšocroo detektiva Silvija, prof. Saša Šantel poroča o akad. slikarju Adolfu La-pajnetu, ki se sedal poslavlja iz Ljubljane. Ksaver Meško, Miran Jarc, Mile Klopčič in RadivoJ Rehar priobčujejo po eno pesem. O slikarju Mihi Malešu, ki Je pravkar izdal zanimive risbe o ljubezni »Rdeče lučke«, in skladatelju Mariju Kogoju, katerega opera »Črne maske« je ob premijeri dosegla triumfalen uspeh, poroča F. D„ ki objavlja tudi svoje spomine na snemanje filma »-Asfalt« v berlinskih ateljejih Ufe. Ostov »MoJ, Pariz« je zanimivo in prisrčno pisan članek Poleg stalnega romana Frederica Mauzen-sa »Živa blagajna«, ki izhaja v izvrstnem dr. A. Debeljakovem prevodu, so zastopani v beletrističnem oddelku še Mirko Kunči5 s »Pomladjo« in Josef Pasztor z dTamsko skico »Prostost«. Ob koncu poroča Femina o »Današnji ženski in moškem«, slovita filmska zvezda Mary Pickfordova o »Skrivnosti skritih zakonov«. Bogata sta gramofonski in grofološki kotiček, pa tudi modna poročila in praktični nasveti bodo marsiko-
mu dobrodošli. »Naš obzor« je zanimiv po pestrosti in raznovrstnosti sodelavcev in prispevkov. Ivan Zoreč končuje svoje »Potnike«, Julij Nardin nas povede »K reki« med tem Alfred Klein pripoveduje o »Hrupnem lovu«. O originalnem lesorezu piše izčrpno akad. slikar-grafik E. Justin, razni so-trudniki nas pa seznanjajo z »Izumirajočim praljudstvom«, z »Napakami in pomanjkljivostmi našega športa«, z »Letalstvom« in »Radijem«; med mladimi sotrudniki se pa Tatjana predstavlja z »Dušanom«. To s krasnimi fotografijami močno ilustrirano revijo krase še reprodukcije slikarskih del naših umetnikov: Adolfa Lapaineta, Mihe Maleša, Edvarda Stepančiča, Franceta Gor-šeta, Frana Stiplovška, Goimira Kosa, Elka Justina, Maksima Gasparija in Milka Bam-biča. Prepričan sem o vsakem, ki si bo zadnjo številko te revije le ogledal, da bo postal tudi njen stalen naročnik.
* Smrtna kosa. Včeraj popoldne Je umrla v Ljubljani ga. Terezija Berghauser soproga magistratnega nameščenca in marljivega delavca v mnogih IjublJ. društvih g. Karla Berghauserja. Pogreb pokojnice, ki Je bolehala že dalj časa, bo v sredo popoldne ob 5. iz stanovanja v magistralnem poslopju na Mestnem trgu. — Umrl je tudi učitelj g. Boris Papež, pokopan bo pa jutri ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. Svet je moral zapustiti v cvetju svojih let. — V Planini pri Rakeku je podlegla kratki težki bolezni gospa Marija L a k n e r in jo bodo danes ob 18. položili k večnemu počitku. Pokoinim blag in časten spomin, rodbinam iskreno sožalie!
KIN0 ,DEAL Stari Heidelberg
Veleffifai ljubezni v g3. vlogi Ramom No/vanro.fn Jfoinma Shearer. — Globoko znižam« ljudske cene 2.—, 4.— im 6.— Din.
*	Svobodna carinska cona na Sušaku. Na
Sušak sta prispela pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnetič in šef generalne direkcije carin dr. Šmid, da proučita vprašanje ureditve svobodnih pristaniških skladišč v tamkajšnjem pristanišču.
*	Lep uspeh našega arhitekta v Angorl. Inženjer Alojzij Himmel, rodom iz Maribora, ki Je že dve leti zaposlen v Angori, je pri natečaju za svoJ načrt za gradbo perzijske poslaniške palače v Angori dobil prvo nagrado in se bo projektirana palača zgradila po njegovem načrtu.
*	Knjigo brzojav in telefon«. I. del Je izdal g. Janez Napotnik, tajnik direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Knjiga vsebuje Morsejev brzojav, galvanske člene za brzojav in telefon, brzojavne proge, aparate, vključitev uradov, napake v aparatih, preiskovanje vodov, kabelski brzojav in le pregledana ter odobrena od direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Nudi tudi mnogo modernih najnovejših izrazov posameznih delov, ki so potrebni pri brzoiavu in telefonu; služila bo pa istotako kot pomožna kniiga pri nastalih napakah v aparatih. — Knjiga je lepo strokovno delo, ki ga je avtor g. Napotnik pokazal in pri tem jasno in idealno podal vse potrebno v svojih preciznih risbah, ki so za vsakogar razumljivo razložene. Tako delo je res hvale vredno in nam je bilo že davno potrebno. Cena knJige je 52 Din, naroči se pa pri avtorju, v Jugoslovanski knjigarni, v knjigarni Ig. Kleinmayr in Bamberg ter pri Hermanu Hrovatu.
*	Nov odbor Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. Na seji glavnega odbora 2. t. m. so bili soglasno izvoljeni naslednji funkcijonarji v ožji odbor: za predsednika Franc Boblek (Žalec), za podpredsednika Andrej Antlogar (Gotovlie), za tajnika in blagajnika Anton Petriček (Žalec), za odbornike ing. Janko Dolinar (Celje), Ludvik Plavšek (Sv. Jurij ob Taboru), Vinko Stopar (Velenje).
*	Ljubiteljem cvetlic. Opozarjamo vrtnarje in ljubitelje cvetlic, da ie na Ljubljanskem velesejmu poleg najrazličnejših plemenitih cvetk tudi okrog 270 vrst vrtnic najrazličnejših barv.
*	Gospodinjstvo na meščanski šoli. Prejeli smo: »Ci bi meščanska šola gospodinjski pouk še malo bolj poudarjala, potem bi bila to najprimernejša šola za žensko mladino, tako je sodila neka mati hčerke, ki Je dovršila meščansko šolo. Ce pa pogledamo na razstavo meščanskih šol v paviljonu »K«, gospodinjski oddelek, potem se prepričamo, da se tudi pouk gospodinjstva na meščanskih šolah prav intenzivno vrši. Tu najdemo polne mize najrazličnejšega mašenja in krpanja perila, čitamo na. loge iz gospodinjstva, prebiramo dnevnik gospodinje in opazimo kuharske izdelke od črnega kruha do najfinejših slaščic. Vse kuharske izdelke so dcklice lastnoročno napravile v šolarskih kuhinjah. Zal da nimajo ljubljanske dekliške šole, ki so zaenkrat nastanjene v prostorih, ki niso bili zidani za meščanske šole, lastnih kuhinj. Slovenska meščanska šola ima v svojem učnem programu v vseh štirih razredih eno tedensko uro gospodinjstva. Umestno bi pa bilo. da bi se ta predmet poučeval v višjih razredih vsaj po dve uri tedensko.
*	Občni zbor Slovenskega planinskega društva bo 12. t. m. ob 20. v vrtnem salonu pri »Levu« v Ljubljani. Vršile se bodo samo dopolnilne volitve za istopivšega 1 odbornika in Izstopivša 2 namestna odbornika. V smislu sklepa zadnjega občnega zbo» ra objavlja osrednji odbor SPD. da so društvene knjige in računski zakHučkI vsem članom na vpogled med uradnimi urami v društveni pisarni, palača Ljubljanske kr*. ditne banke, IV. nadstropje.
*	Podružnica SiPD za Rogaško Slatino In okolico vabi člane v Rogaški Slatini, Rogatcu, Šmraju pri Jelšah, Poljčanab in drugod, da se udeleže občnega zbora podružnice, ki bo v Rogaški Slatini (gostilna g. Franca Ogrizka pri Sv. Križu) y nedeljo 9. t m. ob 15.
*	Prepoved Javnih govorov na pokopali«
ščih. Veliki župan ljubljanske oblasti opozarja na to, da veljajo za Javne govore na pokopališčih isti predpisi, kakršni veljajo za shode pod milim nebom, da so torej po čl. 5. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsi taki govori brez predhodne dovolitve pristojnega upravnega oblastva prepovedani. Kdor ravna drugače, utegne biti sodno kaznovan z zaporom do 3 mesecev, poled tega pa še z denarno globo do 5000 dinarjev.
*	Svetovni plesni kongres, ki bo določil stil in novitete družabnega plesa za prihodnjo sezono, se bo vršil letos zopet v Parizu od 7. do 12. t. m. Udruženje Jugoslov. učiteljev plesa bo zastopal kot delegat na tem kongresu znani plesni molster g. Jen-k o iz Ljubljane.
*	Zakup ribolova na Belin. V Novem Sadu se Je nedavno vršila Hcitaciia zakupa ribolova na državnem posestvu Belje. Sedaj je finančno ministrstvo odobrilo, da se ta ribolov za 1929-1930. odda Lombardni banki v Bukarešti za ceno 5 milijonov dinarjev. Banka mora prevzeti vse nameščence ter od čistega dobička vplačati deset odstotkov v državno blagajno.
*	Med vožnjo se Je ponesrečil. 56-letni posestnik Luka Marenček iz Cemšenika v občini Dob pri Domžalah je peljal v ponedeljek s tovornim vozom na cesti proti Domžalam. Med vožnjo se Je Marenček, sedeč na vozu, preveč nagnil, zaradi česar je padel na tla pod voz. Posledica padca je bila ta, da si Je že 56-letni mož zlomil levo nogo. Na cesti so ga našli domačini, ki so ga odpeljali dalje v Domžale, odkoder so ga pozneje prepeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko splošno bolnico.
*	Samomor na zagrebški promenadi. V soboto zvečer, ko se je vršila živahna promenada na zagrebškem Zrinjevcu. je nenadoma počil strel: mlad mož si le pognal kroglo v prsa. Bil Je to mlad obrtnik, mizarski mojster Branko Parapat. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato izdihnil. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen.
*	V budimpeštanskem avtomobilskem salonu Je bil Mercedes clou in predmet dnevnega razgovora. Predvsem Je vzbudil 8-cilinderski Mercedes pravcato senzacijo in vsi lastniki takega voza so ga hvalili nad vse mere. Mercedes Je v Madžarski najslo-vitejša znamka. Vsi vozovi Mercedes so bili razstavljeni s pnevmatikami Continental. ki so v Madžarski istotako zelo priljubljene. Tudi kupčijski uspeh vozov Mercedes je bil v salonu, kakor se zatrjuje, zelo dober.
ITO — zobna pasta najboljša I
*	Budilke, prvovrsten fabrikat F. Čuden, Prešernova 1.
*	Pirotske preproge. Oglejte si krasne pirotske preproge na velesejmu pri tvrdki Brača G a r o t i č.
*	Obleke kemično Cisti, barva, plislra In lika tovarna Jos. Reich.
*	Ženska C. M. podružnica v Kamniku je poslala Druižbi 708 Din kot prispevek bon-bončkovega dne. Iskrena hvala rodoljubnim damam in požrtvovalnim gospodičnam!
*	Pegasti legar prenašajo največkrat bele uši. Ta zanimivi štiridejaniski film bo predvajan na stalni higijenski razstavi na velesejmu danes 4. t. m. ob 11. In 16. Ob 17. bo predaval oblastni sanitetni referent dr. E. Maier o nekaterih nalezljivih boleznih ob predvajanju filma.
*	Ne vrzite svoje prazne MAGGIJeve steklenice proč! Le-to lahko daste pri svojem trgovcu zopet napolniti z MAGOIievo zabelo. Ce se.dopolnjuje, je potem MAGG1-jeva zabela dosti cenejša. Toda pazite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike Maggi-jeve steklenice! Le-ta ima ime »MAGGI« na rumeno-rdečih etiketah.
