GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg št. 2, pritličje. — Naročnina: na mesec 4 Din, četrtletno 12 Din. — Dopisi se ne vračajo.
Štev. 6.
LJUBLJANA, četrtek, 24. maja 1923.
Leto
23. maja.
Vsa politika meščanskih strank — pa naj se imenujejo »narodne«, »ljudske« ali »kmelske« — ni nič drugega kot navaden švindel, varanje širokih ljudskih množic. Jasno je, -da največ lažejo oni, ki so ljudstvu v volilni agiiaciji največ obljubovali t. j. Radičeva »seljačka« stranka in naši klerikalci. Radič je ob-ljubljeval hrvaiskim kmetom in delavcem, da bo z 18. marcom nastopila republika, človeška pravica in svoboda, klerikalci so pa obljubljali nebesa v avtonomni Sloveniji. Zato skušata sedaj Radič in Korošec z vsemi mogočimi lo-'kavostmi in spretnostmi ohrniti zaupanje množic in nasipata jim dalje pesek v oči.
Zato govorita oba neprenehoma o pripravljanju »sporazuma« in o potrebnosti »sporazuma« z radikalno slranko, ki je tipična predstavnica velesrbskih hegemonističnih teženj. Klerikalni in Radičevi listi lažejo ljudstvu, kako bo ta »sporazum« ustvaril hrvatsko republiko in avtonomno Slovenijo. Ali poglejmo kakšen je v resnici ta »sporazum«, ki ga kujejo kleriklci in Radičevci in radikali!
Oni ne pripravljajo sporazuma, ki bi prinesel svobodo, republiko, pravičnost in druge lake lepe stvari, od katerih so se klerikalcem pred volitvami kar penile usta, ampak sporazum, ki bo izročil predvsem delovno ljudstvo Hrvaiske •n Slovenije neomejenemu izkoriščanju s strani hrvatske in slovenske kapitalistično- aviomonistične gospode in ki bo v drugi vrsti garantiral za enakopravnost kapitalističnih lekmecev (konkurentov) v celi SMS. In edino lak »sporazum« je mogoč, kajti vse zahteve hrvatske in slovenske gospode, ki gredo čez ta okvir, se da doseči edino le z bojem.
Aii medlem ko Radič in zlasli Korošec stalno pojeta pesem »sporazuma«, izjavljajo radikali v parlamentu potom g. Jovanoviča in potom svojih časopisov, da ni ta »sporazum« tako enostaven in da se radikali niso nikomur nič obvezali.
Kaj pomenja to? Ali razodeva željo radikalov, da ne pride do sporazuma? Zakaj se pa potem pogajajo s slavno »prečansko« gospodo?
Da to razumemo, moramo imeti vedno pred očmi one razloge in faktorje, ki vodijo radikalno slranko v njeni politiki? Poleg radikalov obsloja še en drugi ravnoiako odločilen faktor v naši državni politiki in to je dvor, dvorna kamarila in skupina višjih oficirjev. In s tem faktorjem ima tudi demokratska stranka s Pribičevičem načelu stalne slike in demokrati stalno govorijo dvo-r°» da se za temi »sporazumniki« skrila revolucija, republika, razpad monarhistične države ild. Zalo morajo biti rQdika|i zelo previdni in ne morejo go-No,jli o »sporazumu« republike in mo-
1	ar 'le, centralizma in avtonomije ali fe-eiacije, militarizma in pacifizma, ker s ern jzgubili zaupanje pri dvoru, i ° čakajo, da se Rodič in kle-lualci se bolj omehčajo, ker so prepričani, da je vodstvo obeh len demago-skih strank v resnici že omehčano, sa-,no s> pred ljudstvom tega takoj ne npajo povedati in razodeti svojih nečednih namenov, ker bi izgubili vse
svoje mase. Kajti poslednji hribovski kmet bi bil razočaran nad lakirri hitrim preobrtom od najrevoiucijonarnejših fraz do takega »sporazuma« z radikali.
Ker vodi radikalna stranka tako dobro premišljeno politiko in se igra z Radičem in Korošcem kot mačka z ujeto miško, se nahaja republikanska in kle-
rikalna avtonomistična gospoda v zelo nerodnem položaju napram svojim vo-lilcem, ki jih je z raznimi lepimi besedami prepričujeta, da bi bil »sporazum« vendar-le mogoč in ž njim taka »sporazumna avtonomija«.
Ali delavski razred jim bo prekrižal njihove račune.
jrpilOIIC3ilCZl|lC3IIC3 IICDIlCDIIC3IIOIIC3IICDIICD!ICDIIO|lcr>IICDIIC3IICf
u
o
o
g
o
Q
o
o o
o
g
g
o
o
o
n
Edo Fimmen za sovjetsko Rusijo in enotno fronio.
Na kongresu Železničarske Linije v Pragi (Amsterdam) je govoril ob največjem navdušenju tajnik internacijonale železničarjev in transportnih delavcev (Amsterdam) Fimmen, ki je ob enem tudi glavni tajnik Amsterdamske strokovne internacijonale in ki vodi že dalj časa oster boj za spremembo dosedanje taktike amsterdamskega vodstva, ki odklanja vsako skupno akcijo z Moskvo posebno pa proti naravnost zločinski sabotaži protivojnih akcii od strani socijalpatrijo-tičnih voditeljev.
»Sedanji čas«, je rekel Fimmen, »je za celokupen proletanjat zelo težak in poln nevarnosti. Če se delavstvo ne zbudi kmalu iz svojega spanja, ga bode reakcija s koli pobila. Buržuazija je povsod enaka, ni drugačne buržuazije, nego je tista, ki v Italiji, na ^ladjarskem in še kje drugod kaže svoje pravo lice.
Živimo v času vojne nevarnosti. Sovjetska Rusija je, kljub mogočim napakam, podlaga in glavna opora delavskega gibanja v celi Evropi, da v celem svetu. Konec sovjetske republike, bi pomenil konec delavskega gibanja v celi Evropi, če se Moskva in Amsterdam sporazumeta, bo kmalu prišel dan delavske zmage.
Pri besedah o sovjetski Rusiji so delegati vstali in spontano zapeli > Rdeči prapor«.
Fimmen je uvidel važnost enotne fronte in sovjetske Rusije za delavstvo, naloga delavstva je, da tudi tiste voditelje, ki tega ne uvidevajo, oziroma iz osebnih interesov uvideti nočejo, prisili, da se uklonijo volji delavstva, ki misli pošteno, ali pa da gredo v penzijon.
Tudi v Jugoslaviji je že zadnji čas, da delavstvo iztrebi razne Krekiče, Brnote in podobne figure, iz svojih vrst.
4iDIIC3IICDIIO!IC=:ilCDIICDIIC3IIOIIOIIO||CDIICDIIC3IICD!lCDIlCDIICr>llcU
Internacionala ministrov.
Tu prinašamo nepopolni seznam »so-cijalističnih ministrov, ki se te dni zberejo na hamburški kongres »ujedinje-nja« in za katere je vršil »Naprej« nabiralno akcijo, da jim lačno delavstvo pokrije stroške za vožnjo v I. razredu.
NEMČIJA.
SCKE1DEMANN, dižvni tajnik Nj. Vel. Viljema H., državni kancelar, — Poskusil rešiti monarhijo, v krvi udušil proletarsko revolucijo.
EBERT, predsednik nemške republike. — Proglasil obsedno sianje nad delavstvom, dal zapreti siavkujoče uradnike.
NOSKE, vojni minister Nemčije.
BAUER L., državni lajnik Nj. Vel. Viljema II., minister dela, državni kancelar, minister zlatega zaklada.
\CT3SEL, minister gospodarstva (a !a Kristan).
ZAN£>SBERG, minister prva — izdal izjemni zakon proti delavstvu.
DAVID, notranji minister.
MLILLER, zunanji minister.
RADBUCH, jusiični minister.
AVSTRIJA.
RENNER, državni kancelar, vnanji minister (koalicija z Velenemci iri klerikalci).
BAUER O., vnanji minister (ista koalicija). transportiral rnunicijo proti sovjetski Rusiji.
DEU T SCI I, vojni minister (ista koalicija).
Nadaljni: Glockei, Hanusch, Ellenbo-gen, Eisler.
ČEŠKA.
1USAR, ministrski predsednik. Vodil vojno proti sovjetski Madjarski in zapiral komuniste.
HABERMANN, minister za šolstvo (napravil koalicijo z demokrati, veleposestniki, klerikalci in narodnimi socija-lish.) Ukinil mnogo nemških šol.
JOHANN1S, minisler za prehrano in HAMPL, minister za javna dela.
MEISSER, jusiični minister, skoval izjemni zakon proti delavstvu.
MARKOVIČ, minister za narodno obrambo, dal sireijaii na šlrajkujoče delavce.
SONKUP, jusiični minister, zapiral delavce.
Nadaljni častiti »sodrugi« ministri: SRBA, DERER, BEHVNE.
POLJSKA.
