Nij ;,MmmagMmmMmmmi ,-" GLASILO OBČINE DOMŽALE 8. april 2005 - letnik XLIV, št. 5 Obveščamo vas, da bo vsakoletna akcija »OČISTIMO OBČ1NO DOMŽALE« letos polekala od 9. APRILA DO 28. MAJA 2005. Vabimo vse krajevne skupnosti, sole, društva (turistična, gasilska), tabornike, ribiče, lovce, hišne svete, lastnike stanovanj fer lokalov, podjetja ter vse krajane, da z različnimi akcijamiprispevate k čistej-ši in lepii občini Domžale. Javna razgrnitev lokacijskega nacrta Poslovna cona Zelodnik bo trajala 30 dni. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale. sej-na soba. Ljubljanska cesta 69, I nadstropje v torek, 12. aprila ob 17. uri, vodiljo bo pristojni oddelek občinske uprave. Javna obravnava bo ludi v prostorih Krajevne skupnosti Dob, in si-cer v sredo, 4. maja ob 18. uri Vabimo vas na Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Domžale, namenjeno 19. aprilu, prazniku Občine Domžale, ter 80-letnici razglasitve Domžal za trg v torek, 19. aprila 2005, ob 19. uri v hali Komunalnega centra Domžale Program: slavnostni govor, Cveta Zalokar Oražem, Županja Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2005 Kulturni program: Simfonični orkester Domžale-Kamnik, dirigent Simon Dvoršak Alcnka Gotar, operna pevka Marjan Urbanija, solist na orglicah Matija Cerar, spremljava na klavirju Janez Dolinar, povezovalec Ob 18. uri bo pred halo promunndni koncert Godbe Domžiile, v hali pa ni/slavn kmečkih dobrot, goslinei se bodo predstavili s prazničnim i pogrinjki, vinarji m cvetličarji pa s svojo ponudbo. Vsem občanom In občankam ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE Iskreno čestitamo. Županja Cveta Zalokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika Vabimo vas na osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupator ju v sredo, 27. aprila 2005, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah Slavnostni govornik: Toni Dragar, podžupan V kulturnem programu sodelujejo: Partizanski pevski zbor Učenci Osnovne sole Dob Povezovalka Draga Jeretina - Anžin. Dobrodošli In Iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju Občina Domžale Območno /druženje Zveze borcev in udeležencev NOV Domžale Ena od osrednjih prireditev ob 80-letnlcl razglasitve trga Oomžale |e bilo slovesno odprtje razstave RAZGLASITEV DOMŽAL ZA TRG 1925 4. aprila 2005 v Galeriji Domžale. Razstava bo odprta do 29. aprila 2005. Na fotografiji: Častna občana Jože Pogačnlk In dr. Miroslav Stlplovšek, tudl avtor razstave, Županja Cveta Zalokar Oražem In nekdan|i predsednlk Občine Domžale Franc Habjan si z zanimanjem ogledujejo razstavo. Solav Dragomlju raste Na objektu bodoče nove osnovne Sole in vrtca v Dragomlju so se gradbena dela nadaljevala vso zimo. Tuđi v zimskih mesecih se bile temperature večinoma dovolj visoke, da so omogočale betoniranje remeljev in osnovne konstrukcije, ki je ponekod zrasln že do prvega nadstropja. Prihajajoča pomlad bo omogočila tuđi začetek zahtevnejših gradbenih del in iz-delavo ločnih streh. Začetna faza organizacije in zago-na gradbišča je za nami, gradbena dela so v polncm zamahu, tako da lahko pričakujerno, da bo šola rasla in iz dneva v dan dobivala novo podobo. U.Ž. Umri je papež Janez Pavel II 1920-2005 ŠTAMPILJKE in VIZITKE www.s-graf.si 01 721-01-70 01/724 13 75 IZDELRVn HIORRVLIČNIH CEVI i AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15 tel: 01/56 27 100 I KlfPAUSrVO KHOVSTVO I TRIMO SISTEMI Pooblaščeni izvajolec za vgradnjo stresne kritine - ESAL d.o.o. 1 • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) I • TONDACH, BRAMAC, CREATON ANDREJ VRTAČIČ fotlunata Beigcmta 3, 1240 Kminik telpfan/fok-i 018312 355. OS« 041689 m NOvo-lroDEHma SNooPY2 Kopališka 1/4.1230 DomžalB PIZZE ■ ZREZKI ■ JEDI NA ŽARU - MORSKE JEDI - RAMBURGERJI • TE8TENINE ■ OSTALE JEDI Tel.: 01/72 92 180, gsm: 031/415 455 ^ww Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah Tel.: 01/724 65 55 www.velt-teamjil NOVO FIAT PUKTO • ittaptattića "DAnur" • iptrtnl rr*|wri ""»'inu • zatfn|l tpojltr • avtwa4btCD-)wn KREDIT BREZ POLOGA ■ PLACILO NA POLOZNICE DO 72 MESECEV Vabimo na prlredltve ob 80-letnlcl razglasitve trga Domžale 15. april 2005 ob 18. uri - Menaf nkova domatija Slovesno odprtje razstave: Ladina Korbar - Glinene figure v starih domžalskih oblačilih; razstava bo odprta do 30. aprila 2005. ***** 15. april ob 19. uri - Jamarski dom Gorjuia Srečanje slovenskih jamarjev 16. april 2005 ob 14.30. uri - Silos Žita na Viru Srečanje slovenskih jamarjev - tekmovanje v žimarjenju ***** 15. april 2005 ob 20. uri - Osnovna šola Domžale Koncert ob 45-letnici delovanja Moškega pevskega zbora Janez Cerar Društva upokojencev Domžale ter ob prazniku Občine Domžale 16. april 2005 ob 7. uri - kegljišče Restavracije Repovi Domžale Tradicionalni turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju za pokal Domžal 2005 16. april 2005 ob 930. uri- Avtobusna postaja Moravfce Planinski pohod Moravče - Domžale v poćastitev 25- letnice Domžalske poti spominov in praznika Občine Domžale 16. april 2005 ob 10. uri - zaćetek TRI IM steže na Šumberku Tradicionalni gorski tek ŠUMBERK 2005 - združen z državnim prvenstvom v gorskem teku 17. april 2005 ob 9. uri - Osnovna lola Venclja Perka Domžale Mednarodni turnir v pospeSenem šahu ob občinskem prazniku 18. april 2005 ob 18. uri - Galerijski atelje Danijela L. Fuggerja Domžale, Hl. M. Tomca 6 Odprtje razstave kulturne dediščine: Arhitektura starih Domžal; razstava bo odprta do 30. aprila 2005. 19. april 2005 ob 18. uri - Plo&ad pred Vele Domžale Promenadni koncert Godbe Domžale Razstava kmečkih dobrot, predstavitev prazničnih pogrinjkov, ponudbe vinarjev (degustacije) ter predstavitev cvetličnih aranžmajev 19. april 2005 ob 19. uri - Hala Komunalnega centra Domžale Slavnostna akademija ob prazniku Občine Domžale ter 80-letnici razglasitve trga Domžale in podelitev priznanj. 22. april 2005 ob 18. uri - Mladinski kulturni center Domžale, Akumulator Kolanje po Domžalah in okolici 22. april 2005 ob 19. uri - Knjižnica Domžale Literarni večer ob dnevu knjige ter prazniku Občine Domžale 23. april 2005 ob 9. uri - Športni park Domžale Mednarodni turnir v petanki ob 100-letnici ŠD TVD Partizan Domžale ***** 23. april 2005 ob 10. uri - Športni park Domžale Tradicionalno kolesarjenje »Slovenija kolesari - ko-lesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2005« ***** 27. april ob 9. uri - baliniSĆe v Športnem parku Ihan Tradicionalni balinarski turnir četvork v počastitev praznika Občine Domžale 30. april in 1. maj 2005 - telovadnica Osnovne Sole Venclja Perka Domžale Mednarodni košarkarski turnir mladih članic (do 20 let) ob prazniku Občine Domžale Dobrodošli! OBCINA DOMZALE stran 2 Dober dan, spoštovani bralci ter drage bralke... Zakaj pa moje ni objavljeno... Pomlad z velikimi koraki osvaja naSo Zemljo, toplo soncc s svoj im i žarki ogreva njene hribe in doline ter tuđi v naša srca prinaša veselje in toplino. Za nami je vrsta praznikov, upam, da ste jih preživeli pri-jetno, pred nami pa so že naslednji »pomladni« prazniki, v katerih vam želim veliko pri-jetnih trenutkov. Skoraj ob vsaki številki Slamni-ka z mojim pomoćnikom ugotav-ljava, da kljub najboljši volji, da bi v posamezno številko uvrstila vse prispevke, ki jih prejmemo za posamezno številko, mora kateri od njih počakati na objavo v naslednji številki. Velikokrat se namreč zgodi, da posebej iz vrtcev, šol in društev prejmemo številne prispevke. ki jih je ne-mogoče uvrstiti v posamezno številko Slamnika. šc posebej, če iz posameznega vrtca, sole ali društva prejmemo kar po več prispevkov. Skladno z vsebinsko zasnovo imamo namreč dogod-kom iz življenja in dela naših vrtcev ter šol namenjeno eno stran, včasih njihove prispevke uvrstimo tuđi na druge strani, pa še vedno kateri od njih ostane »zunaj«, kot rečemo, in mora počakati naslednjo številko ali Ie redko Uidi sporočilo, da zaradi »neaktualnosti«, ki je včasih tuđi posledica, da prispevek prejmemo zelo pozno. ne bo objavljen. V primeru, da mora prispevek počakati, seveda o tem avtorja ne obveščamo, zato se zgodi, da nas le-ta pokliče ter zahteva pojasnilo, zakaj pa moj prispevek ni bil objavljen. Ob tem prosim za razumevanje, predvsem pa bi želela, da se v posameznih oko-Ijih dogovorite, katere aktivnosti so tako pomembne, da je prav, da so o njih seznanjeni naši bralci. C eprav mi bo morda ob tem kdo očital, češ da so prav vsa dogaja-nja pomembna. sem prepričana, da bi bilo vprašanj Zakaj pa moj prispevek ni objavljen, v primeru tovrstnih dogovorov manj, če-prav jih >.e sedaj ni veliko, ven-dar prav vsako lako vprašanje pov/.roči slab občutek. Kor smo za to številko prejeli iz-redno veliko število prispovkov, srno se na Uredništvu, skupaj z vodstvom Kulturnoga doma Fianca Bernika Domžale, odloči-li, da iziđemo na 32 straneh. Ker snio, žal, o smrti papeža Janeza l'avla II zvodeli po oddaji gradiva v tiskamo, boste o njegovem življenju in dolu brali v naslednji Številki. Tokralni Slamnik ima več tematskih sirani, od katerih vašo posebno pozornost zasluži pred-stavitov letošniih nagrajeneev Občine Domžale, ki jim ludi v imenu Uredništva iskrene čestitke, predstavilev Poslovno cone /elodnik, ne prezrite pa ludi šte-vilnih povabil in razpisov. Že na prvi strani pa vas vabimo, da se v kar največjem številu udeležite prireditev ob 19. aprilu prazniku Občine Domžale, ki smo ga letos povezali s slovesnostmi ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg. Dobrodošli! Šesta številka Slamnika iziđe 29. aprila 2005, zato vaše prispevke pričakujemo do 18. aprila 2005. Pričakujemo jih - na Uredništvo (na disketi) ali po elektronski pošti vera. vojska@domzale.si oz. info-@kd-domzale.si. Ne pozabite pa tuđi na fotografije, ki včasih več povedo kot zelo dolg tekst. j Prijeten april in ne pozabite Samo upanje je žarek, ki kaže pot k svetlobi. Odgovorna urednica Urad Županje Tiskovna konferenca Županja Občine Domžale je 23. marca 200S na tiskovni konfe-renci zbranim novinarjem predstavila vsebino proračuna za leto 2005 ter pomembnejše investicije, podžupan Vinko Juhart in izvršni direktor Petrola, Štefan Lebar, sta podrobneje predstavila potek pliniftkacije ter novo ceno zemelj-skega plina, novinarji pa so prejeli tuđi informacijo o sodelovanju Ar-boretuma Voleji Potok in Občine Domžale pri zagotavijanju bistve-no cenejših letnih ka rt za obisk arboretuma. Novinarji so prisluhnili informaciji Županje o predvidenem izpadu pri-hodkov Občine Domžale zaradi spre-jema abolicije v Državnem zboru RS, največ vprašanj s strani novinarjev pa je bilo povezanih z začetkom gradnje prizidka k Osnovni soli Dob, modernizaciji centralne čistilne naprave, urejanju deponije komunalnih odpad-kov, urejanju podzemnega katastra ter drugimi aktualnimi temami. O.U. S tiskovne konference Občinski svet potrdil ceno zemeljskega plina Dve leti po podpisu koncesijske pogodbe je Petrol v izgradnjo pli-novodnega omrežja vložil že okoli milijardo in pol tolarjev, zgradil preko 70 km osnovnega plinovod-nega omrežja ter okoli 35 km pri-kljufkov. V tretji fazi, ki obsega izgradnjo plinovodnega omrežja in drugih naprav na obmoijih Ho-mec, Skrjančevo, Vir, Dob, Stob 2. del in Študa 2. del, naj bi dela dokončali najkasneje do 31. 12. 2005, je na tiskovni konferenci Urada Županje Občine Domžale, 23. marca 2005, poročal Štefan Lebar, predstavnik koncesionarja. Projekt celovite plinifikacije Domžal je stekel takoj po podpisu koncesijske pogodbe ter zaradi tehnične in ekonomske racionalizacije poteka v petih fazah. Prva in druga faza sta zaključeni, preostanek omrežja pa bo dograjen do konca leta 2006. So-časnoz izgradnjo plinovodov poteka tuđi gradnja ostalih komunalnih vo-dov in sicer umeščanje novih električnih vodov, polaganje kabelske kanalizacije za namene telefonije in kabelske televizije ter obnova vodo-vodov. Tako seje ob delnem nezadovoljstvu občanov zaradi prekopanih cestišč v kratkem času zagotovila celovita obnova, vključno s posodo-birvijo cestišč. Zgrajeno omrežje se trenutno napaja iz dveh virov, in sicer iz obstoječe glavne merilno regulacijske postaje Domžale 1 in dograjene postaje na Količevem. V končni fazi bo sred-njetlačni plinski sistem tvoril zaključeno celoto z enim napajalnim virom, v primeru njegovega izpada pa bo še vedno mogoče zasilnb napajanje iz drugega vira. Planirana prodaja zemeljskega plina za leto 2005 znaša preko 3 milijone kubičnih metrov. Energetska politika občine zahteva celovit pristop, ki mora povezovati in usklajeno obravnavati področja energetike, varstva okolja in podneb-ja, gospodarskega in regionalnega razvoja ter upoštevati tuđi druge de-javnike, kot so: zmanjševanje količine emisij toplogrednih plinov, izbolj-šanje kakovosti lokalnega ozračja itd. Strategija razvoja rabe in oskrbe z energijo je bila in bo tuđi v bodoče za občino pomembno gibalo nadalj-njega razvoja. Pri tem je pomembno, da bo energetska oskrba čim bolj ekonomsko in ekološko sprejemlji-va za celotno občino. Zahteve odje-malcev po zagotavljanju dolgoročne konkurenčnosti in zanesljivosti pri oskrbi z energijo, ki je sprejemljiva tuđi z okoljskega vidika, so vse bolj izrazite. Prav v tem je tuđi temeljni razlog, zaradi katerega sta Občina Domžale in podjetje Petrol kot kon-cesionar nekdanjo oskrbo z različni-mi energenti nadomestila z oskrbo z zemeljskim plinom iz omrežja ter tako odjemalcem zagotovila celovito pokrivanje potreb po konkurenčni in učinkoviti energiji. Obseg njegove porabe bo tako tuđi v občini Domžale v veliki meri odvisen od "pozitivne javne podobe" plina oziroma od osveščenosti in obveščenosti po-tencialnih odjemalcev s prednostmi in koristmi, ki jih omogoča. Vsem potencialnim uporabnikom plina v občini Petrol zagotavlja v svoji informacijski pisarni brezplačno stro-kovno in tehnično svetovanje glede izgradnje notranjih napeljav, sočasno pa jim pomaga tuđi pri financiranju stroškov, ki so povezani s priklopom na plinovodno omrežje. Liberalizacija trga zemeljskega plina, pričeta z uveljavitvijo novele EZ- A v maju 2004 (kar je imelo za posledico ločitev podjetja GEOPLIN d.o.o. na dve družbi, in sicer: Geoplin plinovodi d.o.o., zadolženega za prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju, ter družbo Geoplin, zadolženo za trgovanje z zemeljskim plinom po prenosnem omrežju ) je prispevala k sprejemu metodologije za določanje maloprodajne cene zemeljskega plina tuđi v Domžalah. Po sklepu Občin-skega sveta decembra 2004 je Petrol pripravil metodologijo, ki omogoča spremembo maloprodajne cene zemeljskega plina skladno s spremembo nabavne cene iz prenosnega omrežja Geoplina. Izdelano metodologijo je Občinski svet potrdil, prav tako pa je potrdil tuđi novo maloprodajno ceno plina v visini 95 SIT/m3. Občina Domžale je s potrditvijo metodologije postala ena prvih ob-čin, ki postopoma uveljavlja načela liberalizacije na področju trgovanja z zemeljskim plinom, istočasno pa odgovorno ščiti interese svojih občanov. Potrjena maloprodajna cena je na današnji dan za cea 30 % nižja od cene lahkega kurilnega olja, kar bo gospodinjstvom pomagalo pri od-ločanju o spremembi energenta za ogrevanje ter istočasno z uporabo novih tehnologij prispevala k pri-hrankom na dolgi rok. Posebna skrb je v Petrolu namenjena lastnikom plinskih priključkov, ki na-meravajo obstoječo ogrevalno napravo slej ko prej nadomestiti s takŠno, ki bo omogočila uporabo zemeljskega plina. Naslednjih nekaj mesecev bo zanesljivo zelo ugoden čas za za-menjavo. Zakaj? Zato, ker za svoje potencialne odjemalce pripravljamo poseben akcijski paket, ki bo zamenja-vo ogrevalne tehnike več kot opazno olajšal. Pa ne samo to. Usmeritve evropske unije narekujejo zmanjšanje iz-gub toplote skozi dimne pline ter istočasno bistveno zmanjšanje emisij CO2 v okolje. Planirana akcija bo lastnikom plinskih priključkov izpolnjevanje na-Štetih usmeritev omogočila že pred samo uveljavitvijo zakonodaje. Akcija bo namenjena vsem tištim, ki so že priključeni na plinovodno omrežje, in vsem tištim, ki se bodo priključili v letošnjem letu. Z akcijo borno pričeli konec marca 2005. Petrol Ljubljana Najzan im ivejši podatki Proračun Občine Domžale za leto 2005 Na tiskovni konferenci je Županja Občine Domžale zbranim novinarjem predstavila tuđi nekatere pomembnejše podatke iz letošn jega proračuna. Tako so prihodki planirani v visini 3.662.186 tisoč sit, odhodki so planirani v visini 4.530.374 tisoč sit. Razlika med prihodki v letu 2005 in odhodki v visini 868.188 tisoč sit se bo pokrivala iz ostanka sredstev na računu iz preteklih let. Skupaj s pogodbenimi obveznost-mi je realizacija Proračuna za leto 2004-95 odstotna ... Najpomembnejše investicije v letu 2005 so: 1. področje komunalnih investiciji - ureditev križišča v Radomljah, za kar je namenjenih 40 mio SIT; nadaljevanje rekonstrukcije pločnika in kolesarske steže Po-drečje - Šumberk 20 mio SIT; obvoznica Tosama (jeziček) 30 mio SIT; ukrepi za povećanje varnosti v prometu 17 mio SIT; prometni ukrepi za zagotavlja-nje večje prometne varnosti pri OŠ Dob in OS Ihan 8 mio SIT; za urejanje pokopališč v Domžalah, Šentpavlu, Dobu in Krtini - 13 mio SIT; pričetek urejanja parka za Plečnikovim zidom ob Ljubljanski cesti 15 mio SIT; pločnik in kolesarska steza Dob^ Vir 19 mio SIT. 2. področje družbenih dejavnosti Sklad Osnovne sole Dragomelj 172.198 mio SIT, doslej v Skladu' 456,798 mio SIT; oprema in ureditev Vrtca Bistra 25 mio SIT; - Sklad Osnovne sole Dob 50 mio SIT; - Sklad Knjižnice Domžale 120 mio SIT, doslej v Skladu 236,881 mio SIT; nadaljevanje adaptacije Letne-ga gledališča Študenec 8 mio SIT projekti za širitev OŠ Ihan - 3 mio SIT; - drsališče Domžale 10 mio SIT. Ob tem Občina Domžale v proračunu za leto 2005 zagotavlja 618 mio SIT za izvajanje programa otroškega varstva; za občinske denarne pomoči 20 mio SIT, za pokrivanje stroškov priprave in izvedbe programa pomoči ostare-lim na domu pa kar 70 mio SIT. Za gradnjo in nakup stanovanj v proračunu za leto 2005 namenja-mo 75 mio SIT. o.u. Na podlagi 2. in 9. člena Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 23/95) in 20. Ćlena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/99) je Občinski svet Občine Domžale na 24. seji, 30. marca 2005, sprejel Sklep o pođelitvi priznanj Občine Domžale za leto 2005 1. Občina Domžale podeljuje ZLATO PLAKETO EH KOSIR za dolgoletno predano vzgojno-izobraževalno delo na področju telesne vzgoje ter prispevek k razvoju športa in rekreacije v Domžalah. 2. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO prof. dr. Francu HABETU za delo na področju živinoreje-konjereje, za prispevek k razvoju kme-tijstva v Občini Domžale ter delo v Konjeniškem klubu Krumperk in Rotarv klubu Domžale. 3. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Francu MERMALU za dolgoletno prizadevno delo na področju organiziranja in delovanja radioamaterske dejavnosti v Občini Domžale. 4. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO TVD Partizan Domžale ob 100-letnici uspešnega delovanja. 5. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Antonu KOŠENINI za prizadevno in požrtvovalno delo na kultumem področju in v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica. 6. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Janku-Ivu PEVCU.dr. speclallstu medicine dela, za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju zdravstva v Občini Domžale. 7. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Zoranu POLJSKU za uspešno delo in prispevek k razvoju obrti in podjetništva. 8. Občina Domžale podeljuje flHHHHHHHHHHHHP*• BRONASTO PLAKETO mag. Florjanu ZABRETU za zgledno in vestno delo v gasilski organizaciji ter na področju ljubi-teljske kulture. 9. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Klemenu BAUERJU za izredne športne dosežke v biatlonu. 10. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Monlkl JERETINA za delo na področju ljubiteljske kulture ter igralske dosežke. 11. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Lovrencu KOKALJU za njegove organizacijske in tekmovalne uspehe v karateju. 12. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Sllvi KOSEC za prizadevno delo na področju organiziranja žrtev vojne ter ohranjanja ljudske dediščine. 13. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Medgeneracljskemu društvu Jesenski cvet za opravljanje humanega poslanstva. 14. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Podjetju METAL-PROFIL za uspešno poslovanje podjetja ter sponzoriranje društvene dejavnosti. 15. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Francu RAVNIKARJU za uspešno delo na področju društvene dejavnosti, še posebej ohranjanja naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Župan|a Cvata ZALOKAR ORAŽEM, l.r. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VBRA VOJSKA Tcl.: 72-20-10(1 (041) 634 505. Pomoćnik odgovorne urednice ?,IGA ČAMliR- NIK, elani uredništva: SASA KOS, JANIi/. SIIBRIĆ, BOGDAN OSOI.IN DAR.IA ANDRI-.IKA, URBAN ŽNIDAR- ŠIĆ, MHTKA ZUPANRK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRIiNA STARIC Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽAB.IHK KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, c-mail: in(b(i/)kd-domzale.si URADNE IJRH: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah»tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brczplaćno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katerc se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevškac. 52, 1260 Ljubljana- Polje. SLAMNIK-april 2005 stran 3 OBCINSKI SVET 23. seja Občinskega sveta Občine Domžale — v dveh delih Proračun za leto 2005 soglasno sprejet 20 svetnikov in svetnic, ki se jim je kasneje pridružilo še nekaj članov Občinskega sveta Občine Domžale, je 16. marca 2005 ob 16. uri v konferenčni seji Občine Domžale pričelo s 23. sejo, katere glavna točka je bila Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005. Gradivo, shranjeno na 352 straneh posebne broSure, je bilo po kasnej-šem mnenju svetnikov vzorno in pregledno pripravljeno, tako da ražen nekaterih vprašanj, pripomb na osnovno gradivo skoraj ni bilo, je pa bilo kar nekaj amandmajev, tako uprave kot posameznih svetnikov, ki so jim v razpravi namenili kar nekaj skrbi. Po soglasnem sprejemu zapisnika je bil z dvema manjšima Popravkoma Statutarno pravne komisije dnevni red določen brez raz-prave. Uvodno obrazložitev je podal Dino Bolčina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je v uvodni informaciji predstavil ne-katerc novosti, ki so jih je predlog Proračuna vnesli med prvo in drugo °bravnavo, v njem pa so bili tuđi vsi odgovori na vprašanja, finančni "ačrti KS ter prenesene pogodbene obveznosti, ki jim je namenil naj-več besed. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi je kot predsednik Odbora za finance povedal, da je proračun tehnično dobro pripravljen, ocenil je, da je pozitivno, ker se občina ne zadolžuje, ni pa bil zadovoljen s prikazom prodaje stvarnega premože-nia, saj ni razviden finančni učinek Prodaje oz. zamenjav premoženja. Majda Pučnik - Rudi, SDS, je utemeljila predlagana dva amandmaja: prispevek staršem ob rojstvu otrok, skupaj naj bi zagotovili 16 mio sit, ter zagotovitev sredstev za pridobi-tev potrebne dokumentacije za ure-ditev Kovaške ceste; Pavel Cerar, 'jUS, je utemeljil amanda, s katerim nai bi OS Dob za gradnjo prizidka, s katerim naj bi zagotovili normalne Pogoje za delo, pridobila 30 mio sit; Andreja Jare Pogačnik, ZLSD, je Podstavila amandma, s katerim bi Povećali sredstva za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol; Janez Limbek, N.Si, je obrazložil prizade-vanja civilne iniciative v Dobu, da se zgradi dom upokojencev z mož-n°stjo dnevnega varstva ter predla-8al dodatno postavko v visini 3 mio S|t za izdelavo idejnoga projekta; po nJegovem mnenju proračun nima v'zije, manjkajo konkretnejši cilji, °Pozoril pa je tuđi na nekatere nc-ooslednosti posameznih postavk; Posebej ga je zanimalo stevilo za-sdkov brez urejenega vodovodne-Sa omrežja, letni plan vzdrževanja "ale, prodaja stvarnega premoženja, jastništvo zemljišč v zvezi s kliniko, "krati je predlagat, da občina za-gotovi, da postane lastnik objektov, v katera vlaga sredstva proračuna; R»man KurmanSck, SDS, je podprl yse amandmaje ter predlagal amand-ma> s katerim bi zagotovili sredstva ^ prizidek k Domu upokojencev ^omžale; postavil pa je ludi vpra-1 anJa v zvezi z vzdrževanjem javnih zakloni5č, sofinanciranjem urejanja kTietijskih zemljišč in gozdnih poti, °" tem pa predlagal, da se v okviru Postavke celostna podoba zagotovi wobna spominska darila; vprašal Pa tuđi o pokopaliSki dejavnosti, "dkupih v športnem parku, zagotav-■lat\iu sredstev za mladinski kultur-' center, nerealiziranih postavkah, kadrovski zastopanosti ter občinsko upravo zaprosil za podatke o vseh izvajalcih investicij, ki so za obči-no opravili delo v visini nad 5 mio sit; Marko Vresk, LDS, je obrazložil mnenje svetniške skupine, ki bo podprla vse amandmaje, ki so v skladu z njihovimi kriteriji; po nje-govem mnenju je proračun dobro pripravljen inje dosegel visok nivo, treba pa je zagotoviti, da pristojni oddclki izpeljejo vse naloge; zanimalo gaje, s kakšnim delom proračuna občina razpolaga — upoštevaje že sprejete obveznosti, v prihodnjih letih; Franci Gerbec, ZLSD, je predstavil mnenje svetniške skupine, ki bo predlagani proračun sprejela, posebej pa izpostavil skrb za čiste Domžale, nadaljevanje projek-tov Blate in Mlake ter Kamniška Bistrica - Rekreacijska os regije, opozoril pa tuđi na pomanjkljivosti dokumenta o prodaji stvarnega premoženja ter navedel nekatere nejasne primere; Robert 1 Irovat, SDS, je menil, da je gradivo vzorno in pregledno pripravljeno; veselje, ker so upoštevane njegove pripombe ob prvi obravnavi proračuna, posebej je pozdravil amandma LDS o dodatnih sredstvih za OŠ Dob, ker odraza prioriteto občine, da poskrbi za sole in otroke; Jakob Smolnikar, SLSj je obrazložil amandma, s katerim naj bi zagotovili sredstva za obnovo cerkve na Sv. Trojici. Po daljši pavzi, ki jo je predlagala uprava, so svetniki in svetnice pri-sluhnili odgovorom na svoja vprašanja, ki so jih pripravili načelniki posameznih oddelkov, o proračunu je spregovorila tuđi Županja Cve-ta Zalokar Oražem. Predstavila je mnenje uprave do predlaganih amandmajev, od katerih je dva povzela ter pripravila lastna amandmaja. Razprava se je nadaljevala z informacijo Janeza Limbka, N.Si, o predvidenem domu upokojencev v Dobu, o čemer sta razpravljala tuđi Pavel Cerar, LDS, ter Robert llro-vat, SDS. Franci Gerbec, ZLSD, je povedal, da bo svetniška skupina podprla amandmaje uprave, opozoril pa tuđi, da proračun namenja zelo visoka sredstva za družbene dejavnosti; Janez Stibrič, SDS, je menil, da proračun ne odraza strategije razvoja občine Domžale, ni pa se strinjal tuđi s predlogom, da se proslavo ob dnevu Evrope nameni tuđi 60. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Z njegovim predlogom se nišo strinjali Franci (ierbec, ZLSD, Županja Cveta Zalokar Oražem, ki jo je zanimalo, v čem je spornost predloga, da se praznuje tuđi obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom, ter mag. .lozica Polanc, LDS; po ponovni obrazložitvi Janeza Stibriča, SDS, je bil na njegov predlog odmor, po njem pa glasovanje, v katerem so bili podprti naslednji amandmaji: 1. Proračunska postavka 8219 »Ohranjanje kulturne dediščine«, konto 4302, se poveča za 2.000.00-0,00 SIT, tako da vrednost postavke znaša 9.000.000,00 SIT in se za isti znesek 2.000.000,00 SIT povečajo prihodki na kontu 714100 »Drugi nedavčni prihodki«. 2. Uvede se nova proračunska postavka 8220 »Obeležitev obletnice smrti Matije Tomca«, konto 4120, v visini 2.000.000,00 SIT in se za isti znesek 2.000.000,00 SIT povečajo prihodki na kontu 703300 »Davek na promet nepremičnin - od pravnih oseb«. 3. Proračunska postavka 9203 »Prevozi učencev«, konto 4119, se poveča za 7.000.000,00 SIT, tako da vrednost postavke znaša 42.00-0.000,00 SIT in se za isti skupen znesek 7.000.000,00 SIT povečajo prihodki: od tega na kontu 703300 »Davek na promet nepremičnin - od pravnih oseb« v visini 3.000.000,00 SIT, na kontu 703302 »Davek od prometa nepremičnin - nerezidenti RS« v visini 1.000.000,00, na kontu 711199 »Druge pristojbine« v visini 1.000.000,00 SIT, na kontu 712007 »Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora« v visini 1.000.000,00 SJT in na kontu 7130-02 »Prihodki obratov družbene prehrane« v visini 1.000.000,00 SIT. 4. Proračunska postavka 9216 »Investicijsko vzdrževanje OŠ«, konto 4307, "se poveča za 5.000.000,00 SIT in se za isti znesek zmanjša postavka 9220 »Sklad OŠ Drago-melj«, konto 4204. 5. Proračunska postavka 1303 »Občinske prireditve, proslave, priznanja in poroke«, konto 4120, se poveča za 700.000,00 SIT in se za isti znesek povečajo prihodki na kontu 703002, »Zamudne obresti od davkov na nepremičnine«. 6. Proračunska postavka 8108 »Vzdrževanje in upravljanje šport-nih objektov občinskega pomena - Športni park Vir«, konto 4302, se poveča za 500.000,00 SIT; Proračunska postavka 8111 »Sofinanci-rpnje Športnega parka Dob«, konto 4300, se poveča za 500.000,00 SIT; Proračunska postavka 8112 »Sofi-nanciranje Športnega parka Ihan«, konto 4300, se poveča za 500.00-0,00 SIT. Sredstva se zagotovijo s povećanjem prihodkov na kontu 703301 »Davek na promet nepremičnin od rizičnih oseb« v visini 1.500.000,00 SIT. 7. Proračunska postavka 9221 »Prizidek k Osnovni soli Dob«, konto 4204, se poveča za 30.000.000,00 SIT in znaša po novem 50.000.00-0,00 SIT. Sredstva se zagotovijo s povećanjem prihodkov, in sicer: na kontu 703003 »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od pravnih oseb« v visini 13.000.000,00 SIT, na kontu 703004 »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od fi-zičnih oseb« v visini 10.000.000,00 SIT in na kontu 710302 »Prihodki od najemnin za stanovanja« v visini 7.000.000,00 SIT. 8. Uvede se nova proračunska postavka 6208 »Studija izvedljivosti projekta doma počitka v Dobu«, konto 4208, v visini 2.000.000.00 SIT, za isti znesek 2.000.000,00 SIT se zmanjša postavka 6203 »Pridobivanje stavbnih zemljišč«, konto 4206.' Ob koncu pa je Občinski svet Občine Domžale brez glasu PROTI sprejel Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2005. Odlok o Knjižnici Domžale Marjan Gujtman, direktor Knjižnice Domžale, je v uvodni informaciji med drugim opozoril na problema-tiko nestrinjanja Občine Mengeš z imenom Knjižnice Domžale, kar v posledici pomeni, da Občinski svet Občine Mengeš ne sprejme omenje-nega odloka. V razpravi so sodelovali Šaša Kos, LDS, Franci Gerbec, ZLSD, in Roman Kurmanšek, SDS, nato pa je Občinski svet Občine Domžale soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o Knjižnici Domžale. Za preselltev kmetlj O spremembah in dopolnitvah pros-torskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 iii Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2003 je uvodo-ma spregovoril Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. V razpravi je Franci Gerbec kot predsednik Odbora za prostor, pojasnil negativno mnenje odbora, hkrati pa kot svetnik ZLSD povedal, da bo njegova svetniška skupina predlog podprla; Franc Černagoj, Zeleni, je pojasnil svoje negativno mnenje in predlagal, da problem preselitve kmetije na novo lokacijo pojasni eden od predlagateljev Tomo Nastran iz Radomelj. Taje povedal, da se je za preselitev odločil, ker imajo kmetijo sredi Radomelj, kar ni več primerna lokacija, na novi lokaciji pa se bo ukvarjal s sona-ravno rejo. Jakob Smolnikar, SLS, je njegov predlog podprl, enako tuđi Roman Kurmanšek, SDS, medtem ko se Anton Preskar, LDS, ni strinjal z njim, kot vzrok pa je navedel državno politiko na področju sklada stavbnih zemljišč. Svetniki in svetnice so z 20 glasovi ZA in dvema PROTI sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sesta-vil Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, dopolnitev 2003 ter omogočili širitev ter preselitev treh kmetij. Novi pravilnik o subven-cljah Po predstavitvi vsebine Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere po-sojil za pospeševanje razvoja pod-jetništva v občini Domžale s strani Dina Bolčine, načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je po-udaril vsebinske pripombe Odbora za gospodarstvo ter pravno pomoč Francija Gerbca, je bil brez razpra-ve soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere posojil za pospeševanje razvoja podjetni-štva v občini Domžale. Najprej metodologija Izračuna maloprodajne cene zemeljskega plina Štefan Lebar, izvršni direktor, Pet-rol d.o.o. Plin, je predstavil predlog metodologije izračuna maloprodajne cene zemeljskega plina, hkrati pa odgovori I ludi na nekate-ra vprašanja, postavljena na odbo-rih, ki so obravnavali to točko. V razpravi so sodelovali Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance, ki je predstavil stališča odbora ter njegove predloge za spremem-be predlaganih sklepov; Roman Kurmanšek je razpravljal kot predsednik Odbora za komunalo in infrastrukturo in podprl predloge Odbora za finance. V daljši razpravi je mag. Marko Vresk, LDS, ugotovil, da predlagana metodologija ni osnova za določanje cene, zato je predlagal, da se odločanje o ceni opravi, sprejemanje metodologije, ki ne omogoča določitve cene, kot jo predlaga Petrol, pa odloži ter zahteval, da se njegova vsebinska razprava dobesedno zapiše v zapisnik; Franci Gerbec, ZLSD, je menil, daje treba določ-be podpisanih pogodb spoštovati, hkrati pa opozoril, da metodologija ni osnova, temveč le podlaga za oblikovanje cen, kar izhaja tuđi iz dejstva, da na tem področju še ni tržnega položaja pri oblikovanju cen energentov. Opozoril je na državno uredbo o merjenju izpu-stov iz dimnikov ter ugotovil, da absolutne varnosti ni, ob koncu razprave pa predlog odborov podprl. Robert Hrovat. SDS, je enako opozoril na določila koncesijske pogodbe, metodologijo, ki ne omogoča cene, kot je predlagana, na po njegovem mnenju nekatere nepravilne izračune izkoristkov ter na zaščito uporabnikov zemeljskega plina, opozoril pa tuđi na stroške financiranja in amortizacije. Po odgovorih izvršnega direk-torja Petrola, Štefana Lebarja, ki je Romanu Lenassiju, N.Si, pojasnil tuđi njihovo delo na področju informiranja, je bil sprejet naslednji sklep (17 ŽA, 2 PROTI): Občinski svet Občine Domžale sprejme »Metodologijo« kot podlago za oblikovanje predloga maloprodajne cene zemeljskega plina v občini Domžale. Določena nova cena zemeljskega plina Po razpravi Janeza Stibrića, SDS, ki je opozoril na redakcijsko napako, je bil z enim glasom PROTI sprejet naslednji sklep: Maloprodajna cena zemeljskega plina v obćini Domžale znaša od 01.04.2005 dalje 95,00 SIT/Nm1. Pomoč družini na domu Uvodno obrazložitev je podala Helena Čampa, Comett, in predlagala, da se cena storitve poveča za 3, 9 od-stotkov, predstavila pa je tuđi storitve službe ob nedeljah in državnih prazni-kih. V razpravi sta sodelovala Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance, ki je opozoril na nedoslednosti pri sklepih; ter Franc Poznič, DeSUS, ki je razpravljal o številu uporabnikov brezplačne pomoći na domu v naši ter drugih obćinah, ter o razmerju pri pokrivanju stroškov pomoći s strani uporabnikov in občine. Po pojasnilih Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoći družini na domu, ki zna-5a 2.790,80 SIT na efektivno uro. Cena se zniža za subvencijo iz Zavoda RS za zaposlovanje za 362,29 SIT na efektivno uro. Po odbiti subvenciji znaša cena 2.428,51 SIT na efektivno uro. 2. Cena storitve pomoč družini na domu za neposrednega upo-rabnika se zniža za subvencijo iz sredstev proračuna Občine Domžale za 1.214,26 SIT in znaša 1.21-4,26 SIT na efektivno uro. 3. Cena storitve za delo v nede-Ijo je višja za 31 % in po odšteti subvenciji iz Zavoda RS za zaposlovanje znaša 3.181,09 SIT. Polovico cene plača Obćina Domžale, polovico cene uporabnik. 4. Cena storitve za delo na dan dr-žavnega praznika in dela prostega dne je višja za 38,7 % in po odšteti subvenciji iz Zavoda RS za zaposlovanje znala 3.369,24 SIT. Polovico cene plača Občina Domžale, polovico cene uporabnik. 5. Sklepi začnejo veljati s 01. 04. 2005. Ker je bila ura že več kot 21, so se svetniki in svetnice odločili za pre-kinitev seje. Odgovorna urednica Nadaljevanje seje 23. seja se je nadaljevala 30. marca 2005 ob 16. uri s točko Sprejem Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada »PRIZIDEK K OSNOVNI SOLI DOB« v prvi obravnavi. Brez razprave je bil odlok sprejet, enako pa tuđi PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV OBČINSKEGA POMENA V LETU 2005, tako, da borno v naši občini pripravili prireditve ob naslednjih praznikih. 8. februar - PREŠERNOV DAN (SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK) 19. april - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE 27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 9. maj - DAN EVROPE IN 60-LETN1CA DNEVA OSVOBOD1TVE IZPOD FAŠIZMA IN NACIZMA 25. junij - DAN DRŽAVNOSTI 26. december - DAN SAMOSTOJNOSTI. Ker vprašanj, pobud in predlogov svetnikov in svetnic ni bilo, je predse-dujoči Toni Dragar 23. sejo Občinskega sveta Občine Domžale zaključil ter začel 24. Odgovorna urednica SLAMNIK-april 2008 DOMZALE stran 4 Občina Domžale ni več odgovorna za organizacijo dimnikarske službe Kdaj bo področje dimnikarstva urejeno po želji uporabnikov? Zaradi Stevilnih vprašanj, predvsem pa slabe volje občanov in občank, ki so bili v zadnjem času deležni izvajanja gospodarske službe »Izvajanja meritev, pregledovanje in čišćenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov« - bolj poznane kot dimnikarske storitve, posredujemo občanom in občan-kam naslednjo informacijo: V Občini Domžale je od leta 1999 opravljal obvezno gospodarsko službo »Izvajanja meritev, pregledovanje in čišćenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov« Energetski servis E. S. d.o.o., Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana. Podjetje je Občina Domžale izbrala na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu leta 1996. Po končanih postopkih je bila koncesijska pogodba podptsana z Energetskim servisom za dobo petih let, zato je Občina Domžale v letu 2004 pripravila in že objavila tuđi nov razpis za novo obdobje, vendar je bil postopek po-delitve koncesije za omenjeno obvezno gospodarsko službo ustavljen, ker je z Zakonom o varstvu okolja to dejavnost v izvrševanje pre-vzela država in s tem prevzela vsa pooblastila v zvezi s podelitvijo koncesij za dimnikarsko dejavnost. Ker zakon v prehodnem obdobju ni uredi 1 načina prevzema gospodarske javne službe v občinah, kjer se je ta dejavnost ravno iztekla, je Občina Domžale sklenila ustrezne anekse h koncesijski pogodbi do podelitve koncesije s strani države, saj je celotno območje ostalo brez zagotovljene oskrbe z javno službo, hkrati pa je že lani decembra zaprosila Ministrstvo za okolje RS, da naj posreduje uradne podatke o izbranem izvajalcu dimnikarske službe v naši občini. Tega podatka, kljub večim pozivom in opozorilom na neurejenost tega področja, do danes še nismo prejeli. Iz tega sklepamo, da na območju Občine Domžale v tem trenutku ni pooblaščenega izvajalca javne službe. Je pa Ministrstvo za okolje že v letu 2004 sprejelo Vladno uredbo »o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe ter pravilnik ministra za okolje o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov itd. Po pisanju nekaterih sta oba predpisa »bisera birokratske zadrtosti in ekonomskih nesmislov«, saj med drugim določata, da smo »občani postali uporabniki storitev dimnikarske službe, ki jih moramo uporabljati vsaj enkrat na leto, ne glede na vrsto kuriva, tuđi če nič ne kurimo. Poleg tega ne moremo najeti kateregakoli dimnikarja, temveč tistega, ki mu je koncesijo podelil minister, hkrati pa se mnogi bojijo, da bo rezultat izvajanja omenjenih aktov monopol ene dimnikarske službe, čeprav bi se prav na tem področju lahko uveljavile tržne zakonitosti in bi lahko uporabniki v okviru možnosti dimnikarje izbirali sami. Rešitev ima torej v rokah minister za okolje in prostor, Janez Podobnik. Žal še nič ne kaže, da bi kaj kmalu začeli dosledno uresničevati spre-jete določbe na področju urejanja opravljanja dimnikarskih storitev, saj doslej ni bil objavljen niti javni razpis za podelitev koncesije. Najbrž vse to tuđi prispeva k slabi volji in šte-vilnim opozorilom naših uporabnikov, češ, da dimnikarji svoje delo opravljajo, tuđi ko to ni treba, ob tem pa izdajajo visoke račune, pre-gledujejo dimnike, kjer onesnaženja sploh ni, in še čem. Vse kar vodstvo Občine Domžale lahko sto-ri, je, da ponovno opozori Ministrstvo za okolje in prostor o njihovih pristojnostih, vodstvo in dimnikarje Energetskega servisa pa, da do izbire koncesionarja po novi zako-nodaji, korektno opravljajo svoje storitve. Urad Županje Občine Domžale Izbor podjetnika leta V Ljubljani so 17. 3. 2005 razglasili podjetnika leta. Po izboru strokovnc komisije revije Podjetnik je to posta I soustanovitelj in direktor biotehnoloSkcga podjetja BIA Separations, dr. Aleš Štrancar. Za priznanje podjetnik leta so se potego-vali še Matija in Andraž Koren iz podjetja Koren Sports, Lorena Leonardos iz pod- Po priredltvl se ]e podžupan Vinko Juhart zavzeto pogo-vaijal o razvoju domžalske poslovno Industrijske cone z Erwanom Fouerelem, predstavnikom EU v Sloveniji. jetja Potencial ter Miro Črv iz podjetja Smarteh, ki so prejeli priznanje podjetni-ški vzor 2005. Lorena Leonardos je postala tuđi prva samostojna ženska prejemnica tega priznanja v Sloveniji. Slavnostne podelitve, ki je bila letos že petnajsta zapovrstjo in zato še posebno slovesna, se je udeležilo tuđi več domžal-skih podjetnikov. Na prireditvi seje s svo-jimi simpatičnimi hostesami predstavila tuđi Agencija Brigita iz Kamnika, katere lastnik je Edvard Golob, ki je kot prvi pred petnajstimi leti prejel priznanje podjetnik leta. Dušan PeJIć Tušev bistri kotiček Družba EngrotuS je konec marca Matični knjižnici Kamnik podarila dva kompleta računalniške opreme. Knjižnica je bila zaradi kakovostnega programa za vzpodbujanje računalniSkega izob-raževanja, širjenja bralne kulture in kreativno preživljanje prostega časa najmlajših, ki ga izva-jala preko celega leta, izbrana na javnem razpisu Tuševi bistri kotički. V letu 2005 je bilo v Sloveniji izbranih deset knjižnic, ki so dobile računalni-Sko opremo v visini 1 milijon SIT. V letu 2004 pa je družba že podarila računalniško opremo 15-im knjižnicam. Kot je ob tokratnem odprtju Tuševega bistrega ko-tička povedal Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engroruš, je naložba v znanje najboljši kapital, ki ga v družbi Engrotuš lahko dajo najmlajšim ter na-daljeval: »Projekt Tuševi bistri kotički daje otrokom možnost pridobivanja informacij in jih s tem vzpod-bujat k odkrivanju novih in razvijanju sebi lastnih zanimanj. Ker se zavedamo, da je problematika upada bralne kulture še kako pereca in pomen knjig pri ohranjanju lepote jezika in izboljševanju besednega zaklada bistven, smo računalnik podarili knjižnicam, ki imajo možnost združiti obe nalogi in najmlajšim dati največ.