Iz Ljubljane
n— Iz gledališča. »Bitko«, katere snov !e zajeta iz rusko-japonske vojne leta 1905., bo vprizorila drama poslednjikrat v letošnji sezoni danes 4. t. m. za abonente reda D. Zasedba običajna. — Straussova opereta »Cigan Baron« z g. Marčecem v vlogi Ba-rinkaja se bo pela v operi v sredo 5. t. m. za obonente reda B. V torek opera zaprta. — Krstna predstava Ouldove drame »Piskač« bo v drami v soboto 8. t. m. za pre-mijerski abonma. Angleški pisatelj Ould je generalni tajnik Pen klubov ter bo osebno prisostvoval premijeri v Ljubljani, (^dlični gost je na poti iz Londona na predavanje v Sofijo. Predstava bo za premierski abonma.
u— Cercle francals v Ljubljani sklicuje 17. t. m. ob 18. v prostorih francoskega Instituta v Narodnem domu svoj izredni občni zbor z dnevnim redom: Priključitev društva francoskemu institutu v Ljubljani.
u— Vojaški obveznikl-konjenikl. ki so v evidenci mestnega magistrata ljubljanskega, se pozivajo, da se najkasneje do sobote 8. t. m. zglase v mestnem vojaškem uradu, na Ambroževem trgu št. 7-1, (soba 3) ter tam izjavilo, ali imajo v redu predpisano jezdno in konjsko opremo, odnosno če žele, da jim država nabavi sedlo ln pod kakšnimi plačilnimi pogoji. Sedlo bo stalo okrog 2000 dinarjev, ki se Jih lahko odplačuje v obrokih. Konjeniki, ki bi poleg konia ne Imeli tudi pravilne in popolne jezdne in konjske opreme, se prevedejo v kako drugo vrsto narodne vojske.
u— Sokol IL bo priredil vsakoletni nastop v nedeljo 16. t m. ob 16. na letnem telovadišču na Prulah, kjer bodo nastopili vsi oddelki. Po telovadbi bo Ihrdska vese» lica s plesom, srečolovom, kolesom sreče itd„ tako da je za vsakogar in vse pripravljeno, da pridejo na svoj račun. Vstopnina znaša 5 Din stolišCa te 10 Din sedeS.
n— Mladinska akamedlia Sokola H. bo v četrtek 6. t. m. (in ne, kakor Je bilo napačno objavljeno, v sredo 6. t ni.) ob 20. uri v telovadnici državne realke. Nastopili bodo vsi mladinski oddelki z izbranim sporedom. Vstop prost
— Obletnico 1. junija so proslavili Jugoslovenski nacljonalistl s sv. mašo zadušnlco pri Sv. Križu. Po službi božji so se podali
na grobove trboveljskih žrtev, kier so položili lovorov venec z državnim trakom. Sličen venec so položili na spomenik trboveljskih žrtev v Trbovljah tudi trboveljski in zagorski nacijonalisti.
u— Kako bo s cenami kruhu. V LJubljani so se gospodinje že dolgo časa pogovarjale o previsokih cenah kruhu, a je šele sedal prišlo do razpravljanja o cenah kruhu pri magistratu. V soboto popoldne se je vršila važna seja tržnega odseka občinskega sveta o tem vprašanju. Pekovska zadruga Je namreč sporočila mestnemu magistratu, da zniža ceno kruhu na 5.50 Din za kg. Tržni odsek pa sklepa zadruge ni odobril, ker se Je pocenila moka na 3.80 Din. Pri tem pa kaže, da bodo cene moki še boli padle. Veliki župan je poslal dopis, da mora tržni odsek omogočiti prebivalstvu dobavo najnujnejših potrebščin za znosnejšo ceno in ie zato dolžnost javnih oblastev. da ukrenejo vse potrebno. Sedaj Je sklenil tržni odsek pozvati Pekovsko zadrugo, da mora do danes opoldne znižati ceno belemu kruhu na 4.50 Din in temu primerno tudi ceno črnemu kruhu. Tržni odsek ie sklenil, da se bo moral kruh po gostilnah in drugih lokalih prodajati po teži, ki odgovarja ceni.
u— Davčna uprav za mesto v LJublJanl Ima od 15. maja dalje uradne blagajniške ure samo ob delavnikih od 8. do 12. Izjemoma pa se sprejemajo neodložljiva plačilo tudi popoldne od 15. do 17.
u— Društvo »Treznost« bo priredilo svoj redni sestanek drevi ob 20. uri na moškem učiteljišču z običainim dnevnim redom.
u— Otroško Igrišče »Atena« pod Tivoll-Jem je od 1. lunija dalje pod stalnim nadzorstvom pedagoginje. Cenj. starše vljudno vabimo, naj pošljejo svoje otroke v to div-no, dušo in telo okrepčujoče zabavaUšče. — Vpisovanje vsak delavnik od 9.—12. ln od 15. do 18., eventuelno do pol 19. Zabavišče bo trajalo čez vse šolske počitnice, vpiše se pa mesečno, eventuelno tudi na krajši rok. Otroci, na skorajšnje svidenje!
u— Trpinčenje živali. Na Poljanski cesti so opazovali Uudje voziček, naložen s teleti, ki so bila drflga na drugem. Občinstvo, ki Je videlo trpinčenje uboge živali, se je pričelo zgražati in je nekdo iz občinstva pozval stražnika, ki je voznico, mesarico Frančiško L. iz ljubljanske okolice legitimiral. Omenjena bo imela zaradi trpinčenja živali sitnosti pri oblastvih.
u— Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in finejše vrste cefir, popelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno, tovarna perila »Triglav, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
u— Organizacija praktičnih električnih In strolnih tehnikov poziva tovariše, da se udeleže pogreba tragično preminulega tovariša in voditelja krajevnega odseka RaJ-ka Samsa v čim večjem številu.
u— Zobozdravnik dr. Iv. Verčon zopet ordinlra.
u— Revna služkinja je na izprehodu z otrokom na potu iz Tivolija mimo »Figov-ca« do Sv. Petra ceste izgubila igračko-punčko v zeleni oblekci. Ker bi morala škodo sama poravnati, a nima sredstev, prosi najditelja, da bi jo vrnil na uredništvo našega lista.
Kino Ljubljanski dvor!
Danes zadnjič
V okovih harema
6reta jCsssn!
Ob 4., % 7., 1/2 8., 9. uri. Lffudiske cene 3.—, 5.—, 8.— Din.
u— Na velesejmišču okraden. Mizar Anton Mlakar iz Starega trga se je pripeljal v nedeljo v Ljubljano, da si ogleda velesejem. Ko se je po obisku ostalih paviljonov ustavil slednjič na veseličnem prostoru, ga je privabilo vpitje zamorcev pred njihov paviljon. Tamkaj je vladala takrat velikanska gneča. Mlakar je baš hotel vstopiti, da si ogleda »komedije« še znotraj, a je istočasno že tudi opazil, da mu je zmanjkala iz žepa listnica z 960 Din gotovine. Ves prestrašen je zadevo prijavil nekemu stražniku, vendar pa se okradencu ni dalo pomagati, zakaj tat je pač gledal, da ie hitro odnesel pete in se pomešal med množico.
u— V vlaku okraden. Privatni uradnik Leopold Geiser je pripotoval predvčerajšnjim iz Francije v Ljubljano. Ko je vstopil po prekinieniu vožnje v Zagreb zopet v vlak za Ljubljano, je med vožnio nenadoma zapazil, da mu je zmanjkala iz žepa listnica s francoskim in našim potnim listom, vsemi spričevali in drugimi dokumenti. Poleg tega je imel Geiser v listnici tudi nekaj gotovine. Kakor domneva Geiser. ki je prijavil tatvino šele na ljubljanskem glavnem kolodvoru, ga je moral ukrasti predrzni že-par od Zidanega mosta do LJublJane.
u— Vlom v spalno sobo. Dijak Franc Preinitz, stanujoč v samostanu na Marijinem trgu 4, je prišedši v nedeljo popoldne domov zapazil, da so vrata njegove spalne sobe nezaklenjen^ in odprta. Ker je vedel, da je vrata zaprl in zaklenil, je stopil hitro v sobo v domnevi, da izsledi neznanega tatu, ki Je pokradel tamkaj stanujočim dijakom že razne predmete. Na žalost pa ptička ni našel več v sobi, pač pa je zapazil, da je notri vse razmetano in da je moral tat pravkar zbežati. Preinitz je ugotovil, da mu Je neznanec odnesel med njegovo odsotnostjo srebrno moško uro z verižico ter več drugih predmetov v vrednosti 415 Din. Človeka, ki Je izvršil to dejanje, zasleduje sedaj policija. Je to baje neki Rado C., ki ]e svoječasno stanoval v samostanu.
h Maribora
a— Zobozdravnik dr. Viktor Kac se Je
vrnil in zopet redno ordinira.
a— Nesreča pri delu. Včeraj popoldne Je mariborska rešilna postaja morala dvakrat priskočiti ponesrečencem na pomoč. Okrog 14. si je v Račjem pri neki stavbi 32-letni delavec Ferdo Beranič odsekal Daleč leve roke. Pri Kovini pa je odrezalo 26-letnemu delavcu Alojziju Dobniku tri prste leve roke.
Iz Celia
Cvetlični dan državne kralevne za-
Zobozdravnik
dr. tfosip TSavčar
ordinira v poletnih mesecih 7690 od 7.—12. in 3.-6. Gledališka ul. 4._Telefon 3301.
P. n. g. restavraterjem in gostilničarjem priporoča
papirnate
servijete
M. Tičar, Ljubljana.
(pisarna $a pravne svete
FRAN KOLAR, nadsvetnik fin. min. r o., Ze-mira, Maikovi6eva ul. 2-H, Izvršuje brezplačno pri prometnem min. (generalna direkcija) reklamacije nepravilno plačane tovornine.
Cenj. klijent i in drugi, ki bi želeli izročiti to-TOrne liste, naj blagovolijo s/poročiti do 15. VI. z dopisnico S. Godina, Ljubljana, poštna predal 1.19 ali tel. it. 2305.	7673
„Schulz Univerza!" tehtnica
je precizne konstrukcije, zato Jo krapi vsak natančen trgovec. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali po<se4 zastopnika. Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana.
Radioetnanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE
Cpri Novem mestu). Zdravi trajno in sirarno revimatizem, nevralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališčn« naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni.


O«
Nafbope, najtrajnejše, zato m oaicene$še!
ščite dece in mladine v Ce!Ju bo v soboto 8. t. m. Frebitek te humanitarne akcije Je namenjen izključno ubogim otrokom. Zato prosimo blagohotnega razumevanja in ljubeznive naklonjenosti.
Nedeljska prireditev Celjskega gasilskega društva. Celjsko Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je priredilo v nedeljo 2. t. m. svoj veliki gasilski dan, namenjen nabavi modernega reševalnega avtomobila v Celju. Ob 8. zjutraj je bila pred mestnim magistratom razstava gasilnega orodja, nakar se je vršila ob 10. na magistratnem dvorišču šolska vaja plezalcev in pol ure na to pri mestnem gledališču velika gasilska vaja. Vse vaie gasilcev so uspele prav dobro in zadovoljivo. S prireditvami je bil združen cvetlični dan in ie priredila v ta namen tukajšnja železničarska godba ob 11. v mestnem parku promenadni koncert. Popoldne ob 14. se Je vršila na sejmišču poleg »Zelenega travnika« tombola, katere se je udeležila tisočglava množica. Po tomboli pa je bila v preurejeni restavraciji pri »Zelenem travniku« animirana ljudska veselica, ki Je dobro uspela.
e— Čudne navade na celjskem trgu. Na celjskem živilskem trgu se stalno opažajo čudne navade nekaterih kupovalk. Tako številne kupovalke pokušajo kakovost smetane v lončkih na ta način, da vtaknejo kazalec v smetano in ga nato z največjim tekom oblizuiejo. Dogodi se tudi. da kupoval-ka to parkrat zaporedoma ponovi. Pri kupovanju mleka pa se na lepem pripeti, di kupovalka vzame steklenico z mlekom v roke in jo Junaško nastavi na usta in tako pokusi, če je mleko dobro ali ne. Pozivamo mestno tržno nadzorstvo, nai nekoliko bolj pazi na spoštovanje higijenskih predpisov.
e— Poneverba občinskega denarja. Na
celJski policiji so je v soboto zvečer prostovoljno javil občinski tajnik iz okoliške občine Šmarje pri Jelšah Matevž D. in skesano priznal, da Je v zadnjih mesecih zaradi slabe plače — imel je mesečnih 750 dinarjev — v potrebi poneveril okrog 1800 dinarjev zaupanega mu občinskega denarja. Ker bi se morala v soboto zvečer vršiti občinska seja. je D. zapustil Šmarje in odšel v Celje. Tu je srečal na cesti svojega podžupana, kateremu Je zadevo oolasnil in mu Izročil ključe od občinske pisarne ln blagajne. Izročen je bil sodišču.
e— Policiji Je bilo ovadenih od sobote do včeraj 8 oseb, ki so skušal« prekoračiti drugI železniški most pri Bregu pod Celjem, dasi Je prehod preko mostu najstrožje prepovedan in se je šele prejšnjo nedeljo na tem mostu pripetila strašna smrtna nesreča Tedaj je prihajajoči ljubljanski osebni vlak povozil 37-Ietno služkinjo Marijo Čepuše-vo. Grenadijeva brv bo v neka! dneh gotova, dotlej pa naj se prebivalci Pečovnika, Zagrada, Svetine in drugih krajev na onem bregu Savinje poslužujejo broda pri Grena-dirlu ali pa brvi čez Voglajno v ZavodnL
A
Iz Kranja
r— Krasen uspeh Kranjskih perutninars jev. Na sedanjem ljubljanskem velesejmu sta razstavila tudi gg. davčni uradnik Adolf Rohrman in trgovčev sin Jože Li* kožar, oba iz Kranja, krasne eksemplarje raznih kokošjih pasem. Gospod Rohrman je dobil za pasmo »leghorn« prvo nagra« do, g. Likozar pa drugo za grahaste pli« netke in tretjo nagrado za bele radvanj* ske kokoši. Z razstavljeno perutnino sta žela obče občudovanje. G. Rohrman je prodal v Banat enega petelina in dvoje Kokoši pasme »leghorn« za 1100 Din. Uspeh obeh kranjskih perutninogojcev je tem večji, ker je" to prvi večji uspeh, ki ga je doseglo perutninarstvo na Gorenj* skem, ki je mnogo slabše razvito nego na Štajerskem.
r— Smrtna kosa. V Sarajevu je umrla 27. maja gospa Henrijeta, mati ravnateja tvornic Jugočeške gospoda M. Horvitza. Pokojnica se je udejstvovala tamkaj na humanitarnem in karitativnem polju ter Viila prednica raznih ženskih organizacij. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!^
r_ Namesto venca na grob v počaščen nje spomina gospe H. Horwitz je darova* la obitelj dr Sabothy 200 Din tukajšnje* mu Kolu jugoslovenskih sester.