MARAčEVSKf, ministrski predsednik, izda! izjemni zakon proti delavslvu, uvedel zopet caristični kazenski zakonik proti političnim, prekinil odnošaje s sovjetsko Rusijo.
VAS1LEVSKI, vnanji minisler. Velja isto za njega.
Njuni pomagači, tudi vsi ministrski »sodrugi:;; Zjemincki, Barlicki, Arčigev-ski, Dovnarovič, Dasinski. Poslednji je vodil vojno j?roi« sovjetski Rusi|i in uvedeš beli teror na Poljskem.
FRANCIJA.
GR1ESDE, brez portielja, minister za časa svetovne vojne.
THOMAS A., minister za rnunicijo, strelja! in zapiral štrajkujoče delavce.
g
o
g
g g
S
o
g
|
g
o
o
o
g
o
SEMBAT, minister za časa vojne.
ŠVEDSKA.
BRANT1NG, ministrski predsednik. Na Danskem Stauning.
JUGOSLAVIJA.
Gospodje ministri sodrugi Kristan in drugi ne gredo na hamburško ženitev, ker so preveč zaposleni na svojih veleposestvih, bankah in drugih lakih delavskih inštitucijah.
V	tem seznamu ni socialističnih ministrov v belo-terorističnih vladah Ogrske, l.elske, Estlandije in Ukrajine.
Delavci oglejle si to ministrsko listo in lakoj bosie videli, da za vas ni mesto v amsteradinski internacijonali tu soci-jalisiični stranki Jugoslavije.
ISBI
■Eta
»Naprej in skupne
akcije.
»Naprej« je bil že v Ljubljani zelo neprijazen in nasproten stremljenju, ki se vsak dan močneje pojavlja med delavstvom in ki gre za tem, da se združi razdvojen in razcepljen proletarijat v eno močno in enotno strokovno orga-nizcijo, ki bo sposobna upreti se navalu kapilalislične ofenzive.
Odkar pa se je »Naprej« preselil v Celje, pa niti ne zakriva več svojega pravega lica in že v uvodnih člankih meče polena ieinu zdravemu pokretu, in se lako odkrito postavlja v službo kapitalistov, ki ga z dobro plačanimi inserati izdatno podpirajo. Kapitalisli se upravičeno boje enolnih in združenih delavskih organizacij in žalostno je, da lo njihovo stremljenje podpira list, ki po nemarnem nosi še vedno ime -delavski« list in še celo »socialističen« list.
V	članku »Skupne akcije s komunisti«, na kalerega smo sodruge opozorili že v 4. štev. »Glasa Svobode« se »Naprej« osiro obregava na ljubljansko strokovno komisijo, ker se je odzvala pozivu »Zveze neodvisnih. strokovnih organizacij« za skupno akcijo proti projektiranim pravilnikom o zakonu o zaščiti delavcev dne 25. februarja, ker se je pridružila neodvisnim 22. aprila. Ko so zahtevale odstranitev izjemnih protidelavskih zakonov in zahtevale popolno svobodo delovanja za delavske strokovne organizacije in ker se je Prvi Majnik skupno proslavil, meslo da bi tudi Prvi Maj kazal ,ono žalostno sliko delavske razcepljenosti, kar N'a-preju« tako ugaja ...
Če bi »Naprej« imel kakšne sl varne ali prineipijelne pomisleke proti skupnim akcijam bi ga še nekako razumeli, 'toda razlogi, ki jih navaja so Sako iz-umelličeni, da ne rečemo direktno pro-vokatorski, da bi se jih sramoval vsak tudi necocijalističen list. Mimogrede bodi omenjeno, da imenuje nezavisne dosledno s komunisti, loda ne zato ali so, ali riiso komunisti, ampak samo zalo, da hujska na nas policijo češ:	glejte
komuniste, razpustile jim vendar organizacije, saj v parlamentu nismo nastopili proii zakonu o zaščiti države, da jih tako lahko »zakonito« preganjale.«
Mi smo in bomo vedno za skupne nastope , dokler ne dosežemo enotnih
Roke proč od sovjetske Rusije.
strokovnih organizacij, ker smatramo, da skupne akcije gladijo pol do organizacijske enotnosli za katero stremimo in pa ludi zalo, ker smo prepričani, da delavstvo svoje pravice uspešneje brani v skupnih nastopiti, kol pa če nastopa razdvojeno in razcepljeno.
»Naprej« se boji skupnih akcij, češ »kdor se druži s komunisti postane komunist«. Boji se pa zato, ker sc mu pač ravno radi tega bliža konec. Mi pa te bojazni nimamo in pravimo: »Komunist (ako nas že »Naprej« hoče tako imenovati) se lahko druži z »Naprejevci« in tudi s hudičem pa bo ostal komunist, ker je prepričan marksist, ker je revo-lucijonarec in kot tak ne more zapasti nikakim frazam, niti reformizmu, niti revizijonizmu, niti oportunizmu, nili se ne redi z meščanskimi inserati.« če bi »Naprej« bil prepričan, da je njegov »soeijalizem« pravi in da temelji na zdravi marksistični podlagi, bi se mu ne bilo freba bati, da njegovi zapeljanci zapadejo »komustičnim frazam«. Seveda, ker je »Naprejev socijalizem« piškav in konstruiran na lončenih nogah oportunizma in evolucijonizma, sc upravičeno boji stikov z zdravimi marksističnimi organizacijami, ker bi sc marsikateremu »Naprejevcu« odprle oči in bi spregledal, kje so pravi soeijalisli.
Skupne akcije so dober preiskusni kamen, pod katerim ne vzdrže oni, ki se po krivici in neodkritosrčno imenujejo socijaliste. Kdor se brani skupnih akcij ni marksist, ker preprečuje utelešenje Marksovega nauka :	Proletarci
vseh dežel združite se!
Med nami in med pravimi socijalisti ni razlik. V ostrem nasprotju smo le s lislimi »socijalisti«, ki iz oportunizma izdajajo načela Marksovih naukov in ki razširjajo polvorne, nerazredne ideje pod firmo »socijalizma«. Marks ni bil oportunist, ostro je obsojal revizijo-niste in odločno je nastopal vselej in povsod proti reformizmu, ki sc niti razviti ni mogel, dokler je živel Marks. — Zato je sveta naloga vsakega prepričanega marksista, da pobija one, ki iz oportunizma, vedoma in hote potvarjajo Marksove nauke, posebno še tedaj če se tako jasno vidi, kot pri »Napreju« in celi SS), da jih podpirajo demokratske banke, ki ne izdajo vinarja, če se jim ne obeta stoterno plačilo.
Varujte se krivovercev, pozor pred plačanimi varalicami! — Živele skupne akcijc, živele enotne strokovne organizacije!
Naročajte ..Glas Svobode"!
»Mednarodni odbor za delavsko po- I moč sovjetski Rusiji«, v katerem so po- | leg drugih odličnih kulturnih delavcev ludi Maksim Gorki, Henri Barbusse, Upton Sinclair, Martin Andersen, Klara Zetkin, Maks Barthel in Willi Miinzen-berg, je izdal sledeči proglas:
Delavstvu vseh dežel!
Prijateljem sovjetske Rusije!
Današnji mir je oborožena vojna. Ta mir zahteva kakor svetovna vojna milijone žrtev. Človeštvo ječi pod blazno kapitalistično anarhijo. Če tudi so kapitalistične države med seboj sprte in se pobijajo, v enem si soglašajo: v sovraštvu proii sovjetski Rusiji. Nikdar še ni noben narod prestal takih besnih navalov svojih sovražnikov kot ruski narod, odkar se je osvobodil kapitalističnega jarma. Blokade vojne, meščanske vojne so zahtevale ogromnih žrtev, toda vklub vsemu je sovjetska Rusija vzdržala, se konsolidira in razvija, ker vedno nove moči ji daje na razpolago požrtvovalnost in solidarnost vseh proletarcev, ki vidijo v sovjetski Rusiji svojo veliko domovino. Ko je glad ob Volgi ogrožal milijone ruskih kmelov, so prihiteli na pomoč proletarci celega sveta in s svojo bratsko pomočjo rešili lisoče in tisoče pred grozečim poginom.
Sovjelska Rusija se dviga in krepi.
V vseh panogah gospodarskega življenja napreduje:	tovarne pričenjajo zopet napredovati, poljedelstvo pričenja cveteti in prvi večji izvozi žita so dospeli v zapadno Evropo. Po vojni, blokadi in meščanskih vojnah se je pričelo mirno delo gospodrske obnove, ki bi zacelilo rane ki jih je prizadejala vojna in lakota. Tod v tem trenutku ko postaja obnovljena Rusija proletarska velesila in stopa kot taka pred ostale kapitalistične države, sc pripravlja mednarodni kapitalizem, vkljub ponovnim porazom, ki jih je že doživel v Rusiji, da znova napade sovjetsko Rusijo, da jo izolira, da jo vojaško in gospodarsko uniči.