« V knjižnici so pripravili bogat program aktivnosti za najmlajše. V mesecih aprilu in maju bodo pripravili več srečanj, na katere bodo povabili otroke iz vrtcev, podaljšanega bivanja in prvošolce iz vseh osnovnih Šol v občinah Kamnik in Komenda. Malčkom bodo predstavili Tušev bistri kotiček, kjer bodo s pomoč-jo računalniške opreme pisali zgodbice in ustvarjali risbice. S svojimi izdelki bodo nato sodelovali na literarnem in mednarodnem likovnem natečaju Po-mladni dan 2005. V mesecih aprilu in maju bodo otroci v okviru stalnih pravljičnih uric poslušali zgodbice, prijazna čarovni- ca bo najmlajšim obiskovalcem s pomočjo računal-nika in svetovnega spleta predstavila pravljični svet kamniške Veronike in jim prebirala pravljice. Otroci se bodo preko računalnika preizkusili v reševanju različnih didaktičnih iger in s pomočjo računalniških orodij narisali svoje doživljanje pravljic. Računalniške risbice pa bodo tuđi razstavljene v trgovinah Tuš. Otroci iz vrtca so pripravili prijeten kulturni program ter z njim popestrili odprtje Tuševega bistrega kotič-ka, kakršnega naj bi v prihodnjem letu dobili tuđi v novi Knjižnici Domžale. Saša Kos Prenova SPB-1 napreduje V Slamniku smo v zadnjih letih večkrat obsirno po-ročali o pripravan na začetek prenove največjega sta-novanjsko - poslovnega kompleksa v Domžalah, to je SPB-1. Zapletenost lastninsko - pravnih, ekonomsko - finančnih, varnostnih, gradbeno - tehničnih, vzdr-ževalnih in drugih vprašanj je tako velika, da je tuđi za neposredne nosilce nalog za ureditev položaja tega kompleksa pogosto težko rešljiv gordijski vozel. Na-kopifena zgodovina neurejene zapuSčine nekdanjih avtorjev tega projekta, predvsem pa obeh investi-torjev, ki sta bili dve gradbeni podjetji, SGP Zasavje (kasneje Gradnje p.o. - zdaj v stečaju) in INGRAD Celje, je tako zapletena, da je pri njenem razpletanju potrebno ne le veliko znanja, temveč tuđi prave dobre volje vseh vpletenih. Lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v SPB-1 so nezadovoljni s svojim položajem in (ne)urejenostjo skupnih delov in naprav, pa tuđi za številne dnevne obiskovalce je zlasti v slabem vremenu zunanjost SPB-1 vse prej kot privlačna. Navzven kljub nekaj letnim skupnim prizade-vanjem odbora lastnikov in posebne projektne skupine, ki jo je imenovala Županja Cveta Zalokar Oražem, ni vidnih premikov, ki bi zadovoljili pričakovanja vseh neposredno prizadetih. Kje smo torej s pripravami za začetek prenove SPB-1? Do konca leta - ureditev etažne lastnlne Osnovno vprašanje, brez rešitve katerega ni možno začeti reševati drugih pomembnih vprašanj prenove SPB-1, je prav gotovo ureditev etažne lastnine. Većina lastnikov je pred osmimi leti preko takratnega upravnika GRASTO d.o.o. pooblastila izvajalca BETON Projekt d.o.o. iz Zagorja, da pripravi vse strokovne podla-ge za vpis etažne lastnine. Lastniki so plaćali izvajalcu povprečno po 40.000,00 SIT predplačila v zaupanju, da bo vpis etažne lastnine v kratkem izveden. Nervoza med lastniki je v zadnjih letih zaradi neizpolnjenih pričakovanj izvedbe vpisa etažne lastnine vedno večja, zlasti ker neizvedeni vpisi v sedanjih razmerah nepo- sredno vplivajo tuđi na vrednost stanovanj in poslovnih prostorov v SPB-1. Neizveden vpis etažne lastnine prav tako povzroča probleme glede vzdrževanja pasaž v pritličju in v kleti, pla-čevanja stroškov razsvetljave na ten površinah, zagotav-ljanja požarne, prometne in sploSne varnosti in podobno. Skratka: dokler ni dokončno razmejena lastnina v SPB-1, predvsem glede skupnih delov (hodniki, pasaže, ipd.), je težko skrbeti tuđi za tekoče upravljanje in vzdrževanje tega največjega stanovanjsko-poslovnega kompleksa v Sloveniji. Nemogoče pa je tuđi začeti s kakršnimikoli resnejšimi investicijsko vzdrževalnimi posegi in prenovo SPB-1. Dejstvo je, da na začetku postopka za vpis etažne lastnine novozgrajeni objekti SPB-1 sploh nišo bili vpisani niti v zemljiški kataster niti v zemljiško knjigo, temveč so bili v obeh javnih evidencah Se vedno vpisani stari stanovanjski in poslovni objekti in vrtovi bivših lastnikov. Žal so to dejstvo spregledali tuđi vsi, ki so kupovali stanovanja in poslovne prostore v SPB-1. Zato so seveda odgovornost in vse posledice tega dejstva najprej na lastnikih samih, da ne omenjamo seveda osnovne odgovornosti obeh graditeljev. Ta dva ništa izpolnila nobene od pogodbenih in zakonskih obveznosti s tega področja. Tako je že prejšnji zakon o zemljiški knjigi zavezoval vse graditelje večstanovanjskih stavb, da v tren letih (ki so že zdavnaj mimo) po sprejetju zakona uredijo vpis etažne lastnine. To se v tem primeru ni zgodilo. Pogodbeni iz-vajalec vpisa etažne lastnine je po nekaj letih priprav in težav z doloćitvijo funkcionalnih zemljiSč SPB-1 končno pred tremi leti uspe! vpisati v kataster in zemljiSko knjigo vse nove objekte. Občina Domžale je potem naročila Se geodetsko odmero predviđenih bodočih javnih površin - pasaž in prečnih peSpoti do parkirišč za SPB-1 (ob že-lezniški progi). Ustrezna geodetska odločba caka na vpis v zemljiško knjigo. Vmes je prišlo do resnih težav v poslovanju izvajalca BETON Projekta d.o.o. in spremembe lastniStva družbe Orasto d.o.o. (prejšnjega upravnika), ki je v celoti prenehala opravljati upravniške posle. Tako je priSlo do resnega zastoja, ki je ogrozil izvedbo prevzete-ga posla vpisa etažne lastnine. Poštevilnih /.apletih je bila junija 2004 podpisana nova pogodba med Orasto d.o.o. in g.Mirkom Sušnikom s.p. ter odvetnikom Aleksandrom Ostružnikom, s katero sta prevzela obveznost dokončne priprave vse dokumentacije za vpis etažne lastnine. V zadnjih mesecih so bili končno pripravljeni projekti etažne lastnine za večino stopniSč v SPB-1, tako da ocenjujemo, da bodo do konca junija letos izdelani projekti za celoten kompleks SPB-1. Zelo pomembno je, da bodo dokonćno ugotovljeni vsi skupni deli, objekti in naprave ter določe-ni solastninski deleži vseh lastnikov na ten delih, in sicer tako tistih, na katerih bodo imeli solastnino vsi lastniki v SPB-1, kakor tuđi tistih, ki bodo samo v solasti lastnikov v posameznem stopniSču. V naslednjih mesecih do poletja bo odvetnik A. Ostružnik s pomočjo upravnika preverjal pravice vseh lastnikov glede njihovih stanovanj in poslovnih prostorov, kot podlago za pripravo posebnih sporazumov o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja. Te bodo podpisovali vsak lastnik s SGP Gradnje d.o.o. v stečaju (s stečajnim upraviteljem), ker nobena od dosedanjih kupoprodajnih pogodb ni bila sklenjena s takSno vsebino, da bi bil možen vpis etažne lastnine z zemljiško knjigo. Zlasti so bili praktično v vseh pogodbah skrajno pomanj-kljivo določeni skupni objekti, deli in naprave, nobena pogodba pa ne vsebuje določenih solastninskih deležev SLAMNIK-april 2OOS stran 5 DOMZALE V Obisk prijateljev iz Sviće V marcu so Občino Domžale obis-kali {lani vodstva Slovenskega ilru-Stva Slovenija Ruti, s katerimi Oblina Domžale sodeluje že skoraj tri desetletja. Delegacijo je vodil .lože l-asič, predsednik društva, ki je podžupanu Toniju Dragarju pred-stavil letosnji program, posebej pa njihova prizadevanja, da bi v letu 2007 skupaj praznovali trideset let njihovega uspešnega dela in našega skupnega sodelovanja. V Slovenskcm društvu Slovenija Kuti, ki je eno od štirih druStev, ki v okolici švicarskega glavnega mesta združujcjo Slovence, tuđi v letu 2005 nadaljujejo s tradicionalnim i aktiv-nostmi, v katerih so tesno povezani s slovensko dopolnilno Solo v tem deki Švice, katere učencem je Občina Domžale v letu 2004 namenila tuđi nekaj knjižnih daril. Tako seje letos večje Stevilo članov, skupaj jih v društvu dela blizu 100, udeležilo prireditve ob slovenskem kulturnom prazniku v Bernu, posebej slovesno pa so obeležili materinski dan, ko so vsem mamicam podarili nageljček in priložnostno darilo, povabili pa so jih tuđi na otroški program in več-erjo. Uspešno tekmuje tuđi njihova ^egljaSka ekipa, ki je v letu 2004 v B ligi osvojila prvo mesto. NajpomembnejSa aktivnost v letu 2005 bo sodelovanje na praznovanju občine Ruti, ki bo v začetku junija 2005. SD Slovenija se je že dogovorila, da bo imela svoj šotor in stojnico, na kateri bodo predstavljali Slovenijo, posebej pa Se Domžale. V ta natnen so s seboj v Švico odpeljali večje Stevilo malih slamnikov, ki jih je izdelala Joži KoSak, svinčnike z napisom Občina Domžale, prospekte o občini, posebej veseli pa so bili 100 lectovih srčkov, ki jih je izdelala Marina Lenček Po-vcdali so, da vodstvo Rutija zelo ceni njihovo predstavitev, obiskovalci pa so zlasti navdušeni nad slovenskim i jedmi, od katerih ima posebno mesto slovenska orehova potica, hvaležni pa tuđi za vse informacije o Sloveniji ter Domžalah. Ob koncu srečanja je bila posebna pozornost namenjena dogovoru o skupnom praznovanju 30-letnice, ki bo sicer Sele v letu 2007, vendar je potrebno dogovore sprejeti že v letu 2006, da bodo člani Slovenskega društva Slovenija pravočasno prijavili vse prireditve. Podžupan Toni Dragar je gostom predstavit tuđi življenje in delo v naSi občini ter povodal, da Občina Domžale želi z druStvom uspeSno sodelovati tuđi v prihodnje. V. Vojska 5. redno srečanje predstavnikom občin in sodelavcev RRA Ljubljanske urbane regije Kako najhitreje in najudobneje iz kraja v kraj V marcu 2005 je Ljubljanska urbana regija začela s pripravo regi-onalncga razvojnoga programa za obdobje 2007 - 2013. V tem okviru so pripravili peto v nizu šestih rednih srečanj predstavnikov občin in sodelavcev Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije za pripravo in vođenje projektov, ki jih v okviru izvajanja Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 (RRA LUR).. Srečanje, 17. marca 2005, v dvorani Kulturnega doma v Grobljah, je bilo namenjeno temi mobilnosti, ki je glavna prioriteta ter eno od naj-bolj aktualnih vprašanj, s katerim se ukvarjajo občine, regija in država. Pod pojmom mobilnosti razumemo infrastrukturo in storitve, namenjene potovanju prebivalcev regije, peš, s kolesom, osebnimi vozili in Se posebej z javnim prevozom. Namen srečanja, na katerem je vse udele-žence v imenu Občine Domžale po-zdravil in jim zaželel prijetno bivanje podžupan Vinko Juhart, je bilo pregledati ■razvojne cilje ter nacrte glede razvoja mobilnosti v regiji, oblikovati skupni pristop, v razpravi pa pregledati, kakSne so možnosti sodelovanja med občinami, regijo in državo pri načrtovanju in izvedbi programov mobilnosti.. V začetku srečanja smo posluSali predstavnike različnih institucij, ki so povedali, da vsak dan med 7. in 8. uro vstopi v Ljubljano okoli 20.000 vozil, pa tuđi, da je stanje potniške-ga prometa v našem glavnem mestu katastrofalno. Podani so bili predlogi na zemljiščih in na drugih skupnih delih, objektih in na-pravah. Položaj je takSen, kot bi imeli lastniki avto brez kolos in prometnoga dovoljenja. Po sprejetem planu dela bo sledila, potem ko bo večina lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov sklenila sporazume o ureditvi zemljiško knjižnega stanja, še skleni-tev pogodbe med SGP Gradnje d.o.o. v stečaju in Obćino Domžale o prenosu lastninske pravice na bodočih javnih Pasažah na občino. V zvezi s tem se občasno pojavljajo 'udi odpori in nerazumevanja posameznih lastnikov, čeS, da jim namerava mimo njihove volje nekdo odvzeti del njihove lastnine skupne pasaže v pritlićju. Zato je potrebno ponoviti že večkrat povedano: ■ Občina Domžale nima nobene posebne želje, da bi bil izvršen takSen prenos, če to ni volja velike večine lastnikov, saj to za občino pomeni samo dokončen prevzem novih nemajhnih materialnih obveznosti prenove in vzdr-ževanja teh pasaž; " če do tega prenosa ne bo prišlo (kar je seveda možno), Potom bo Občina Domžale takoj prenehala s plačeva-njem tokovine za javno razsvetljavo pasaž in delnim pokrivanjem stroškov čiščenja pasaž (200 strojnih ur letno). Samo tokovina znese 8-10 mio SIT letno. V tem primeru "odo pasaže dokončno postale zasebno dvoriSče vseh 'astnikov stanovanj in poslovnih prostorov in ne bodo v nikakršnem smislu obravnavane kot javne povrSine. lo je pomembno poudariti, saj prihajamo po nekaj letih Pnprav letos v sklopno fazo urejanja lastninskih razmerij v SPB-l, ki bo odločilno trajno vplivala na celoto pre-moženjsko-pravnih, finančnih, upravljavskih in gradbe-no-tohničnih razmerij v tem kompleksu. Zahtevnost in dolgoročni pomen teh odločitev terja od vseh vpletenih veliko razuma in prave volje, sicer se bo Proces urejanja ustavil in »razlctel«, čo bo nasedel na če-reh slabe volje, nerganja in delnih, deloma tuđi zakritih Osebnih interesov. Potem lahko sledi samo »balkanizacija« SPB-l z negativnimi posledicami za lastnike in tuđi 7-a SirSo skupnost. Dogovori o urejanju tekočlh problemov Skupnost lastnikov celotnega SPB-1, ki jo zastopa odbor Predsednikov stopniSčnih lastnikov z agilnim predsed-mkom g.Vitomirjem Rupnikom, je letos dala pobudo za P°spošeno reSevanje nokaterih večjih ali manjših odprtih vPra5anj vzdrževanja tega kompleksa. Njihove pobude in Pfedlogo je podprla projektna skupina Županjo in župa-n.|i predlagala, da Občina Domžale in skupnost lastnikov skupfcj zagotovita njihovo izvedbo. Županja ga. Cveta '■alokar Oražem je sredi februarja 2005 sprejela večino teh pobud, ki naj bi jih izvedli v ietoSnjem letu. 'ako je bilo dogovorjeno, da občinska uprava, skupnost astnikov in upravnik SPB-l s skupnimi močmi izvedejo "aslodnje ukrepe /.a izboljSanje položaja v SPB-l: , " °bčina bo izvodla talni oviri za omejevanje prohitre vožnje z vozili na obeh vhodih v klet objekta SPB-l; - sanirana bodo nekatera posedanja terena na pločnikih (npr. pri bivšem kinu); - dokončno je reSeno vprašanje skupnega občasnega odvoza kosovnih odpadkov na občinsko deponijo iz SPB-l, ki ga organizira upravnik s pogodbenim izvajalcem; - stroške čiščenja, posipanja zaradi poledice in pluženja pasaž v pritličju pokrivata občina in skupnost lastnikov, vsaka do polovice; - v teku je priprava tehničnih projektnih rešitev za dokončno ločitev javne razsvetljave v SPB-l na javni del (pritlične pasaže) in ostali del (kleti), katerih stroške potem nosi skupnost lastnikov. Kako Je z izboljšavaml požarne varnostl? Po lanskem večjem požaru v SPB-l in evakuaciji več kot 60 stanovalcev so se odločilno začeli premikati tako notranji kot zunanji pogoji za zagotavljanje požarne var-nosti v SPB-l. Občina Domžale je že ob rebalansu proračuna za leto 2004 zagotovila znesek 50 mio SIT za nakup visoke požarne lestve, ki bo s prispevki nekaterih drugih občin in podjetij končno kupljena v naslednjih nekaj me-secih. Vendar je za požarno varnost stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov ter zunanjih obiskovalcev SPB-1 od-ločilnega pomena izvedba številnih ukrepov znotraj same skupnosti lastnikov. V okviru projektne skupine SPB-l je bilo dogovorjeno: - da skupnost lastnikov najprej izbere in najame stalne-ga zunanjega strokovnjaka za vođenje vseh priprav za zagotavljanje požarne varnosti v SPB-l (postopek izbire je v teku in bo v kratkem zaključen); , - vodja požarne varnosti v SPB-l pripravi do konca junija letos program kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za zagotavljanje požarne varnosti, ki jih bo izvedla skupnost lastnikov; - skupnost lastnikov bo naročila izdelavo projektne dokumentacije za vse tište gradbene in tehnične posege, ki jih je nujno izvrSiti znotraj SPB-l glede na ugotovitve požarne Studije, izdelane pred tremi leti po naročilu Občine Domžale. Nedvomno bo po izdelavi programa ukrepov in projektne dokumentacije sledila izvedba vrste praktičnih ukrepov (npr. prenova požarnega reda), ki deloma ne zahtevajo večjih finančnih posegov, deloma pa bodo potrebni tuđi resnejši investicijskih ukrepi. Zaenkrat bodo ta dela financirana iz rezervnega sklada skupnosti lastnikov. Prepričan sem, da bodo te aktivnosti že v kratkem bi-stveno izboljšale stanje na tem področju in zagotovile postopno dolgoročno požarno in splošno varnost v tem kompleksu. Franci Gerbec, vodja Projektne skupine za prenovo SPB-1 Podžupan, Vinko Juhart, Ja predstavi! Občino Domžale o vzpostavitvi regijskega podjetja za javni prevoz, ustanovitvi skupnega koordinacijskega telesa, ki bi v regiji usklajevalo sistem javnih prometnih povezav, enotne vozne rede, vozov-nice, ipd; popraviti bi bilo potrebno nekatere zakone; pripraviti pa Studijo izvedljivosti zacrtanih projektov in v njenem okvini pregledati možnosti virov za gradnjo predlaganih reSitev (tramvaj Kamnik - Ljubljana - Dolgi most), enotne vozovnice, povezave s parkirišči, povećanje števil postajališč in drugo. Pri tem je bilo ugotovljeno, da tramvajskih povezav v državni strategiji ni, da obstoječa zakonodaja ne predvideva regionalnih povezav na tem področju ipd. Zelo zanimiv je bil prispevek Antona PerSaka, župana Občine Trzin, ki je uporabil lastne izkuSnje pri dokazovanju, kako potrebno in ekonomsko upravičeno je dogovarjanje o boljši povezanosti ob-Ijubljanske regije, pritegnili pa so mu tuđi nekateri razpravljavci in podprli njegovo prićakovanje, da bo projekt ureditve javnega potniškega prometa na strokovnih temeljili postal državni projekt ter bo sprejeto soglasje za stalni koncept ureditve tega področja v Sloveniji. Tuđi predstavniki Mest-ne občine Ljubljana vidijo rešitev v okrepitvi celovitega sistema javnega prometa, slišali pa smo tuđi zanimive predloge o potniškem rečnem prometu, naj večkrat izrečeno vprašanje pa je bilo: s kakšnimi spodbudami vzpod-buditi sedanji javni promet, ki glede na to, da promet raste, stalno pada. Drugi del srečanja je bil namenjen razvoju poselitve in javnemu prometu, Domžalčani pa smo predstavili tuđi projekt Zelena os Kamniške Bistrice ter projekt Interreg CAD-SES - Mobilnost prihodnosti. Stevilni predlogi in pobude 5. red-nega srečanje predstavnikov občin in sodelavcev RRA Ljubljanske urbane regije so potrdili. da je problematika javnega transporta na ob-močju regije zelo aktualna, da ima pred'log o'TRAM TRAIN veliko zagovornikov, žal pa v tem trenutku manj možnosti finančne izvedbe. V.VeJska Vida Zabot: Kako ženske spreminjamo svet V pocastitev 8. marca, svetovnega dneva žena, smo bile tuđi regijske ko-ordinatorke za enake možnosti vab-Ijene na srečanje z naslovom »Sprejeti negotovost in dojeti nove možnosti«. Organizator prireditve, ki je bila 14. marca 2005 ob 16. uri, je bil Zavod za razvoj družinskega in ženskega podjetništva META - koordinator razvojnega partnerstva EQUAL VESNA v sodelovanju z območno zbornico Ljubljana. Gostja je bila Vida Žabot, ki je s svojo življenjsko zgodbo, izkušnjami in znanjem spre-govorila o negotovosti. Povzročile so jo kulturne spremembe, nezaupanje v znanost in napredek, odmik velikih ideologij, idealov in programov prenove, občutek praznine in zbegano-sti, umik in zaprtje vaše, v sedanjost. Narava nas je zapeljala tuđi čez to težko zgodovino, da smo sedaj bolje »oborožene«, da se soočimo s so-dobno problematiko. Tri značilnosti post - modernega jaza. Negotovost lahko preprečimo, prenašamo - toleriramo, sobivamo z njo ali jo do-puščamo oz. sprejemamo. Ženska, ki je dvajset let preživela za zidovi samostana, je govorila pred-vsem o tem, kako preprečiti napetost. Dejavniki za preprečitev so: Misli vplivajo na čustva in to odloća o našem dejanju. Česar se ne zavedamo nas obvladuje, to česar se zavedamo, pa lahko spre-menimo. Vzeti svoje življenje v »lastne roke« in sprejeti odgovornost za vse, kar se nam dogaja, pomeni začeti spre-minjati svet. Sposobnost vzdrževati srečo, ne glede na naše probleme !!!! »Ni poti do sreće,sreča je pot«. Za razvoj duhovne inteligence in do-sežek uspeha in zadovoljstva brez naprezanja pa je potrebno poznati skrivnosti, s katerimi se razbremeni-mo v napetem vsakdanjiku in to so: - Osvoboditi se vseh pogojenosti, zagotoviti si odprtost uma za vse in svobodo od kakršnekoli pogojenosti. (Za svet so nevarni Ijudje s prenizki-mi cilji). - Živeti »sedaj« in »takoj«, da ne bi umrli z neizpeto melodijo v sebi. - Znati dajati in sprejemati po načelu: ni mogoče dajati tega kar ni-maš. Spoznati notranji mir in tišino (30 sekund praznih možganov je za 6 ur spanja). - Prepustiti se toku in »pustiti« preteklost. Ne moreš vplivati na to, kar je bilo. Posamezniki iščejo publiko, ki jih bo poslušala- - krivice, ki so jih preživeli. - Doseći višji JAZ in izkušnjo eno-sti z življenjem. - Odpušćati: opravićena zamera ne obstaja! Odpuščaj, da sebe ne pokvariš. To je njihov problem. Vredni smo več, kot da bi se ukvarjali z njihov im i strupi. - Delovati, kot da bi že dosegli, kar želimo. - Povezovati se z univerzalno močio duha. - Živeti »modro« in preprečiti misli, ki nas slabijo. SREČ'INE MISLI DSTVARJAJO SREČNE MOLEKULE. Ko smo intelektualno tako visoko, lahko vplivamo na strukturo možganov s pozitivnimi mislimi. In kaj nam pomaga v to smer: več se sme-jati, smeh zdravi, veseliti se življenja in izžarevati Ijubezen. Zanimivo predavanje VIDE ŽABOT, ki je tuđi predavateljica psihologije, se je nadaljevalo z vpraŠanji prisotnih. Omenim naj tuđi direktorico Zavoda META in državno svetnico, MARIO TURK, ki je uvodoma pozdravila navzoče in gostjo Vido Žabot in nam pripravila to zanimivo srečanje. Saša Kos Izpolnjujejo prve cilje za leto 2005 VELE bo v štirinajstih dneh odprla pet papirnic V cetrtek, 31. marca 2005, je družba Vele odprla prvo izmed petih papirnic, kolikor jih bo do srede aprila odprla po različnih krajih Slovenije. Podobo novih papirnic, ki so jih po-imenovali Tempera, bodo kupci lahko premierno videli v Kamniku. V naslednjih dneh pa bo veriga papirnic dobila svoje članice tuđi v Murski Soboti, Ljubljani (Ruski car), v Grosupljem in v Laškem. Vele je v odprtje prvih papirnic in v njihovo celostno grafično podobo vložila okrog 65 milijonov to-larjev. Če bo Slo po načrtih, bo Vele že v prvem polletju dosegla letni cilj, ki predvideva odprtje sedmih papirnic. Papirnice so prvi izmed štirih strateških stebrov, na katerih Vele gradi svoje novo poslanstvo. To temelji na razvoju neživilskih programov Sledilo mu bo tuđi odpiranje novih drogerij, trgovin s hišnim dekorjem. v zadnjem kvartalu leta pa tuđi pro-novljenih tekstilnih prodajaln. Papirnice Tempera so prodajalne, ki jili Vele umešča v srediSča večjih mest, na lokacije ob šolskih poteh in v večjih na- kupovalnih centrih s specializirano po-nudbo. Njihova površina se giblje med 150 do 400 m2. Imajo novo. moderno celostno grafično podobo. V njih lahko kupci najdejo pisarniški material in vse, kar potrebujejo za svoje šolarje, darilni in art program, albume, okvire za slike in knjižni program. Ponudbo papirnic zaokrožujejo strokovno svetovanje in dodatne sloritve. povezane z mobilno pisarno, med njimi fotokopiranje. Po prvi papirnici v Kamniku, ki bo za kupce na voljo že ta ćetrtek, bo 6. aprila odprta Še Tempera v Murski Soboti, 7. aprila Tempera Ruski car v Ljubljani, 8. aprila lempera v Grosupljem in zadnja v tem paketu 11. aprila Tempera v Laškem. T.S. SLAMNIK • april 2OO8 ZA CISTO IN ZELENO OBCINO DOMZALE stran 6 Za cisto in prijetno okolje Obveščamo vas, da bo vsakoletna akcija »OČISTIMO OBČINO DOMŽALE« letos potckala od 9. APRILA DO 28. MAJA 2005 Vabimo vse krajevne skupnosti, sole, društva (turistična. gasitska. taborniki, ribiči, lovci), hišne svete, lastnike stanovanj ter lokalov. pod-jetja ter vse krajane. da r različnimi akcijami prispevate k čiste/ši in lep-ši občini Domžale. Akcije naj bi na območju posamezne KS usklajevala vodstva krajevnih skupnosti. Obveščamo vas zlasti o naslednjih aktivnostih: 1. ODVAŽANJE V AKCIJI ZBRANIH ODPADKOV Predsednik sveta krajevne skupnosti, oziroma za področje varstva okolja zadolženi član svem KS, naj Javno komunalno podjetje PRO-DNIK, d.o.o.. Savska 34, pismeno obvesti o zbirnem mostu, kjer se bodo zbrani odpadki odlagali. Vse informacije v zvezi z odvozom dobite pri vodji odvozov odpadkov g. Simonu Urankarju, oziroma v tajništvu Javnega ko-munalnega podjetja PRODNIK, d.o.o. na Savski 34 v Domžalah na tel. št. 729 54 54 in 729 54 30. 