Iz Škof je Loke
5k— Tatvina je bila izvršena v kapelici in župni cerkvi v Stari Loki. Zaradi suma. da je izvršila to tatvino, so orožniki are* tirali beračico Terezijo Svetičevo.
šk— Mejo je prekoračil Josip Peternel.j, rodom iz Cerkna. Ker ima na vesti več prestopkov iz prejšnjih časov, so ga orož« niki privedli v zapore tukajšnjega sodišča, kjer bo ob ričetu premišljeval, kako je bilo poprej, preden je odrinil v deželo pomaranč.
Iz Novega mesta
n— Birmovanje v Novem mestu se je vršilo 2. t. m. Birmancev je bilo toliko kakor že dolga leta ne. Birma se je vršila v kapiteljski cerkvi. V mestu in v oko* lici so bili oddani vsi vozniki za preva« žanje botrov in botric ter njihovih malč* kov. Škof dr. Jeglič se je pripeljal v No® vo mesto že v petek popoldne. Sprejema so se udeležili duhovščina, šole in razne korporacije z godbo na čelu. V Novem mestu bo škof ostal še teden dni, ker se bo vršila birma še v brusniški fari 5., v šmihelski 6., v podgrajski 7. in v stopiški 8. t. m.
n— Prve češnje s Trške gore s svojega posestva je dobil v nedeljo lekarnar go* spod Beremann. Češnje, imenovane »Friih* este der Mark« so letos malo pozno obro« dile; druga leta so bile zrele že v začet« ku maja. Cepiče teh češenj ima na raz« polago tajnik Kmetijske družbe g. Kafol v Ljubljani, dobe pa se tudi pri lastniku v Novem mestu.
n— Roparja Šuštarja, o katerem smo poročali v »Jutru«, da ga zasledujejo vse orožniške postaje na Dolenjskem, je are* tirala mariborska policija in sporočila, dla ga eskortira v zapore novomeškega okrož* cega sodišča.
Iz Laškega
1— Svinjski sejem v Laškem se ne bo vršil kakor prvotno najavljeno na dan 6. L m., marveč v sredo 5. t. m.
Iz Šoštanja
š— Življenje na odru. Dramski odsek Sokola je priredil v soboto 1. t. m. Ža* garjevo tridejanko »Vrtinec«. Režijo je vodil z veliko požrtvovalnostjo g. Bajt. Prireditev je bila za Šoštanj pravi umet* niški užitek. Posebno je ugajala gdč. Ivica v vlogi Angele. Žal, občinstvo tokrat ni pokazalo pravega zanimanja. Obrtno dru« štvo v Šoštanju pripravlja narodno igro »Domen«, katero namerava uprizoriti v soboto 8. in nedeljo 9. t. m. — Glasbena Matica iz Maribora nas. bo obiskala 15 te* ga meseca s koncertom v Sokolskem do* mu. — Trboveljčani nas bodo posetili 16. tega meseca z Leskovčevo dramo »Dva bregova«. — Gasilno društvo pripravlja za proslavo 50 letnice svojega obstoja liud* eko igro »Graničarji«, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje.
š— Olepševalno društvo v ŠoStanju op o« zaTjamo. da je v drevoredu in v mestnem vrtu nujno potrebno par klopi.
š— Nesreča pri čiščenju revolverja. Franju Korunu, praktikantu v trgovini, se je pri čiščenju sprožil revolver in ga je zadtela krogla v desno ramo. K sreči kost ni bila zadeta, tako da rana ne bo imela hujših posledic.
Šport
Nedeljski športni dogodki
V nedeljo se ie odigralo prvo kolo tek* tnovanja za državno nogometno prvenstvo. V Ljubljani je Gradjanski porazil Primor« j« s 3 : 1 (1 : 0), v Splitu Hajduk sara« jevsko Slavijo z 2 : 1 (1 : 1), v Subotici beogTajska Jugoslavija Sanda z 1 : 0 (0 : 0) in v Beogradu BSK skopljansko Pobedo z 17 : 2 (8 : 1). Tekma med Ha* žkom in osiješkim Hajdukom je končala neodločeno z 1 : 1 (0 : 1).
Po tekmi v Ljubljani med Gradjanskim in ASK Primorje smo se razgovarjali z uglednim članom Grandjanskega. ki se je izrazil naslednje: »Moštvo ASK Primorja Je premehko, da bi smelo z uspehom na* stopati v borbah za državno prvenstvo. Zdi se, da manjka enajstorici pravilen, čeprav oster start, čemur bo vzrok naj*
brže pomanjkanje težjih treningov. Veli* ko napako je storil posebno desni krilec, ki izgublja čas z diribljanjem, črpa s tem po nepotrebnem lastne moči, a nasprotni« ku daje možnost, da se plasira in eventu« alno zabarikadira pred napadalnim kri* lom. Največ strahu smo imeli pred Sla* mičem, no, uverili smo se, da je on igrač momenta in preveč odkritosrčen. V obram* bi sta mi ugajala oba branilca, posebno pred desnim smo imeli respokt. S tem no* čem reči, da bi bil preoster, temveč da ima fant pravilen start, kakršnega mora imeti vsak dober branilec. Vratar Janči* gaj je paradiral le pri obrambi cnajstme* trovke. Zdi se, da preveč okleva v ne* varnih situacijah. V napadu mi je ugajal v prvem polčasu mali srednji napadalec ki je zelo dobro zalagal z žogami krili v čemur je pri oddajanju grešil tako Sla mič, kakor desni krilec. V ostalem imajo napadalni igrači lep polet, manjka jim pa finish Mi Zagrcbčani*purgerji smo pa dolžni veliko zahval« vašemu Maksu, ki je v zagrebških krogih splošno znan po imenu »Kranjac«. Sodnik je bil slab in mogoče, da ste se čutili Ljubljančani za* radi njegovih odredb oškodovani. Mi smo z izidom izredno zadovoljni.«
Še nekaj statistike o tekmi Grandjanski« Primorje: Proti Gradjanskemu je bilo pri« sojenih 12 stranskih outov, oet kotov, 28 foulov, 2 roki. 2 napačna meta outa in 1 off side, proti Primorju pa 23 stranskih outov, 6 kotov, 23 foulov, 2 roki in 3 off side.
Stari gospodje (old bovs) Ilirije so go« stovali v nedelio v Sevnici proti tanvoš* njemu športnemu klubu. Posebno se je odlikoval »internacionalec« Ivan Babšek, ki je prvič nastopil kot varuh mreže, a vendarle dokazal toliko »sposobnosti«, da je ostala tekma s 4 : 4 neodloč na
V	Mariboru je pr olimpijskem nogo« metnem turnirju zmagal Rapid. Rezultati so bili naslednji: Rapid : Svoboda 4 : 0, M aribor : Železničarji 3 : 3 (podaljšek 0 : 0) in Rapid : Železničarji 6 : 0
Pri Iliriji je trening nogometnih moštev te dni prevzel dunajski trener g. Baar.
Pariške teniške senzacije
Lacoste }e zmrvil Tildna! — Borotra tolče svetovnega prvaka Cocheta! — Zmaga WiIlsove v finalu dam.
Teniški turnir v Parizu se bliža koncu. Doubli so bili že minuli teden odigrani, singli so dozoreli do semifinala, deloma celo do finala. V singlu gospodov so bili poslednji štirje Tilden, Lacoste. Borotra in Cochet, tedaj trije Francozi m en Ame* ričan. Najteže se je v semifinale pretol* kel Borotra, ki je v petek izgubil proti Huntru (USA) dva seta (6 : 8, 10 : 8,
4	: 6), a je v finishu zopet pokazal svojo staro formo (8 : 6, 6 : 1) Tudi Tildnu ni bilo lahko otresti se Italijana Morpurga. toda o tem smo že poročali.
V	soboto je bil v Parizu velik dan Ze sedmič sta si stala nasproti Tilden in La« coste in v stadijonu Roland Garros v Auteuilu se je nabralo 10.000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali velikega mateha. Kar jih je le malo. slutilo in se upalo na glas izreči, se je zgodilo: »aligator« Laco* ste je zmagal nad velikim Američanom, Tilden je doživel katastrofo kakršnih nje* gova teniška karijera doslej ni beležila.
Francozova igra je bila blesteče jasna, logična in smotrena. Točko za točko, ka« kor v klešče je uklepal Lacoste Tildna med svoje backhande in chope na naj« skrajnejšem forehandu ter nekdanjega šampijona dobesedno zmrvil. V 25 minu« tah je dobil Lacoste oba prva seta 6 : 1, 6 : 0 (!). Toda vedel je, da gigant še ni na tleh. In res: tisti trenutek se začne protinapad. Tilden kar stresa iz rokavov smashe, dronshote za mrežo, neverjetno rezane backhande in dobi set 7 : 5. Po premoru se vrže Lacoste s fantastično energijo na delo, podi Tildna po vsem igri* šču. Brezhiben tenis. 6 : 3 dobi Lacoste.
6 : 1, 6 : 0, 5 : 7, 6 : 3 je končni rezul* tat. Lacoste je lahko ponosen nanj Tako katastrofalno Tilden še ni bil izgubil v zadnjih 7 letih. — V finalu nastopi Laco* ste proti zmagovalcu semifinala Cochet* Borotra.
Tudi v damskem singlu beležijo Franco* ci lep uspeh, ki ga ne pomnijo že nekaj let. Mme Mathieujeva je v semifinalu po* razila odlično Nemko Cilli Aussemovo in pride v finale s Heleno Wil!sovo. ki je bila po trdi borbi odpravila Angležinjo Bennettovo 6 : 4, 7 : 5.
Pariz, 3. junija (na.) Včeraj je bil od«
igran damski finale med Američanko \Vill« sovo in Francozinjo1 Mathieujevo. Obe igračici sta igrali odlično. Zmagala je VVill« sova 6 : 3, 6 : 4. — Višek senzacije je bil semifinale med Francozoma Borotra in Cochetom. V nezaslišano napetem boju, ki je bil do konca odprt, je »leteči Bask« zmagal nad Cochetom 6 : 3, 5 : 7, 7 : 5.
5	: 7, 6 : 4 in si tako priboril vstop v fi* nale. kjer ga čaka njegov rojak Lacoste. Po končanem matehu sta bila oba igrača tako izčrpana, da so ju morali skoro ne* sti v garderobo.
Detroit, 3. junija. Po prvih dveh dneh finala ameriškega pasa za Davisov pokal vodi USA 3 : 0 proti Kubi. S tem se je Amerika kvalificirala za medzonski fina* 'e z zinagovalcerr. e-"opskega pasa.
SK IHrlja (nogometna sekcija). Sekcija obvešča Slane, da je te dni prevzel vodstvo nogometnega treninga novi dunajski trener g. Baar. Trening ostane razdeljen kot doslej: v torek hi četrtek (event. tudi v soboto, ako v nedeljo n,i tekme) I. skupina (I. moštvo in rezerva), v sredo in petek skupina II (juniorji). Pričetek treninga vedno oh 17.30, garderoba je otvorjen a od 17.
ure dalae. SekoUsiko načel^vo oTK^zarja
VREMENSKO ^OROčIlO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 3. junija 1929. Višina barometra 308 8 m. ..............*.................****** .......................*..................
Kraj	Cas			a M »
		Barom.	Temper.	b.
				33 0£ >
Opazovanja				
Ljubljana		7616	18	60
Maribor		'60.2	1*	70
Zagreb	8.	761-0	200	70
Beograd		761-9	19	60
Sarajevo				
Dubrovnik				
Skoplje	7.	764-9	16	60
Split		763-3	20	60
Smer vetra in brzina v m in sek.
ENE 3 mirno \VNW 8 mirno
E 2
mirno
o
■8® - I o
5 8 9 8
8
Padavine
Vrsta
de 2
v mm do 7. ur«
9-1
Solnce vzhaja ob 4.16. zahaja ob 19.41, luna vzhaja ob 1.57, zahaja ob 14.43. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 26 C, najnižja 14 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: Soparno in boli oblačno vreme. V severnih Alpah morda začasno popolnoma jasno.
igrače n« objave v Samski knjigi r Evropi in
na oglasni deski v garderobi. Isto tam je razvidna razvrstitev igračev v obe skupini; morebitne žel1j-e glede razvrstitve je treba prijaviti načel-stvu. — Prihajajte na trening samo na določeni vam dan in vsi ob istem časni; čas za specijelni tren:ng posameznikov bo odredil trener. Na dan treninga ne zahajajte v kopališče! — Načelnik.