Angleški doplomati spletajo vrvi, s katerimi naj se obesi prva delavsko-kmečka vlada. Anglija, veliki krvnik vseh zatiranih in za svobodo bojujočih se narodov, hoče prekiniti trgovske slike s sovjetsko Rusijo. Francija oborožena od nog do glave hoče iz Evrope napraviti eno samo veliko kasarno.
V l.osni, kjer sc Irguje za turški petrolej in bogastva turškega ozemlja in pri katerih prihajajo v poštev tudi vprašanja
morskih ožin, v katerem je zainteresirana tudi sovjetska Rusija, so sovjetsko Rusijo izključili. Zastopnika sovjetske Rusije sodruga Vorovskega so dale imperialistične velesile zahrbtno ubiti.
Kakor so sarajevski atentat 1914 pripravile temne sile, ki so hotele vojno, tako imajo tudi pri atentatu v L.oza-nah svoje prste vmes grupe kapitalistov, ki si želijo nove vojne. Strel v Lozani je glasen klic:
Pričel se je ponoven napad mednarodnega kapitalizma na Sovjetsko Rusijo.
Sodrugi! Organizirali ste in izvedli pomoč gladnim v Rusiji, nudili ste sovjetski Rusiji gospodarsko pomoč. Proletarska solidarnost in bratska uvidevnost vas je združila. Danes, ko je padel v boju za osvoboditev delavskega razreda sodrug Vorovski vam kličemo: mobilizirajte vše svoje sile in podpirajte najakiivneje vse akcije za katere vas bo zvala vaša delavska stranka in vaše strokovne zveze. Mednarodni proleiari-jat ne more in ne srne pri navalu kapitalizma na sovjetsko Rusijo ostati ravno dušen. Kapitalisti so se razkrinkali. Danes nameravajo uničiti delavsko-kmeč-ko Rusijo, a jutri že bodo planili na delavstvo lastne dežele.
Ob tej uri velike nevarnosti moramo ponovno zastaviti vse svoje moči, da to peklensko nakano preprečimo.
Z intenzivno propagando proti nameravanemu pohodu proti sovjetski Rusiji moramo najširše plasti proletrijata pripraviti, da bodo v času potrebe pripravljeni stopiti v akcijo, da ščitijo svoje interese. Vsaka ura je dragocena! Naprej na delo! Vsem, ki hočejo s svojimi krvavimi rokami prijeti sovjetsko Rusijo, mora zadoneti iz milijon grl
Roke proč od sovjetske Rusije! ■■■anaeiaBnsasiBHUHBHMHS Obrekovalcem.
Naj korupirano meščansko časopisje vsako napako, ki jo zgreši naša revolucija, razirobenta po svetu. Mi se ne bojimo svojih napak. Z začetkom revolucije niso postali ljudje svetniki. Brez napak in madežev vesti revolucijo do konca, je delovnim slojem nemogoče. Ti sloji so bili stoletja izkoriščani, nasilno okovani v pokorščino, mučeni od pomanjkanja, držam v nevednosti in nalašč vzgojevani v divjosti. Mrhovina meščanske družbe se ne pusti tako meni nič tebi nič položiti v ra-kev in pokopati. Zadet na smrt kapitalizem gnije, razpada sredi nas, okožuje naš zrak, zastruplja našo vsakdanjost in omre-žuje vse novo, sveže, mlado, živo s tiso-černimi nitmi in vezi starinskih navad in razvad. — Lenin: Iz pisma omerikanskim delavcem.
Delovnemu ljudstvu Slovenije v pomislek.
Kake obljube so trosili klerikalci pred volitvami v svet! Delavcem in kmetom, ki jih tare kapitalistični jarem jugoslovanske gospode, hegemonije srbske buržuazije in militarizma, so obljubljali, da jim bo zasijalo solnce avtonomije, solnce svobode, ako bodo glasovali za »Slovensko Ljudsko Stranko«. Večina delovnega ljudstya na deželi je tudi verovala v njihove revolucijoname fraze, obljube, se dala preslepiti po njihovi demagogiji in glasovala za nje. Klerikalci so zmagali, dobili pretežno večino mandatov v Sloveniji.
In kaj so napravili? Koliko obljub so izpolnili? — Zlezli so Pašiču v r .., udinjali so se velesrbski radikalni stranki, poskrbeli so za svoje žepe — slovensko ljudstvo pa prevarali in osleparili kot še nikdar.
Čitajte »Slovenca« pred volitvami in po volitvah! Pred volitvami ti je grmel proti srbski hegemoniji, proti kapitalizmu, proti militarizmu, proti davkom, proti vsemu, za avtonomijo Slovenije, za sovjetsko Rusijo, za vse, po čemer stremi tlačeni delavec in revni kmet.
In danes ti skrbno molči o vseh jarmih, o srbski hegenomiji, o vsem, kar tare in tlači delovno ljudsivo, a poje samo slavospeve velesrbski radikalni stranki, sivi Pašičevi bradi, francoskemu imperializmu in militarizmu, maršalu Fochu in generalu Vranglu, in grmi proti revolucionarnemu proletariatu in sovjetski Rusiji, ki preganja sveto cerkev.
Kako si razlagati ta preobrat klerikalcev? Klerikalcem ni za slovenskega kmeta, delavca, uradnika, njim gre le za lastne žepe, za svoje gospodarske organizacije, za vladino korito. In pod to ceno so trdno sklenili, da preidejo v vlado iz »opozicije«. Kajti to nese. Ne delavcu, kmetu, uradniku, ampak klerikalnim mogotcem.
Kdor zasleduje klerikalno politiko, ni ta nova prelevitev klerikalcev iz »krščanskih socialistov« v črne reakcijo-narce nič novega. — Klerikalci so sedeli v prvi kontrarevolucionarni vladi Jugoslavije, in ko jim je grozilo, da s svojo politiko izgubijo še zadnje verne ovčice, so postali čez noč zopet »revolucionarji«, revolucijonarnejši od samih boljševikov; ljudem so zopet nametali peska v oči in zlezli nazaj k vladnemu koritu, zapirali in streljali izstradane železničarje, nastopali proti
Zbirajte za tiskovni sklad „GL AS A SVOBODE"!
LISTEK.
IVAN VUK:
Kraljestvo Adamljar.
(Mezopotamska pravljica.)
V tistih časih je med reko Eufratom in Tigrisem bilo kraljestvo Adamljar, kar je toliko, kakor : Kraljestvo ljudi.
V tem kraljestvu je kraljeval kralj Maj-Mančak, imenovan tioljamak Jakši, kar pomeni : Dobro hoteči. Toliko je bilo v kraljestvu plemen, kakor je zvezd na nočnem nebu. Meje svojih pašnikov in bivališč so zavarovali s stražami. Zakaj, radi mej so bili med plemeni neprestani prepiri. Ime Adamljar, ki so ga nosili in po katerem je dobilo kraljestvo ime, niso ljubili. Preveč splošno je bilo. Ne samo, da se z njim ni dalo določiti in povedati, kdo iz adamljarov je večali kdo je manj, kdo pastir in kdo velikaš, nego je še napominjalo neljubo resnico, da so vsi ljudje, kar je toliko, kakor : Enaki.
Težko je bilo zalo kraljevanje kralja Maj-Man-čaka, imenovanega Holjamak Jakši v kraljestvu Adamljar.
Plemena, ki niso marala za skupno ime in so se zato imenovala po svojih praočakih, ki so bili ustanovitelji mej bivališč in pašnikov in se ravnala po starih tradicijah svojih očakov, niso poznala druge pravice, kakor pravico do tiste svojine, katero so si prisvojili v boju in zvijači. Tudi druge ljubezni niso poznali, kakor ljubezen do samega sebe in njih pa-trona, takozvanega »Samojaz«.
Holjamak Jakši je mnogo razmišljal o prebivalcih kraljestva Adamljar. Ni mogel razumeti, kako je mogoče, da se sovražijo med seboj in prepirajo plemena, ki so pravzaprav adamljari vsi do zadnjega in to še za pašnike, katerih mora biti v kraljestvu Adamljar za vse v izobilju.
Da izve to, je sklical nekoč pred svoj prestol zbor prvakov vseh prepirajočih se skupin, prebivajočih v kraljestvu Adamljar.
Ko so se zbrali je stopil na prestol in rekel :
»Ljudje!... Vidim vaše prepire. Ali ne razumem njih bistva. Zakaj, mnogo je prašnikov v kraljestvu Adamljar in za vse jih je dovolj. Zakaj se prepirate lorej za nje? ... Ali pa je morda kdo tu, ki mu primanjkuje pašnikov?«
Mislil je Holjamak Jakši, da jih je osramotil s lemi besedami.
Ali glej, vsi, ki so stali pred njegovim prestolom, so stopili pred njega in rekli z enim glasom :
»Nam vsem primanjkujejo.«
Holjamak Jakši se je ves zavzel.