2. NABAVA VREČK ZA ZB1RANJE ODPADKOV TER ZAŠČIT. ROKAVIC Javno komunalno podjetje PRODNIK. bo /.a akcijo zagotovilo tuđi ustrezno število zaščitnih rokavic in vrečk za zbiranje odpadkov. Vsaka krajevna skup-nost za lastne potrebe in potrebe šol ter drugih sodclujočih v či-stilni akciji lahko dobi vrečke in rokavice v Javnem komunalnem podjetju na Savski 34 in sicer v skladišču od ponedeljka, 4. aprila dalje od 7. do 9. ure in od 12. do 14. ure. 3. l'SKLAJEVANJE AKTIVNOSTI Vsaka krajevna skupnost se sama dogovori 7. vsemi sodelujočimi v akciji OČISTIMO OBČINO DOMŽALE. Predlagamo, da se vodstvo poveže s šolami, društvi, podjetji, hišnimi sveti in drugimi ter zagotovi, da akcija po-teka na celotnem območju kTajevne skupnosti. Obenem KS vse udeležen-ce akcije na krajevni običajni način obvesti o odlagalnih mestih za v akciji zbrane odpadke. 4. OBVEŠČANJE O AKCIJI O akciji bomo preko občinskega glasnika (Slamnik, Domžalske no-vice) in radia Hit obvestili vse krajane. Vodstva krajevnih skupnosti pa prosimo, da to storijo na kra-jevno običajni način, z dopisom pa o izvedbi akcije v posamezni KS obvestijo vse predviđene sodelu-joče. Prosimo vas tuđi za informacijo o uspešnosti izvedene akcije. 5. ODVAŽANJE KOSOVNIH ODPADKOV Javno komunalno podjetje PRODNIK, d.o.o. je akcijo odvoza kosov-nih odpadkov iz gospodinjstev opravilo v času od 4. do 8. aprila 2005. Vse ostale zbrane odpadke v či-stilnih akcijah pa bo Komunalno podjetje odvažalo od 9. aprila do 28. maja 2004 - na osnovi obvestil oziroma predhodnih dogovorov s tistimi, ki bodo v akcijo vključeni. 6. ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Na območju občine Domžale se bo izvajal v času od 04. aprila do 09. aprila 2005, po razporedu, ob-javljenem v Slamniku. 7. SPREMLJAJOČE AKTIVNOSTI V sklopu akcije OČISTIMO OEJ-ČINO DOMŽALE bo omogočen ogled Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik vsem zainteresiranim od 16. maja do 21. maja 2005 - po predhodni najavi in dogovoru. Vse informacije v zvezi z ogledom je mogoče pridobiti na upravi Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, Študljanska 91, 1230 Domžale pri gospe Marjeti Stražar na tel. 7 246 505. V prepričanju, da bomo s skupnimi močmi in akcijami v času od 09. aprila do 29. maja 2005 zagotovi-li Č1STEJŠO IN BOU ZELENO OBČINO DOMŽALE, se vam za vaš prispevek zahvaljujemo. Cvata Zalokar Oražem. Županja Občine Domžale Marko Fatur, direktor JKP PROONIK d.o.o. ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA PRJREJA 5. ČISTILNO AKCIJO V SOBOTO, 9. 4. 2005, OD 10. DO 12. URE NARAVA KLIČE: NAPOMOČ Zbrali se bomo v Radomljah, na križišču Opekarniške ulice in ulice l'od hribom. Ločeno zbiranje odpadkov v okviru izvajanjajavne službe ravnanja z odpadki Splošno o odpadkih Izvajalec javne službe ravnanja z odpadki na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica je Javno komunalno podjetje Pro-dnik d.o.o. Ker si težko predstavljamo ali pa si sploh ne, sprašujemo, kaj se dogaja z odpadki, ki jih odlaga-mo, naj navedem konkretne številke zbranih odpadkov. V letu 2004 je bilo v vseh občinah sku-paj zbranih 216.323 m3 odpadkov ali 37.005 ton odpadkov. V vseh občinah skupaj prebiva (vir.rStatistični letopis 2004) 50.480 prebivalcev, ki so člani 15.910 gospodinjstev. Povprcčno se na prebivalca zbere 4,29m3 na gospodinj-stvo pa 13,60m3 odpadkov v enem letu. Na prebivalca to pomeni 730 kg vseh odpadkov, na gospodinjstvo pa 2.32-6kg. Seveda- je nujno potrebno upošte-vati dejstvo, da povzročitelj odpadkov nišo samo gospodinjstva, ampak tuđi industrija, ki predstavlja levji delež v zbranih količinah. Po frakcijah zbrani odpadki so bili sledeči: Skupina odpadkov vrsta frakcije v tonah skupaj pripeljani odpadki (ocena) (216.323m') 37.005,0 kosovni odpadki 845,0 čmaodlagališča HO.Om-1 Ločeno zbrani odpadki 1.789,5 papir 902,0 železo, pločevina, hladilniki 358,0 steklo 215,0 les 120,0 gume 85,0 plastenkc 70,0 nevarni odpadki 24,6 akumulatorji 6,0 plastična folija 5,9 stiropor 1,8 zaboji iz umetne mase 1,2 Zanimive so zbrane količine na prebivalca: količina enota skupaj odpadkov na prebivalca 4,29 m3 skupaj odpadkov na gospodinjstvo 13,60 m3 ločeno zbranih odpadkov na prebivalca 35,45 kg nevarnih odpadkov na prebivalca 0,49 kg nevarnih odpadkov na gospodinjstvo 1,55 kg Ločeno zbiranje Ločeno zbiranje odpadkov zmanjšuje količino odloženih odpadkov in s tem posledično onesnaževanje okolja, saj se odpadke odda v ponovno uporabo ali ustrezno predelavo. Najbolj zmot-no je mišljenje, da odpadke, ki jih občani ločeno odlagajo na ekoloških otokih, komunalna vozila potem odlagajo enako kot navadne odpadke. Vozila, ki pobirajo ločeno zbrane odpadke, se namreč ne razlikujejo od navadnih vozil za pobiranje odpadkov. Ločeno zbrane frakcije se pred oddajo pooblaščenim osebam ročno prebere in pripravi za predelavo. Na tem mestu je zato smiselno še enkrat apelirati na vse, da se v zaboje za ločeno zbiranje odlaga res samo tište odpadke, za katere je posoda name-njena. V nasprotnem primeru je potrebno veliko dodatnega dela za sorti- ranje odpadkov ali pa je ločeno zbran odpadek neprimeren /a predelavo in kot tak prtmeren samo še za odlaganje. In kdaj se odvaža ločeno zbrane odpadke z ekoloških otokov? PAPIR - vsak ponedeljek in četrtek, PLASTENKE - vsak torek in petek, STEKLO - tedensko po popisnem seznamu napolnjenosti. Nadaljnje ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami je urejeno v skladu s pravili, za posamezno frakcijo pa poskrbi za to pooblaščeno podjetje. - PAPIR - predelava v papirnico Količevo, - PLASTENKE in plastične mase - zbirni center Suhadole (pooblaščen zbiralec podjetja SLOPAK), - STEKLO, železo, stiropor in akumu-latorje pa prevzame podjetje Surovina, LES - zmelje in predela podjetje ROKS&W - NEVARNI ODPADKI - prevzame in poskrbi za nadaljnjo predelavo podjetje Kcmis. V zbirnem centru na odlagališču ne-nevarnih odpadkov v Dobu se je z intenzivnim delom na tem področju močno povećala količina ločeno zbranih odpadkov. Čc vzamemo za primer samo papir, je količina s 385 ton zbra-nega papirja v letu 2003 narasla na 902 ton v lanskem letu. Nevarni odpadki Nevarni odpadki iz gospodinjstev so odpadki, ki vsebujejo vsaj eno od lastnosti nevarnih snovi. V naših gospodinjstvih je vse polno snovi, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju in za katere se sploh ne za-vedamo, da so po uporabi nevarcn odpadek. JKP Prodnik je eno od prvih podjetij v Sloveniji, ki je pričelo z izvajanjem akcij zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Od leta 1997 se dvakrat letno s specialnim kontejnerjem na znanih lokacijah zbira najrazličnejše nevarne odpadke, ki jih občani oddajajo. Za tište neobveščenc, tovrstne akcije potekajo dvakrat letno v vseh občinah, ponavadi v mesecu aprilu in mesecu septembru ali oktobru. In 5e kot zanimivost. V letu 2004 se je v povprečju zbralo 0,49 kg nevarnih odpadkov na prebivalca. Evropsko povprečjc znaša približno 2 kg na prebivalca. Akcije se je udeležilo 761 prebivalcev, kar pomeni približno enako število gospodinjstev, ki so se udeležila zbiranja. To pomeni, da je nevarne odpadke v letu 2004 oddalo nekaj manj kot 5% vseh gospodinjstev. V razmislek. Za konec Za vse vrste odpadkov se najde reši-tev, tako da izgovori, da se, ražen v kanto za smeti, določenega odpadka ne da znebiti. Treba je samo malo dobre volje, organizacije in že imamo doma lahko pravo ločeno zbiranje. Samo tako bomo res zmanjšali količino odloženih odpadkov in ohranjali naravo. Za posredovane informacije se zahvaljujem g. Mateju Kovačiču iz podjetja JKP Prodnik. Jure Flerln Odprto pismo vodstvu VELE in TUŠ Poskrbimo za čisto okolje Vcč oh£anov in ohcank nas je opozorilo, da je zunanjost trgo-vin VELE in TUŠ /do neurejc-na. Zlasti jih muti odvriena raz-lična »mhiilaža v okolici trgovin, prcnapolnjeiii /;ihoji za odpadke, kar ima /.a posledico nasrne-teno okolje, opozorili pa so tuđi na potrebno skrb /.a siceršnjo okolico trgovin - ureditev parkirnih prostorov, dostopov, /clc-nic, namt'stitev primci nili koScv ob trgovinah in podobno. Zato je obraćamo na vodstvo VELE in TUŠ, da nam pri ureja-nju naše okolice pomagajo tur potrebno skrb nnmcnijo'urejcncmu in cisternu okolju v okolici njihovih trgovin. Prepričani smo, da bodo lako v svoje trgovine privabili še več zadovoljnih kupčev. Vodstvo Obćlne Domžale Turistično društvo .larše -Rodica organizira OČIŠČEVALNO AKCIJO - ZA ZELENO IN BOU ČISTO KRA.IEVNO SKUPNOST v suboto, 9. aprila 2005, ob 9. uri, pri gasilskem domu v Srednjih Jaršah. Pridružile se nam v čim večjom šlevilu! Regijski kviz mladi in kmetijstvo Najboljši mladi iz Litije, Domžalčanke tretje Društvo podeželske mladine Kamnik je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom, da povezuje mlade s podeželja in tište, ki čutijo pripadnost z njimi, ne glede na ideološko in politično pripadnost. V društvu se združujejo tuđi mladi iz Občine Domžale in skupaj so v začetku marca 2005 v gostišču Kovač na Količevem pripravili letošnji REGIJSKI KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO. Soorganizatorji so bili tuđi Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter Kmetijsko gozdarski zavod Ljublja- na. Sodelovalo je 15 ekip od blizu in daleč, njihov cilj pa je bil uvrstiti se na prvo mesto in tako sodelovati na državnem prvenstvu KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO v Moravčah, saj je lani Društvo podeželske mladine Moravče osvojilo drugo mesto v državi. Druženje mladih seje pričelo že ob 16. uri, ko so se zbrali, se prijavili ter prisluhnili nagovoru predsednice DPM Kamnik, Marjane Kadunc. O pisnem delu je Rozi Gaberšek, ena od treh članic domžalske ekipe, ob njej sta tekmovali še Polona Gaberšek in Špela Rems, povedala, da so odgo- varjali na teme iz reje kokoši, požarne varnosti ter živimo zdravo in da so bila dekleta po pisnem delu na prvem mestu. Pravila ter teme za kviz je pripravila Marta Kos, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, za manj treme in prijetnejše razpoloženje je igral harmonikar, vso prireditev je prijetno povezoval Igor Žavbi. Po pogostitvi tekmovalcev, za katero so se po-sebej potrudili organizatorji, saj so članice DPM Kamnik, med njimi tuđi Domžalčanke, napekle in nacvrle toliko sladkih dobrot, da jih je bilo do-volj tuđi za večerni del prireditve. Težak je bil tuđi ustni del, na katerega so ekipe, sestavljenc iz dveh tekmovalcev starih do 20 leta ter enim sta-rejšim od 20 let, do prvega mesta prišle po sistemu izpadanja. Najbolj so se v tem delu izkazala tri dekleta iz DPM Litija, ki so prepričljivo osvojila prvo mesto pred ekipo Sončnic iz Ljubljane, tretje so bile Domžalčanke. Kot je povedala Rozi, so bile z nastopom, za katerega so predelale kar nekaj literature, zelo zadovoljne. Sledil je naj-prijetnejši del, v katerem so po pozdravu predstavnice Občine Domžale ter nagovoru direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije, Jožeta Beneca, čestitali in z darili sponzorjev, glavni je bil SANO, nagradili vse ekipe ter jim izročili priznanja. Znanje je tisto, ki poganja življenje naprej, je bilo poudarjeno na kvizu, in znanje bo pomagalo mladim na kmetijah, kjer morda sedaj delajo skupaj s starši, jutri pa se bodo s kmetijstvom ukvarjali samostojno. Vsem tekmovalcem, posebej pa še organizatorjem, iskrene čestitke, zmagovalkam pa uspešen nastop na državnem prvenstvu v Moravčah. V.1 Vegov pohod Člani in simpatizerji ŠRI) Konfin - Sv. Trojica smo se v soboto, 19. marca, ob deveti uri dopoldne zbrali na avtobiisni postaji Sv. Trojica in se podali na tradicionalni »Vegov pohod«. Pot nas je vodila mimo razvalin Tovorovega gradu, do vrha Murovice, sledil je spust v rojstno vas Jurija Vege - Zagorico. Prvi postanek je bil na vrhu Murovice. Tišti danje bil to tuđi cilj tekmovalcev, ki so tekli iz Dolskega (Vegov tek). Po slabih dveh urah hoje smo prispeli do Zagorice, kjer smo se udeležili slovesnega kulturnoga programa ob 251. letnici rojstva našega naj-večjega matematika Jurija Vege, ki sta ga pripravili občina Dol in MoraVče. Tam smo se tuđi malo okrepćali, nato pa se vrnili po drugi, bolj položni poti čez Klopce do Konfina in nazaj na Sveto Trojico. Zanimivo je bilo, saj je bil dan topel in lep, pohodniki pa tuđi dobro razpol-oženi. Tako smo združili prijetno s koristnim, poskrbeli smo za rekreacijo, hkrati pa smo se še zgodovinsko in kulturno i/.obrazovali. Marija Ravnlkar SLAMNIK - april 2005 stran 7 POSLOVNA CONA ZELODNIK Pred javno razgrnitvijo terjavno obravnavo Poslovna cona V Zelodnik Poslovna cona Zelodnik je bila v prostorskih aktih določena že v letu 1986, z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih scstavin dolgoroč-nega plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 2000 in sred-njeročnega družbencga plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 1990 za obmofje Občine Domžale, dopolnitev 2001, pa je bila zmanjSana ter delno tuđi proslavljena. Sprejcti prostor-ski plan Občine Domžale tako v zasnovi namenske rabe prostora območje Poslovne cone Zelodnik namenja mnogovrstni poslovni dejavnosti. Sprejeta programska zasnova določa, da se območje organizira kot sodoben poslovni park, kjer se istovrstne dejavnosti locirajo skupaj, razporcditev prometne >n ostale infrastrukture pa se prilagaja naravnim razmeram na omenjenem območju. Naj-večji del zavzemajo območja, namenjena poslovni dejavnosti, pri izboru katerc je treba upoStevati dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na območje >n so hkrati razporejena tako, da varovana območja, kot so: območje obstojcčcga ribnika, s Sirftim območjem biotopa in varovanega območja, poplavna območja, tamponske cone ze-lcnja med stanovanjskim naseljem na jugu in na zahodu, med sehoj povezujejo pešpoti in tako »stvarjajo območje poslovnega Parka. Del poslovne cone, ki meji na športne površine na zahodu, je na- menjen širitvi tovrstnih dejavnosti in se lahko izkoristi v športno rekreacijske poslovne dejavnosti, ki so s peSpotmi povezane z varo-vanim delom območja. Ob tem pa je upoštevano, da poslovno, sklu-diščne in proizvodne dejavnosti, ki se danes nahajajo zahodno od naselja Zelodnik, imajo možnosl Siritve in zaokrožitve območja obrtnih dejavnosti, ki se navežejo na interno prometno omrežje poslovne cone. Kje Je Poslovna cona Zelodnik? Poslovna cona Zelodnik je locirana na stičišču mednarodnih prometnih povezav v središču države. Nahaja se na območju Krajevne skupnosti Dob v trikotniku med Dobom, Želodnikom in Turnša-mi. Na severni in vzhodni strani je omejena s predviđeno glavno cesto Zelodnik - Vodice; na južni strani z obstoječo pozidavo ob cesti Ljubljana - Maribor; na zahodu pa z robom naselja Dob in Češenik ter kmetijskimi zemljiš-či. Površina plansko določenega območja omenjene cone je 63,81 hektarjev. Pomembno je, daje centralna lega Poslovne cone Zelodnik glede na Slovenijo, zelo ugodna, velika prednost pa so ludi dobre prometne povezave z bližnjo Ljubljano in drugimi mesti. Notranje prometno omrežje se-stavljajo: - glavna povezovalna cesta celo-tnega kompleksa, ki se v sredini v krožišču lomi v dve smeri: proti predviđeni obvoznici Zelodnik - Mengeš na severu s priključit-vijo nanjo in proti obstoječi cesti Ljubljana - Maribor - v novem križišču in v obstoječem križišču; - notranja glavna krožna cesta, ki povezuje glavne povezovalne ceste in druge povezovalne ceste. Kaj vse bo v Poslovni conl Zelodnik? Večji del Poslovne cone Zelodnik bo namenjen proizvodnim, poslovnim obrtnim, trgovskim in skladiščnim dejavnostim. Le v južnem delu poslovne cone (severno.od naselja Zelodnik) je predviđena stanovanjska gradnja, ki smiselno urbanistično zaključi obstoječe naselje. Javne površine v coni predstavlja celotno omrežje čest s pripa-dajočimi parkirišči, zelenicami, pešpotmi in kolesarskimi potmi, zeleni pas ob obvoznici, zeleni pas ob potoku Rovščica, ožji zeleni pas bo tuđi znotraj koridorja visoke napetosti, urejen pa bo tuđi zadrževalnik visokih voda ob potoku Zelodnik ter zagotovljena poplavna varnost. Ribnik Zelodnik in potok Rovščica se v največji možni meri ohranjata kot obstoječi naravni vrednosti, ribnik ter del rekreacijske površine na zahodu cone ob nogometnem igrišču Dob pa pred-stavljata druge skupne površine območja, katerega del ob ribniku bo namenjen gostinsko - turistič-nim dejavnostim. Katera urbanistlčna merlla bodo upoštevana? Ker še ni znano, kdo bodo investi-torji in kakšni bodo njihovi programi, so kot ključna urbanistična merila uporabljena; - možno prepletanje dejavnosti in namen objektov; - faktor zazidanosti gradbenih parcel; - maksimalna visina stavb; - minimalni delež zelenih povr-šin v okviru gradbene parcele objekta; - regulacijske crte; - merila za določanje gradbenih parcel, pri čemer se posamezne parcele po potrebi lahko združuje-jo - upoštevaje pravila, določena v Odloku o lokacijskem nacrtu; - merila za komunalno opremi janje zemljišč za gradnjo. Kako se bodo gradile posamezne enote? Posamezne enote se lahko gradi-jo etapno, pri tem pa je potrebno pred gradnjo posamezne etape zgraditi vso potrebno gospodarsko infrastrukturo, potrebno za priključevanje posamezne etape. Predviđeno je blizu 250 (osnovnih) gradbenih parcel. Možno je tuđi združevanje parcel. Namen javne razgrnltve Namen obravnave predloga pros-torskega akta je nosilcem ureja-nja prostora, lokalni skupnosti, gospodarstvu, interesnim združe-njem ter širši javnosti predstaviti načrtovano prostorsko ureditev na podlagi prostorske konference, javne razgrnitve in javne obravnave pridobiti priporočila, usmerit-ve in pripombe na pripravljeni predlog prostorskega akta. Vse pripombe bo občinska strokovna služba v sodelovanju z izdeloval-cem prostorskega akta obravnava-la ter občinski upravi predlagala strokovna stališča do pripomb, na osnovi katerih bo prostorski akt dopolnjen in posredovanj v pri-dobitev mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odlok o občinskem lokacijskem nacrtu za poslovno cono Zelodnik v prvi obravnavi se posreduje v 30- dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega nacrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Dddelek za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Dob, Ulica 7.avgusta9,1233 Dob. Javna razgrnitev bo potekala od 11. aprila 2005 in bo trajala 30 dni. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba. Ljubljanska cesta 69,1. nadstropje v torek, 12. aprila ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Javna obravnava se izvede tuđi v prostorih Krajevne skupnosti Dob, in sicer v sredo, 4. maja obi 8. uri v prostorih Krajevne skupnosti Dob. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z lokacijskim nacrtom vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska cesta 69,1230 Domžale. Oddelek za prostor In varstvo okolja Izzivi, priložnosti, prihodnost... Poslovna cona Zelodnik Občina Dumžale je po ustano-vitvi nove občine Ir/in i/.gubila pomembno obrtno industrijsko cono, ki jo je v letu 2002 posku-sala nadomestiti / i/gradnjo nove Industrijske rone Jarše. Glede na to, da so bila komunalno opremljena zemljišta v Jaršah takoj odkupljena ter je bil inleres po poslovni coni velik in Se vedno narasla, smo se oclločili, da pristopimo k gradnji nove, do sedaj najveeje Poslovne cone Zelodnik. Poslovna cona Zelodnik /. /emljiSfem v velikosti dobrih 63 hektarjev, bo locirana na robu občine Domžale. Razvoj malih in srednjih podjetij ter podjetništva je eden i/.med prioritetnih ciljev razvojnega programa in kljuenega pomena za Obćino Domžale pri spodbu-janju podjetniškega sektorja ter konkurentnosti. Bden izmed po-membnih instrumentov za spod-bujanje podjetnišiva, je nastiijanje učinkovitih poslovnih navezuje na doseganjr gionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije ter sov-pada s strategijo Državnega razvojnega programa. Dobro organizirane, lokacijsko sprejemljive in učinkovite poslovne cone. kar Poslovna cona Zelodnik nedvomno bo, pred-stavljajo najbolj osnovno obli-ko pomoći pri gospodarski rasti obćine Domžale. Poleg podjet-ništva, storitvenih dejavrn>sti bo poslovna cona namenjena tuđi gostinstvu, turizmu, športu, rekreaciji na zelenih površinah, ko-lesarskim potem, ohranjena hosta ribnik Zelodnik in potok KovKi-ca, predviđena je stanovanjskii gradnja, ki bo zaključila naselj«.: / vso dodano vrednostjo, ki jo bo prinaftala poslovna cona Zelodnik, želimo dvigniti kvaliteto in standard prebivalcev občine Domžale. vkljućno z ohranja-njem naravnih vrednot. Dolgoroćno skuša občina Domžale / realizacijo cone reševati zdrave dele obstoječe industrijske proizvodnje, povećati število gospodarskih subjektov ter vzpo-redno s tem povećati obseg zaposlenosti. Selitev podjetij iz sre-dišća mesla na obrobje pomeni tuđi reSevanje okoljevarslvenih problemov v sarnern tcnlru in s 1em zagolovitev kvulitetnega ■ ri bolj zdravega življenja v meslu. / gradnjo Poslovne ione /a:\oi\-nik, se bo odprlo veliko novili de-Jovnih mest, kar bi v obćini Domžale zrnanjSalo brezposelnost in dnevno migracijo v ljubljano ter druge okoliške obćine Veliki selitveni prirast brez usirezne-ga Stevila novih delovnih mes! močno vpliva na dnevno delovno migracijo, /alo je zelo pomembno, da homo v cono /elodnik privabili gospodarski.' subjekte, kalerih dej;ivnost povećuje Sltr-vild delovnih mest, s sedezem v obeini Domžak*, okolju pn|f.i/na podje1jy ter hitro rastoča podjetja, ki ustvarjajo veliko dodano vred-nosl. I;stc1sko nrejena in prciniS-Ijeno načrtovana poslovna tona /. veliko storitvami bo nudila ludi različne dejavnosti za preživlja-nje prostega časa. Z novo poslovno industrijsko cone bo Obtina Domžale izpol-nila svoji* poslanstvo, ki si ga je zadala v razvojnem programu in sicer, da borno prepoznavni po podjelnosti, kvaliteti bivanja, prijaznem in varnem okolju ter razvili komunalni in prometni in-frasl"^""1 L • so temel|i gospodar.r ,a. Vinko Juhsrt, podžupan SIJVMNIK - april 200S Se sprašujete, če ste dobri starši? V zadnjem - poudarjeno potroš-niškem obdobju je pogosto zasle-diti pridevnik kvaliteten. Govori se o kvalitetni hrani, stanovanjih, avtomobilih, kvalitetnem življenju, kvalitetnem preživljanju prostoga časa, včasih ćelo o kvalitetnem starševstvu. Izraz kvalitetno starševstvo nas malce straši, saj naj dopušča le crno - bel pogled. Na podrocju starševstva se zdi primerneje govoriti o tem, ali smo dobri starši. Nekateri strokov-njaki prav zaradi neprimernosti crno - belega pogleda uporablja-jo izraz »dovolj dobri starši«. Že samo velika ponudba vzgojnih priročnikov, ki jih lahko zasledimo tuđi pri nas, tako prevedenih kot do-mačih, nas včasih prestraši, namesto da bi nam bili priročniki v spodbudo in oporo pri naših vzgojnih prizade-vanjih. Sprašujemo se: »Se moramo vzgajanja povsem na novo naučiti ali vzgajati večinoma že znamo, ker smo pridobili vzgojne izkušnje v naših matičnih družinah in imamo tuđi naraven instinkt za starševstvo?