©opisi
VERD PRI VRHNIKI. Prostovoljno gasilno društvo Verd bo priredilo 9. tega meseca veliko vrtno veselico, združeno s srečolovom. plesom, petjem in prosto za« ba vo K obilni udeležbi vabi odbor 768
VRANSKO. V nedeljo 9. t. m bo pose« til Ljubljanski Sokol v večjem številu naš trg. Izleta se bodo udeležila tudi bližnja društva Celjske sokolske župe. Tukajšnje sokolsko društvo pripravlja za to priliko veselico na prijaznem vrtu sredi trga, kjer se bo vršila ob 15. javna telovadba. Zanimanje za prireditev kaže. da bo posetilo skrajni kot Savinjske doline obilo gostov od blizu in daleč. Od velesejma vračajoči se posetniki bodo našli tik veseličnega prostora pripravno avtogaražo.	769
delov zemlje
in vseposod Palma
■ HAzija!!!!Ar rila!!1•!Aserik&i!«j«l&rropaJJ. ! I! ! Amerika!! ! !AastraIi;a! !!t!;Svrcca i! !Az! trsiis!! .'Evropa!! ! Azija! ! ! 'Afrika! H
Gospodarstvo
1 Znatno povečanje uvoza v aorilu
Nazadovanje pasivnosti naše zunanje trgovine.
Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem uvozu v aprilu, iz katerih je razvidno, da se je naš uvoz v aprilu Donov-no povečal tako napram predhodnim mesecem, kakor tudi napram uvozu v istem mesecu preteklega leta. V aprilu smo uvozili 141.797 ton (aprila 1928 129.638 ton) v vrednosti 713.7 milijona Din (aprila 1928 650.0 milijona Din). Napram uvozu v marcu pret. leta se je letos uvoz povečal po količini za 12.160 ton ali 9.4 %, po vrednosti pa za 03.7 milijona Din ali 9.8 %.
Glavni predmeti našega uvoza v aprilu so bili: bombaž (18.7 milijona Din), bombažno predivo (40.7), bombažne tkanine (70.7), ovčja volna (13.1), volneno predivo (5.7), volnene tkanine (32.7), svilene tkanine (16 3), sirove kože (10.2), čevlji (4.0), kava (15.1), nž (94), železo nepredelano in polfahrikati (14.4). železna pločevina (10.5), cevi (6.3\ železniški materijal (13.1), razni izdelki iz železa (31.5), sirova nafta (11.1), premo? (15.8). oljni plodovi in semena (7.9), vreče (8.2). stroji in aparati (52.4), elektrotehniški predmeti (12.4). prevozna sredstva (22.0).
Napram lani opažamo povečanje skoro pri vseh glavnih predmetih, tudi pri tkaninah, katerih uvoz sicer stalno nazaduje. Zmanjšanje uvoza pa opažamo pri uvozu bakrene galice, premoga, soli. moke in sirove naft». Zdi se. da je povp?anie uvoza v aprilu, ki odpade skoro na vse glavne predmete našega uvoza, še vedno posledica močne omejitve uvoza v januariu in februarju zaradi znanih prometnih težkoč.
Ker se je, kakor smo že uvodno poročali, tudi naš izvoz v aprilu znatno dvignil, in sicer na 615 milijonov Din. je pasivnost naše trgovinske bilance v aprilu znašala !e 9S7 milijona Din (v anrilu pret. leta je znašala pasivnost celo 221.5 milijona Din) napram 185.2 milijona Din v marr-u. V prvih 4 mesecih t. 1. se je naša trgovinska bilanca gibala naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz januar 425.7 560.7 —135.0 februar 385.1 404.0 _ 18.9 marc 499.4 684 R _ 1&5.2 april 615.0 713 7 — 98.7
jan.-april 1929 1925 2 2362.9 —437.8 ian.-april 1928 1801.0 2564.3 — 763.3
V prvih 4 mesecih t. 1. smo uvozili za 2362.9 milijona Din ali za 201.4 milijona Din manj kakor v istem razdobju pret leta. Pasivnost naše trgovinske bilance za prve 4 mesece t. I. pa je napram lani nazadovala za 327.5 milijona Din. od 7fi3.3 na 437.8 milijona Din.
Nale mizarshro in uvoz pohištva
Naše mizarstvo je na letošnjem velesejmu ponovno pokazalo, da se mu tako glede solidne izdelave, pohištva, gledp okusnih in umetniško dovršenih oblik, predvsem pa glede cene ni bati nikake konkurence. Izdelki naše pohištvene industrije in obrti lahko tpkmujpjo z najdražjimi proizvodi inozemske industrije, ki pri naših imovitejših slojih še vedno uživa nekako povsem neupravičeno prednost. Odkar so naši mizarski obrtniki in industrijci pritegnili k sodelovanju naše priznane arhitekte 'n umetnike ter so dokazali, dn gredo z duhom časa, so vzbudili splošno zanimanje in občudovanje tudi izven Slovenije. Kdor je videl letošnjo razstavo na velesejmu mora priznali, da bi naši mizarji svoje izdelke lahko mirno razstavili v inozemstvu.
Žal pn to spoznanje in priznanje v naši javnosti še ni v toliki meri prodrlo, kakor bi to naše napredujoče umetniško mizarstvo po pravici zaslužilo. Tako moramo doživeti, da stoji Jugoslavija med državami, kamor izvaža avstrijska pohištvena industrija, še vedno na prv^m mestu. Z zadoščenjem ugotavljajo avstrijski strokovni listi, da izvoz pohištva iz Avstrije narašsa in da ie bilo lani iz Avstrije v Jugoslavijo izvožpmh 2505 stotov pohištva v vrednosti 1.61 miliiona šilingov ali okrog IS milijonov Din. Sele na drugem mpstu je Češkoslovaška, ki je uvozila iz Avstrije 2259 stotov pohištva (za 1.04 miliiona šilingov), na tretjem pa Rumunija z 1303 stoti (za 084 miliiona šilingov). Vsi-ljuje se nam vprašanje ali smo res prisiljeni uvažati drago pohištvo iz inozemstva, ko imamo vendar tako razvito pohištveno industrijo in obrt in ko imamo v lastni državi na razpolago vse potrebne sirovine. ki jih celo v velikem obsegu izvažamo v inozemstvo.
Po naši statistiki smo lani uvozili za 22 milijonov Din pohištva, približno toliko kakor v 1. 1927. dočim je naš izvoz pohištva dosegel komaj 3 milijone Din. S sistematično propagando hi lahko izvoz pohištva znatno dvignili, poleg tega pa bi moralo naše pohištveno mizarstvo posvetiti večjo pozornost vzhodnemu delu naše države, ki bi pri dobri organizaciji lahko postal najboljši odjemalec za našo mizarsko obrt in industrijo.
= Dohodki od državnih monopolov v letu 1928./29. manjši. V preteklem letu eo znašali monopolski dohodki 2313 milijonov Din
napram 2378.3 milijona Din v 1. 1927./2S., tako da znaša napram zadnjemu proračunskemu letu primanjkljaj 65.3 milijona Din. napram proračunu pa 82.5 milijona Din.
= Konferenca jugoslovenskih borz. Ko-i-cem prerckle^a tedna se je vršila v Bfjgra du konferenca tajnikov jugoslovanskih bo--4. na Kateri so bile zastopane beograjska, ta grebška, ljubljanska, novo6adska in sombor-ska borza. Na konferenci se je razpravljalo o uzancah za trgovino z žitom, o vprašanju ležarine, povzročene zaradi zimskih snežnih žametov v zvezi z odškodninsko odgovornostjo železnic. Končno se je razpravljalo še o raznih zakonskih načrtih, ki ee tičejo poslovanja borz in o potrebi podaljšanja železniških refakcij za žito in moko preko 1. junija. Ljubljansko borzo je na konferenci zastopal tajnik dr. Mario Dobrila.
= Likvidacija. V likvidacijo je stopila Jugoslovenska industrija ulja i boja, d. d. v Ljubljani, in sicer na podlagi sklepa rednega občnega zbora od 20. marca t. 1.
= Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 1 železne b^lo emajlirane omare za instrumente in 1 železne belo emajlirane preiskovalne klopi; strojni oddelek do 10. t. m. ponudbe glede dobave izparilcev, lončkov iz porcelana, epruvet cevi za vodo in plin, steklenic za indikatorje, merilnih cilindrov, trikotnikov iz gline, toluola. amonijaka, žveplene kisli ne. solitrove kisline, alkohola, etra, natri jevega in kalijevega hidroksida itd.; do 12. t. m. pa glede dobave 100 komadov jeklenih žičnih krtač in 1000 kg belih cunj: gradbeni oddelek pa do 11. t. m. ponudbe glede dobave 1 pisalne mize. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave medeninastih palic in medeninastih pip. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. t. m, ponudbe glede dobave usnjatih jermen, 50 komadov Beutel-elementov in 150 kg bele kovine: do 16. t. m. pa glede dobave 1 električnega vit-]ja. Dne 21. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave pohištva ter k opremi postaj spadajočpga orodja. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dne 24. t. m. se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave zimske službene obleke: dne 25. t m. pa glede dobave letne službene obleke. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani.)
Borze
3. junija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Prago. Berlin. Curih in Dunaj. Vso potrebo, razen v devizi na Trst. je krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. le deviza na Berlin je r>o zadnjih visokih tečajih nekoliko popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila tendenca v Vojni škodi prilično čvrsta. Za aranžma je notirala 402.5 — 404, trgovala pa se je za kasa po 404 in za december po 425 V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 852.5, v Unionban-ki po 202. v Jugobanki po 83 in v Poliodel-ski po 15.5 Med industrijskimi papirji se je Gutmann trgoval po 200 _ 202.5. pozneje pa po 205. Zaključki so bili še v šečenmi po 415, v Slavcksu po 108 in v Oceaniji oo 190 do 195. Trboveljska se je prvotno trgovala po 450 — 455. pozneje pa po 460 ter je rb sklepu boraiega sestanka notirala 455 —480. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8775. Berlin 13.555—13.585 (13.57), Bmseli 79112. Budimpešta 9.926. Curih 1094 7-1097 4 (1095.9), Dunaj 7.9812—8 0112 (7.9962). London 275.68 276.48 (276.08). Newyork 56.815. Pariz 222.58. Praga 168.26—169.06 (168.66), Trst 296 75 -- 208.75 (207 75).
Zagreb. London 275 08—276.48. Nevvork 56.715-56 913, Pariz 221.58-223.58. Milan 296.78—298.78, Curih 1094.4-1097.4. Amsterdam 22 8475 -22.9075, Berlin 13355— 13.583. Dunaj 7.9812 — 8.0112. Praga 168.26 do 169.06, Budimpešta 9.911—9.941.
Curih. Zifreb 9 12625. London 25.1923. Ne\vvork 519.5(1. Pariz 20 305, Milan 27 18. Berlin 123.823. Dunaj 72.94. Praga 15.38. Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.50, Sofija 3.755, laršava 58.25.
Dunai. Beograd 12.48625 — 12 52.625. Berlin 169 37—169 87. London 34.4675-34.5675, Milan 37.1975 — 37-2975, Ne\vvork 710.33 do 713.05. Pariz 27.775 — 27-875. Praga 21 0375 do 21.1175, Curih 136.77 — 137.27; dinarji 12.43 - 12.51.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska redilna 123 den., Praštediona 830 den., KrMitm 170 d^n., Vevče ex kupon 118 len.. Puše 275 — 285 den., Stavbna 50 den., Se-šir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 402.5 — 404. kasa 402.5 — 404. za junij 403-den.. za julij 406 — 410, za december 425 do 426, investicijsko 86 bi., agrarne 30 do
51.5; bančne .rednote: Praštediona 832.5 do 855, Unionbanka 202 — 203, Srpska 150 do 152, Jugo 83 — 84, Narodna 7630 — 7800, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 14.5 do 15.75; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 _ 25, Nihag 3 — 10, Gutmann 202 do 205, Slaveks 105 — 110, Slavonija 180 deu., Šečerana 412.5 — 417.5, Brod vagon 160 den., Vevče (ex kupon) 120 den., Dubr> vačka 510 bl„ Oceanija 190 — 200, Trboveljska 455 — 4S0, Ljevaonica 175 — 185, I&is 22 blago.
Blagovna tržišča
+ Na niirnberškem hmeljskem trgu se položaj pretekli teden ni spremenil. Prodanih je bilo le 80 bal po nespremenjenih cenah. Ilallertauski hmelj (Siegel) prvovrstni stane 135—145 mark, srednji 110—130 mark. tržni in gorski hmelj pa 70—105 mark za 50 kg. Na tranzitnem trgu je bila prodana neka velika partija štajerskega hmelja. C^ne na tranzitnem trgu se gibljejo med 40—63 mark (10.85—17.65 Din za kg).'