»Kam so zginili mnogoštevilni pašniki, ki so krmili nekoč črede prebivalcev kraljestva Adamljar?«
Tedaj je stopil pred prestol star prvak iz mogočnega plemena Jalgan*) in rekel :
»Razdelili smo si jih med seboj, o kralj. In ko smo si jih razdelili, smo spoznali, da jih je premalo za vse. Zakaj, vsako pleme kraljestva Adamljar in vsak iz plemena hoče toliko pašnikov za sebe, kolikor jih je bilo takrat za vse, ko še niso bili razdeljeni. In vendar smo jih delili pravično. Vsakemu po njegovi
*) Jalgan pomeni: laž.
UMU I1 ~ inr Tri nanaaa»■ i—mn—m	w	i.nmmw	ii	b	XMWia>M<aMa
veljavnosii in mogočnosti plemena, o kralj. In tako se je zgodilo, da je zmanjkalo pašnikov, ko so prišli na vrsto neznatni in slabejši. Mi smo jih sicer, da jim pokažemo svojo pravičnost in ljubezen — saj so tudi adamljari — vzeli pod svoje pokroviteljstvo in jim dali streho. Dovotili smo jim, da pasejo svoje črede po naših pašnikih, za kar nam iz hvaležnosti stražijo naše meje pred tistimi, ki hočejo meje svojih pašnikov postaviti na naše pašnike.«
Kralj Maj-Mančak, imenovan Holjamak Jakši, kar pomeni : Dobro hoteči, je zakril svoj obraz in na lo vzkliknil :
»Nesrečneži! Sedaj vem, zakaj in od kod prepir in sovraštvo med vami... Zakaj si svojite in delite zemljo, ki je last vseh adamljarov? Glejte, onečastili sle sebe in zemljo. Izmislili ste pravico, katero jaz nisem podpisal. In ta pravica je rodila gospode in sužnje in rned vami vzgojila sovraštvo in uboj.«
Pa je vstal zopet prvak plemena Jalgan, ki je bilo najnjogočnejše v kraljestvu Adamljar in govoril :
»Krivoverec si, o kralj, ako tako govoriš, ko imaš vendar v svoji kraljevski biblioteki, na tablicah ožgane ilovice, zapisano, kako so živeli naši očaki, pasli črede, podjarmljali ljudstva, jih iztrebljali ali pa jim podarjali življenja, da jim služijo. In vse, kar so delali, so delali po navodilih bogov. Čitaj ,o krah m našel boš, da je zapisano tako.«
Kralj Holjamak Jakši je zamolčal in povesil glavo. Ni zapazil, da so stali za prvaki mogočnih plemen prvaki zasužnjenih in se iz bojazni pred svojimi pokrovitelji bali stopiti pred prestol kralja kraljestva Adamljar in povzdigniti svoj glas.
(Dalje prihodnjič.)
delavstvu, kjerkoli je siopilo v stavko za zboljšanje neznosnega življenja, skratka povsod kazali klerikalno pravico zvesti vzgledu častitega Hortija in španskih inkvizicij. Ljudje so se zopet začeli čuditi kruti »božji volji« klerikalcev in drugi dan smo že zopet imeli »krščanske boljševike.« Ta veriga se tako nepretrgano vleče naprej.
Delovno ljudstvo Slovenije, ali se boš dalo še dalje zaslepljevati in goljufati po tej čedni družbi? Odpri svoje oči, poglej, kaj so izpolnili klerikalci od
vseh obljub, ki si jih slišalo iz njihovih klerikalno-lažnjivih ust in spoznalo boš, da so tvojo kožo prodali radikalni stranki, stranki srbskega kapitala, da so vadljali za tvojo kožo kot rimski vojaki za Kristusovo. Dovolj so te že odrli, ne daj se sleči do nagega.
Edina tvoja zaščiinica je Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije, ki se bo neizprosno borila za interese delovnega ljudstva mest in vasi do njegovega osvobojerija v federativni balkanski socijalistični republiki! Delavec.
Na naslov odbora „Orjune“ v Ljubljani in Šiški.
Ni dolgo tega, da je bilo naše delavstvo brez vsakega povoda dejansko napadeno, obstreljevano in pretepeno, vse pa na račun orjunske organizacije, ki ni znala ali ni hotela preprečiti incidente, ki so jih ob vsaki priliki znali uprizoriti mladi ljudje, ki so se javno, da celo pri svojem grdem činu pretepanja in obstreljevanja nazivali za člane »Orjune«. Pri zadnji taki priliki so ti Vaši ljudje ozir. člani, za katere so se vsepovsod izdajali, obstrelili mirnega pasanta, našega sodruga in sodelavca v roko, drugega pa na nesramen način pretepli, zraven tega pa ogrožali osebno varnost posameznikov, tako, da niso niti bili varni po svojem težkem delu, na potu domov. Drugič pa so isti ljndje obstrelili v nogo nekega pekovskega pomočnika, ki je član naše organizacije, ne da bi jim ta hotel kaj storiti, saj je bil sam, na Vaši strani pa cela armada mladeničev, vendar mu kot mirnemu pasantu niso priznesli, ter so kar streljali po njem kakor po divji zverini.
»Orjuna« je organizacija in podpisano delavstvo pivovarne »Union« v Sp. Šiški je organizirno in ima svojo in svo-?emu stanu potrebno delavsko razredno organizacijo. Organizirano delavstvo je odgovorilo na organizirani napad »Orjune s tem, da je izključilo iz svoje srede Vašeg člana MIHELIČA in mu ne dovoli v bodoče delati med poštenimi ljudmi, ki nimajo prav nič skupnega s poblinskimi cestnimi napadi na mirne ljudi.
»Orjuna« kot organizacija si je nadela nalogo ščititi svojega člana, katerega smo radi nesramnih napdov na delavstvo izključili iz svoje srede in se je pri tej priliki obrnila že neštetokrat na vodstvo pivovarne, da sprejme od delavstva izprtega zopet nazaj v delo, čemur pa vodstvo ni moglo ugoditi, ker ga ono ni odslovilo in nima radi tega z omenjenim prav nič opraviti.
Čeprav je bilo to zastopnikom »Orju-Tie« dovoljkrat povedano, si prizadeva »Orjuna« še vedno z raznimi grožnjami ‘izsiliti, da se sprejme izprti nazaj v ■delo.
Vse organizirano delavstvo je edino: žnjim o lej stvari lahko razpravlja gospoda okrog »Orjune«, vsako drugo prizadevanje je zastonj. Naglašamo pa, da ga iz principa ne bomo sprejeli nazaj
Bolniška blagajna.
Milijoni delavskega denarja se stekajo v bolniško blagajno. Nenasitni kapitalisti, ki pri nas povsodi hlepe po ekstraprofitih, da nagrabijo na račun proletarijata čim več kapitala, si zara-čunijo 10% za prispevke, ki jih imajo ■odračuniti za socijalne delavske zavode Ali tej bandi tudi to ni dovolj. S pomočjo demokrata dr. Žerjava in so-cijalpatrijotičnih voditeljev in ministrov Korača, Bugšega in Kristana se je posrečilo zvezi industrijcev, da je dobila popolnoma v svoje roke bolniško blagajno. Dočim so imeli delavci preje v blagajni dvetreljinsko zastopstvo, so sedaj to nadomestili s paritetnim zastopstvom delodajalcev in delojemalcev, pri čemur je zlasti pomagal socija-list Korač, ki je to načelo zastopal takoj po prevratu. In še to zastopstvo se je v smislu načel »demokratov« izvedlo iako, da se je upravni odbor imenoval od viade, ki je postavil tja nekaj skra-hiranih socijalpatrijotov, predvsem pa demokrate in narodne socijaliste. Sedaj leče že peto leto, odkar obstoja Jugoslavija in delavstvo še ni imelo prilike, da bi volilo odbor bolniške blagajne. Ti e'o reakcijonarna Poljska jih je že
enkrat javno, da je danes že omenjeni Golia upeljal med nameščenci sistem, ki že presega vse meje. Ljudje morajo S garati po 10—12 ur na dan v nekaterih ; oddelkih in kljub temu ne morejo pra-j vočasno zdelati. Posledice tega pa nosijo potem delavci, ki ne dobe pravočasno boleznin in imajo opraviti vsled preotrujenosli nameščencev z neprijaznostjo. Vse to pa se vrši »radi štedenja« denarja.
Za danes omenjamo le toliko, čakali smo že dovolj dolgo, da se zgane morda »Strokovna komisija«, ki je imela doslej v zakupu vso socijalno politiko ter dajala iz svojih vrst člane za
v delo, ker smatramo obstreljevanje in pretepanje naših sodrugov in sodelav- j cev od »Orjune« kot organizacije in pa odgovor našega organiziranega delavstva samo za boj med dvema organiza-cijma, ne pa boj »Orjune« z ravnateljstvom, vodstvom pivovarne ali onim, ki niso povzročitelji opisanih dogodkov.