« Najbrž si boste znali odgovoriti na to vprašanje. Vzgojni priročniki naj nam bodo resnično le v pomoč in predvsem potrditev, da smo dobri starši. Saj veste, tuđi ko prebirate zdravstvene priročnike, se vam lahko zazdi, da imate v hipu sto bolez-ni. Tako se vam lahko zgodi tuđi z vzgojnimi priročniki, da prevečkrat podvomite o tem, če ste dobri starši. Če govorimo o pojmu "dovolj dobri starši", si dopuščamo, da smo kljub našim napakam pri vzgojnih prijemih še vedno dobri. Tuđi pri tem bi lahko uporabili tisto misel o napol praznem ali napol polnem ko-zarcu. Gledamo na naše starševstvo optimistično ali pesimistično in prestrašeno? Vzgojna pomagala, kot so IZ ŽIVLJENJA IN DELA SOL IN VRTCEV vzgojni priročniki, naj nam bodo le v pomoč, da se skoraj napolnjen ko-zarec naših vzgojnih sposobnosti še bolj napolni. V priročnikih skušaj-mo najti predvsem nekatera znanja o učinkovitih veščinah in ravnanjih na določenih vzgojnih področjih. Odgovor na vprašanje, ali ste dovolj dobri starši, se vam bo ves čas kazal sam, ne da bi ga iskali. Odgovor bo pozitiven. Ne ustrašite se torej vzeti v roke tuđi katerega od vzgojnih priročni-kov. Dobite jih v matičnih knjižni-cah, včasih si je dobro tuđi katerega kupiti. Starši, ki imate svoje otroke vključene v enotah Vrtca Domža-le, pa si jih lahko izposodite tuđi v Knjižnici Vrtca Domžale, vsako sredo od 8. do 17. ure ali jih naročite po telefonu na št. 7248 - 300 pri socialni delavki Miji Jerman. V tem primeru vam bodo poslane v enoto, v kateri imate vključenega svojega otroka. Seznam knjig z opisi imate predstavljen v kotičkih za starše v enotah in na spletnih straneh Vrtca Domžale: http:/www2.arnes.si/— Ijvvzdls/. Ml]a Jerman, soc. dal. Vrtec Domžale stran 8 EJfO ŠOLA - Naš način življenja Clovek ne verjame, dokler ne vidi! Grem od doma na EKO KROŽEK. Z radovednostjo se ustavim na blo-kovskem parkirišču in opazujem gospoda, ki ima v roki vrečko smeti iz katere kuka nestisnjena plastenka. Z zanimanjem opazujem, če bo odvrgel plastenko v zbiralnik za embalažo, ki je poleg zabojnika za smeti. Kaj meni-te, so mu bila znana pravila sortiranja odpadkov? Špela Berlot, 8. b, članica EKO KROŽKA Na žalost je bil ta gospod le eden izmed mnogih, ki ni seznanjen s sortiranjem odpadkov. Zato se naša šola v okviru projekta Eko šol Slovenije trudi, da bi že otroke navajali na EKO NAČIN ŽIVLJENJA - VAROVANJA ZEMLJE ZA NJIHOVO PR1HODNOST! OŠ Domžale se je vključila v Projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA že v lanskem šolskem letu. Ćelo leto so se učenci pri različnih dejavno-stih učili o pomenu varovanja našega okolja. V maju je šola tuđi slovesno podpisala EKO LISTINO, s katero se je obvezala, da bo angažirala vse čle-ne sole v tej nalogi. Takrat smo izvedli tuđi odmevno akcijo zbiranja odpadle-ga papirja in nevarnih odpadkov, ki jo borno ponovili tuđi v letoŠnjem letu. Da bi učence in delavce sole najbolje seznanili z ekološkim odnosom do okolja, smo solo opremili s posebnimi kosi za ločeno zbiranje mešanih odpadkov, plastike ter škatlami za papir. Pred solo pa imamo tuđi ekološki otok. V 1. a pa so se odločili za poseben zbiralnik izpraznjenih baterij. Vse učilni-ce smo opremili z EKO LISTINAMI in PRAVILI EKO OBNAŠANJA. Da bi spodbudili varčevanje z elektriko in vodo, smo pripravili nalepke, ki nas opominjajo na ugašanje luči ter zapi- ranje vodnih pip. Te nalepke smo nale-pili nad vsa stikala ter nad umivalnike na soli. Na začetku letošnjega šolskega leta se je naša EKO ŠOLA predstavila na sejmu Narova -zdravje in predstavila svoje dotedanje delo. Vstop v novo leto smo na soli pope-strili z okraski iz odpadlega materiala in tako polepšali novoletno jelko ter naravoslovno učilnico. V februarju, ob svetovnem dnevu mokrišč, smo v šolski avli razstavili plakat o varovanju teh zelo ogroženih ekosistemov, ki so zelo pomembni za vzdrževanje biotske raznovrstnosti rastlin in živali. Mokrišča so življenj-ski prostori, ki jih ljudje že zelo dolgo izsušujemo za pridobivanje obdelo-valnih površin. Zato je naša naloga, da ljudi osveščamo o varovanju narave ter ekonomičnem sortiranju odpadkov. Naj naši zanamci še uživajo v ohranje- AvtorJI: Članl EKO KROŽKA, mentorica EKO iole Katarina Vodoplvec mentorica novlnaijev Jana Pertot Energija v Vrtcu Mali princ V vrtec smo dobili natečaj na temo Energija. Ker se nam je tema zdela zanimiva in je predstavljala iz/.rv, kako energijo predstaviti otrokom, je bila motivacija velika. Odšli smo v knjižnico, brskali in sestavili nacrt. Še preden smo pričeli raziskovati, kaj je energija, so otroci odgovarjali na vprašanja, kaj menijo, da je energija in zakaj jo potrebujemo. Nato pa smo otrokom predstavili energijo najprej preko njihovih igrač- tako so spo/nali gibalno in vetrno energijo, potem pa smo iz-delali veliko poskusov, kjer je potekulo izkustveno učenje. Otroci so skupaj s starši v vrtec prinašali material, potreben za poskuse. Pri izpeljavi poskusov pa so bili otroci zelo aktivni •<'. \ . iivili S plesom na temi Pet minut mi daj ter Divji ples. Sledila je vrsta recitacij majhnih in velikih recitatorjev, ki so svojim mamam, pa tuđi rejnicam povedali, kako radi jih imajo, kako naj šopek pove, kar ćuti srce. Z na-stopom pevskega zbora in njihovo Ptičjo svatbo smo se dotaknili pomladi, veliko veselja pa je s svojimi pesmimi med številne obiskovalce prinese) znani pevec Boris Kopitar, ki je sam pripravi! pravcati mini program pesmi in recitacij na temo mamic in otrok. Skupaj z njim so otroci zapeli njegovo najbolj znano pesem Rdeče vrtnice ter skupaj s povezovalko povedali, da imajo starši dolžnost in pravico, da skrbijo za svoje otroke, otroci pa predvsem moč in tuđi dolžnost, da srećo po-darjajo staršem ter se skupaj z njimi veselijo življenja. Ob koncu prireditve se je ravnateljica Marjanca Bogataj skupaj s sodelavkami zahvalila vsem, ki so prispevali k čudovitemu dnevu odprtih vrat na Osnovni soli Roje. Ta je tuđi letos prinesel v srca otrok, ki so nastopali, predvsem pa v srca vseh obiskovalcev, predvsem pa mamic, srečo in veselje, ki sta se kazala tuđi v solzah, ki so bile tokrat solze sreče. V. Vojska Velika noč Še danes velja veliku noć za največji kršćanski praznik. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenju od mrtvih, s tem pa tuđi odrešenja. Je pa po drugi strani to čas druženja v družinskem krogu, čas potiče, šunke s hrenom, pisanih pirhov, velikonoćnih zajčkov in piščančkov. Z veliko nočjo se začne novo svetio obdo-bje in bolj razgibano življenje, pravijo mnogi. Kako pa na ta najstarejši kršćanski praznik gleda/o Domžalćani, si poglejle v nadaljevanju... I EVA: Za I veliko noč I grem z do-I mačimi k I maši, ob I tistem času I jemo šink in 1 potico, zelo I rada pa tuđi Ipomagam I mamici pri barvanju pirhov. Fajn je pa tuđi, ker na velikonočni ponedeljek nimamo pouka (smeh!). družina skupaj. Obvezno pečemo potico oz. jo speće mama, skupaj pa bar-vamo jajčka. Najboljša so pa domaća jajčka (smeh!). No, v soboto vse skupaj nesemo žegnat, potem v nedeljo pa jemo. Lušten je tuđi velikonočni ponedeljek, ko imamo velikonočni zajtrk. Skratka, tega praznika smo vsako leto zelo veseli. DAMJAN in BERNARDA: Veliko Ga. MARTA in ga. MAKSA: Otroci takrat nesejo butarice k maši, doma bar-vamo jajčka - tako s kupljenimi barvami koi s čebulnim perjem, seveda ne gre brez potiče, šunke in hrena. To je res lep čas. Zdaj imamo prost tuđi ponedeljek, česar Se ne dolgo nazaj ni bilo. Za velikonočni ponedeljek pa običajno obiščemo prijatelje in sorodnike, izmenjamo pirhe in k.'ikšnn p-ri-m" Ga. SLAVA in g. TONE: Velika noč nam veliko pomeni, saj je to čas, ko je noč nujno preživimo v družinskem krogu. V nedeljo gremo k maši, kjer žegnamo velikonočne dobrote. V teh sicer zelo uživamo, vendar pa pazimo, da si ne privoščimo preveć, saj ta hrana ni najbolj zdrava. Drugaće se pa spom-niva, daje bilo pred leti precej druga-če za te praznike - veliko bolj veselo. Takrat smo se vsi sosedje iz ćele vaši obiskali, si izrekli nekaj lepih besed, vse je bilo bolj prijazno. Zdaj pa na žalost vse skupaj kar malce zgublja na pomenu. LUCIJA: Ne zdi se mi, da bi pri nas doma kaj posebej dali na veliko noć. Sicer gremo k maši, kamor hći nese butarico in imamo velikonočno pojedino, kar se pa velikonoćnega pone-deljka tiče, je pa odvisno, če dobim v službi prosto. Če znese, potem ponedeljek seveda preživim z družino ANDRE- JA: Pri nas imamo pa v navadi, da se na velikonoćni ponedeljek vsi zberemo pri babici, kjer skupaj uživamo ob veiikonočnem zajtrku, si izmenjamo pirhe in se malo pozabavamo. To je pać družinski praznik. Takrat gremo tuđi skupaj k maši. Sploh mije pa všeć barvanje pirhov. Mami za to uporablja čebulo, sama si dam pa duška in upo-rabim barve vseh vrst (smeh!). Alenka Žumbar f^^8msK^^^^mgimm^eem^^'.iJi slamnik - aPm 2003 MLADI stran 10 Mladi naproti starejšim Smo res tako različni? Prav smešno smo si stali naspro-ti: MKCD Akumulator in društvo LIPA, ko so se nepotrebni zadržki štle skozi poezijo, glasbo, ples po-časi, počasi razblinili. ln sele takrat, ko smo skozi umetnost spoznavali drugega, smo začeli uživati v nedeljskem triurnem popoldnevu: MULTIMEDIJSKI MARATON in prav tu je pričetek nove zgodbe. Aku-mulatorju je prvič uspelo združiti dve popolnoma različni generaciji. Kaj lepšega bi lahko doživeli, kot to, da so nam babice brale poezijo, slikale platno, zaupale svoje življenjske iz-kušnje, poslušale nas mlade in nas sprejele. In mi mladi smo jim ponudili svoje platno, izraz našega telesa, be-sede. Tako smo se skupaj nasmejali in podirali stereotipe razmišljanj. Ljudje smo ljudje, kadar smo iskreni. Najlep-ša vrlina, je biti iskren in ob tem Žutiti toplino v srcu in vse to nam je v ne-deljo, 20.03.2005 s prvim poskusom drugačnih življenj uspelo! Nadaljevali borno! Na koncu iskrena hvala vsem sode-lujočim, predvsem društvu Lipa pod vodstvom gospe Metke Zupanek. Uli Planine Mate|č Dr. Dušan Rutarjaz... Kaj počnem v zatemnjeni sobi MKC-ja polni generacij, polni misli, prepojenih v tišini? Govoril je, govorili so drugi. Počasi se je odpirala debata, ki bi živela dalj, kot nam je dovolil čas v prostoru. Vem, da je znanje padalo tiho, nevsiljivo, počasi na naša ramena, polna želje po novem, neznanem. Odpiral se je onstran, za katerega ni-sem vedela, da obstaja. Odpiral in ra-sel je nov svet, kot sedenje pred luno, ki s svojimi rahlimi žarki boza vsako travno bilko in se preslikavajo slike, ki so sicer zabrisane. Sedela sem tam v zatemnjeni sobi a k u m u I a t o r j a. ko se mi je širil moj lastni svet, o katerem ne morem govorit', lahko pa debatiram in uživam v izkustvih. Poslušanje skoraj tujčevih razmišljanj, raziskovanja moje vedno-sti in želja o verjetju lastni besedi, so me konec večera napolnile dovolj, da je v meni ostal nov, še nepoznan svet. ln z željo o debati in razlagi čakam prihodnji večer, prav tako v zatemnjeni sobi MKC-ja. Tameja Odprtje fotografske razstave umetni-ce Mojce Masclj je potekala v petek, 18. marca 2005, v spodnjih prostorih Mladinskega kulturnega centra v Domžalah. V skupni organizaciji s ŠOU so prijeten večer popestrila Dj Marcus Maseveass in Dj $cHr3l. Na otvoritvi razstave nas je presenetil zanimh/ in inovativen pristup k pred-stavitvi fotografskega dela v rafunal-niški obliki kratkega filma i glasbo, ki ga je avtorica oblikovala sama. O razstavi in fotografskem delu sva spregovorili nekaj vef besed: Kako dolgo se že ukvarjaš s fotografijo in kaj te je spodbudilo za to delo? S fotografijo sem se začela ukvarjati v osnovni soli, nato pa sem končala srednjo solo za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija. Kar pa me je spodbudilo za to delo, je verjetno sama dokumentacija dogodkov okoli mene. Zadnja leta je zaznamovala predvsem digitalna tehnologija in s tem tuđi drugaine tehnike fotografiranja. Kakšne so pravzaprav Fotografska razstava v MKC Akumulator Mojca Maselj razlike med digitalnim in klasičnim fotografiranjem? Kar zadeva digitalne in klasične fotografije menim, daje digitalna veliko hitrejša in cenejša, klasična pa je neprecenljiva. Slednja zahteva veliko truda in časa, pa tuđi precej finančnih vložkov, še posebej, če ustvarjaš v čmo-beli tehniki. Kaj tvoje fotografije sporocajo, so motivi naključni ali izbrani? Moji motivi so izbrano naključni. Se pravi oboje skupaj. Siccr pa je odvis-no od situacije ali želje. Najbolj po-membno je, da se to, kar vidim v svoji glavi, projecira na papir. Kje in kdaj si že razstavljala? Samostojno sem razstavljala na Zbi-Ijah, v (kavarni) Nebotičnik, Vili A galeriji, biotehniški fakulteti, DNK-ju.namladinski iniciativi D.P.N.T.I. (skladišče Toko), Studio V&L itd. Fotografije Mojce Maselj so zgodbe, ki ne potrebujejo pojasni!. Teme obravnava s svojevrstno ironijo, ki noče postati popularna. Ne pre-ži za velikimi dogodki, temveč za naključnimi pripetljaji in stiki med ljudmi, saj gre pravzaprav za pasivne fotografije, ki zajemajo svet takšen, kakršen je, oziroma je tak-šen, kakršen se kaže skozi Mojčine oči. Pri teh fotografijah gre torej za realnost, vendar tisto vsakdanjo. Pravzaprav so posamezne fotografije delno tuđi reakcija na pompozno in prenasičeno fotografijo - so dokument potrošništva, žrtev katerega je postal človek. Vendar avtorica sveta ne želi spreminjati, temveč ga kot senzibilna posameznica samo komentira na svoj lasten način. Za vsc, ki ste zamudili svojevrsten šov - ponovitev razstave sledi 15. aprila 2005 v Klubu Gogal v Trzinu. Katarina Rus MKCD akumulator VABI Dr. Dušan Rutar »TI-t A.) IN n-LKKTUALNE SAMOOBRAMBE« Vsak leden! Sun Scream VABLJHNI NA KONCERT 09. 04. 2005 Corkscrew VABI Jl-NI NA KONCERT 15. 04. 2005 ob 20.00 Rolanje po Domžalah in okolici ROLAN.IE JE POSVEĆENO PRAZNOVAN.IU 80-LETNICE RAZGLASITVE TRGA DOM ŽALE VABUINI. DA SI- NAM PRIDRUŽI U: V ŠI'OR!NO-/ABAVN[;M VEČERU 22. 04. 2005 OB 18.00 S Š lARl'OM I'RHD MKCD AKUMULATOR Tematski večer (12 TEMATSKI Gl.ASBliNI Vi;ČER 07. 05. 2005 OB 20.00 Fotografska razsrava 13.05. 2005 OB 20.00 Živim v Domžalah FOTOGRAFSKE DELAVN1CE IN RAZSTAVA DELAVNICE IN RAZSTAVA SO NAMENJL'NE PRAZNOVNJU OB 80-LETN1CI RAZGLASITVE I'RGA DOMŽALE Od 16. 05. do 29. 05. v MKCD akumulator Velikonočno sejmarjenje v Brezi Kar dve soboti, 19. in 26. marca 2005, je bilo v Trgovskem centru Breza v Domžalah pestro. Z veseljem smo se odzvali povabilu, da tuđi mi, mladi kreativci, zapolnimo sobotna dopoldneva / likovnimi in glasbcnimi delav-nicami. Otročičkc smo animirali s .slikanjem, pobarvankami, pravljičnim kotičkom, vse mimoidoce zabavali z akumulatorsko energijo in predstavili svoja lastna dela. Od/iv na našo stojnico je bil pozitiven, zato smo veseli in ponosni, da nas ljudje spoznavajo in sprejemajo takšne, kakršni smo. Akumulator Studentski klub Domžale in Kamnik: Prav vsak se (z)najde notri Ko smo sestavljali program za april, kaj vse se bo dogajalo v Studentskih klubih Domžale in Kamnik, kar nisem mogla verje-ti, kako domiselni so naši člani. Kakšne vse projekte so pripravili za sicer muhasti mesec april, pa naj bo vreme sončno ali deževno. Projekti, ki vas čakajo v nasled-njih 30-ih dneh so adrenalinski, kulturni, pesniški, »šoferski«, tekmovalni in še marsikaj. In kot piše v naslovu, se lahko prav vsak (z)najde na kakšnem projektu. Pa si kar poglejmo, kakšne bodo za-menjave za snežne radosti, saj je sneg že kar krepko pobralo... Potoplsno predavanje Petra se je s prijatelj ico podala na nenavadno avanturo - z avtom čez Saharo. Če vas zanima, kako sta avanturo izpeljali in se ob tem še zabavali, pridite na potopisno predavanje, ki bo v četrtek, 28. aprila, ob 20h v prostorih ŠKD. Sicer pa, ste tuđi vi kje potovali in imate fot-ke ter zgodbe, za katere mislite, da bodo zanimale domžalsko mladino? Pišite na info(a)studentski-klub.com in že v mesecu maju nam lahko za-upate popotniške dogodivščine! Kegljanje tako in drugače Se še spomnite, ko smo pisali o projektu s fluorescentnimi lučmi, okroglimi kroglami, modernimi če-veljčki, super koktejlu, aperitivčku in podobno? Seveda! Tuđi tokrat se borno šli Cosmic bowling in to 15. aprila od 22. ure dalje v Klubu 300. Cene je taka kot prejšnjič 3000 za člane in 50% več za nečlane. Ker pa vemo, da vas je še vedno veliko, ki bi se rajši udeležili čisto navadnega kegljanja smo v tem mesecu v Študentskem klubu Domžale pripravili tuđi to! Za le 800 SIT se podiranja z nekoliko manjšo kroglo kot pri bovvlingu lahko udeležite 22. aprila, ko se borno zabavali na keg-Ijišču pri Repovžu. Dvakrat dirkanje z mini »vozili« Ker so se v ŠKK in ŠKD odločili, da adrenalinskega dirkanja z gokar-di, lahko rečemo tuđi kartinga, ni nikoli dovolj, borno to v aprilu počeli kar dvakrat! Najprej smo že 7. aprila, drugič pa se borno v BTC odpravili na karting 23. aprila ob 9.30 uri, ko boste za 3.600 SIT po-leg 20 minut vožnje dobili še pico in pijaco v Kratochvvillu. Se splača? Vsekakor. Pa še to: drugi in predzadnji dobita presenečenje! Informacije pa v ŠKD in ŠKK. Tekmovanja tako In drugače Nemalo tekmovanj pripravljamo za vas v četrtem mesecu letošnjega leta. Pa pojdimo lepo po vrsti, tako Studentski klub Domžale objavlja Razpis za javno objavo del s področja poezije Dela bodo objavljena v Mesečniku - mesečnem glasilu Študentskega kluba Domžale, ki ga vsi člani kluba po pošti dobiva jo na dom. Vsak mesec borno objavili nekaj pesmi. Po zadostnem številu del in avtorjev borno pesmi izdali kot pesniško zbirko. Občasno borno organizirali literarne večere, na katerih bodo objavljene pesmi in avtorji predstavljeni. Izbrani ustvarjalci so se dolžni udeležiti literarnega večera, kjer bodo objavljena njihova dela, ražen v primeru, da se dogovorimo drugače. Besedila je potrebno poslati na disketi oz. zgoščenki ter v tipkanem izvodu. Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del. Za izbor, objavo, razstavo ipd. ne plačujemo honorarja. Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lastni presoji in izločimo oz. ne povabimo k sodelova-nju tistih kandidatov, katerih prispevek ni zadovoljiv. Zavezujemo se, da homo z izdelki ravnali skrbno in pažljivo. Podatkov avtorjev ne borno posredovali tret-jim osebam in (ih borno uporabljali samo v namene, ki so opisani v tem razpisu. Prispevke pošijite na naslov: Studentski klub Domžale, Ljubljanska 70, PP. 102, 1230 Domžale, s pri-pisom »za razpis za poezijo« ali prinesite osebno na isti naslov. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefon, letnico rojstva in elektronski naslov. kot se bodo projekti odvijali. 14. 4. ob 19. uri borno začeli s hudo res-nim taktiziranjem s kartami. Že 6. se homo šli turnir v igranju taroka. Prijavite se lahko do 13. 4., prijav-nina za člane znaša le 800 SIT. tuđi tokrat vas čakajo prijetne nagrade. Dva dni kasneje se borno spopadali v streljanju. Paintball na Kraljevem hribu je ena bolj priljubljenih oblik rekreacije. Mi se borno tam zabavali 16. aprila od 10. ure dalje. Dobimo se pri gondoli Velike planine, pred tem plačamo 3000 SIT (člani) ali 5000 SIT (nečlani), kar pomeni, da nam bodo posodili: zaščitno opremo, puškomitraljez/AK4/tommy-gun/snajper, 100 dumdum kroglic, bitko in vojno, 2 uri bolečine in zanosa, v trajno last pa borno dobili golaž in pijaco ter debatni material za naslednji mesec. Informacije na ŠKK, gsm: 041/753-572. Kdor ne bo utegnil priti na paintball ali pa mu bo ostalo toliko kondicije, da se poizkusi še v badmintonu, pa je že naslednji dan (17. 4.) od 16. ure dalje vabljen na turnir v badmintonu. Že v marcu smo merili moči z loparji pod žarometi. Zaradi velikega odziva turnir prirejamo še enkrat, da vidimo, kdo bo prvi letošnji pomladanski zmagovalec. Udeležbo nam lahko potrdite do (najkasneje) torka, 12. aprila. Cena, ki znaša 1.900 SIT, velja za člane, nečlani plačajo 2.700 SIT. Seveda pa bo ŠKD poskrbel za hrano in pijaco za vse udeležence, zmagovalci pa dobijo še bogate nagrade! Za vse informacije smo ti na voljo na telefonski številki 041/757-727. Spomladanska vandranja V Študentskem klubu Domžale imamo vsako leto na svojem spore-du nemalo vandranj. Prvo letošnje vandranje je sicer že za nami, a ker je pomlad komaj pokukala v naše kraje, lahko rečemo, da je to prvo pravo spomladansko vandranje. In lepote katere dežele borno odkrivali tokrat? Odpravili se borno v sosed-njo državo, kjer se nahajajo čudovita Plitvička jezera. Znameniti naravni park naše ljube južne sosede. ki je uvrščen tuđi na Unescov sez-nam Svetovne naravne dediščine, si lahko ogledate za samo 2.000 SIT (nečlani 5.500 SIT), pri čemer je v ceno vključen prevoz in vstopnina. In kaj nas caka? 16 med seboj povezanih jezer s številnimi slapovi, ki jih obdajajo obsežni gozdovi, dehteči zrak, mir in spokojnost ter neverjetna flora in favna, ki nam bodo pregnali spomladansko utru-jenost in nas napojili s prepotrebno energijo za prihajajoče majske (ob) studijske napore. In da ne pozabi-mo: datum odhoda je v soboto, 16. aprila 2005! Drugo vandranje, ki se ga lahko udeležite, pa je obisk T'rente. Klasično vandranje z ogledom kulturnih in naravnih znamenitosti, testiranjem domače kapljice in hrane ter spoznavanjem lepot slovenskoga podeželja. Trenta, Soča, 1. svetovna vojna, Kugy, hribi... Je sploh še kaj potrebno reci? Odhod je v soboto, 22. aprila ob 7. uri iz Kamnika, pov-ratek pa pozno zvečer. Za 3.500 SIT so v ceno vštete plaćane vstopnine, malice, pijaca in kosilo. Več infor-macij, tako kot vedno, na spletni strani: www.studentski-klub.com! Filmski maraton + filmski večeri Filmski maraton, ki se bo tuđi tokrat odvijal v prostorih ŠKD-ja prinaša naslednje filme: Vse o moji materi (komedija-drama). Govori z njo (drama) in Slabo vzgojo (drama-tri-ler). Dogajalo se bo 9. aprila od 17. ure dalje. filmski večeri, ki so vsak petek in ponedoljek (prav tako v prostorih SKD) ob 20. uri, se bodo tokrat začeli v petek, I. aprila (to ni šala!), s filmom Termina, nadaljevali pa v naslednjem zaporedju: Kralj Arthur, Heroj, Brata, Tema, Garfield, Bitka s časom, Stranski ličinki, Zbiralec življenj. In kaj bo gledal kamniški podmla-dek? 7. 