+ Na žateškem hmeljskem trgu je bilo razpoloženje pretekli teden mirno. Cene so se gibale za najboljši žateški hmelj od 9<i0 do 950 Kč, za srednji pa od 800—830 Kč za 50 kg. Na tranzitnem trgu je bilo malo prometa ter se cene gibljejo med 300 in 400 Kč za 50 kg (10.10—13.50 Din za kg).
4- Žitni trg. (3. t. m.) Po zunanjih znakih sodeč se je svetovni žitni trg nekoliko pomiril. Na čikaški borzi se je v soboto cena pšenici nekoliko dvignila. Tudi pri nas se opaža mirnejše presojanje situacije čeprav je cena nespremenjeno nizka in znaša v Vojvodini komaj nekaj nad 200 Din za 100 kg. Danes novosadska borza zaradi pravoslavnega praznika Sv. Konstantina ni poslovala.
+ Ljubljanska blagovna borza. (3. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 78 vagonov, in sicer 70 vag. oglja, 7 vag. borovih brzojavnih drogov in 1 vag. drv. Iščejo se trami merkantilni od 6—14 m v predpisanih dimenzijah. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Cene so nekoliko popustile. Zaključena sta bila 2 vag. pšenice in 1 vagon koruze. Nudi se pšenica slov. postaja, plač. 30 dni po 265 — 267.50; baška promptna 262.50—265, za junij 270 do 272.50; moka: »0g<, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 390—395; koruza: baška, slov. postja, plač. 30 dni po 265—267-50; ječmen: baranjski pivovarski slov. postaja, 68/69 kg 3i2.50—315, baški ozimni 67/68 kg po 290—292.50.
Izvleček iz programov
Torek, 4. junija.
LJUBLJANA 12.30: Akademija trboveljske omi. šole z naslovom: »Dete, očetu radarju.« — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Sprehodi okrog Cerkniškega jezera (F. Kuoaver). — 13.30: Zgodovina Slovencev. — 19: Nemščina. — 19-30: Naše sosednje države: Italijanski otoki (dr. Bo-hinte). — 20: Violinski večer ge. Fand Brand! iz Maribora. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Sreda, 5. junija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti. reproducTana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Pravljice, pisatelj Milčinski. — 18.30: Predavanje iz rastlinstva. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zgodovina Slovencev. — 20: Koncert železničarskega dr uit v a »Slosa« ali pa pirenos o,pere. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Na,poved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos programa ii Ljubijane. — BEOGRAD 12.15: Koncert radio-kvarteta. — 20.35: Koncert radio-kvarteta. — 22.15: Godba za ples ali cigan sik a godba. — PRAGA 19.05: Koncert lahke god'be. — 20: Narodne pestni. — 20.30: Godba na dude. — 21.15: Klavirski koncert Chopinovih skladb. — 21.40: Koncert danskih pesmi. — BRNO 17.35: Arije in pesmi. — 19.30: Prenos iz gledališča: Dvorakova opera Dimitrij. VARŠAVA 15.50: Rcproduciraina glasba. — 17.55 Popoldanski koncert. — 20.15: Konccrt solistov. DUNAJ 11: Dopoldanski konccrt. — 15.-45: Orkestralen m pevski koncert. — 20.05: Večer arij. — 20 40: Serenade na starem Dunaju. — BERLIN 17.30: Koncert salonskega kvarteta. — 20: Orkestralen koncert skladb Joh. StrauBa. — 21: Friderika Velikega koncert za flavto. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 20: Koncert na orgle. — 21: Simfoničen koncert. — LANGENBERG 17.43: Koncert komorne glasbe. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Veseloigra. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.35: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20: Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.10: Koncert tria. — 17.40: Koncert zbora ruskih kozakov. — 20.15: Dramski večer. — Koncert ciganske kapele. — LONDON 19.45: Koncert vojaške godbe. — 21.45: Prenos iz kr. opere: Drugo dejanje »Tosce«. — 22J5: Slike iz orienta. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Večer italijanskih oper. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 20: Dramski večer. — 21.40: Godba za ples.
(Pri nas tcuptfena dvojna cela srec/ca štev* 8S.5H d oh i dne 1. Junija t. L
dvakrat P«Dm 300.000
to je
600*000 »m
<8 attŠeov tf o	/7^	• • J	• €W • I
Šcomanditno društvo	Ko «lififft f (lfllf/ J&OffCD
ŠJajeva ulica 8
Kralja TSotttfslava ii tPreradevicev tr£ S
7674
Jetra namestil insulina
Iz Amerike poročajo, da so tamoš* nji zdravniki odkrili izdatno sredstvo proti sladkorni bolezni, ki dobro na* domestuje insulin m ima pred tem še to prednost, da „'a ni treba injicirati. To sredstvo so si rova jetra. Baje za* dostuje °00 g jeter za zelo ugoden učinek na omenjeno bolezen.
5 CHEVROLET, rablj. osebnih	£20 avtomobilov, v ceni od Din
20.000— do	Din 35.000— 0AKLAND, 50 HP, 6 cil., 5-
sedezni, odprti,	> 38.000__
FIAT, 501 Šport, 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DUC0 ličan,	> 32.000— R0LAND PILLAIN. 35 HP, 4 ciL -teedežni šport touring	> 35.000.— ANSALD0. 35 HP, 4 cil.. 4se-dežni odprti,	> 40.000— ANSALDO. 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti.	» 50.000.— ITALA. 24 HP, 4sedežni,	> 32.000— PEUGEOT. 24 HP, 4sedežni, 9 spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni	> 27.000.— PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni. dvosedežni. z novo
pnevmatiko.	> 19.000__
PEUGEOT. 30 HP, mala 4se-
dežna športna tipa	» 30.000__
CITROEN. 24 HP, 4sedežni. v
dobrem stanju	> 25.000__
AUSTRO FiAT. 35 HP. 4 cil,
6seriežni,	> 15.000— AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežnis 65 HP, 6 cil., « • ■ > > 45.000— Š. A. M., športni dvosedežni,
90 HP, 4 cil..	> 20.000— RENAULT OMNIBUS, 16se-
dežni, model 1928, 35 HP	> 52.000.—
Vozovi v fozovno pripravnem stanju, c deloma že plačanimi taksami z<» letošnje leto.
Informacije daje-
V. & M. Rarešič & Co., Ljubljana
DUNAJSKA CESTA 12,
glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov
vsakovrstne are, >latuiaa ia srebrnina po nizki ceni pri
L.VIIhar.urar
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 36
pti nakupni
Radi preureditve lokala so naše cene zelo znižane, predvsem manufaktur nemu blagu, posebno pri narejenih oblekah
Lepe obleke dobite že za 58 Din.
Ne zamudite priložnosti in oglejte si v trgovini
I. Tomšič
SV. PETRA C. 38
mmm -j-
Organizacija praktičnih elektro In strojnih tehnikov v Ljubljani javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član, gospod
Bajko Samsa
vodja plačilnega odseka OPEST v Kamniku itd.
včeraj, dne 2. junija, nenadoma preminul.
Pogreb se vrši v torek, dne 4. Junija iz cerkve pri sv. Križu aa pokopališče.
Zvestega tovariša ohranimo v častnem spominu. V Ljubljani, dne 3. junija 1929.
ODBOR.
i&Sf*?.
/I
V V
lap i
mš*
Zahvala.
Porodom smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda
inženjer ja Primoža Brezigarja
se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili blagopokojnika na njegovi zadnji poti ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
V Ljubljani, dne 3. junioa 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
TuMm srcem javkamo, da je naša srčno ljubiti en a, nenadomestljiva soproga, mamica, sestra in teta, gospa
Marija Lakner roj. Urbas
po kratki mukapotai bolezni v soboto, dhe 1.1, m., mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pckojnice je v ponedeljek, dne 3. junija ob IS. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Planina pri Rakeku, dne 4. junija 1929.
Globoko žalujoči: ALOJZ LAKNER, soprog; SLAVKO in MIMI, otroci.
Največja izbera — najnižje cen« najno
vejšib dvokoles dirkalnih, za ceste tort n damskih, motorjev, malih dvokoles za oiroke, igračnih io otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega. brzošivalnih strojev Central Bobbio Pred nako-pom oglejte si zalogo pri tvrdki Tribuna P. B. L, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška c. 4. Cenilci (ranic
Prodaja na obroke.
Razglas.
Mestna občina Novo mesto bo prodala v nedeljo, dne 9. juniia 1929 ob pol 11. uri dopoldne na javni dražbi v obč. pisarni 5383 m3 smrekovega lesa iz svojega gozda, ležečega četrt ure od glavnega kolodvora v Novem mestu. Pogoji so na vpogled v občinski pisarni
Županstvo mestne občine Novo mesto, dne 1. junija 1929. 7673	Dr. Josip Režek L r
župan.
Sprejmemo mladeniče
za gas Isko četo
Neko veliko indlustrijalno podletie v Bosni sprejme nekoliko za gasilsko službo sposobnih mož od 25 do 30 let starih, neoženjenih. Biti morajo podaniki naše kraljevine ter neomadeževani, ki so že odslužili vojni rok, ter imeti sposobnost za gasilsko službo.
Prošnje je vposlati na administracijo tega lista pod šifro »Vatrogasci broj 183«.	7676
dor< glas > je, ta napreduie!
Vsemogočni je poklical k sebi angelsko dobrega, nad vse Rabljenega sina, gospoda
Borisa Papeža
učitelja
ki je po dofei, muk a polni bolezni, v cvetju svojih let, pripravljen za pot v večnost, boguvdano dne
3.	junija 1929 za vedno zapustil dolino solz in obupanega očeta.
Pogreb ljubljenca se bo vršil dne 5. junija o'b
4.	uri pop. iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša zadtusnica se bo brala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 3. junija 1929.	i
Proi. dr. A. N. PAPEŽ in ostali sorodniki.
TBBKHCO
i • mu

zimo in leto!

LORNIK
KOROŠKA 9-
K
Nekoliko §po§obiiih
7675
radarjem sprejmemo
(kopačev) na baulesitni rudnik. Ponudbe samo pismeno. Premo garjj naj se ne javljajo.
Kupimo mala Oraliusaparat za vrtanje na ročni pogon. Opis, ponudbe s cenami poslati na Bauksitm rudnik, Boh. Bistrica, Slov.
FITMC ;
IKIMA
TBIEM/KA PLITIBI4
MA4MI»CKMl/e VICICMi MITI M9TCKMI PAfMlfl
Za informacije lo predbiležbe prostorov se treba obrniti na Centralo na Reki, ali pa na Agencijo »L! o.v d Triestino« in na Agencijo »Cosulich« ter na katerimikoli bodi pot* niški urad.	46-a
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa
TerezPa Bsrgheussr
soproga magistralnega uslužbenca
v ponedeljek, dne 3. junija 1929 po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage poikojnice bo v sredo, dne 5. junija ob S. url pop. Iz hiše žalosti. Mestni trg štev. 27, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 3. junija 1929.
Globoko žalujoči ostali.
Obilna Muhlj.n« Mestni oofffbni tavod
mg.
Skrušeni globoke žalosti javkamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da nam je neizprosna smrt nenadoma ugrabila našega nad vse ljubljenega
Raj kota
v cvetu mladostnih let.
Telesni ostanki bodo prepeljani danets ob pol 15 uri iz Domžal k Sv. Križu, kjer bodo položeni ob 15. uri k večnemu počitku. Hranite idealnemu življenju časten spomin!
Ljubljana, 2. junija 1929.
Rodbina Samsa.
»7UTR0« S!. I2S
Torefc, VT. V>29
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
0€dor hoee
da ce mu po poiti hmIoo ali (cafco drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoži v amam/eah a sicer ne ho prejel odgovora t *
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čnjejo. Št. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Kuharico za gostilno
r letoviškem kraju, iščem 18. č*s 2—3 mesecev. Zg lavi ti j« p°d šifr0 >DoDi;a
kuharica« v oglasnem oddelku »Jutra«.
206$)
Pomočnica škafarja
a hrano m stanovanjem ter p!a6o po dogovoru sprejme Kariia Cankar, Šenčur pri Kranja.	20864
Mladega drogista
prostega vojaščine, kot po-niočmka za skladišče sprejme kemijsko - farniaceuvko pod let je. PonUlibe na »Pu-blicitas« d. d., Zagreb, pol »Agiien drogista«. 20391
Trgi pomočnica
meSane etroke, perfektnega manufakturista in raču-narja, z znanjem nemščine, zdravega. sprejme P. Koren, preje Sterk, Črnomelj 20582
Elektromonterje
sprejme takoj lilo & Tichy v Mariboru.	20573
Šofer
aaneeljtv voznik te mehanik, za tovorne avtomobile Saurer in Laurin-Klement ra oglje, dobi takoj službo Ponudbe na tovarno cementa v M o j itra ni.	20871
Fotograf, pomočnika
za vse slikanje v ateljeju tn na prostem sprejmem. Ponudbe na ogla«, oddelek »JutTa« pod šifro »Prima Ktuš<.	20807
2 dobra delavca
u izdelovanje cementne streta« oipeko sprejmem na akord-ao delo. Stanovanje in fcrana v hiši. Ponudbe na frelas. oddelek »Jutra« pod iiiro »Delavec za strešno €>p<l»o«.	20S63
Poslovodjo
dobro veriiranega v trgo-■rini s mešanim blagom, za Teč.j-o trgovino, sajnostoj-rnga, s I'o,nudbe na ogla*, oddelek »Jutra« ipod »u. R. 50«.