Izjavljamo, da je tovarna, ravnateljstvo, vodstvo in upravni svet tovarne naš, nikoli pa ne »Orjunin« ali koga drugega, ki nima v tovarni prav nič opraviti. Boj med kapitalizmom in delavstvom spada le v naš delokrog in do danes še nismo videli »Orjune«, da bi se borila za zboljšanje gmotnega položaja delavstva in čuvala njegove interese, pač pa, da je streljala in pretepala delavstvo, ne da bi to dalo povod. Grožnja »Orjune«, naj se odpusti delavstvo, ki je člana »Orjune« izprlo, če to ne, naj se odstrani ravnatelj iz tovarne in obljuba, da bo v slučaju stavke preskrbela »Orjuna« 600 — 800 svojih članov v delo — ne drži in mi kot še ne na iako visoki stopnji kulture stoječi ljudje se moramo naravnost čudili naivnosti »Orjune«, kako si predstavljajo obratovanje z ljudmi, ki so vse svoje življenje drgnili hlače po klopeh in nikdar pivoravniškega obrata morda videli niso. Kako bi pa naj naše delavstvo bilo odpuščeno iz službe, če je delavstvo samo sezidalo to tovarno in če je vse samo ustvarilo, ne pa tako malo in malomarno delalo za svojo eksistenco kakor Vaš član, ki je po Vaši krivdi prišel na cesto?
Pozivamo »Orjuno«, če ima kaj naj obravnava z delavskimi zaupniki, vodstvo in upravni svet pa naj pusti pri miru.
Toliko za danes, če pa si ne upate priti pred delavski forum, tedaj pa izjavite, kdaj pričnete s kanoni težkega kalibra in bombadiranjem tovarne. Tudi mi ne bomo držali rok navzkriž!
V	imenu vsega delavstva pivovarne »UNION« v Ljubljani.
S to poslanico delavstva pivovarne »Union« je podan jasen dokaz o faši-stovskih načrtih »Orjune« in da je ona poslednja karta razpadajočega kapitalizma. »Orjuna« ne bo rešila razpada, delavstvo pa naj stoji na straži in naredi povsod tako, kakor delavstvo pivovarne »Union««.
davno izvedla. Najlepše pa je lo, da je ta imenovani odbor volil za predsednika blagajne nekega Golio, tajnika zveze industrijcev, človeka, ki je poslušen hlapec svojega gospodarja, zveze industrijcev.
Prišli smo tako daleč, da je danes delavstvo popolnoma izrinjeno iz onih institucij, kjer se zbira njegov krvavo prislužen denar. Tu danes gospodari zveza industrijcev in z delvskim denarjem špekulirajo banke. Poleg tega so ustanovili v Zagrebu neko centralo, kjer sede razni skrahirani politiki, dajejo ukaze in žive v brezdelju na račun delavstva, dočim čakajo v Sloveniji in najbrže tudi drugod ponesrečeni že mesece in mesec na svoje rente.
Pa gospodi tudi to stanje še ni dovolj. V svojem lajbžurnalu »Jutru« neprestano napadajo upravo bolniške blagajne v Sloveniji, pri čemur mu pomaga še »Naprej« s svojimi bančnimi inserati. Ne pride nam sicer na misel, da bi se eksponirali za upravni aparat bolniške blagajne, ki je tvoril avantgardo bojevnikov proti razredno zavednemu proletarijatu, ali kljub temu smatramo za svojo dolžnost, da pribijemo
razne od demokratov imenovane odbore.
Razmere, ki vladajo danes v zavodih, kjer se upravlja delavski denar, so take, da zahtevajo nujno akcijo proletarijata, ki se mora izvršiti v znamenju:
Ven s kapitalistično pakažo iz delavskih socijalnih zavodov!
Zahtevamo volitve v bolniško blagajno in delavsko zbornico!
Zahtevamo delavsko samoupravo v delavskih socijalnih inštitucijah.
Neodvisna delavska stranka kot zastopnica revolucionarnega proletarijata bo morala posvečati temu hlevu največjo pozornost.
Iz Sovjetske Rusije.
Diplomaiični položaj.
Sovjetska vlada je bila do danes priznana »de jure« (po pravu) od 12ero držav, io je od: Avstrije, Nemčije, Afganistana, Bolgarije, betonske, Liivinske, Mongolske, Perzije, Poljske, Turčije, Finske in Estonske. Dejansko (to je brez vsakega pravnega priznanja) je Rusija priznana od Anglije, italije, Norveške, Čehoslovaške, Svedije, Kitajske. Rusija ima 18 trgovskih zastopnikov v inozemstvu ter je v pogajanjih z devetimi državami, zato da doseže trgovsko zastopstvo.
Japonska, ki je bila dosedaj sovražnica Ruske, se zdi, da hoče priznati sovjetsko vlado. Japonski ministrski predsednik Kato je naznanil časnikarjem, da se japonska vlada na bližnjih pogajanjih z Rusijo ne bo omejila samo na reševanje raznoterih sporov, ki jih ima z rusko vlado, ampak da ima temveč željo obnoviti odnošaje s sovjeti na novi podlagi ter priznati uradno rusko boljševiško vlado.
Botjševiki ne dovolijo »vodke.«
»Največji korak, ki ga je napravila revolucija, je odprava vodke; zaradi tega nimamo najmanjšega poželjenja, da jo zopet upeljemo. Oživeli ne bomo starega carskega običaja pijančevanja, ki je koval denar iz pogrezajočega ljudstva na ta način, da mu je prodajal strup v podobi »vodke«. Tako se je izjavil napram nekemu časnikarskemu poročevalcu Kalinin, predsednik vseruskega izvrševalnega odbora sovjetov.
Kalininov tajnik Rubenstein, ki pozna ruske scljake in njih probleme, je rekel, čla nobeden odgovornih sovjetskih uradnikov ni izrekel želje, da se zopet uvede vodka. Vodko žele stari profesorji in prejšnji uradniki. ki niso naklonjeni sovjetski vladi.
Dodal je, da so preje ob nedeljah ležali pijani ljudje na ulicah. Odkar je bila uvedena prepoved za vodko, ni videti več pijancev ležati na ulici, čeprav nekateri izdelujejo vodko na tihotapski način.
Zunanji političen pregled.
Inspiratorja umora Vorovskega
jc izsledila in zaprla švicarska policija. Je to nek bivši ruski oficir Polonin. Dognalo se je, da je morilcu dajal denar. S tem so že ovržene vse trditve meščanskega časopisja, da je bil atentat osebna stvar morilca. To je pa tudi očiten dokaz, kako se boje kapitalistične države sovjetske Rusije in v svoji zbeganosti mislijo, da z umorom njenega predstavnika uničijo tudi to, do-sedaj edino na vsem svetu delavsko-kmet-sko republiko.
Železničarski štrajk je izbruhnil v Belgiji.
Kapitalisti so povsod enaki in to dokazujejo v tej svoji svetski krizi prav odkrito. V Belgiji je dala vlada (to je izvršni odbor kapitalistov v državi), ko je izbruhnil štrajk železničarjev, zasesti postaje in proge z vojaštvom in je stavkujočim zagrozila z odpustom, če se ne vrnejo na delo.
FAŠISTIČNE STROKOVNE ORGANIZACIJE V NEMČIJI. Pod vplivom francoske okupacije Porurja in izdajalske socijalno-demokratične politike se pričenja v zadnjem času v Nemčiji silno širiti fašizem. Gnjezdo tega gibanja je v monarhistični Bavarski. Kakor v Italiji sc je vrgel fašizem tudi v Nemčiji na delavstvo in sicer na strokovne organizacije. Sedaj hočejo organizirati posebne fašistične delavske strokovne organizacije s sledečim programom:
1. boj mednarodnemu židovskemu kapitalu, sploh vsakemu kapitalu, ki ne zraste iz dela, odstranitev mezdnega suženjstva.
2. boj marksističnim strokovnim organizacijam.
3. odklonitev skupnega nastopanja z mednarodnimi delavskimi organizacijami.
•1. odklonitev štrajkov, bojkotov in obratnih svetov.
5. Nacionalistični fašizem dobiva vedno bolj mednarodni značaj. On se organizira po celem svetu pod plaščem nacionalizma in protikapitalizma. V bistvu pa je on zadnji poskus kapitalizma, da se reši, kar nam kaže prejasno ta program, ki se približno krije s programom naših »Orjuncev« in narodnih socialistov, ki so vsi proti kapitalizmu v besedah, v dejanju pa ga povsodi podpirajo.
FINANČNA POLITIKA FAŠISTIČNE ITA-L1)E. Mas1 olinieva Hali" je izdala »v prid« delavcem naslednje finančne odredbe: »znižanje davka na luksus (dragulji, dišave) — znižanje davka na avtomobile — ukinjenje podpore zadrugam v znesku 100 milijonov lir — omejitev pravice na brezposelno podporo — ukinjenje podpor občinskim šolam
— razpustitev najvišjega delavskega sveta _ odprava komisariata za izseljevanje — upcljava davka na delavske mezde — povišanje davka na kolone (najemniki zemlje) — zvišane oficirskih plač — odpustitev 50.000 poštnih železniških uslužbencev
— revizija penzij vojnih poškodovancev — ukinjenje davka na dedščine.