4. so si ogledali Charlijeve angelčke, 14. 4. prihaja Cukrček, 21. 4. bodo tuđi tam vrteli Kralja Arthurja in 28. 4. Terminal. Mateja Kegel SLAMNIK • april 2OO9 Jrtran 11 Mamici moji vžejah »Ljubczen, ki vefno je, nas ne-nehno ogovarja. Materina Ijubc-zen. Pomaga nam zrasti, odrasti, spoznati se, ozavestiti se, začutiti s* kot del celote; vesolja, narave, cloveštva... Radi govorimo o tem, da nam v živ-Ijenju najbolj zvesto stojijo ob štrajk in nam pomagajo pravi prijatc-'ij,/ivljenjski sopotniki, tišti, ki naj "' jim zaupali in ki zaupajo nam. K.aJ pa, čc imamo obiutek, da jih nismo našli, jih nimamo ali pa so 'akrat, ko jih potrebujemo, nedo-segljivi? Mama je vedno z nami, *er je spravljena v našem srcu, vedno in povsod je z nami, ko jo Potrebujemo. Ve, kdaj smo jo v Mislih prijazno nagovorili, jo pro-S|li, naj nam stoji ob strani in po- maga. Hkrati pa ve, da se večkrat spomnimo nanjo tuđi, ko ne potrebujemo njene pomoči. Skozi vse življenje nas spremlja ta božanski občutek, da imamo nekoga, ki nam nesebično želi dobro.« Še vrsto drugih prelepih besed in stavkov smo lahko sliSali v programu prireditve ob materinskem dne-vu »MAMICI MOJI«, ki jo je ŠRD Konfin - Sv. Trojica priredilo 20. marca v žejskem gasilskem domu. Nedeljsko popoldne so vsem obisko-valcem popestrili nastopajoči z dobro uro dolgim kulturno-zabavnim programom, ki so ga v največji meri pripravili domači izvajalci. Nastopi-la je še Pevska skupina Sv. Trojica, deklamatorji, recitatorji, pevci. Uživali smo ob gledanju lutkovne igrice Žabec in njegovo srce, nekaj poseb-nega in paša za oči pa je bil tuđi ples dveh trebušnih plesalk. Marija Ravnlkar Novi voditelji skupin starih ljudi za samopomoč V Se eno izobraževanje Končiilo se je Se eno izobraževanje mJ ljubljanska 104 • Dostizale ■ 017241$ 00 potruditi, saj to delo zahteva veliko ročne spretnosti in potrpežljivosti. Osnova so štiri leskove palice, ki se prevežejo, na vrh pa se vstavi šopek zelenja. Ves čas smo morali biti pozorni, da smo lahko držali butarico v eni roki. na hrbtišću dlani upogibali pentlje iz barvastih oblancev, z drugo roko pa smo polagali pentlje na butarico in jih zategovali z močnim sukancem. Nič kaj pripravno za prvi spopad s tako zahtevnim delom, am-pak vztrajnost se obrestuje, saj vaja dela mojstra in tuđi nam je šio vedno bolje, tako da so butarice počasi dobivale svojo obliko. Barve oblancev so pretežno: modra, bela, rdeča, pa tuđi rumena, roza in vijolična, vmes se lahko vslavlja tuđi zelenje. Butare so predstavljale tuđi statusni simbol. Tišti, ki je imel največjo, najlepšo in bogato okrašeno, je veljal več kot drugi in ponekod se je to razvilo v pravo tekmovanje. Nekaj posebnega med butaricami so tište, ki jih izdelamo samo iz zelenja, za kar potrebujemo: leskove in vrbove palice, bršljan, cipreso, pušpan, resje in brinje in zaključimo s privezom po-maranče. Cvetna nedelja je del velikonočnega ciklusa, ki je naj bolj povezan z davno pogansko preteklostjo; z blagoslovom oljčnih vejic, butaric in Šopkov, ki se v raznih delih Slovenije imenjujejo raz-lično (v Prekmurju presmec, na Blo-kah žegenj itd.), se kristjani sporninja-jo Kristusovega prihoda v Jeruzalem. Zelenje iz cvetnega šopka je imelo po-seben pomen in nalogo: v Prekmurju so s pesmecem najprej obhodili hišo, potem pa del zelenja odložili na njivo, v čebelnjak, hlev, k bolniku, ostalo pa zataknili za slamnato streho. Ponekod blagoslovljeno butarico razdrejo in žegnani les zataknejo na več krajev na kmetiji, da bi jo varovali pred nesrećo, boleznijo in hudo uro. V Suhi krajini pa so vse leto hranili šibe iz butare in ko je grozila nevihta, so s sežiganjem le teh obvarovali pridelek pred ločo. Neverjetno, kako nam čas na tovrstnih druženjih prehitro mine. Vsi smo bili enotnega mnenja, da cena butaric ni previsoka, ko spoznaš, koliko truda in spretnosti je vloženega vanjo. Zahvala našima mentoricama, ki sta nam omo-gočili, da smo se seznanili s tehniko izdelave velikonočnih okraskov in butaric ter odnesli mnogo znanja in idej, ki jih borno s pridom uporabljali tuđi v bodoče. Z obujanjem velikonočnih obićajev želimo prispevati k ohranjanju ljud-skega izročila, saj tako ohranjamo znaćilnosti in posebnosti našega slo-venskega naroda. Nevenka Narobe Občni zbor Društva Sožitje Mengeš Mogoče boste pri nas našli, kar iščete •"•nec marca so se v prostorih Varstvcnega dclovne-R* centra INC'E v Mcngsu na občnem zboru zbrali c«ni in članice Društva SOŽITJE McngeS, društva /a I10."10* osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki ^svojitni dejavnostmi pokriva občine Domžale, Ko-mcnda, Lukovica, Mengeš, Moravčc in Trzin. Prazničnem začetku so predstavili, kaj vse znajo in j^orejo njihovi otroci. Tako smo prisluhnili taborni- (>m vandrovčkom, ki jih vodi Janka .lerman, tokrat Pd so °b sprcmljavi Silve Kosec /apeli o mamici, ki je p'*or.zarJllw««w» Stmmlm rMr.Tnna AMmtimlm NTS OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni ćas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. SLAMNIK-april 20OS IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRAN stran 12 Svetniška skupina LDS je podprla proračun 2005 Kot smo ie pisali v prejšnjih šte-vilkah našega časopisa, se LDS Domžale zavzema za proračun, ki bo upošteval vse razvojne mož-nosti v občini, hkrati pa zagotovil izvrsevanje in finančno zagotav-Ijanje vseh postavk, ki omogoča-jo določene komunalne, socialne, kulturne, sportne, vzgojno-izob-raževalne in druge standarde, ki smo jih v Domžalah že dosegli. Proračun brez dodatnih zadolže-vanj pa je tako ali tako bila naša zahteva že v prvom branju. LDS KALIMA DEMOKRACIJA SU)VtNt|f Še posebej smo poudarili potrebo po realizaciji načrtovanih investicij, kot so: pločnik Tosama Vir - Dob, nadaljevanje pločnika Podrečje -Šumberk z gradnjo mostu, ureditev prometa na severu občine z uredit-vijo krožišča v Radomljah in ob-voznice Vir (tako imenovani jeziček Tosama). Podprli smo odpravljanje prometnih zagat pri osnovnih šo-lah (letos sta na vrsti Dob in I han), nadaljevanje gradenj kanalizacij v Dragomlju, lhanu in na Vaški poti, še posebno pozornost pa želimo nameniti ureditvi stanja na naših domžalskih pokopališčih (stopni-ce pri vezici v Domžalah, ureditev pokopališč v Šentpavlu, na Homcu in v Krtini). Seveda pa je potrebno zagotoviti denar tuđi za pričete investicije - šola Dragomelj, Knjižnica Domžale, vrtec Bistra, ... Še posebej pozdravljamo predlog uprave, ki želi z majhnimi koraki iz-boljšati možnosti za prijetno bivanje v Domžalah, npr. urediti vse obstoječe parke in zgraditi tuđi novega v blizini stanovanjskih sosesk, pripraviti vse, da bi v naslednji zimi tuđi v Domžalah imeli drsališče, polepšati in dograditi športni park, predvsem bazenski del, z novimi igrišČi za odbojko na mivki, očistiti in polepšati Domžale,... Predvsem pa bi radi poudarili, da je na naš predlog in sicer s prvopodpisa-nima svetnikoma Pavletom Cerarjem in Tonetom Glavačem občinski svet izglasoval amandma LDS-a, da se za nujno potrebno gradnjo prizidka k Osnovni soli Dob dodatno zagotovi 30 (trideset) milijonov tolarjev, v skladu z investicijskim programom ter na predlog svetnika Toneta Glavača amandma, da se športnim parkom iz-ven Domžal (Vir, Ihan, Dob) zagotovi dodatnih 500.000 tolarjev proračun-skega denarja. Prepričani smo, daje proračun dober in v skladu z finančnimi možnostmi tuđi ustrezno porazporejen po ćeli občini in v skladu z večinskimi interesi občanov naše občine. Posebno pa je potrebno pohvaliti Županjo in upravo za pripravo vseh gradiv, saj so poleg svetnikov LDS-a praktično vsi svetniki pohvalili iz-jemno kvalitetno in obsežno pripravljeno gradivo, ki omogoča korektno odločanje o proračunu v celoti. Zato še enkrat pohvale Županji, podžupanom in občinski upravi za odlično pripravljeno gradivo za spre-jem proračuna. Morda pa ni odveč tuđi informacija za bralce, da so večina pohvaljenih člani Liberalne demokracije Slovenije. Proračun je sprejet - sedaj pa upravo in Županjo caka realizacija in izvedba Ie tega. LDS Domžale Ob svetovnem dnevu boja proti rasizmu Danes jaz, jutri tLAsegremo slepe misi? Ob 21. marcu, svetovnem dnevu boja proti rasizmu, so mladi liberalni demokrati sprejeli posebno izjavo, v kateri so poudarili, daje ogledalo duše in srca vsake družbe predvsem njen odnos do šibkejših skupin prebivalstva. Pri tem misli-jo na šibkost, ki ne izhaja iz fizične inferiornosti. Lahko gre za šibkost v smislu manjšega števila pripad-nikov določene skupine, šibkost, ki izhaja iz sprejemanja drugačnih nazorov, kot so tišti, ki so v neki družbi najbolj razširjeni itd. V izjavi so glede na dogajanja v Sloveniji v zadnjih letih ugotovili, daje nestr-pnost v naši družbi zelo prisotna. Nestrpnost izvajajo nekateri poli-tiki, določene skupine in tuđi posa-mezniki. Priče smo nestrpnosti in ksenofobiji v odnosu nekaterih dru-žbenopolitičnih krogov do izgradnje džamije v Sloveniji, ki pri tem očitno pozablja na to, da govorimo o državljanih Slovenije, ki so pač tište veroizpovedi, ki v Sloveniji ni većinska, a zaradi tega nimajo prav nič manjših pravic kot ostali. Nestrpnosti in sovraštvu smo bili priče, ko se je govorilo o ilegalnih emigrantih, ki so jih nekateri označevali kot veliko nevarnost za vsako lokalno okolje, v katerem bi postavili dom za azilante. Na po-doben odziv lokalnih skupnosti na-letijo tuđi poskusi za ustanavljanje komun za zdravljenje odvisnikov od drog. Žalostno je dejstvo, da so se s takšnim problemom soočile tuđi nekatere ustanove, ki skrbijo za prizadete otroke in ćelo materinski dom. Nestrpnost se kaže v homofobiji, prisotna je v razpra-vah o položaju Romske skupnosti v Sloveniji, jasno vidna je bila ob debatah o izbrisanih itd. Prepričani smo, da je pomembna naloga vseh politikov, da se za-vedajo tega, da se s širjenjem nestrpnosti in kratenjem člo-vekovih pravic ne srne nabirati političnih točk. Če dvomimo v resničnost te trditve, smo pozabili na zgodovino preteklega stoletja, v kateri lahko zelo dobro vidimo, kam so določeni politični dema-gogi in populisti pripeljali posa-mezne družbe in nenazadnje cei svet. Spomnimo se samo 2. sve-tovne vojne - spomnimo se fašizma in nacizma, ki sta temeljila na zavajanju in hujskanju ljudi proti vsem posameznikom ali skupi-nam, ki so odstopali od umetne-ga družbenega kalupa, ki sta ga ustvarili ti ideologiji. Obračunavalo se je s pripadniki drugih na-cij, religij, drugače spolno usmer-jenimi itd. Slovenci smo lahko v obdobju med obema vojnama in med drugo svetovno vojno na lastni koži občutili, doživeli in vi- . LĐ MLAD* LIBERALNA DEMOKRACIJA deli, kam vodi politika nestrpnosti in sovraštva. Sami smo bili v po-drejenem položaju, ko so nam bile grobo kratene vse človekove pravice. Tuđi vojne na ozemlju naše nekdanje domovine Jugoslavije v 90-ih letih prejšnjega stoletja, so bile vojne, ki jih je zakuhala politika sovraštva in nestrpnosti. Vojna za samostojnost Slovenije, vojna in genocid na Hrvaškem in v BiH ter na Kosovu bi nam morale vsem biti v svarilo. A vendar lahko ugotovimo, da določeni politiki, kljub vsem tem primerom iz bolj oddaljene in tuđi bližnje preteklosti, nabirajo politične točke prav s politiko nestrpnosti in sovraštva. Ali smo res tako pozabljivi? Ali si zatiskamo oči in ne vidimo ali nočemo videti, kam nas to lahko pripelje? Ali cilj res-nično upravičuje vsa sredstva? Le vsi skupaj - politiki, mediji, izobraževalni sistem ... lahko z osveščanjem, izobraževanjem in zavedanjem o posledicah naših de-janj, naredimo družbo strpnejšo in tako prijetnejšo za življenje. Vedeti moramo, da vse slabo, kar hoćemo storiti nekomu drugemu danes mi, lahko nekdo drug jutri stori nam. Ne igrajmo se slepih misi. Spoštuj-mo in sprejemajmo drugačnost. Vsi drugačni, vsi enakopravni! Mladi liberalni demokrati Proračun Občine Domžale za leto 2005 Svetniška skupina SDS Domžale je vložila amandmaje Svetniki SDS se zavedamo, da stranke, ki trenutno vladajo v občini Domžale, proračunsko pogačo delijo po samo njim znanih kriterijih in da ne želijo upoštevati dobronamer-nih predlogov opozicije. Ne borno se spušČali v to, ali in na kakšen način so s takšnimi poteza mi navdušeni davkoplačevalci ter proračunski po-rabniki, pač pa javnost samo sczna-njamo z vsebino oz. predlogi naših proračunskih amandmajev. Z njimi smo želeli opozoriti na problcmatiko, ki jo je Županja in vladajoča koalicija (namerno ali nenamerno) i/pustila. Tako smo vložili amandma za rekonstrukcijo Kovaške ceste v Hudem, kjer je zaradi zastarelosti projektne dokumentacije potrebno narediti novo. Rekonstrukcija ceste je nujno potrebna, ob tem pa hkrati tuđi urediti vodovodno napeljavo, SDS razsvetljavo in plinifikacijo. Amandma s strani Županje ni bil sprejet. Naš naslednji amandma oz. predlog je bil, da bi iz proračuna Občine Domžale (podobno, kot imajo to v proračunih ure-jene že nekatere druge občine) staršem namenili finančni prispevek ob rojstvu otroka. Zavedamo se, da se mladi tuđi zaradi težav s finančnim stanjem ne od-ločajo za rojstvo otrok in menimo, da bi morala naša občina narediti korak naprej ter ob tem finančno pomagati (kot npr. občini Lukovica in Trzin, ki iz proračuna prispevata 50.000 SIT za vsakega roje-nega otroka). Tuđi ta amandma Županji in trenutno vladajoči občinski garnituri ni bil po volji inje bil zavrnjen. Predlagali smo tuđi, da bi se uredil pri-zidek k domžalskemu Domu upokojen-cev, saj smo seznanjeni z vse večjimi potrebami občanov po tovrstnih objektih oz. kapacitetah v naši občini. Že leta 1998 so se začcle aktivnosti na tem projektu (projektna dokumentacija), vendar je bila zadeva ustavljena zaradi izgradnje doma ostarelih na Viru, ki pa je, kot je znano, zaradi neprimemih osebnih in političnih igric predstavnikov sedanje občinske vladajoče politične garniture, propadel, zato je nujnost izgradnje dodatnih tovrstnih kapacitet vsekakor upra-vičena. Vendar tuđi ta predlog ni prejel zadostne podpore s strani Županje in vladajoče večine v občinskem svetu. Ker smo lani postali člani Evropske unije in ker je 9. maj 1950 dan, ki ga praz-nujejo članice EU kot Dan Evrope, smo predlagali, da se ta praznik uvrsti tuđi kot sestavni del praznikov, ki so opredeljeni kot prazniki občinskega pomena. 9. maja 1950 so bili namreč postavljeni temelji današnje EU, katere Članica je tuđi Republika Slovenija. V državah, Članicah EU, se na ta dan izvedejo številne proslave na državnih ter lokalnih ravneh, izvede se himna EU (Oda radosti, zadnji stavek Beethovnove 9. simfonije). Županja pa je ob tem našem predlogu potegnila pov-sem nesprejemljivo in neetično politično potezo, saj je sicer sprejela ta predlog, vendar ga je »dopolnila« z dodatkom, da bi se hkrati na isti proslavi proslavila tuđi obletnica kapitulacije Nemčije, ki je bila 9. maja 1945. Teh dveh praznikov nikakor ne moremo enačiti, še posebej ne na skupni proslavi. Seveda je Županja izkoristila politično moč in njeno trenutno večino v občinskem svetu ter se na ta način »politično maščevala« za dogajanja v Državnem zboru, kjer je ona sedaj v opoziciji. Svetniška skupina SDS Domžale ob tem poziva Županjo ter vla-dajočo večino v Domžalah, naj ne delajo in vnašajo dodatnega umetnega razdora med ljudi s tovrstnimi neprimernimi političnimi odločitvami. Ob tem tuđi opozarjamo na neprimernost enotne proslave ter pozivamo na strpnost ter politično modrost, če še obstaja v vladajoči občinski većini. 9. maj 1950 je namreč s Schumanovo deklaracijo, ki se šteje za rojstvo današnje Evropske unije, praznik, ki ljudi zbližuje, ki je zbližal Evropo, medtem koje bil 9. maj 1945 dan, ko je kapitulirala Nemčija, vendar pa je to ta-krat pomenilo tuđi razdelitev Evrope na demokratične in komunistične države in tuđi mi smo bili takrat porinjeni v komu-nistični politični režim, iz katerega smo se izvlekli sele leta 1990. Kot smo lahko slišali na sami seji, ko seje sprejemal občinski proračun, je Županja dejala, da so naši predlogi dobri in vsekakor na mestu, vendar pa jih kljub temu vladajoči večini v občinskem svetu ni predlagala v spre-jem. Svetniška skupina SDS tuđi ugo-tavlja, da proračun ni uravnotežen med potrebami in možnostmi, predvsem se to kaže na obrobnih delih meje naše občine. Ob tem seje ponovno pokazalo, da sedanje politično vodstvo Občine Domžale ne sledi potrebam lokalne skupnosti, da nima neke vizije za prihodnost, da stopica na mestu in na ta način Občina Domžale vedno bolj nazaduje. Svetniška skupina SDS Domžale SDS se pripravlja na redni kongres Slovenska demokratska stranka bo imela 14. maja v Portorožu svoj redni kongres. I/teka se mandat dosezanjem u vodstvu, zato bodo na tem kongresu delegati med drugim volili tuđi predsednika SDS ter ostale čla-ne organov Slovenske demokratske stranke. Kongresa se bodo udeležili tuđi delegati iz SDS Domžale. Vodstvo SDS Domžale bo na eni od prihodnjih sej obravnavalo kongresna gradiva (spremembe oz. dopolnitve programa in statuta) ter podalo predlog za delegate SDS Domžale na kongresu. Na konferenci članov SDS Domžale se bodo tuđi ćlani opredelili do predlaganih sprememb in dopolnitev ter predlagali kandidate za vodstvene funkcije SDS. SDS je v preteklem mandatnem obdobju naredila velik korak naprej. Na zadnjih volitvah v Državni zbor RS je SDS postala politična stranka ki ji Ijudje najbolj zaupajo. Predsednik SDS g. Janez Janša je postal predsednik Vlade RS in tako vlada kot tuđi stranka v javnosti Aleksander Kabaj, predsednik SDS Domžale, se bo skupaj s še dvema delegatoma Iz SDS Domžale udeležll rednoga Kongresa SDS. uživa izredno veliko javnomnenjsko podporo. Zato je povsem realno in upra-vičeno pričakovati trend tovrstnih političnih sprememb tuđi na lokalnih ravneh že na naslednjih lokalnih volitvah, ki bodo leta 2006. ludi o tem, kako torej uspeh stranke na državnem področju preslikati na uspeh stranke v lokalnem okolju, bo tekla beseda na bližajočcm se rednem kongresu SDS. O delu stranke ter ostalih aktivnostih pa lahko zveste kaj več na spletni strani SDS Domžale. Janez Stlbrlč Oblikovanje pokraj in mora pomeniti učinkovitejšo javno upravo Državni sekretar, Franci Rokavec gost na občnem zboru SLS Domžale Na prvi pomladni dan smo se na rednem občnem zboru zbrali člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke iz občine Domžale. Tokrat so nas gostili na Kmeč-kem turizmu Pr' Soud v Zagorici pri Rovah. Predsednik Jakob Smolnikar je predstavil delo SLS Domžale v mi-nulem letu, ki so ga najbolj zazna-movalc kar dvojne volitve, za SLS pa je bilo šc posebej razburljivo prav zaradi spomladanskega izgona iz vladne koalicije z LDS in oblikovanja desnosredinske koalicije po jesenskih volitvah. OO SLS Domžale je v letu 2004 organiziral dve odmevni okrogli mizi in sicer na temo prihodnosti domžal-ske tržnice ter o obdavčitvi kmetij-skih gospodarstev. Jakob Smolnikar je kot edini svetnik SLS v občinskem svetu sicer bolj osamljen, vendar je redno opozarjal na problematiko kmetijstva in podežclskcga dela naše občine, varstva okol ja, vodooskrbe in potrebe po izgradnji nujno potrebne infrastrukture. Poročila so podali tuđi predsednik Upokojenske zveze Edo Rems, predsednica Ženske zveze Marija Kavka, Ciril Smrkolj v imenu Kmečke zveze, Rok Ravnikar je predstavil delovanje podmladka - Nove generacije SLS, Karl lljaž pa je poročal o oživitvi Kluba pod-jetnikov. Gost občnega zbora je bil državni sekretar z Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalne politike Franci Rokavec, ki je tuđi član Iz-vršilnega odbora Slovenske ljudske stranke. V svojem nagovoru je naj-prej izpostavil spodbuden rezultat in presenetljivo zmago kandidatke SLS za Županjo Slovenske Bistrice. »SLS še združuje ljudi, ki vlečejo. Če bodo občinski odbori dobro de- Zeleno mnenje o Poslovni coni Zelodnik Cona Zelodnik je bila v prostorski oziroma nekdanji urbanistički nacrt občine Domžale v risana pred mnogo leti, približno 25, ko se še nismo zavedaii pomembnosti varstva okolja in negativnih vplivov, ki jih ima tak poseg v naravo. Zeleni vseskozi opozarjamo občinsko upravo na potrebo po izločitvi te cone i/, prostorskih dokumentov, predvsem zato, ker bo razvrednotila enega naj-lepših še v naravi ohranjenih predelov v domžalski občini, za katerega so tuđi strokovne službe Zavoda za varstvo naravc in Zavoda za go/dove ugoto-vile, da so pomembni za ohranitev in celovitost naravnega zaščitenega ob-močja. Biologi Prirodoslovnega muzeja in gozdarji so v strokovnih študi-jah ugotovili, da je območje potrebno zaščititi kot naravno vrednoto, v kateri se nahaja ćela vrsta redkih in zaščite-nih živalskih in rastlinskih vrst, ki so prisotne samo v tem delu Slovenije. Ta del občine meji tuđi na področje, ki je vključcno v evropski okoljevar-stveni program Natura 2000. Poslovna cona Zelodnik bo po predvidevanjih zajemala različne dejavnosti, od kate-rih večina še ni poznanih in za katere danes še ne vemo, kakšni bodo vplivi na ožje in širše okolje. Fiden znanih investitorjev je Merca-tor s svojim logističnim centrom, ki bo od skupno 64 ha zemljišč za svoja Glavna tajnica NS i v Mengšu Priprave na lokalne volitve so se že začele Glavna tajnica, Maruša Novak se je 21.3. 