20866
2 strojna ključavničarja, 2 kovača in 2 električarja
ki Imajo večletno prakso v rudnikih, dobijo takoj mesto. Plača po sposobnosti. Ponudbe na naslov: Rudniri Uglja u Alektincu B. D.
205jO
Krojaškega vajenca
sprejmem z vso oskrbo v
hiši, ostalo po dogovoru. Anton Sorn, izdelovalnica obelk in čepic, Kranj.
20845
Zagovodja
zmoten tudi vv»h lesnih In gozdnih manipulacij, kakor tudi knjigovodstva In korespondence ter perfekten t slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Nastop r 20. junijem. Ponudbe pod »žagovodia« na oglasni oddelek »Jutra«.	20690
< i * f Arfifa
Pletilja
sprejme delo na dom. Vsakovrstne nogavice, telovnike. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	20724
Šivilja
boljša moč, se priporoča »a izdelavo oblet in perila ven ali na dom. Naslov v v ogl. odd. »Jutra«. 20907
V komisijo
prevzame galanterijsko bi a-go samostojna trgovka. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«:.	20921
Kako pridem k filmu
je naslov liane, ilustrirane brošure, ki v poljudnem tonu razpravlja o gornjem vprašanju. Brošuro se naroča t Matični knjigarni v Ljubljani in stane 6 Din.
20881
Slikarje ln pleskarje
sprejme llekinda, Novi Vod-mat 62.	20912
Zlatarskega
učenca
sprejmem. 8. E. Krakovski
nasip 10.	20920
Perfekttio kuharico
.vcijo sprejmem. za vsa Mm0stojna goeipo-~	dinjsk* dela, »a takojšen
nastop išče štiričlanska družina. Zdrava dekleta, ne nad S5 let stara, ki imajo v&selje do stalne službe. naj «e predstavijo na poštnem uradu v Št. Vidu nad Ljubljano.	20813
šiviljsko pomočnico
začetnico sprejme Kuclar, Tržaš&a, cesta 11. 20898
Deklico
14—18 let staro, ki bl imela veselje do trgovine, z glavnico 5000 Din, ki jo sproti obrestujem, sprejmem za svojo. Pismene ponudbe Ha oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »I)sklica«. Ž0ŠS8
Učfmko
tudi za kraj&i čas sprejmem takoj za strojno pletenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20886
Perfektno kuharico
za vsa samostojna gospodinjska dela, za takojšen nastop išče štiričlanska družina. Zdrava dekleta, ce nad 35 let stara, ki imajo veselje do stalne službe, naj se predstavijo ra poštnton uradu v St. Vidu nad Ljubljano 2081J
Vajenca
n mizarski obrt »prejme takoj Viktor Puc, mizarstvo, Mojstrana. 20732
Brivski pomočnik
perfefcten v striženju bubi glavic, star nad 20 let dobi takoj mesto z visoko plačo pri Petru Ursulesku v Murski Soboti.	20686
Dobrega
prlstriževalca
tmM-elavic sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Oton Heimgartner, Slov. Bistrica.
80691
Iščemo mesarja
poštenega, izvežbanega, bolje situaranega, ki bi prevzel v najem večje klavni-ft»o podjetje na Gorenjskem ali isto odkupil. Sijajen zaslužek, podjetje v polnem obratu, stanovanje na razpolago. Ponudbe po l iifro »Karijera«. 20612
Hotelskega slugo
Iščem v starosta okoli 20 let. Znanje nemSkeea jezita potrebno. Ponudbe poslati na Janko Florjančič, Hotel Europa, Bled 2. 20934
Več dobrih zidarjev
za notranja dela pod streho sprejmem na zgradbah
nove šole v Novem mestu in hotela Miklič v Ljubljani.	20916
Sprejmem hlapca
ki je vajen konj in vsega dela na polju. Nastop takoj. plača po dogovoru. — Anton Valant, Zasip pri Bledu.	C0931
NiTHntttI
Prodajalka
manufakturne m špecerijske stroke, dot« o izurjena, mlajša, žeti službo za takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod čifro »Zanesljiva št. 250«. 20868
Trgovski sotrudnik
mešane stroke, 32 let star, želi takoj mesto manufakturne stroke ali mešane. — Ponudbe na oglas, odd-elflk »Jutra« pod šitro »1S97/90« 20890
Več štedilnikov
novih, med temi eden ta
hotel ali večjo restavracijo, stroje za rezance ter več drugih stvari prodam. Bohoričev* ul. 1, Ant. Kette.
80720
Kočijo
lepo. z 8 kolesi (4 gumi) prodam ali zamenjam za stare vozove po dogovoru Ivan Lah, kovač. Leeee.
20660
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj u kg po Din 38 kg Izkoristit« priliko dokler traja taloga L,. Brozovit Zagreb. Uit* 82 Kemična čistilnica perja.	189
Gostilničarji, pozor!
Prvovrstne domače in ogrske ealame, kakor najfinejši jtolementalsiki sir nudi po solidni ceni I. Buz-zolini, delikatesna trgovina, zraven škciije. 20589
Več štedilnikov
(Tischherd)
novih, med teuii eden za hotel ali večjo restavracijo. stroje za rezance ter več dTugih stvari prodam. Bohoričeva ulica 3. Ant. Kette.	20720
Opremo
za Ipscerijsko trgovino,
stelaže itd , skoraj novo. po zmerni eeni prodam. Ponu il>e na oglas oddelek »Jutra« p.-d »špecerijac.
20591
Pohištvo
prodam: omaro ia obleko, 6 fotelov po zelo nizki ce ni: Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	20910
Arnlka cvetje
podleskovo seme in vsa druga zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cenah — Zahtevajte-. brezplačni cenik Ed. Pišiu-, Vrhnika. 20547
Spodnji del
močnega voza
dobro ohranjen, ua peresa, landauer. brelt »li kaj stičnega, kupim. Ponudbe t navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Voz«. 2O906
Opalograf
tfeoraj nov, zelo ceno naprodaj v Ljubljani, Mestni trg 3. v trgovini. 20918
šofer-ključavnlčar
dober mehanik in zanesljiv voznik, želi 6lužbo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbe na oglas, oddelelk »Jutra« pod lifro »Zanesljiv šofer«. 20902
Jezice
lepj oddt oa. 6000 kg tvrik* TeUr 8etsna, Radeče — ZiiiDi m.-ft. 20846
Športni voziček
lep. prodam za 125 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20948
Deklica
sirot* brez staršev bi »e rada izučila za šiviljo, kjer bi imela tudi vso oskrbo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hvaležna 15«.
20904
Šofer
išče mesto k osebnemu ali tovornemu avtomobilu — ▼ mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20903
šiviljo
hoJJSo, ta fino perilo, katera Je tudi zmožna deške oblekce. tfkoj pprejinem na ■dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20940
Učitelja (Ico) kitare
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj učiteljica«. 20675
Prra oblast, konzesljontrana
šoferska šola
Camermk. Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 86 telefon 2236 Strokovntaški teoretični pouk ln praktič ne vožnje na različnih mo dernih »vtomobilih. s prt četktm vaškega prvega.
254
Nemščino
angleščino, francoščino, ita-tlianščlno in klaviT poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici št. 11 — pritličje.
£0779
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
51.
Go»pa Kosamurnira in Minka sta poigkali rse gumbe, kar jih je bilo pri hiši, ter prišili na vsako luknjo enega. To vam je bilo gumbov, pozlačenih, bisernih. £rnih, zelenih in višnjevih! Gospod Kozamurnik je kar o?tr-mel ob pogledu na to krasoto. »Indijnki knezi nimajo lepših!« je vzkliknil, ko je zagledal popravljeni avtomobil.
Šofer In mehanik
samski, star 26 let, išče primerne službe. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru ped »Šofer«.
20S51
Mesarski pomočnik
spodoben za nakupovanje živine in v sekanju mesa. želi službo pri kaki vdovi ali Ikaj sličnega. Nastopi lahko takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20883
Pošten In zanesljiv
Radj preselitve v Ljubljano iščem primerne službe. — Zmožein sem vseh strok trgovine, kaknr tudi pisarniških in skladiščnih del. Dobro vpeljan pri trgovcih in gostilničarjih v Sloveniji. Razpolagam z dobrimi referencami. Ponudbe n.-i og'as. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv 33«.	20787
Trgovski sotrudnik
želi premeniti službo v trgovini ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo. Izvrsten prodajalec manufakture, zmožen v špecerijski stroki. Zajetna plača malenkostna. Na željo tudi reference in prepis spričeval. Cen}, doipi-se pod šifro »zanesljiv pomočnik«.	20701
Pisarniška moč
s srednješolsko maturo in znanjem več modernih jezikov. želi nanieščenja. — Pocudbe na tgla-s. oddelek »Jutra« pod »Vestna 30«.
20300
Pekovski pomočnik
j šestič: no prakso, išče mesta J^aslov v ogl. odd. »Jutr-j«	20932
Elektromonter in šofer
išče službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	20939
Umivalnik
z marmornato ploščo, stojalo za kolo, onwre, mize, steklenice, čeber in 2 hišici za jwe poopni prodam na Mostnom trgu št. 13 — »Grajska klet«.	20872
Pletilnica
izhnrno vpeljana, v telo velikem in prometnem kraju radi bolezni naprodaj.
20770
Recepti za kremo
muholovec, žganie itd. ceno na prodaj. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« pod šilro »S«. 20944
Izredna prilika
za posetnike velesejma! —
Popolnoma nov štiricevnl Ilartley - radioaparat z zaščitno mrežo, «pnijema vse evropske postaj« na zvočniku, zelo selektiven in močan, zaisiguran sprejem inozemskih postaj tudi čez dan, zedo ugodno naprodaj. Resnim reflektantom tudi na poskušnjo. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«.
20889
Poljski tir
najmanjše tipe kupim. — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »500 m« 20605
Sedežno kad
• pečjo kupim. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 20915
Kateri denar, zavod
bi dal 25.000 Din posojila na posestvo in gostilno — kjer sta poleg dva dobra iiranta, proti mesečnemu odplačevanju po 5000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vpeljano posestvo«.	20874
20.000 Din posojila
za krajšo dobo proti visokim obrestim dn sigurnosti iščem za dobičkanosao gospodarsko podjetje. — Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«.
20870
Družabnika (co)
tihega, za podjetje v Ljubljani, s kapitalom 15.000 do 30.000 Din sprejmem.— Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« .iiod šifro »Ugodna prilika 58«.	20753
L

4 4 Wln
Motorno kolo
znamke »Peugeot«, v zelo dobrem stanju in malo vo-ženo poceni proda Zalar, Stari trg 3.	20892
Motorno kolo
rabljeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
20895
Fotoaparat
(Stativkamera) kvadratlčen 10 : 15 t dvoobjektivom
CDoppelobjektiv), 3 kasetami, stativom, rolo-zaklopnl-co ter torbico, skoraj nov, prodam za 1600 Din. Na.slov v oglatem oddelku Jnt.ra.
Harley-Davidson
S30 cm, ikompletno opremljen, v izbornem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20736
Motorno kolo
»Puch« s prikolico proda /lorjančič, Dunajska cesta.