Blagor Italiji, ki je deležna fašističnega gospodarstva. Ona je vzor naši »Orjuni«. Tako zgleda politika nacionalizma in močne roke.
Delavnost fašistov.
V	Napolju so fašisti udrli v prostore Delavske zbornice in razrušili vse pohištvo. Izstrelili so tudi nekaj revolverskih strelov, toda brez krvavih posledic. Natepli so tajnika kovinarske zveze in nekaj delavcev. Ko so se pripravljali po dovršenem činu na odhod, ie prišel nek fašistovih: konzul in
jih pozval — ko se je prepričal, da ni ničesar več, kar bi sc dalo razrušiti — da sc odstranijo. Delavska zbornica je seveda zastražena po karabinerjih.
Monarhistične in protifašisiovske demonstracije.
Take demonstracije so se začele v južni Italiji in se ponavljajo po raznih mestih. 14. t. m. se je zbralo v Cataniji na trgu Palestro kakih sto oseb, noseč v gumbnici drobiž s kraljevo glavo. Popoldne je poskusilo kakih 300 oseb z zastavo na čelu napraviti pohod po mestu; došli karabinerji so jih razgnali. Radi zoperstavljanja varnostnim oblastem sta bili aretirani dve osebi. Dve sta bili ranjeni. — V Siracusi je bila protifašistovska demonstracija zapo-četa po reformistični stranki. Fašisti so naskočili reformistični krožek in uničili pohištvo.
Stavka državnih uslužbencev v Belgiji.
Stavka državnih uslužbencev, ki je izbruhnila pred dnevi, se vedno bolj razširja. Stavka je popolna v Antwerpnu, kjer promet stoji; pristan je zapuščen. V Flandriji stoji železniški promet. Poštno-brzojavni promet je tudi desorganiziran. Ker postaja položaj vedno bolj resen je sklenil ministrski svet takojšen poklic štirih letnikov specialnih čet. Mobilizacija se je že izvršila. Oddelek narodne obrambe pripravlja poklic vseh vojakov, ki so služili pri železniških formacijah ter štirih razredov telegrafistov. Čem usluži torej vojaštvo?!
ZAKON ZA ZAŠČITO DRŽAVE NA JAPONSKEM. Naši demokrati so lahko ponosni na to, da so si pridobili nevenljivo slavo s svojim zakonom za zaščito države. Vse kapitalistične držav sedaj cepajo za nami in sprejemajo slične zakone. Sedaj se pripravljajo tudi na Japonskem. Socijalpa-trijoti pravijo: vsega tega so krivi kričavi komunisti. Mi pa bi dejali, da je to znak krize kapitalizma, ki se hoče rešiti smrti z močnimi medicinami, ki pa bodo njegovo telo še bolj razkrojili. Težko bolnemu pa strežejo socijalpatrijoti.
Uptom Sinclair,
najnovejši pisatelj svetovne slave, ki piše znamenite romane iz delavskega življenja, je v Ameriki aretiran. Agitiral jc za priznanje sovjetske Rusije. To pa je ameriškim mogotcem strašno.
Akcija francoskega proletarijata proti Poin-carejevi justicL
Centralni akcijski odbor francoskega proletarijata proti imperializmu in vojni je objavil v »Humanite« poziv proti nasilni jti-stici Poincareja, ki je dal zapreti francoske in nemške komuniste, ki so delali proti vojni in zasedbi Porurja. Poziv je imel popolen uspeh in vršila so se velika protestna zborovanja množic francoskega proletarijata v Parizu, Saint-Etiennu, Rennu, Metzu, Mar-seju, Tuluzi, Le Havru in vseh drugih industrijskih krajih.
Pred važnim glasovanjem pariškega proletarijata.
27. maja se vrše v desetih pariških okrajih nove volitve v občinski svet. Ti okraji imajo pretežno proletarsko prebivalstvo po številu 7SO.OOO. Število vseh volivcev znaša 200.000. Komunistična stranka Francije je sklenila, da v vseh desetih okrajih kandidira sodruga Marty-a, ki je bil obsojen na 20 let zapora kot vodja upora francoske mornarice, ki je bila poslana po Črnem
morju proti sovjetski Rusiji. Odkar se nahaja Marty v ječi, ga je delovno ljudstvo že 27 krat izvolilo, ali vlada ga ne izpusti iz zapora. Parola votivnega boja je: »Za amnestijo političnih kaznjencev in proti vojni!« — 27. maj bo pokazal, ali je pariški proietarijat za Poincareja, militarizem in vojno ali za revolucionarni razredni boj.
Poslednji boji angleškega proletarijafa.
V	zadnjih mesecih je prišlo skoro v vseh industrijskih panogah do ostrih bojev med kapitalisti in delavci. Stavbinci so zmagali deloma v svojem boju proti podaljšanju delovnega časa na 47 tedenskih ur in znižanju plač. V južnem \Valesu štraj-kajo rudarji v protest proti temu, da so podjetniki zaposlili neorganizirane delavce, 30.000 tekstilnih delavcev v Dundee je iz-prtih, 20.000 poljedelskih delavcev je v mezdnem gibanju, 60.000 keramičnim delavcem groze podjetniki z izprtjem. V boju se nahajajo delavci železniških delavnic. — Ob izročitvi angleškega ultimata sovjetski Rusiji je revolucijonarm angleški proletari-iat manifestiral za sovjetsko Rusijo.
MILITARIZEM V RUMUNlll. Odkar je bila sprejeta nova ustava, ki je ustvarila centralizirano in militaristično Rumunijo z nadvlado veleposestnikov, se nahaja država v večni krizi. Delavstvo je stavljeno izven zakona in je popolnoma brezpravno. Delavski voditelji sede po ječah, izpostavljeni neizmernim mukam. Meščanstvo je v odkritem boju proti državni oblasti, zlasti ono iz osvobojene« Sedmograške.
Da obvlada vladajoča klika vse te nasprotujoče sile, ki so tem boii nevarne vsled soseščine Rusije, vzdržuje rumunska buržu-azija ogromni militaristični aparat (armado, žendarmerijo, policijo), ki požre eno petino proračuna za april — december t. j. 3200 milijonov. Poleg tega pa pridejo še posebni izdatki in izvanredni krediti za bajonete, ki naj branijo manjšino pod večino, ki naj pusti udobno življenje na račun milijonov gladnih.
DEL! TEROR NA ESTONSKEM. Estonska je ena izmed onih srečnih »narodnih« državic, ki živi pod posebnim pokroviteljstvom Anglije. Estoncev je približno toliko kakor Slovencev in njihov glavni pridelek je kropir. Posebnost te države je, da ima ne-broj uradništva in da živi na račun Rusije. Njena slava pa se je razširila posebno ladi tega, ker tam ustrele človeka že radi tega, če je komunističnega mišljenja. Lani so radi tega ustrelili Kingiscppa v Revaiu, letos koncem marca Krenksa in 3. IV. letos v Revaiu Tomsona. 2e lani septembra meseca so ga obsodili na smrt, ali šele po sedmih mesecih so izvršili smrtno obsodbo. Pa se buržuazija razburja nad Rusijo, kjer se bori proietarijat za obstanek! Zakaj pa tukaj molči meščansko in socijalpatrijotič-no časopisje? To morda ni barbarstvo.
Stroški ruhrske okupacije.
Krediti, ki jih francoska vlada zahteva od parlamenta za kritje okupacijskih stroškov
v	Poruhrju za dobo od 11. januarja do
11.	maja znašajo 231,511.874 frankov.
Notranji političen pregled.
Kaj si je napravil Radič z »republikansko« agitacijo?
Prinašamo dobesedno iz glavnega glasila Radičeve stranke »Slobodni Dom« inserat, ki je bil tiskan pod rubriko — Politične in kulturne vesti!!):
»Proda se, ali da v najem nova vila predsednika HRSS (Hrv. republ. selja-čke stranke, op. ur.) v Zagrebu na Pan-lovčaku in to v glavnem radi tega, ker mora presednik radi svojih domovinskih opravkov, a njegova družina radi svoje velike zaposlenosti stanovati v središču glavnega mesta. Vila ima v vsem
11	sob za stanovanje, ki so vse lepe, a 8 od nijli naravnost nenavadno krasne. Vila ima štiri terase (2 odprti, 2 zaprti) z razgledom na celo zagrebško gričevje in savsko ravnino. V vseh prostorih je napeljana moderna centralna kurjava in električna razsvetljava.«
Siromašni kmetje Hrvatske, Štajerske i. dr. pokrajin, kupite si to krasno Radičevo vilo! — Cena malenkostna — samo nekaj milijonov.
Zaman iščejo raj.