2005 udeležila seje regijskega odbora Nove Slovenije Ljubljana vzhod, kamor sodi tuđi OO NSi Domžale M.SI Mom Slovenija Na regijskem odboru je predstavila reorganizacijo tajništva Nove Slovenije in način sodelovanja centrale z občinskimi in regijskimi odbori preko regijskih koordinatorjev. Poudarila je, da bo v tem letu delovanje znotraj stranke potekalo na več področjih. Potekale bodo priprave na kongres stranke v novembru, okrepljeno bo delovanje strokovnih odborov, ki bodo sedaj, koje stranka v vladi morali dobiti drugaćno vlogo, intenzivno se pri-pravljajo izobraževanja znotraj stranke, seveda pa potekajo tuđi priprave na lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Predsedniki in podpredsedniki občinskih odborov ter člani regijskega odbora so Maruši Novak, glavni tajnici Nove Slovenije, zastavili številna pereca vprašanja, zanjo in za vodstvo stranke pa so imeli veliko predlogov /a izboljšanjc komuniciranja z občinskimi odbori. Bogdan Osolln 00 NSI Domžale skladišča porabil 18 ha sedaj kvalitetnih zemljišč, vemo pa, da taki logistični centri ne zaposlujejo ve-likega števila ljudi, ker so postopki v glavnom avtomatizirani, zato take dejavnosti ne bodo bistveno pripomogle k novim zaposlitvam, kar naj hi bil eden od razlogov za podpiranje takšnih projektov v naši občini. V predhodnih mnenjih Agencije za varstvo naravc so bile podane za-hteve po ohranitvi potoka Rovščice in ribnika, ki pa bo, ob predviđeni graditvi poslovne cone, obkrožen s poslovnimi dejavnostmi, in to z vseh strani in tako obsojen na počasno in zanesljivo odmiranje, predvsem ob predviđeni etapni gradnji. Velik problem bo tuđi s površinskimi vodami iz čest, parkirišč in ostalih površin, ki bodo speljane v naravne vodotoke. Seveda se s tem pojavlja bojazen o onesnaženosti in ustrezni urejenosti površin. Bodoča povezovalna cesta Želodnik-Vodice pa bo povzročala tuđi to, da bo občina Lukovica na drugi strani začela graditi še eno, »svojo« poslovno cono, kar bo povzročilo še večji pritisk na naravo, ki je v tem delu Še kako ran-Ijiva, negativni vpliv take cone pa se zajeda globoko v sosednje zelene površine Pri tem se ZELENI sprašuje-mo, kako da država popušča vsaki taki občini graditi svojo poslovno cono. Menimo, da država nima primerno naravnane razvojne strategije, ki bi tovrstne posege, ki so praviloma v na-ravnem okolju, omejila na samo nekaj regijskih območij. Tako pa imajo občine kot so Šenčur, Vodice, Komenda, Trzin, Mengeš in druge izražen pohlep po gradnjah na gozdnih in kmetijskin površinah. S tako prostorsko politiko pa bo država izgubila razvojne možnosti v smeri kvalitetnoga turizma, kl bi temeljil na ohranjeni naravi oziroma pokrajini. Želimo in upamo, da bo ob-Čina ob vseh priznanjih, za ohranjanje narave, ki jih prejema iz Evrope pri-sluhnila tuđi Zelenim Domžal in njihovim pobudam, ki želijo dobro tuđi naslednjim generacijam. Franc Černagol Predsednik 00 Zeleni Domžal SLAMNIK ■ april 2005 »tran 13 jali, bo tuđi rezultat stranke dober,« je poudaril Rokavec. Po volitvah je SLS v programsko sorodni koali-clJi, tako obstaja velika možnost za 'Jresničevanje našega programa. Po-drobneje je predstavi! tuđi svoje delo v vlogi državnega sekretarja: lokalna samouprava in regionalna politika je Po Stirih letih zopet v okviru svojega (astnega ministrstva. SLS ima s svo-Jimi 70-imi župani še poseben interes ■n znanje na tem področju. Potrebno |e zagotoviti enakomeren in skladen regionalni razvoj z večjim vplivom občin pri kreiranju regionalnega razvoja in izboljšanje črpanja sredstev iz evropskih skladov. Ne glede na birokracijo, je sistem črpanja evropskih skladov izredno zapleten, nepregleden in neučinkovit sistem, zato je ministrstvo že predlagalo več sprememb v smislu Poenostavljanja postopkov. S spremembo zakonodaje o financiranju občin se načrtuje izboljšanje fi-nančnega položaja občin. V bližji prihodnosti pa bo izredno pomem-ben rezultat pogajanj za sredstva iz strukturnih skladov EU za obdobje 2007 - 2013. Za regionalizacijo Slovenije in oblikovanje pokrajin °° ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravilo vso potrebno zakonodajo za odločanje v Državnem zboru; vsebovala bo prenos pristojnosti, financ in kadrov na pokrajinsko raven. Po mnenju državnega sekretarja uvedba pokrajin ne srne Pomeniti večjih izdatkov za novo administracijo, ampak učinkovitej-^° javno upravo. Sledila je živahna razprava, v ka-teri so prisotni izpostavili še ostale Probleme, s katerimi se srečujejo v Vsakdanjem življenju. V zadnjem 'asu je za kmetijska gospodarstva najbolj problematično prav plačilo nadomestila za uporabo nezazida-n'h stavbnih zemljišč. Občni zbor se je nadaljeval v dru-žabno srečanje, deležni pa smo bili ludi dobrot in gostoljubja kmečke-6a turizma. Rok Ravnlkar DOMZALE *& Poštanska skupina LDS predlaga 5. oktober - dan spomina na vlogo Primorskih Slovencev Poslanci LDS v Državnem zboru smo predložili predlog Zakona o spre-membi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim predlagamo, da se 5. oktober obeleži kot dan spomina na vlogo Primorskih Slovencev med fašističnim nasiljem in na žrtve 1. in II. svetovne vojne na Primorskem. Podoben predlog zakona smo poslanci LDS državnemu zboru predložili že v prejšnjem mandatu, a ga državni zbor ni obravnaval. Brez narodnega ponosa Primorcev, brez trdoživosti njihovega upora zo-per potujčevanje in fašizem, si težko predstavljamo današnje stanje, ko je slovenski narod združen v samostojni slovenski državi. Poslanec in poslanki LDS menimo, da ima priključitev Primorske Sloveniji v takratni Jugoslaviji pred 51 -imi leti tolikšen pomen, da bi ta dogodek iz slovenske zgodovine morali Slovenija in njeni državljani obeležiti na primeren način. 5. oktober je za Slovenijo zelo pomem-ben zgodovinski dogodek in simbolizira dejanski dosežek protifašističnega boja ter stremljenja za enovito nacionalno državo. 5. oktobra je bil sklenjen Londonski memorandum o soglasju med .lugoslavijo in Italijo, s katerim je bila dokončno dorečena ozemeljska razmejiteVi določena s Pariško mirovno pogodbo oz. priključitev Primorske Sloveniji v takratni Jugoslaviji. S tem dnem je Slovenija postala taka, kot je danes, z odprtim doslopom na morje. S priključitvijo obalnega dela Primorske je Slovenija namreč dobila svojo lastno obalo in lastno morje ter tuđi ne-posreden izhod na odprto morje, ki ga ima še danes. Z Londonskim memorandumom so bili sprejeti tuđi sklepi o vsestranskem spoštovanju človekovih pravic in zaščiti obeh manjšin, obso-dbe narodnostne in rasne mržnje, spoštovanje kulturnega razvoja. Sporazum je sklenil najbolj napeto povojno obdobje med dvema državama in postavil temelje za Videmske in Osimske sporazume. Iz tega dogovora izhaja tuđi obveza obeh držav, da olajšata bivanje in sobivanje ob meji, da mejo naredi-ta čim bolj odprto in da poskrbita za manjšini na obeh straneh meje. Vložitev tega predloga zakona ne predstavlja protiuteži prazniku, ki ga 10. februarja praznuje Italija, temveč izhaja iz potreb in razprav, ki že dolgo tečejo o vlogi Primorcev v naši zgodo-vini. Slovenija se s sprejetjem primer-nega obeležja trpljenja Primorcev in stremljenja za združitev z domovino odziva z veliko zamudo. Primorci ta zakon potrebujejo, da se Slovenija vsaj tako oddolži primorskemu življu ter da to obdobje ne bi ostalo zamolčano. Poslanci LDS želimo tuđi poudariti, da bi bilo verjetno najbolje, če bi obeležitev in svoje mesto v preambuli ustave do-bil tuđi boj Primorcev in ostalih Slovencev proti fašizmu in nacizmu, žal pa ta predlog za spremembo ustave v prejšnjem obdobju ni dobil zadostne podpore. Poslanci predlagamo, da bi bil 5. oktober dela prost dan. V zakonodajnem postopku se sicer že nahaja podoben predlog zakona - gre za predlog zakona poslancev SNS, ki predlagajo 15. september kot praznik priključitve Primorske Sloveniji. 15 september je sicer primeren predlog za obeležitev nove-ga praznika, vendar smo 5. oktober izbrali, ker smo iskali datum, ki bo imel na podlagi zgodovinskih resnic, pa tuđi s pogledom na prihodnost, veliko sporočilno vrednost. Sicer pa je strani predlagateljev predloga zakona vsa dobra volja, da se bodi-si njihov predlog vgradi v kak drug zakon ali pa da drugi predlagatelji pristopijo k njihovemu predlogu in ga podprejo. Cvota Zalokar Oražem, postanka v Državnem zboru RS Minilo je leto od vstopa Slovenije vNATO V SDS smo bili veseli, daje Republika Slovenija 29. marta 2004 postala članica zveze NATO. S polnopravnim članstvom v zaveznišrvu je Republika Slovenije pridobila status varnc države z nizko stopnjo poslovnega tveganja, priložnost sodelovanja v znanstvenem, tehnološkem in informacijskom oko-Iju najbolj razvirih držav, ekonomsko sodelovanje z najbolj razvirinii država-mi, tuđi na vojaškem področju. Sodelovanje z zvezo NATO v prvem letu se je izkazalo za več kot upraviče-no, saj je Slovenija znotraj zveze NATO že pridobila svoj ugled. Seveda pa je z vstopom v zvezo NATO Slovenija prevzela tuđi določene obveznosti, ki so opredeljene z Washingtonskim sporazumom. Ta med drugim določa, da bodo članice posamično in kolektivno vzdrževale ter razvijale lastne obrambne sile kot temelje za kolektivno obrambo, članice so dolžne spoštovati skupno sprejeta načela, politiko in postopke za njihovo uresničevanje, med katere sodi spoštovanje načela tniroljubnega reševa-nja morebitnih sosedskih in mednarod-nih sporov v skladu z določili Ustanovne listine Združenih narodov. Slovenska vojska v okviru teh obveznosti tuđi so-deluje s svojimi enotami in posamezniki v operacijah v podporo miru, ki potekajo pod vodstvom Nata, OZN oziroma RIJ. Pomladili dan v Evropi 2005 pomladni dan v Kvropi je projekt, k' že tretje leto zapored poteka v državah, članicah Evropske unije |n pomaga Solam različitih nivo-jev prj vnosu tematik s područja Evropske unije. Uradni datum p°mladnega dne 2005 je bil 17. marec, sicer pa so prireditve po-'ekale več dni v obdobju okoli Prvega pomladnega dne, torej 21. m»rca. Osrednja tema letoSnjih Prireditev je bila Nova Evropska "stava, Sole pa so se povsem pol-Jubno lahko odločale tuđi za dru-8e aktualne tematike, povezane z Evropo oziroma Evropsko unijo. * sodelovanju pri projektu so bili Povabljcni najrazIičncjSi stro-k«vnjaki, Se zlasti pa je izstopalo ZaJiimanje za gostovanja slovenskih poslancev v Evropskein par-lamentu. Tako je dr. Romana Jordan Cizelj v sredo, 23. marca, gostovala na Osnovni soli Šmartno pod Šmarno 8Ol"o, kjer so izrazili željo, da pred- Sern sedmo in osmošolcem, pa tudi nekaterim učiteljem, predstavi ^vropski parlament in njegove na-c'ne delovanja. Dr. Jordan Cizljeva Jp na.iprcj podala kratko zgodovino -Vfopske unije in poudarila izje-^16" pomen povezovanja in zdru- 'evanja interesov, kar dolgoročno Pomeni predvsem pot sodelovanja n Pot miru. Predstavila je glavne '«stitucije Unije, poudarek pa je °veda veljal zlasti Kvropskemu Parlamentu, katerega članica je od lanske izvolitve tudi sama. Opisala je načine delovanja in odloČanja, predstavila parlamentarne odbore in njihovo vlogo, delovanje političnih skupin, vlogo različnih delegacij, pa tudi številne druge manj formalne aktivnosti, največkrat povezane s strokovnim delom posameznih čla-nov. Da bi prisotni dobili čim boljši vpogled, je navedla tudi nekaj naj-važnejših statističnih podatkov in primerjavo z domačim okoljem, predstavila pa je tudi okviren potek svojega delovnega tedna bodisi v [Jruslju, kjer poteka večina dogaja-nja, ali Strasbourgu, kjer enkrat me-sečno potekajo plenarna zasedanja Evropskega parlamenta. Po končani formalni predstavitvi Evropskega parlamenta je dr. Romana Jordan Cizelj otroke pozvala k diskusiji oziroma postavljanju vpraSanj. Odziv učencev je bil pre-senetljiv. Zanimalojihje, zakaj seje odločila za to delo, kako je možno postati poslanec Evropskega parlamenta, kakšna znanja so potrebna, kako je z uporabo slovenskega jezika v institucijah Evropske unije, kaj misli o uvedbi evra v Sloveniji, pa tudi kako potuje v Bruselj, kakšni so zaslužki, kako je s prostim časom in podobno. Dr. Romana Jordan Cizelj je otro-kom odgovorila na zastavljena vpraSanja in povedala, da Evropa ponuja veliko možnosti predvsem mladim, od nas vseh pa je od-visno, koliko borno te možnosti izkoristili. Poudarila je izjemen pomen znanja in izobraževanja, vseživljenjskega učenja, ki omo-goča lažje prilagajanjc aktualnim spremembam, velik pomen znanja tujih jezikov, otroke pa je sezna-nila tudi z okvirnimi možnostmi, pomenom in privlačnostjo medna-rodnih izmenjav glede kasnejšega studija, kar je vzbudilo še posebno zanimanje. Darko Rudi Društvo izgnancev Domžale Nekaj novic nroZa?etku marca s»e naročniki Prejel, VESTNIK, v katerem je Dn I lnf»rmacija o odskodninah po "emskern zakonu. Drugi obrok odškodnin živim upravičencem po nemškem zakonu bo tako izplačan letos, svojci pa po napovedih IOM ne bodo prejeli celotnega zneska odškodnine. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naSi krajevni organizaciji, lahko pa pokiičete tudi neposredno Mednarodno organizacijo za migracije IOM v Zcnevi po telefonu 0041-225928230, od ponedeljka do petka med 9.00. in 12.30. uro ter od 14. do 17. ure. Hkrati vas obveščamo, da je še nekaj prostih mest v avtobusu, s katerim borno 8. maja 2005 obis-kali osrednjo slovensko spomin-sko slovesnost v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Če se nam želite pridružiti, pokličite 041 634 505. D.I. Poleg tega je Nato dejaven pri koordinaciji človekoljubne pomoči, Nato ima tudi znanstveni program, ki v civilni znanosti podpira sodelovanje med znan-stveniki iz Natovih članic in partnerskih držav. Vsako leto kakšnih 10.000 znanstvenikov na različne načine sodeluje v dogodkih in projektih, ki jih podpira program, vključno s pobudami za izbol j-šanje računalniškega omrežja in razširi-tev dostopa do interneta za znanstveno skupnost. Skladno s spremembo Natovih prioritet po terorističnih napadih 11. septembra 2001 se tudi program vse bolj premika v smeri podpore sodelova-nju pri znanstvenih projektih, povezanih z obrambo pred terorizmom in bojem zoper druge grožnje sodobni družbi. Natova nenehna preobrazba je del procesa, katerega namen je okrepiti varnost članic zavezništva ter prihodnjo stabilnost in blaginjo evroatlantskega obmoc-ja nasploh. Po praškem vrhu so zavezni-ce okrepi le prizadevanja za prilagcxlitev Nata današnjim izzivom. kot so: obram-ba skupnih vrednot, npr. spoštovanje demokracije in človekovih pravic; boj proti mednarodnemu terorizmu in grož-nji, ki jo predstavlja širjenje orožja za množično uničevanje; nadaljnji razvoj podlage za tesno sodelovanje z drugim i partnerskimi državami; in, ko so vse druge poti izčrpane, nastopanje v vlogi učinkovitega sredstva za obvladovanje križ in zagotavljanje, da se posledice konfliktov ne razširijo čez meje ali ogro-zijo širšo stabilnost. Gre za obsežno na-logo, odvisno od podpore javnega mne-nja, tako v članicah kot v partnericah, ki ni pripravljeno sprejeti politike konflikta in je odločeno, da zgradi varnost, ki bo temeljila na razumevanju in sodelova-nju v korist prihodnjih generacij. Eno leto po vstopu v zvezo NATO v SDS ocenjujemo kot uspešno ter v skladu z našimi pričakovanju. Izkazalo pa seje, da so strahovi peščice tistih, ki so bili proti vključitvi v zvezo NATO, iz trte zviti ter daje Slovenijaz vstopom v zvezo NATO veliko pridobila ter da se naša napoved o pomembnosti te vključitve v celoti izpolnjuje. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnom zboru RS Območno združenje Rdečega križa Domžale Delovni program za obdobje 2005-2009 Delo Obmofncgii /druženja Rdefega križa Domžale v pretcklem pctletnem inan-datnem obdobju smo vam že predstavili. Veliko /astavlje-nih ciljev so urtsničili, ostalo je se veliko dela, ki ga bodo poskuSali dobro opraviti v nov em obdobju. Delovni program temelji predvsem na razvojnem programu Rdečega križa Slovenije 2003-2010. Ob znanih dogodkih in napa-kah se je pokazalo, da je pre-nova Kdečega križa nujna; kajti le tako jim bodo I j ud je (spet) zaupali. Vstop v l^vropsko unijo je pri-nesel tako pozitivne kot nepredvidljive negativne učinke; pri Rdečem križu tako pred-videvajo, da se bo krepila so-cialna država. Veliko funkcij, ki jih danes opravlja država ali določene institucije, ne bo već oziroma jih ne bodo več izva-jali. To delo bo prevzela civilna družba na podlagi koncesij in lastni iniciativi, temu posledić-no se bodo pojavili Stevilni negativni vplivi na gospodarstvo. Prihodnost bodo poleg prednosti in ugodnosti /.aznamova-li tudi pojavi, ki bodo moćno obremenjevali ljudi. Širjenje bolezni, razvojne motnje, od-visnosti, duševne bolezni, staranje populacije, bre/posclnost, pojav revščine, brezdomstvo, upadanje rodnosti in aktivnega prebivalstva, kriza vrednot in drugi pojavi, ki so znaćilni za začetek kapitalizma in prehod v urejeno demokratično in so-cialno družbo. Z naštetimi dogodki in pojavi pa se odpirajotudi nove možnosti in priložnosti za delovanje humanitarnih organizacij in seveda za Rdeči križ. Delovanje Obmoć-negy /druženja Rdcćcga križa Domžale in vseh krajevnih organizacij bo temeljilo na desetih programskih sklopih./VasVm1«//-ci, ki jim je potrebno nameniti poudarek predvsem v razvoju. Prilagoditev željam, narediti pe-ster, zanimiv ter dinamićen program za vsakodnevno delo na lokalni ravni je potrebno om«-gočiti mladim [irostovoljccm. Nujno je potrebno šir/cn/c znan/ o Rdećem križu, humanitarnem pravu. Za dobro delovanje vseh humanitarnih organizacij so pogoj odnosi z juvmislmi. Vsi vemo, da je znanje ena najbolj pomembnih lastnosti vseh, ki de-lujejo pri Rdečem križu, posebej znanje na specifičnih področjih. Zato je stalno izohraževan/e in usposabljanje neizbežno. Prva pomoć OZRK-jevo javno pooblastilo delovanja na la-ičnem področju, ki izvaja tećaje in izpite za voznike, izobraže-vanje članov enot Civilne za-ščite in drugih, ki potrebujejo znanje na tem področju. Javno pooblastilo je tudi poizvedoval-nu služba, ki deluje v skladu z določbo ženevskih konvencij in zakona o Rdečem križu Slovenije. Vsem znano poslanstvo je tudi sistem zašćite in reševanja za ublažitev posledic naravnih in drugih množićnih nesreč za najbolj ranljive skupine pri-zadetega prebivalstva. Glavna naloga Rdećega križa je seveda krvodajalslvo. Naloga je motiviranje ljudi za darovanje zadostne količine krvi, ki jo potrebuje zdravstvo. V okviru socialne dejavnosti, se bo iz-vajalo već programov. To so zbiranje, skladišćenje in raz-deljevanje materialne pomoći, finanćne pomoči, letovanje so-cialno ogroženih otrok, skrb za boljšo kakovost starejših ljudi, humanitarna pomoć ob nesre-čah, brezdomcem, odvisnikom, brezposelnim, invalidom, be-guncem, žrtvam družinskega nasilja in javna kuhinja. Pre-prećevanje revščine in socialne izklj učenosti ter zagotavljanje dostojnega preživetja je osnovno vodilo. Na uspešno delovanje organizacije bodo bolj kot prej vpli-vali finančni viri. Tradicionalni viri, proračuni občin in krajevnih skupnosti se bodo zmanj-Sevali, razne fundacije se bodo srečevale / množico /ahlevkov sorodnih organizacij. I^ržava se umika z dela socialnega področja in ga prepuŠća trgu oz. bo za izvajanje te dejavnosti razpi-sovala koncesije. Tako bo delovanje organizacije v veliki meri odvisno od njenih možnosti in sposobnosti, da si oblikuje dol-goroćne in slabi Ine, predvsem lastne in neodvisne vire financiranja kot so proračuni, prosto-voljni prispevki in donatorstva, pridobitna dejavnost, članarina, založništvo, nepremičnine. S tem programom je potrebno oblikovati nov, svež razvojni okvir, če želi Rdeći križ ostati sodobna, dobro organizirana, predvsem pa učinkovita organizacija / jasno /.aćrtanimi cilj i v prihodnost, ki bodo omogoćali uresničevari|e poslanstva organizacije. Ma|a Corar Občina Domžale in Arboretum Voleji Potok Cenejše letne vstopnice tudi v letu 2005 Občina Domžale in Arboretum Voleji Potok sta tudi letos s sporazumom uredila cenejši nakup let-nih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale za leto 2005. Glede na večletno evidenco kupčev letnih kart iz Občine Domžale bo Občina Domžale sofinancirala nakup letnih kart za prebivalce Občine Domžale v vrednosti do 917.700.00 sit. Arboretum bo zato ceno letne karte, ki je sedaj 8.000,00 sit, za prebivalce Občine Domžale znižal na 3.500,00 sit. Arboretum Volčji Potok bo vodil evidenco kupčev letnih kart iz Občine Domžale ter jo bo pred poplačilom zadnjega obroka dostavil Občini Domžale. Letna karta bo veljala za vse prireditve v Arboretumu Volčji Potok. Na njej bodo točni podatki lastnika s sliko. Arboretum bo imel pravico vpogleda v letno karto in vpogled v osebno izkaznico oz. drug dokument, s katerim se lahko preveri identiteta lastnika karte. Zloraba letne karte se kaznuje s takojšnjim od-vzemom. Letna karta ni prenosljiva. Arboretum Volćji Potok s tem sporazumom omogoća organiziranim skupinam otrok iz vrtcev ter skupi-nam učencev osnovnih šol Občine Domžale brezplačen vstop v park. Sporazum velja za leto 2005. Letne karte so že zaČeli prodajati v proda-jalnah Arboretuma Volćji Potok in veljajo do konca leta 2005. Urad Županje SLAMNIK - april 2005 PA NE BOMO POZABILI stran 14 100 let domžalskega Sokola Množica vsakršnih prireditev.... (nadaljevanje iz prejšnje številke) V minulih nadaljevanjih smo pregledali delovanje domžalskega Sokola od usta-novitve pa do obdobja po prvi svetovni vojni. Danes pogledujemo v desetletje od leta 1920 do 1930. DomzaKani pobudniki sokolstva tuđi v okolici... V letu 1921 je domžalski Sokol ustanovil svoje odseke: 17. julija v Moravčah. 