20929
Dva avtomobila
za ceno 50.000 Din na prodaj. v dobrem stanju, — znamka Fiat, na prodaj tudi samo šasije za tovor po nizki ceni. — Informacije Ahacljova cesta št. 10, — mlekarna.	20928
Avto šestsedežen
generalno popravljen, pripraven za avtotaksi, za Din 15.000 na prodaj. Zamenja se eventuelno za lea Ponudbe na .Tanko Florjančič, Hotel Europa. Bled 2.	20935
Trgovska hiša
s stanovanjem ln wsemi pri-tiklinami ter zemljiščem naprodaj za 80.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«.	80880
vilo
s 6—7 sobami, blizu ceotra ali postaje elektr. železnice kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vila I«.	20899
Hišo
dvo- ali tristanovaojsko kupim v mestu aH na periferiji. Ponudbe z opisom in navedbo cene poslati na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«.	20857
Avto-guml
delavnica
v Blovetrijl Je zaradi bolezni in starot-ti na prodaj Kupca s« event. te obrti nauči. Potrebno 22.000 Din Na-l-ov v oglacuem oddelku »Jutra«.	20945

Stanovanje
oddam s 16. junijem, obstoječe ix eae velike »obe in kabineta, kuhinje in drvarnice, v sredini mesta, onsmu, k! plač* za eno leto n«]T*j. Naslov pove «el. oiii. »Jutra«.	20924
Več kot 21 let
se uporabljajo Larucin kap sule z najboljšim uspehom pri kapavici (triperju), belem perilu žensk in bolezni sečnih organov V vseh le karnab škatljica po 25 Din — Po pošt' pošilja lekarna Bitim, Subotic* 13. 115
Trgovino
večjo, z mešanim blagom dobro Idofto, vpeljano, manjšem mestu na Štajerskem prodam. Ponudbe na oglais. oddelek »Jutra« pod »S. L. 200«.	20865
Dvoriščno
skladišče
majhn« »U delavnico oddam takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 20923
Košnja
oziroma travniki na prodaj. N"wl-)7 -t oglasnem oddelku »Jutra«.	20937
uiumuii
Stanovanje
manzardno, 2 svetli in zračni sobi » predsobo, posebnim vhodom in elektriko — brez kuhinje oddam stalnemu najemniku. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
20856
Solnčno stanovanje
v sredini mestaj obstoječe iz 2 »ob, kuhinje in priti-klin, po mogočnosti tudi kopalnice, išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za 1. julij«
Stanovanje
2—S »ob, kuhinj« ln priti-klin, v bližini Poljanske c. išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Castn|k«.	20843
Stanovanje
1—8 sob, kuhinje in priti-klin iščem za takoj v mestu ali okolici Celja, Žalca ali Petrovč. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Vpokojenec«. 20751
Trgovsko hišo
manjšo, na prometnem kraju v bližini kolodvora kupim, event. vzamem v najem prazen trgovski lokal. Ponudbe pod šifro »Prometna točka« na podružnico »Jutra« v Celju. 20662
Pritlično hišo
t dvoriščem, pripravno za obrt, v Ljubljani ali bližnji periferiji kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pritličje«.
i0877
Sobo In kuhinjo
išče mirna stranka 3 <**b. Pooudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«.	20836
Sobo in kuhinjo
išče mirna stranka 2 oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brez otrok«.
20837
Stanovanje
*o1>e in kuhinj«, v podpritličju oddam mirni stranki v Robbovi ulici 25. 20839
Solnčno stanovanje
v sredini mesta, obstoječe iz dveh ali treh sob • pri-tiklmami išče miren takon-ski par br»z otrok. — Po nudbe pod šifro »Solnčno« ns oglasni oddelek »Jutra« UT-Z
Pekarna

Moško kolo
dobro ohranjeno, poceni na prodaj. Kodeljtrvo, baraka št. 19.	20908
Damsko kolo
malo rabljeno, prodam Ta 1200 Din. Ogleda se lah-to od torka do petka od pol 6. do 7. zvečer. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20949
Vsakovrstno zlato
kupuje po najviSjih cenah
Černe — Juvelir
LJubljana, Wotfov» ulica 3 88
Jedilnica
elegantna ter garnitura za darnski salon po'-eni naprodaj. Naslov v ogl
20714 oddelku »Jutra«,
t večjem Industrijskem kraju r Sloveniji % vso opremo j« ugodno naprodaj. Zraven s^>ada vrt in nekaj zemljišči. Cena po dogovoru. Našlo* v oglasnem oddelku Jutra.	£0733
Posestvo
doset minut oil mesta So-itauja, zelo rodovitna zemlja z dvema hišama lu nji-vnnvl, lepim sadnim drevjem, velikim vrtom, gozdom, zasajeno tudi s hmeljem, napravi ee lahiko tudi vinograd, prodam. Naslov in pojasnila daje oglasni oddelek Jutra.	20386
Manjša
tekstilna tovarna
v Sloveniji po ugodni ceni naprodaj. Elektrika tn vodna moč na razpolago ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Predilnica«.	13068
Vila na Bledu
krasn«, a TSliktm vrtom In pohištvom za 230.000 Din, dalj« vsč hiš In posestev
v Ljubljani in na deželi je naprodaj pri Realltet-ni pisarni Društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Sa-lendTOva 6. Naprodaj tudi več lepih stavbnih parcel.
20802
vilo
Pod Rožnikom prodam. — Idilična lega. Naslov v ogl. 20016" oddelku »Jutra. 2C947
Stanovanje
1—3 sob, kuhinj« e priti-klinami želi čez dan odsotna boljša stranka brez otrok. Dopise pod »Oistota« na oglasni oddelek Jutra
20721
Hišni posestniki*
Stanovanja, ki jih oddajate bodisi u maj ali pozuejši termin, prijavite ta oddajo Ivrdkj »Posest«, Miklošiče »a cesta 4. — Prijava m posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78
Stanovanje
8 »ob, svetlo in zračno, v 6taj) hiši t sredini mesta iščem za takoj ali avgust. Event. plačam tudi za 1 leto naprej Naslcv v oglasnem oddelku Jutra 20602
Lepo sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in souporabo koipalnire oddam v sredini meria. Naslov pove oglacna oddelei »Jutra«.
20882
Prazno sobo
veliko, parketirano, oddam s 15. junijem. Naslov pove ogla»ni oddelek »Jutra«.
20873
m
•Ti
Katera gospodična
hi se mi pridružila čez jj>o-čitnicA za potovanj« v Pariz. kjer bi obHkov&la počitniški kurz za francoščino. — Odgovor na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pariz«.	20841
A. K. Vič
Ni bilo mogoče priti, čakam 7. ali 8. t. m. za gledališčem.	20938
Damska torbica
lična, s precejšnjo vroto denarja se Je našla na
Večni poti (blizu Kosez) Med 12. in 13. uro vprašati pri hišniku v Gleda liški ulici št. 10. 20879
Kot sostanovalka
bi šla praprosta gospodična k pošteni stranki. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 20897
Dva gpspoda
sprejmem z vso oskrbo v lepo, veliko, solnčno in parket-irano sobo t elektr. razsvetljavo s 1. ali 15. junijem na Taboru 5/H, fevo 20901
1 aH 2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo za prihodnje šolsko let-o v bli žini te-hnite in realke. Naslov peve ogla-ni oddelek »Jutra«.	20840
Kot sostanovalko
s hrano sprejmem gospodično. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20878
Opremljeno Sobo
oddam solidni gospodični Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20884
Dve sobi
oddam 2 oficirjema. Naslov r oglasnem oddelku Jutra.
20855
Opremljeno sobo
l«po In zračno, s separatnim vhodom, blizu so.lnij« oddam s 15. junijem ali 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20S76
Sobo
noroopremljeno, čisto, zraven g-lavne pošte, s strogo sepanrajiim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj boljšemu gospodu. — Ogleda se lahko dane« med 11. in 13. ter 14. in 15. uro. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20492
Opremljeno sobo
separatnim vhodom ln elektriko takoj oddam go spodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20775
1 ali 2 prazni sobi
veliki in svetli, v sredini mesta iščem za takoj ali avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20603
Opremljeno sobo
lepo, z električno razsvetljavo, takoj oddam po zmerni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 209i»9
Prazno sobo
a .Meehmim vhodom takoj oddam. Novi Vodmat 62.
20913
Lepo sobo
oddam pri Obrtni šoli. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
20316
Svetlo sobico
?i»to, ieli gosp. blizu deželne bolnice. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20914
Stanovanje
►obe in kuhinje iščem v »redini ali na periferiji me-sta. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«.	204-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pr.tiklin oddam za avgust termin na Miklošičevi cesti. Pojasnila daj« advokat dr. Frlan, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/1. 20384
Stanovanje
Mi« ali dve-h sob iščem za 15. junij v mestu, v dvomkem ali koliz^jskem f-kraju event. tudi drugje. Na»lov: S. E. Krakovski naaip 10.	30919
Dosmrtno prosto stanovanje
doM starejši gospod ali gospa, zakonca brez otrok, ki bl posodil Din 15.000. Pravice se zemljolknjižno zavarujejo. 1'oni'dbe pod »Pre-skrhljen« na oglasni odde- »Jutra« pod lek »Jutra«.	20927 nac
Stanovanje
sob, veranda, kopalnica, prilikline in na dvorišču veliki prostori za delavnice. večjo obrt ali industrijo skupno oddam s 1. julijem v Ljubljani. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	20917
Sobico
i«? -m, r-i-.goče s lirano. Na-sluv pri Ogl. odd. »Jutra« 20933
Opremljeno sobo
event. z uporabo kuhinje t-akoi oddam. Blehveisova 5, III.	20925
Sobo
oddam gospodični al; go-spej 15. t. m. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	2091G
Zapestna urica
damska, belo-zla»a. s črnim pasom, se je izgubila včeraj od gostilne Banko na Friškovcu do gostilne Mo-žina. Ker je ista drag spomin, se prosi najditelja, naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. »Jutra«. £0911
Klavirji
Steinwa,v. Bflsenuorfer, H51 zl & Heitzmann. FSrrter in Stmgl so nesporno najboljši in jih dobite na najmanjše obroke le pri tvrdki
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mesioi trg št. S.
20432
Stroj za črtanje papirja
(Rastrirmašino) malo rabljen in stroj za izdelavo štara-biljev Ikupim. — Prodajalec naj pošlje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Sumadija«.	20885
Stare postelj, odeje
prenavlja dobro, ceno ii točno Šivalna odej, Dunaj ska ceeta 3o.	209O5
Šivalni stroj
»Singer« za 2000 Din prodi Jurij Veselic. Studenci-Maribor, Kralja Matjaža ul. it. 1.	20850
Pletilni stroj
že rabljen, 8/35 cm, želim kupiti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30887
Entlanje
Izvršuje hitro po 1 Din od metra G. M e n c e, Novi Vodmat. Vodmatska ulica št. 166/1.	1§630
Lutke
(pnnčfce) se popravljajo. — Koler, Stari trg 6. 20922
N. Sadluckl
hirosof, grafolog »prejema vsak dan od 9—12 in od 14—19 Celje, hotel »Evropa« 14. Ostane v Celju-»do 8. junija.	20699
Dotlčna oseba
ki je v nedeljo ponoči v občinski hiši Za Beiigredom št. 5 odnesla drevešček, je znana. Ako ga ne vrne v teku 24 ur, bo prijavljena policiji.	209-26
Oglejte si
krasno izbiro glasbenih Instrumentov različnih vrst
na Velesejmu, paviljon »M«
tvrdke Miroslav Mušič. trgovina -in delavnica glasbil Ljubljana, Gregorčičeva uli-20941
Mesni izdelki
na drobno in debelo najceneje v delikčt. trgovin-
IC. .Tare, ,Pri turistu-
LJUBLJANA Dunajska cesta 7
Suhe gobe, arniko
cvetje, podleskovo seme, jelenov jezik in druga zdravilna zelišča kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohrmann, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 27.	7682
Oglejte si
razstavo na vMeseJien, paviljon H — raznovrstnih emajliranib ter lakiranih štedilnikov vseh velikosti svetovroznans tovarne H. K o 1 o s • ■ s, Wsls
Zastopstvo Tehna
d. i o. s. — Ljubljana, Mestni trg 25/L Telefon št. 8580.	6941
Pšenična kava
Vidrove kave, ki jo je pred vojno razpo* šiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prage, se še marsikdo opominja. Vidra je tudi izdajal znani časopis *Domači prit jatelj«. Vidrova kava je pšenična kava in še sedaj zelo priljubljena na Češkem, a v Jugoslavijo se radi visoke poštnine in cari« ne ne pošilja več. V Beogradu se izdeluje po isti metodi kot Vidra na Češkem pše« nična kava »JAVA«. Bivši naročniki Vi» drove kave v Jugoslaviji bodo brez dvoma radi naročali »JAVA« pšenično kavo, ker vedo, kako izvrstna je pšenična kava.
Pšenica je najžlahtnejše žito, je bolja nego ječmen rž.
Iz pšenice ie dela najboljša moka, naj« boljši kruh in tudi najboljša kava. — Kava iz pšenice je boljša nego iz ječmena ali rži.
»Java« pšenična kava je žgana iz lepe banaške pšenice po preizkušeni moderni metodi.
»Java« pSenična kova je izvrstna, zelo redilna, izdatna in zelo okusna.
»Java« pšenična kava ne razburja Hvcev ln srca, temveč krepi telo in duha. Je pri« merna zdrava hrana za otroke iti odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne in telesne delavce.
»Java« pšenična kava je zelo okusna ter jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer r,e mara kave.
»Java« pšenična kava je zelo izdatna, se je ne sme preveč zakuhati in je torej zelo poceni. Razumna, štedljiva gospodinja upo» rablja torej le »Java« pšenično kavo.
»Java« pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, za odrasle tudi sama ali pa kot pndatek k pravi kavi.
»Java« pSenitno kavo razpošiljamo p« poŠti ▼ zavojih p« 5 kg za 70__Din, če te
denar naprej pošlje ali pa po poTzetjn za 75,— Din. Povzetje je Din 5.— dražje. Poštnino plačamo mi.
Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšeničn« kave je kot darilo pridejana lepa skodelic« za kavo.