Bivši veliki knez Nikolaj Nikolajovič prispe v Beograd — kakor pišejo jugoslovanski listi — da s sodelovanjem \Vrangla organizira med ruskimi emigranti enotno profiboljševiško fronto. — Kakor se vidi bivši carski ohraniki in žandarji še vedno goje nado na carizem v Rusiji in na izgubljeni raj. Poleg njih pa tudi Belgrad, seve, tisti pravoslavni, ki podpira pravoslavne proti pravoslavnim. Katoliški denar Francije
in anglikanski Anglije pa jim zvoni k pogumu. — Ali zdi se nam, da bo vendar vse to — zaman. Iz raja izgnanim ni vrnitve vanj — kerubiin stoji pri vhodu. Treba bo v potu svojega obraza začeti obdelavah zemljo.
Kako se obnaša zagrebška policija.
Policija je aretirala sodružico-delavko v Frankovi tovarni za cikorijo, Antonijo Žgala, in zakai? Samo za to, ker je dobila iz Rusije pismo od neke svoje prijateljice, ki je lansko leio kot žena ruskega vjetnika odšla v Rusijo. Strašno mora biti buržuaziji celo pismo iz Rusije, da preganja delavstvo. Če pa razni Paskiieviči, sinovi bogatih (buršuaznih) staršev ubijajo ljudi, pa hrvatska policija ni zmožna, da bi kaj ukrenila, kaj še le, aretirala. Tako gnije mrhovina kapitalizma povsod.
STAVKA PROFESORJEV. 2 e mesece se vrše posvetovanja javnih nameščencev in železničarjev, kaj ukreniti, da se reši obupni gmotni položaj. V nekaterih rodbinah javnih nameščencev so prišli že tako daleč, da niti kruha več ne poznajo. So slučaji, ko imajo pri hiši premalo čevljev za otroke, da bi lahko vsi šli istočasno v šolo. Ali kljub temu obupnemu stanju še ni prodrl med javnimi nameščenci duh solidarnosti z delavci. Polno jih je, ki so še polni »gosposke prezrlivosti« napram delavcu. In širajk jim je nekaj, kar ni za javnega nameščenca, če tudi so jim sedaj pokazali srbski profesorji, da je edina pot k zboljšanju — akcija.
IZDAJICE.
Kongres »Saveza železničarjev« je kot Krekičeva »stimmmaschine« glasoval in sklenil, da ne marajo skupne akcije železničarjev in javnih nameščencev. železničarji in javni nameščenci, sedaj vam je jasno, kje je zapreka in izdajstvo.
Dopisi.
AVTONOMISTOVA SKRB ZA SLOVENSKE DELAVCE. V eni svojih zadnjih številk se je v »Avtonomistu« oglasil nekdo, ki svetuje slovenskim delavcem, da ne nasedajo brezpogojnim »ujedinjašem« iz juga ter da slede še nadalje preizkušenim voditeljem socijalne demokracije, ki so pro-tivmki brezbrižnega komunizma, kakor sledi tem preizkušenim voditeljem tudi pametno delavstvo v Angliji, Češki, Avstriji in Nemčiji. Ta nekdo celo trdi, da so komunisti izvali« obznano in da so dobivali denar iz Moskve in od beograjske vlade ter da so komunisti v Rusiji pokazali nezmožnost ustvariti nekaj boljšega, kot je bil carizem.
Na tako prozorne tendencijoznosti se prav res ne izplača odgovarjati, ker bo vsak delavec, ki razume vsaj osnovne pojme marxizma znal oceniti take »prijateljske« nasvete, posebno pa še, če se spomni, da je v prednjih vrstah slovenskih avtonomistov gospod Prepeluh (Abditus) bivši socijalm demokrat, poverjenik narodne vlade, poznejši trgovec z jajci ha debelo in ravnatelj oblačilnicc, sedanji milijonar in upravni svetnik večjih denarnih zavodov, človek, ki danes pljuva na vse, kar ie pred nekaj leti pisal in govoril sam.
Nas delavce, bi bolj zanimalo, da nam »Avtonomist« pove, če niso tudi socijalisti, ki se danes zbirajo pod okriljem purgarskega »Avtonomista« hote upropaščali delavsko gibanje v Sloveniji in če ni upravičena naša sumnja, da so nekateri preizkušeni voditelji socijalne demokracije, dobili korita pri katerih se danes redijo in debelijo kot plačilo za njihovo namerno razbijanje delavskega pokreta v Sloveniji? Čuie se, da tudi »skrahirani« Zarjani škilijo, kako bi prišli do enakih korit, odkar jim je »malo politično izobraženo« delavstvo pre-
prečilo delati politične kupčije na račun delavstva, po vzgledu ala Kristan, Prepeluh.
Opomba uredništva. Če bi» Avtonomista« čitalo delavstvo, bi se s takirni »nasveti« morda temeljitejše pozabavali, tako pa je škoda prostora.
»NAPREJEVA« POLEMIKA. Iz vsega srca privoščimo veselje »od kroničnega alkoholizma degeneriranim ljudem,« kot se sami o sebi izražajo v 107. številki svojega meščanskega lističa žalostne, tragikomične zgodovine, da se izbruhajo v svoji onemoglosti, ob svoji zadnji uri v histeričnih napadih, ki logično odgovarjajo njihovemu uredniku Brrrrnotu, ki je tako nesrečno brnel po Sloveniji s svojim progresivnim davkom m protialkoholično propagando, da je končno zavržen in osamljen od vsega sveta pribrnel s svojo protialkoholično sekcijo v ponižen kotiček idiličnega mesteca Celje. Pri tem bi vam dali le ta dobrohoten nasvet, da ni pametno in opor-tuno denuncirati javno, ampak, da to napravite lepo na tiho, če ste se že zakleli, da umrete kot denuncijanti, in če ste že končno prešli iz progresivnodavčnega in pšeničnokilogramskega socijalizma v policijski socijalizem po vzgledu vaših vrlih južnih »sodrugov.«
Za »od kroničnega alkoholizma degenerirane ljudi« in histerike vendar ni priporočljivo, da se v poslednjem štadiju svojega procesa preveč »ženejo«, ampak je splošno priporočljiv počitek, zlasti duševni počitek, če ne utegne biti katastrofa prerana in zvezana s težkimi posledicami, katerih vam končno le ne privoščimo iz vsega našega srca, ki čuti usmiljenje do vseh ponižanih in razžaljenih, do vseh brodolomcev in ponesrečenih pilotov.
Če vas histerični božjastni napadi le ne bodo hoteli popustiti po temeljiti kuri v
zdravem mestecu Celje, vam priporočamo iz usmiljenja, da ne blebečete o enotni fronti, ki je proietarijat ne išče s skrahi-ranimi sektanti, ampak ker on hoče enotno fronto proletarijafa.
In počivajte v miru brez skrbi za našo neodvisnost od bank in njihovih inseratov,
vi	se pa krmite ob svoji zadnji uri z moskovskimi rublji, kateri vam neprestano migljajo oči in po katerih se vam tako sline cede.
Blagor ubogim na socijalizmu, ker njih je buržuazno kraljestvo!
»AFORIZEM« GOSPODA DERŽIČA. V
članku »Pred strankin zbor«, ki ga prinaša »Nova Pravda« 18. maja 1923, piše med drugim g. Deržič: »... bili smo priče razkolu in pozneje popolnem razpadu tako-zvanih socialističnih strank druge in tretje internacionale. Ne bom razpravljal na dolgo in široko o vzrokih in posledicah, saj je znano vsem našim tovarišem, znano slehernemu jugoslovanskemu proletarcu, zakaj je prišlo do tega razsula.« — Gotovo g. Deržič, da je to vsakemu znano, vam pa posebno, ker niste bili samo priča, nego tudi udeleženec, ko ste glasovali za »zakon o zaščiti države«, ki je eden od naj-glavnejših vzrokov tistega, kakor se Vi izražate »popolnega razpada.« Ni tiudič, da bi nekaj ne razpadlo, če se sune z bajoneti in puškami s pomočjo »tudi« proletarskega g. Deržiča, ki sedaj spušča v svet take »aforizme.«
»NAPREJ« BESNI. (Delirium tremens?) Dasi smo že povedali »Napreju« nekaj resnic, ki so ga spravile iz ravnotežja, moramo še vendarle nekaj pokramljati ž njim. Namreč radi bi ga pripravili k zavesti iz božjastnih krčev, no neverno če se bo dalo. Tisti inserati, ki jih servira svojini čiiate-Ijem, češ, tam v tisti banki, ki inserira v »Napreju« so za vas, nosite tja denarce, ali pa na Dunaju nekje je nekaj za ženske, ki se več ne boje... ali pa holandska tvrdka, ki daje 1000 frankov zaslužka, če pošlje delavec 10 Din (če to ni goljufija, s katero vleče »Naprej« svoje čitatelje, naj postanemo takoj »naprejevci«) itd., ti inserati so mu to, kar klerikalcem v cerkvi »ofer.« In če zagovori kdo proti »ofrom«, gorje! Malone se ga izobči iz svete cerkve in občestva svetnikov. »Naprej« pa »brca« ravnotako, ker smo ga požgečkali« s tem, da smo mu povedali da kot delavskit?!) lis) šepeta delavcem, katera buržuazna tvrdka je bolj proletarska oziroma usmiljena. Tako brca, kakor buldog prave čiste pasme na verigi. Ni hudič, ko smo mu pa potrkali na dohodke. Kako pa on (»Naprej namreč) zbira med buržuazijo tisto, »kar ima še kosec človeškega srca« (mislil je menda zapisati — milosti in groše za »Naprej«) nas ravno ne zanima. To vemo itak iz delovanja tega famoznega »delavskega« lističa. Ostalo, kar kriči, nam je tudi malo mar in se nas ne tiče, ker je stara resnica, da de-nuncijant in agent provokafer govori vse, kar mu naroča — vlada. Hvaležni pa bomo »Napreju«, ki baje ni več »Naprej«, nego nekaj čisto tam zadaj na koncu (kakor sam trdi) če bi hotel zares narediti pomenek pri nas doma. Pogrnili mu bomo mizo z novo-opranim prtom in tudi prigrizka in vinca se ne bo manjkalo.