Če hočete piti res dobro kavo in poceni, naročite »Java* pšenično kavo. Kdor poiz* kusi, je zadovol jen in na! stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite »Java* pšenično kavo.
Priporočajte »JAVA« pšenično kavo svo« jim znancem! Kdor pridobi deset naročni« kov, dobi en 5 kg paket «»JAVA« pšenične kave brezplačno in poštnine prosto.
Pržiona kafe »JAVA« K. D.. Beograd, Lomina ul. 11/b.
Novosti
Novosti
Oglejte si na
velesejmu
pav. J U. 23^-238
najnovejšo iznajdbo
javnih ur
katere se uporabSjaio za šole, tovarne ter različna podjetja. In sicer je ura izdelana na sledeči način: cela ura ima samo eno kolo, ki sistematično deluje. Za vsaiko našo uro jamčimo na absolutno točnost do sekunde. Tako, da je pri tej i zborni iznajdbi teh ur vsaka netočnosit popolnoma izključena. Navedene ure so danes najpopolnejše in so se zato popularizirale, kar je dokaz, da odgovarjajo vsem potrebam modernega časa.
Te izborne in točne ure
izdeluje le edino
METALIJA"
99
r. z. z o. z. Trbovlje SHS
i
Naznanilo !
Pet psičkov
5 tednov starih, dobri čuvaji — ovčje-bemliardinske p.u?mo, po nizki ceni proda Hajko Lesiak, Višnja enra.
2H860
Letovišče
3—4 sebe. kuhinjo, kopalnico (kopalnica ni absolutno pogoj), vse opremljeno, v bližini železniške prore in gozda, išče družina 4 oseb s služkinjo za vse poletne mesece. Vselila bi se tako;. 1'onuilhe i navedbo cen» na oglasni oddelek »Rožna doTi-206C0
Uljudno naztianjam srvojmi spoštovanim odjemalcem, da se« presolil svojo trgovino z barvami In kemičnimi preparati za usnje Iz Tržaške ceste št. 9 na Valvazorjev trg štev. 7 (nasproti Križanske cerkve).
Priporočam se za nadalnjo naklonjenost in poverjeno mi zaupanje.
Efaks, Rajšič Stevo, Ljubljana, Valvazorjev trg 7
, Ključavničarje, ličarje in črkoslikarje
sprejmemo
ikateri so že delali na vagonih. Samo dobro izvežba-ne, prvorazredne moči naj pošljejo ponudbe na
Fabriku Vagona, Kruševac.	76S6
Akordno delo, povprečni zaslužek 6—10 Din na uro.
U-»JUTO)t R. 128
Torek, 4. VL 1929
M)cfie< Stmk

140

V krempfiih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»'Ne bo mu je treba ubrati,« je trpko rekel Torero. »Kaj morem zoper najmogočnejšega kralja na zemlji?«
»Več morete, nego mislite. Pred vsem se morate okoristiti s kraljevim strahom, da ne bi ljudstvo zvedelo resnice o vašem rodu.«
»<Kako? Oprostite, gospa, moja pamet je v takih zamotanih sitvareh zelo nezanesljiva. In — kaj naj vam rečem? Misel, da naj snujem spletke zoper svojega lastnega očeta, se mi upira v dno duše. Razsvetlite me, gospa!«
»Razumem vaše pcmisleke in jih odobravam. Toda ne smete jih pretiravati, saj vidite, da gre za vašo rešitev. Pozabite, da je kraljj vaš oče, in pomnite, da vam je najnevarnejši sovrag. Zavedajte se; vse zlo izvira iz njega.«
Torero se j>e zamislil. Nato je vzdignil glavo in bolestno dejal:
»Čutim, da imate prav. A vendar mi je težko pritrditi takim besedam.«
Favsta je oledenela.
»Ati naj to pomeni, da se ne mislite braniti in rajši dobrovoljno nastavite vrat smrtonosnemu udarcu?«
Torero je dolgo premišijal. preden se je odločil.
»Stokrat imate prav, gospa,« je rekei naposled. »Kakor vsako bitje, imam tudi jaz pravico do življenja. Branil se bo-m do zad-
njega, tem bolj, (ker sami pravfte, da moja obramba ne bo naperjena zoper očetovo življenje. kvoUte mi tedaj pojasniti, kako naj
se okoristim s kraljevim strahom.«
Favsta je videla, da se je odločil.
»Prehitite ga,« je naglo nadaljevala. »Kralj se boji, da ne bi prišlo vaše poreklo po kakem zoprnem naključju na dan. Razglasite ga tedai sami! Preskrbela vam bom neizpodbitne dokaze. Predložite te dokaze vsem ljudem; vesoljno kraljestvo naj zve, da ste zakoniti dedič španske krone. Verjemite mi, ogorčenje, ki se bo odzvalo vašemu razkritju, bo tako silno, da bo trinog vzrtrepetal na svojem prestolu. To je udarec, ki mi je bil na umu. Zdaj vidiite, da ne gre za umor, kako-r ste izprva mislili; odpustim vam, da ste me imeli za zmožno toli ipodlega nasveta.«
»Stoniiti hočem, kar mi svetujete, gospa. A dajte, da vam povem: motite se, če mislite, da seim smatral vaš poziv za prigovarjanje k umoru. Slep bi bil, ako ne bi čutil, da je za vašim jasnim čelom prostora samo za lepe in plemenite misli.«
Favsta se je prizanesljivo nasmehnila.
»Ne govoriva več o tem,« je rekla z malomarnim glasom.
»Tedaj menite, gospa, da se bom rešil kraljevega sovraštva, če razglasim resnico o svojem rodu?«
»O tem ni dvoma. Kraii se vam potlej ne bo upal streči po življenju. Ali naj da svoji zgodovini pravico, da ga nazove morilca dveh sinov? Dokazom, ki jih boste imeli v rokah, se bo moral ukloniti. Proglasili vas bodo za prestolonaslednika in kadar Bog pokliče morilca vaše matere predse, si boste okitili čelo s kraljevsko krono.«
»Ali je mogoče?!« je vzkliknil Torero. Kar zableščalo se mu je
ob tej misS.
»Tako bo!« je rekla Favsta s prepričevalnostjo, ki rruu je §!a do živega. »In to bo preje, nego se nadejate. Krali je star in izžit Njegovi dnevi so sešteti. Kmalu se vam bo umaknil, ne da bi bilo treba zločinskega posezanja v volijo božjo.«
»Moj Bog!« je nadaljeval don Cesar. »Tedaj vam bom dolžnik za krono in prestol? Kako naj vam dokažem svojo hvaležnost?«
»O tem bova še govorila,« je neprisiljeno dejala Favsta. »V tem trenutku nama bodi prva skrb. da spraviva podjetje v tek. Lahko si mislite, da to ne pojde brez vseh težav.«
»Rad vam veniamem,« se je nasmehnil Torero.
»Ponudila sem vam prijateljstvo in pomoč,« je povzela Favsta. »Preden sprejmete to dvoje, naj vam povem, kaj morem storiti za cilj, ki sem iga postavila pred vaše oči.«
»Gospa...«
»Vem,« ga je naglo prekinila Favsta, »sprejeli bi tudi, če vant ne bi ničesar povedala. A treba je, da veste. Poslušajte.«
Torero se je spoštljivo naklonil, sedel na svoj stol in dejal:
»Poslušam vas, gosipa.«
»Pred vsem je važen jutrišnji dan. Rekla sem vam, da b0 kraljevska vojska srtrahovala vse mesto. Nastali bodo izgredi — tak načrt je priporočil kralju Dspinosa. V boju. ki se bo razvil, vas mislijo ubiti Toda povem vam: to se ne bo zgodilo. Porok sem vam, da ne. Zoper kraljevo vojsko se bo postavila moja vojska, ki sem jo zbrala za svoj denar.«
»To ste storili?« je zadivlien vzkKknil Torero.
»Da.«
»A zaikaj?«
Chevrolet tovorni avtomobil,
sloveč po svoji zanesljivosti in lahki popravljivosti
j
Muha
prinaša
bolezen
Kadarkoli ti muha prileti v hišo, z njo prileti tudi kal bolezni. V nekoliko minutah jo moreš osvoboditi od bolezni, če jo osvobodiš — s Flitom — od okuženih muh in komarjev. Flit prodira v razpokline, kjer se skrivajo in zaredijo ščurki, stenice, mravlje in druga gomad ter uničuje njih in njihova jajca. Za insekte smrtonosen — za tebe neškodljiv. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj ga z nobenim drugim produktom, njegova ubijalna moč osigura mi prednost. Nabavi ga z brizgalnico še danes.
ima zdaj še to veliko odliko, da fe njegov motor zgrajen na šest cilindrov.
"Dri avtobusnih družbah, prevoznih po-
J- djetjih, v veliki trgovini in pri blagovnih skladiščih se je uveljavil solidni sloves tovornega avtomobila Chevrolet, ki je idealno vozilo tako glede hitrosti kakor ekonomičnega prevoza — ker je absolutno zanesljiv in je sleherni defekt lahko in naglo popravljiv.
Bolj od vsakega drugega motornega vozila mora biti tovorni avto naglo popravljiv; zakaj voz, ki mora teden dni čakati na repa-raturo, je nevšečen in povzroča nepotrebne troške, vrhu tega pa pomeni še izgubo v trgovskem poslovanju.
Ta priljubljeni tovorni avto pa ima razen teh odlik še novo vrlino: šestcilindrski motor. S tovornim avtom Chevrolet 1929 bo baš za-
ra<5 njegovega novega motorja lastnik Se posebno zadovoljen. Hitrejši je in močnejši in pripelje večje tovore v krajšem času na mesto; zato lahko napravi več voženj, vrhu tega pa vsakič naloži večji tovor.
V svojem poslu morate rabiti moderna prevozna sredstva, ki vam nosijo večje dobičke. Zastopnik Chevroleta vam pri tem lahko pomaga. Rade volje vam bo dal na razpolago voz za poskusne vožnje, da si preračunate, koliko vas stane prevažanje blaga s tovornim avtom Chevrolet. Pokazal vam bo tudi razne tipe karoserij, da si med njimi izberete ono, ki ustreza zahtevam vaše trgovske stroke,
CHEVROLET TOVORNI AVTO
. OPEL
Išče se
CHEVROLET _ PONT1AC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BUICK - V4UXHAI L - LA SALLE CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTI - G. M. C. TOVORNI AVTI
FISHERJEVE KAROSERIJE
PROIZVODI GENERAL MOTO
R S
ey Samo iz originalne
Jugotang^ patent-mohe
S& dobiva najboljše pecivo!
ključavničar
za popravilo bencinskih motorjev in
3 vodje za Jamske bencin, lokomotive
| Prijavijo se naj pri T. p. d. rudnik Laško
__'<6,33
AUTOMOBILE
za Din 3G.OOO'- 6,7
Nfl IJliBLJflHSKEtl UELESEJHU?
Kupujte „Zvezdanko"!
■■■■■■■■■■a
Zastonj Vam pošljemo na ogled eno številko ilustrirane revije
6838
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VII.
Domači prijatelj
in
STfiš obzor
Pišite dopisnico na upravo, Ljubljana, Miklošičeva c. 13.
£*<*fsilk
za mariborsko oblast v proviziji, po-zneje proti nastavitvi, se išče za velik špecerijski predmet. Samo dobro vpeljani, verzirani reflektanti, kavcije zmožni, naj pošljejo svoje ponudbe do 10. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »M. N. O. 6936.«	7632
Opekarna F. P. VIDI C & Komp
Ljubljana. Prešernora ulica
!	Tovarniška zaloga stavbnega materijala,
krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajhranih belih ploščic za štedilnike in oblozitev sten, češke samotne opeke itd. — nudi v poljubnih množinah prvovrstne
— zarezane strešnike —
Pravilno žg^no gosto blago, prezimr dobro in se ne lušči; ker ne vsebuje apna, tudi ne vsrkava tako vode kakor nekateri drugi n, delki. — Prekrije ravno kakor bobrovec, ter se doseže dobro zaprto streho in gost strešni krov.
©
VELIKI SEJEM KOLES
»Ljubljanski dvor«, Pražakova ulica 19.
najcenejša, prvovrstna Samot? za peči in štedilnike j
Elektromotorji CON Z ni tona Bahrenfeld ing. GUZELJ. Uuhiana Vil. Jerneieva c. 5
Telefon štev. 3259 ==========———--—====———
čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira
F 11 VMKFD puškar LJUBLIANA
________»	Kongresni trg §L K
Uraiuift Davono Bavl^ U^ „ ^ofcij O^tra, Adoll Rd^a, Za Narodno ^ „ d kot t^Darja IW Je^k, Z, ^^ del „ ^ovofen	v Lu^an,
Najzadovoljnejše uporabljate za mesto in vas kolesa svetovno znanih znamk TudS na obroke!	„D€RKOPP«	Tudi na obroke,
»Tehnik« JOSIP BAMAI
»Ljubljanski dvor«	LJUBLJANA	Pražakova uL 19.
v neposredni bližini glavnega kolodvora