Torej naprej »Naprej«, ki ni baje več »Naprej«, nego nekaj čisto tam zadaj na koncu ...«
ZAGORJE. V neki številki »Nove Pravde« se joče neki Prosen Anton, glede praznovanja prvega maja. Trdi, da je en čas od-zdravljal, naenkrat pa je prišel do neke komunistične skupine, ki je kričala: »Dol z orjunci, ubijmo ga!« Temu gospodu, tovarišu narodnemu socijalcu povemo prav na kratko, da se je debelo zlagal, ker če bi bilo to res, on bi bil že tisto uro desetkrat na orožniški postaji ter tam iskal zaščite. Pač pa se je njemu gotovo mešalo v glavi najbrž, da je te govorice povzročil pod vplivom »pol frakona«, ki ga on prav ljubi. Vemo dobro, da narodnim socijalcem ter orjuncem ni nič kaj po godu Prvi maj, zato si izmišljujejo take laži. Baje se je govorilo, da se je letos zadnjič praznoval proletarski mednarodni praznik Prvi maj. Če ie to res, ne vem, vendar povem to: Niti narodni socijalisti, niti orjurički s svojimi revolverji, ne nobena reakcija ne bo zabrunda proletarijatu praznovati svojo Veliko-noč. Proietarijat bo čuval Prvi maj. Ako boste poskušali s kakršnimikoli sredstvi, se bo vaša hrbtenica zlomila, oziroma imate jo že nalomljeno. Razredno zaveden proietarijat stoji na straži, ter vidi in zasleduje vaše spletke, ki bodo ubile vas same. Z vašim nacijonalizmom ste prijadrali do praga orjuncev. Le krepko čez prag, kakor vam je zapisano. Proletarci, katere že imate
v	svojih mrežah, spregledavajo in vam že obračajo hrbet. Spoznali so, da je vaša narodnost plašč, pod katerim se skriva kapitalizem. Vaš socijalizem pa je vada, na .katero lovite nerazsodne. Ali ptič ali miš, oboje ni mogoče, če nočete, seve, med prhutarje. — Razredno zavedni proietarijat je organiziran v svojih borbenih organizacijah, ter pridobiva vedno več tal med še nezavednim, oziroma zapeljanim proletariatom.
Zato naj žive naše borbene organizacije!
Proč s krinko nacijonalsocijalizma!
Živel razredni boj!	Dragotin.
MEZDNO GIBANJE PEKOVSKIH POMOČNIKOV V LJUBLJANI. Zadnje dni prinašajo meščanski listi izjave gg. pekovskih mojstrov v Ljubljani o visokih plačah pekovskih pomočnikov. Zadnja pogodba, sklenjena med podružnico pekovskih pomočnikov in zadrugo sc glasi: Mešači, pred-pečniki 1. kategorija 1300 K, II. kategorija 1150 K in kilogram belega kruha dnevno, uživanje peciva v obratu je prosto. To je
bilo tudi podpisano, toda nekateri gospodje ne plačajo niti 1000 K tedensko in pomočnik ne dobi tudi kruha, kakor jim je priznano. Dela se v pekarni tudi ponoči, če ravno imamo prepoved nočnega dela, ki pravi, da se prične (glej člen 17.) ob 4. uri zjuiraj. Z delom silijo ti gospodje pomočnike že ob
12.	uri ponoči in se dela do 1,—2. popoldne, v sobotah pa od 12. do 6. ure zvečer. To je tisti 6 urni delavnik, kakor pravijo mojstri. Da ni to le kaka zabava za pomočnike, ker delo v pekarnah je težko, nezdravo, to se lahko prepriča vsakdo, treba samo, da pogleda pekovskega pomočnika, ki je podoben bolj mrtvecu, kakor pa človeku. Nasprotno si pa gospodje mojstri kupujej os svojimi milijoni lepe hiše ali pa gre v brezdelno, oni trde v privatno življenje. Tam živi in zapravlja, kar mu je pomočnik s svojimi rokami in znojem prigaral. Pomočnik ti pa, ko si izčrpan, pogini kje za plotom. Gospodje pokazali vam bomo s številkami vaše dobičke. Naj občinstvo izve, da niso krivi pomočniki, ki zahtevamo košček kruha, da je kruh dražji nego je potrebno. Ne bil bi to noben udarec za delavstvo in uradništvo, kakor trdite, ker je moka na debelo padla na 23 kron,
vi	pa kruh še zmerom prodajate po 30 kron.. Oblasti bi pa priporočali, da pregleda malo delavnice, kako se imajo in v kakšnem stanju so pekarne. Toliko za danes.
Pekovski pomočniki.
Razno.
Da, da, časopisje! Postalo je delujoči možgani naše buržuazije in njenih slug.
»Meščan« (sluga buržuazije) ne misli sam pa če tudi bi morda bil sposobnejši misliti nego tisti, od katerih sprejema že gotov fabrikat misli. Sam misliti je nekomodno, treba citati knjige, se truditi, učiti in pregledati svoje izkušnje. Tako sladko je namreč in prijetno, svoje misli že gotove naročevati iz tovarne.	Ferd.	Lassalle.
63S!E®K!B8EEiSB!KiIESi2EBHšSS
BRZOJAVNE VEST!.
»Resnica« sporoča, da je »Naprej« na svojem potovanju v Celje izgubil zadnje ostanke svojih možgan v Zidanem mostu. Uredništvo »Glasa Svobode« je poslalo zato uredniku Brrrnofu borzoiavno žalne čestitke.
Tiskovni sklad.
Sešek Franc, Medvode 40 Din, neimenovan, Ljubljana 200 Din, Lorbek Franc, Ljubljana VIL I Din, Šimnovc Andrej, Vodice I Din, Osterc Rajko, Ljubljana 5 Din, Habič Franc, Moste 10 Din, Kramar Jurij, Ljubljana 10 Din, Ahčin Robert, Ljubljana 6 Din; skupaj 273 Din. Skupaj v zadnji številk/ 711 Din. Vsega skupaj 984 Din.
•aaaisEiaBJEaiasiaiaigsaisisfiJižžs&iia.
USTNICA UPRAVNIŠTVA.
Sodrug, ki je poslal dne 20. maja f. L po položnici iz Rajhenburga 15 Din, nai pošlje svoj naslov, da vemo komu vknjižiti ta znesek.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik iz Zagorja. En dopis smo priobčili, kakor vidite. Drugega, »Rešitelji domovine« smo sl pa še shranili. Pride ob priliki. Narodni socijalisti so namreč tako brezpomembni, da se skoro ne izplača o njih pisati, kakor se ne piše o netopirjih. Vsak, ki je nekoliko zaveden proletarec zna, da so tiste resolucije neumne in neresne, idijotov pa in tiste polinicligente, ki so z eno nogo narodni socijalisti z eno nogo pa orjunci mt ne bomo spreobračali niti z njimi polemizirali. Oni naj le lepo ostanejo narodno-so-cijaiisti. Ne bodo vsaj mrtve duše drugod.
Deiavska visoka šola. V nedeljo 27. maja se vrši na vseučilišču (Deželni dvorec) ob 9. uri zjutraj predavanje.. O razvoju človeka. Sodrugi pridite v velikem številu!
ilislUSilH
■ i n vtmo i d »
• S S1 *»*» f S \
km c i f rsr j
OBČNI ZBOR »Neodvisne strokovne zveze strojnikov in kurjačev« se vrši 3. junija 1923 v »Delavskem domu« v Ljubljani ob 10. uri dopoldne z. dnevnim redom:
1. Poročilo obeh odborov.
2. Sprememba pravil v svrho združenje obeli organizacij v eno.	Odbor.
UBHffiEuiELlJiJiaL.&lfcttCaSea&iiUbEBJfcflKK
Organizirajte se!
Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
KSl Srti	tU	K** £43 fM ifif QA IM Ud	M*.	iUf	UEf	•