26. julija v Dobu. 14. avgusta pa na Brdu. Brdski odsek je leta 1927 prenehal delovati, moravski in dobski odsek pa sta leta 1930 prerasla v samostojni društvi. Leta 1932 sta bili ustanovljeni še društvi v Blagovici in Trzi-nu, leta 1933 pa še sokolska četa v Krašnji. S čim vse so se ukvarjali? V tem obdobju je bilo na Domžalskem opaziti povečanje zanimanja za udejstvovanje v Sokolu. Delo je bilo poudarjeno narodnobuditeljsko, potekalo je predvsem na telovadnem področju. Sokoli so pripravljali tuđi veliko vsakovrstnih drugih, zvečine družabnih prireditev. Pripravljali so javne nastope v domaćem domu in na prizoriš-čih na prostem, hodili na gostovanja v bližnjo in daljno okolico, prirejali koncerte (za 72 000 Kron je bil kupljen nov klavir), potekale so dramske predstave (takrat se je reklo, da so to dramatične predstave), saj so s svojimi člani sami pripravili oz. naštudirali več iger ter jih uprizorili v doma-čem sokolskem domu. Pripravljali so različne razstave eksotičnih živali in akvarijev, organizirali so tekme in razne izlete. Vse to je društvu pri-našalo živ utrip. a rudi veliko stroškov. Na družabnost nišo pozabljali! Da bo resnici zadoščeno, je treba rudi povedati, da so se kljub tedanji pretežni usmcrjcnosti v t.i. »vežbanje« zelo veliko ukvarjali tuđi s pijaco, kozarci, štefani in podobnim. Vse to kaže, da so od prve zamisli so leta 1926 ustanovili sokolski kino odsek in z njegovo vođenje imenovali Toma Petrovca, Egidija Šetino in Rudolf'a Seljaka. Lastne naprave za predvajanje filmov so kupili v letu 1927, aparature pa so'stale 40.000 Din. Amortizacijo so /agotovili za dobo petih let, pol leta pred proračunskim terminom pa so bili za omejen nakup plaćani vsi stroški. Zapisali so: »Do pare«! V letih 1928 in 1929 so bila v domu opravljena najrazličnejša opravila, tako na zunanjosti, kot tuđi v dvorani. Bili so popravljeni ometi, streha, ograja, v dvorani so preložili parket, dom pre-plesicali in opravili vrsto drugih opravil. Delo znali poskrbeti tuđi za radoživost, hkrati za oboje: telo in duha. Kljub vsemu pestremu in vsako-vrstnemu utripu, ki ga je vodstvo domžalskega Sokola skrbno načrtovalo, vodilo in organiziralo (sledimo mu lahko po vestno pripravljenih zapis-nikih), je število članstva upadalo. Tako je bilo v začetku leta 1922 v Domžalah le še 93 članov. Veliko so k zmanjševanju članstva prispevali raz-lični spori in medsebojna obtoževanja članstva. V mučnih ugotavljanjih resnice in iskanjih so-glasja med posameznimi člani je minilo veliko sej upravnega odbora, z različnimi medsebojnimi obtožbami pa so se ukvarjali ćelo odvetniki in tuđi sodišče. Na podlagi obveznic brezobrestnega posojila je Matej Turk opravil med člani nabiralno akcijo in z zbranim denarjem dosegel obnovo električne napeljave in izboljšal razsvetljavo v dvorani. O teh posegih so zapisali tole: »S tem je bil dan pogoj za številnejše in bolje ob-iskovane domače prireditve, koncerte, akademije in veselice!« Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. - Ujedinitelju! Znano je, daje bil Andrej Slokar, sicer najpriza-devnejši sokolski organizator hkrati tuđi najbolj zagret pristaš Aleksandra I. Morda je bil Slokar tište čaše ćelo največji slovenski kraljevski privr-ženec - rojalist. Za svoj denar si je omislil doprs-ni kraljev kip, 40 000 Kronje plačal sam, toliko je namreč veljala investicija. Kip je postavil pred svojo hišo - nekdanjo Slokarjevo - Šribarjevo gostilno, ki je stala na mestu sedanjega parka pred stavbo policije v Domžalah. Odkritje kipa, ki je stal v neposredni blizini so-kolskega doma, se je zgodilo 7. maja 1924. Se-veda so se slavnosti v največjem številu udeležili tuđi domžalski sokoli. Prav tako so sokoli s svojo udeležbo ozaljšali tuđi slavnosti ob proglasitvi Domžal v trg. Leta nemira in iskanj... V letih 1923 - 1928 so se sokoli nekako iskali, dejavnost pa preusmerili v mnoge veselične in druge družabne prireditve. Zelo radi so se do-kazovali na številnih sejah, ki jih je bilo v letu 1925 kar 31, zapisnik pao vsaki od njih govori o mnogih tuđi zelo nepomembnih podrobnostih. V letu 1925 je društvo praznovalo 25-letnico svojega delovanja. Slavnostno prireditev so pripravili na sam dan ustanovitve - na štefanovo, torej 26. decembra 1925. Razmere so bile precej nestanovitne, vsaj kar zadeva telovadno udejstvovanje. Načelnica, vod-nica telovadk. Mara Ušeničnikova, je nenadoma umrla, drugih pa za njo ni bilo. Vodstvo ni bilo kos nalogam, zato je število članstva še naprej upadalo. Ob koncu leta je zdrknilo na 76. Domžalski župan Anton Skok je bil pri delu ved-no prvi! Pomanjkanje pridnih, delavnih in predanih sokolov je bilo veliko, saj so se načelniki in odborniki kar nekajkrat zamenjali. Položaj sta ublažila in omilila s svojim delom sele starosta Tom Pet-rovec in tihi sokolski navdušenec, Anton Skok, sicer med 17. majem 1921 in 13. aprilom 1927 tuđi domžalski župan. Krasila gaje lepa lastnost: SOKOLSKO DIUJŠTVO DOM ŽALE bo proslavilo 301etnico svojega obrtoja, dne 4. avguala 1935. SPORED: Popoldne ob 15.30 uri ibiraliMfe Sokolov in obehutva pred Sokolskim domom. iVato se bo formirala povorka, v kateri bo sođelovala konje-nica, narodne nose ter Sokoli (člani, naraSraj in (leca). Sprovod bo *el preko trga po Ljubljanski, Kolodvorski in Industrijski ter zopet po Ljubljanski cesti. Laelnike naproSamo, da okrage svoje domove r. za«tavami in zelenjem. Nato defile pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, slavnostni govori in zabijanje »pomintkih žebljev v drog drultvc-nega prapora. Ob 4. uri VELIKA JAVNA TELOVADBA. Po telovadbi narodna zabava in ples. Pri proslavi sodelujt* priznana donižalska godba. Vse, hi imajo narodne nose iz Domzal in okolice'vabimo, da »odelujejo in » tem pri-pomorejo k »ijaju našega dne! Za tujce zveze ugodne! Vabljeni v»i prijatelji »okohtva! ZDRAVO! UPRAVA. skromnost. Nikoli se ni postavljal v ospredje, bil pa je med onimi, ki so bili vedno zraven pri delu. Brezplačno je dajal električno energijo za razsvetljavo vseh prostorov in to več kot 10 let. V Domžalah naposled tuđi kino! Leta 1925 seje pojavila želja in tuđi potreba, da bi v sokolskem domu dobili tuđi prvi domžalski kino. Poskus uvedbe kinopredstav za Domžal-čane je stekel tako, da so k sodelovanju povabili nekega potujočega zasebnika, lastnika ustreznih naprav za predvajanje filmov. Po nekaj mesecih domžalskega sokolskoga društva je v dvajsetih letih zelo trpelo zaradi različnih razprtij, ko je šio veliko ustvarjalne energije v to, da so mnogi eden drugomu dokazovali, kdo ima prav. V letu 1929 pa se je zdelo, da je položaj z razprtijami presežen, saj se je začela na novo spet polniti te-lovadnica. Članstvo seje spet začelo povečevati, v domu je začela izposoja knjige novo ustanovljena sokolska knjižnica. Mat|ai Brojan Ob reportaži Matjaža Brojana Kje si, domoljubje, zasmehovana in podcen jevana ljubezen do domovine in lastnega naroda? (nadaljevanje iz prejšnje številke) Na desetine je predmetov, morda gre število v stotine pojavov, pojmov in stvari iz predmetnega in duhovnega sveta Slovencev, ki so uveljavljeni simboli slovenstva. Zastava, lipa, »Triglav z okolščno«, prazniki, jezik, glasba in pesem, kulturna in naravna dediščina, vesolje duhovnega sveta tisočev pesnikov in pisateljev. Ampak naše je in zato, kaj bi z vso to navlako starega, nevrednega danes, ko smo v Evropi, preneseno pa je naš cei svet... Kar ni ruje zaničuješ. Starih šeg se zgublja sled, Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led! Janez Kranjc: Poglejte, postalo je nekako modno, da se posmehujemo vsemu, kar predstavlja našo državo. To je - seveda zelo nedržavotvorno, zelo negativno, ker vedeti moramo, da tuđi tujci, zlasti naši sosedje, morda želijo spremeniti kakšne stare meje in tako dalje, ne bom rekel, da uradno, ampak obstajajo take težnje. In seveda, če se ne borno zavedali sami sebe - če samih sebe ne borno spoštovali, tuđi drugih ne borno mogli spoštovani. To je ena plat. Druga plat pa je seveda tista temeljna, državotvorna, brez katere država kot taka sploh ne more obstati. Če ni nekega konstruktivnega tvornega odnosa do lastne države, potem taka država ne more obstati. Občutek - to bo naredila država, kar pogosto slišimo - je seveda nesmiseln. Mi se moramo zavedati, da imamo republiko, republika pa pomeni, da je suverenost —suverenost ljudstva. Da je vsak posameznik tišti, ki je pri-stojen in odgovoren za obstoj te države, za njeno normalno delovanje. In ko se borno zavedali, da je država naša, da smo država mi, da so državni simboli naši simboli in da so torej to zunanji prepoznavni znaki nas samih, potem se bodo stvari morda nekoliko spremenile. Enako velja za jezik. Zavedati se moramo, da se lahko v popolnosti izražamo le v domačem jeziku. Ko s tujcem govorimo v njegovem jeziku, smo že a priori v slabšem položaju. Že dolgo je znana resnica: Manjši je narod, prej in bolj je potreben stmitve okrog tega, kar je v njem vrednega, kar ga združuje in povezuje. Vsekakor pa drži, da, tem manjši je narod, bolj bi se moral strniti okrog tega, kar je v njem vredno... Samo na ta način lahko preživi. Gotovo je, da mora imeti v sebi določeno energijo, določeno samozavedanje, da se ne bo enostavno razblinil v nič, kar seje v pre-teklosti zgodilo, če gledamo v daljšem zgodovinskem obdobju - že z mnogimi narodi, ki so postali smo še zgodovinski spomin. In zaradi tega bi se morali pač zavedati, da imeti lastno državo, imeti lasten jezik, pomeni tuđi določeno obveznost v smislu določenih prizadevanj, da se to izpolni, da se to ohrani, da se to - ohranja pri življenju. Majhen narod je tuđi bolj ogrožen in bi se moral prej strniti, kot to velja za velike narode... Nedvomno! Poglejte, nesmiselno je misliti oziroma vdajati se utvari, da so okrog po svetu Ijudje, ki nam želijo pomagati, ki želijo - da bi se čim prej razvili; če gledamo zgodovino, vemo, da s tem ni bilo nikoli povsem tako. Vsak ima svoje interese in prav bi bilo, da bi se tuđi mi zavedali svojih lastnih interesov. Ne na račun drugih, ampak v tvornem sodelovanju z drugimi! Jaz bi ponovno opozo-ril na članstvo v Evropski uniji. Članstvo v Evropski uniji ne pomeni dokončanja oziroma dokončno doseženega cilja - to pomeni nov začetek - ta nov začetek pa, če pogledamo to pogodbo v ustavi za Evropsko unijo - daje posameznim članicam povsem konkretne zaveže in če tega ne borno tvorno izpopolnjevali, potem je jasno, da naše članstvo ne bo imelo nikako teže. Teža posameznega člana oziroma članice je tolikšna, koli-kor si zadnjo prizadeva, kolikor se konec koncev tuđi sam sebe zaveda in temu ustrezno ravna. Dolga in izjemna je aleja ljudi, ki so se s svojimi dejanji postavili za svetilnike narodove prihodnosti. Tak primer je general Rudolf Maister, ki je z dejanji in osebnim odrekanjem - vse življenje na svojo osebno škodo - domoljubje v najbolj izčiščeni obliki. Tuđi njemu se je zgodilo, da so mu njegovi podtaknili klin v kolesje kariere in ošibili že sicer načeto zdravje. A kljub vsemu je pesnik in general ostal simbol pravoga rodoljuba. Predsednik Društva General Rudolf Maister — mag. Milan Lavrenčič: Kjerkoli je delal in živel general Rudolf Maister, kjerkoli v slovenskih ali avstrij-skih krajih - je iskal svojo intelektualsko sredino, s katero je deloval na literarnem področju, bil je namreč tuđi kvazi slikar in nenehno si je zastavljal politična in nacionalna vprašanja ter jih poskušal s svojo sredino tuđi reševati. Posebno je bil aktiven v Ljubljani in Celju. In je nenehno izražal ta nacionalni ponos. In nacionalni naboj. In kako se moramo za svojo, za svoje nacionalne pravice zavzemati, se izkazovati kot odličniki in da smo odlični zato, ker smo Slovani, ker smo Slovenci, ker so nas Nemci ves čas odrinjali in nas proglašali za manjvredno nacijo. On je dejansko domoljub, ki nam je vsem lahko za vzor. Mi danes ne pre-ućujemo samo zgodovinc in osebnosti generala Maistra, ampak mi danes prc-učujemo njegovo opozorilnost. To je: biti vojak domovini ob vsakem času - ne pa takrat, ko je domovina fizično napadena, ampak tuđi takrat, kadar je napadena intelektualno, kadar je napadena gospodarsko in iz kateregakoli razloga, skratka na straži za varovanje svoje nacionalnosti moramo biti prisotni venomer. V njem se je združil nenavaden kontrapunkt, kakršnega nemara ni nikjcr v livropi: mehkoba pesnika in odloćnost vojskovodje: Saj pravzaprav mnogi pravijo, da ni bil pesnik. Ne vem, če bi zmogel tako drz-nost in tako odločnost, da je naredil v danem trenutku to, česar sicer čez nekaj ur mogoče sploh ne bi mogel več. On je natančno poznal, ker je bil izjemen vojak, kakšne so obrambne sposobnosti Avstrije in sposobnosti njenih takratnih zaveznikov in če ne bi deloval na uro natančno, ne bi uspel v svoji akciji. Zato zanj mislimo, ne samo, daje bil drzen, da je bil vizionar, ampak da je bil tuđi udaren, daje bil učinkovit. Če to ne bi bilo tako, svojega poslanstva najbrž ne bi uspel opraviti. Društvo general Rudolf Maister pa ni samo društvo spomina na njegovo vojaško in pesniško pot. Društvo želi predvsem negovati duhovna domoljubna izrofila njegovega življenja, seznanjati želi ljudi z njim, jih navdu-ševati, da bi si kot zavedni, v Evropi nepokorjeni Slovenci utirali svojo pot skozi zgodovino. Milan l.avrenčič. Akademik Trstenjak je vedno trdil, da se domovina brani in gradi s peresom in mečem. To je prevzel seveda že po cesarju Justinjanu. Ampak ta rek je še danes aktualen. Če ne bi bilo Primoža Trubarja, je vprasanje, ali bi se oblikoval slovenski narod. Če ne bi bilo generala Maistra, je vprasanje, ali bi se kdaj slovensko ozemlje združilo v taki meri, da bi lahko imeli svojo državo. Kdaj je trenutek, kdaj naj se zgane domoljubje? .le to neki dogodek, politično povzročcn vzvod, ki naj hipno v njegovem odnosu promakne narod v čustvo Ijubezni, naklonjenosti in pripadnosti? Domoljubje mora biti prisotno vedno! Tako kot rožica ne raste, če je ne zalivaš, tako tuđi domovina ni varna, če v držav-Ijanih, v Ijudch ni vgrajeno domoljubje, če v Ijudch ništa vgrajena občutek in pri-pravljenost, da domovino varujejo nc-nehno in da so za domovino pripravljeni tuđi kaj storiti. Ni res, da se domoljubje izkazuje samo takrat, kadar je domovina napadena, ampak mora biti prisotno nenehno. Čc ni, ima tišti, ki vam streže po katerikoli nacionalni dobrini prednost in jo bo tuđi izkoristil. To se zdaj natanćno vidi v današnjih trenutkih, ko nimamo dovolj do-moljubja in ne naboja, zato naši sosedje to spretno koristijo vzkoriščajo. In zadnji trenutek je, da se osvestimo in začnemo utrjevati domoljubje, ker vorjamem, da so Ijudje pripravljeni, v morebitni vojni ali vojaškem posegu darovati življenja. Ore za to, da smo bolj samozavestni, da smo bolj ponosni na svoje prednike, na Maistrove borce, na borce NOB, na veterane, na vso kulturno dediščino, ki jo imamo, na našo krasno pokrajino, po kateri nam segajo sosednji narodi — na vse, kar imamo, standard, ki ga uživamo, ki nam gaje dala narava in so nam ga ustvarili predniki inje v primerjavi z drugimi narodi velikanski, tuđi, če hoče-te, z našimi sosedi. Nikamor no bi šli: ne v Avstrijo ne v Italijo ne na Madžarsko ne na I Irvaško. Ker ni je lopše deželo od našo Slovenije, samo spoštovati jo ne znamo in marsikdaj smo pripravljeni zadnjo premalo narediti. Ko je ugotovljeno, kje se spotikamo Slovenci na svojih poteh nenehne spr-tosti, ko tujci ugotavljajo, da smo spr-ti ranljivi in šihki, postanemo kljub naši na vsem svetu najholj miroljubni in spravljivi himni — pogoltni in ambiciozni. Vendar ni še vse izgubljeno. Janez Kranjc: Z nekaj kolegi smo naredili program, ki ga borno pač skušali ponuditi ministrstvu za šolstvo oziroma za državljansko vzgojo ali kakorkoli že bi so ta predmet imenoval. Ore pravzaprav za predmet, ki naj bi prosvctlil mlađega človoka, ki naj bi ga seznanil predvsem z ustrojem države, z državnimi institu-cijami, z demokratičnimi in človcškimi - človckovimi pravicami - z mehanizmi, kot so volitve, referendum in tako dalje, domačimi in evropskimi institucijami, skratka z vsem tištim, s čimor se vsako-dnevno srečuje, pa žal pogosto ne vc, kak.šne so njegovo pristojnosti, kakšni so cilji teh posameznih dejavnosti oziroma institucij, kako so med seboj povezane in tako dalje. No gro za to, da bi se pravzaprav gojilo, vsaj po mojem mnonju, nekaj, ne vem kako romantičnegaali kaj podobnoga, tomveč gre za to, da bi so zavedali svoje odgovornosti in svojih pra-vic v okviru to državo. Ker je opaziti, da Ijudje pogosto enostavno ne vodo, za kaj gre, ne vodo, kakšne pristojnosti imajo posamezne institucije - in če tega ne bodo, potom tuđi država, ki jo imamo, no more tako dolovati, kot bi morala. Tuđi v Društvu General Rudolf Maister ne stoje križem rok. Skupaj s pravnimi stroknvnjaki, ki so za-znali, kje so narodove poti uspešne, nc-zlomljivem samobitne tuđi v prihodnje, se snujejo akcije, da bi začonši z dolom z mladimi bili v prihodnje bolj ponosen narod: ponosen na »svoje«. Milan Lavrenčič: Mi smo pozvali za-enkrat vse politične stranke, da bi z nami sodelovalc in da bi oblikovali program - edukativni program domoljubja. Pa ne samo, da homo učili šolarje, kako je treba ljubiti in spoštovani svojo domovino: ampak, da bi se razvila splošna nacionalna aktivnost in da bi se tuđi odrasli državljani v večji meri posvočali domovini in se vedno vprašali, kaj tuđi jaz lahko naredim za svojo domovino. Ali je to to, da bom ob državnom prazniku izobesil zastavo ali, da se bom poklonil drugomu državnomu simbolu, da bom pripravljen zapeti nacionalno himno, ki je zdaj ne znamo zapeti, ali pa bom tuđi sicer pripravljen delovati v smislu utrjevanja nacionalne pripadnosti in nacionalne zavesti. Ni potrebno velikih besed, če so čustva velika, nepotvorjena in iskrena. Janez Kranjc: Prav bi bilo, čo bi se Ijudje zavodali nekaj stvari, ki so pravzaprav dobra objektivna danost. Prvič, da nam ni tako slabo, kot mnogi hočojo prikazati. Drugič...^ da živimo v iz- 1 rodno lepi deželi. Ce bi ponovil Can-karjeve besede - ko je v Kurcntu pač opisoval, kako naj bi Slovenija nastala, ko jo Bog oelo prgišče lepoto vrgol na to deželo in, kot pravi Cankar, je rekel: »Tukaj bodo živeli veseli Ijudje!« In jaz mislim, nekaj tega veselja bi moralo biti navzvon vidnoga. Žal pa je opaziti, da so Ijudje pogosto drug do drugega neprijazni, neveseli, norazpoložcni, za kar pa pravzaprav ni toliko razlogov, kot bi človck misli). Kor, če gledamo optimistično - ali jo kozarec pol prazen ali pol poln, mogoče bi bilo bolje, če bi gledali, da so kozarci pol ali še bolj polni - da se da veliko storiti, čc bo le komu kaj do tega, kar imamo. Nekoliko manj razprtij, nekoliko več pozitivno energije, predvsem pa nekoliko več zavodanja, da je to, kar imamo, v resnici veliko. Imamo lastno državo, postali smo članica Evropske unije, imamo odprte številne poli in prav bi bilo, da se tega zavodamo. Prav bi bilo, da pravzuprav tuđi kaj storimo - vsak, kolikor moro po svojih močeh, a ne zato, da bi bilo še bolje. Mislim, čo nadaljujem s tem, kar som prej omenil v zvezi s Cankarjem, ki tuđi pravi:«... njegov jezik bo petje, bo vri-skanje ...«, a no in zaradi toga, jaz, mislim, da bi bilo prav, da se tega nekoliko bolj zavedamo. A ne da bi se zapirali vaše, odpirajmo se, učimo se tujih jezi-kov - potujmo v tujino in takrat homo šcle videli, kako lepa je naša dežela in kako prav je, da jo ohranimo takšno, kot je. Opozoril bi tuđi na to, daje treba čuvati naše okoljo, našo narave, treba je oblikovati ustrezen odnos do tega, da borno imeli tuđi prihodnjim rodovom kaj pokazati. Ne samo, da smo ohranili, ampak da smo morda tuđi kaj izboljšali. Kolikim od nas je dejstvo, da smo slovensko krvi, v resničen ponos, kolikim je moteče breme, ki ga ne morejo vreči z ramen, in koliko brczprcdmetna me-dicinsko-gonska danost, s katero pa se (ko pa smo v Evropi) no ukvarjajo, ker se preprosto intimno nikoli ne počutijo Slovence? Odgovorov na ta vprašana ne vemo, lahko jih le domnevamo. Bili so čaši in bili so Ijudje, ki so svojo ljuhcy.cn do domovino postavili pred osebno in /. državnotvornimi dejanji to ljubezen tuđi dokazali. Prav je, da se oneudujoče ozremo na take ljudi, sami pa si i/ njihovih rav-nanj oliudimo mišci danes povsem ne-Cislancga pesnika, ki je zapisal: Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujcevi peti ... Kako blizu to tujčcvc pole smo kol narod ob vsem, kar se z našo nacionalno pokončnostjo dogaja, ko nam, zacnkrat Ic verbalno, s trch ali štirih naših meja žugajo sosedi, si ob koncu, dragi bralci, odgovorite sami. France Cerar SLAMNIK - april 2OOS IPtran 15 OD TU IN TAM Pogovor z Ivanom Šrajem TVD Partizan je pomemben del mojega življenja Pogovor z gospodom Ivanom Srajem, enem najstarejših čla-»ov Športnega društva Partizan Domžale, katerega predsednik Jc bil dve mandatni obdobji, sva načela v njegovem otroštvu. Ro-jen 10. maja 1937 na Hudem, v delavsko kmečki družini, se jc po v°jni vključil v tedanji Partizan v Radomljah. Osnovno solo sem obiskoval v Radomljah, gimnazijo kasneje v Kamniku, v Partizan Radomlje pa sem se vključil kot pionir. Mladi P° vojni pravzaprav nismo imeli veliko možnosli /.a prosti čas, zato smo bili nad vadbo v TVD Partiza-nu Radomlje navdušeni. Spominjani se> da smo od nekanjega Sokolske- zdravniki skoraj obupali nad mano, sem sklcnil, da sam zase naredim največ, kar lahko. Vključil sem se v tedanji TVD Partizan, veliko sodeloval z vsemi skupinami in premagal posledice nesreče. V ob-dobju 1984 do 1987 sem bil tuđi predsednik društva. Kakšne so bile tedanje aktivnosti Partizana? Največ skrbi smo namenjali mladim in njihovi rekreaciji, predvsem pa vzgoji. Posamezne sekcije so tekmovale v TRIM ligah: v odbojki, košarki in malem nogometu, organizirali smo različne izlete, vsako leto piknik, kjer so bila prava tekmovanja v skoku v visino, daljino z mesta, tekli smo na 100 metrov, igrali odbojko, med dvema ognjema in nogomet, pa tuđi dru-žabne igre; kot je tek v vrečah in podobno. Zelo priljubljeni so bili orientacijski pohodi, ko so trojke morale izpolnjevati različne naloge, se orientirati, hkrati so tekmo-valci spoznavali naravo, skrb za- na prostem. Omenim naj, da smo zelo dobro sodelovali z osnovnimi šolami, skupaj z njimi, če je bilo le mogoče, našli termine za našo vadbo, nas je pa zelo motilo, da je bilo treba telovadnice, zgrajene s samo-prispevkom, drago plačevati. Kakšno je bilo sodelovanje s starsi? Starši so bili zelo zadovoljni, sploh se ne spominjam, da bi bile kakš-ne pripombe. Radi so se udeleže-vali naših prireditev, na katerih so nastopali njihovi otroci, in bili ponosni nanje. Naše poslanstvo je bilo vseskozi povezano z vzgojo in v njenem okviru smo si prizadevali za red, disciplino, spoštovanje in tovarištvo, za pomoč drug druge-mu. Zlasti pri najmlajših je bilo to zelo poudarjeno in reci moram, da potem pri starejših ni bilo nikoli nobenih problemov. Veliko je bilo odvisno od va-diteljev. Vedno smo imeli z njimi poseb- ob redni vadbi, pripravili čim več srečanj vseh naših članov in članic, da bi se med seboj spoznali in če bi bilo treba, tuđi pomagali. K. temu prispevajo tuđi enotne majice vseh članov in članic, ki tako na zunaj kažejo svojo pripadnost, kakor tuđi številna prijetna srečanja vseh, ki sicer vadijo na različnih lokacijah. Morda še kakšen zanimiv dogodek iz bogate zgodovine društva. Tedanja zakonodaja je omogoča-la zelo hitro in lahko registracijo različnih športnih društev za posamezne panoge. Sam in drugi v Partizanu smo bili prepričani, daje za posamezno panogo bolje, če se organizira znotraj našega društva oz. se nam posamezne interesne skupine priključijo, taka je bila te-daj tuđi usmeritev telesnokulturne skupnosti. Tako smo organizirali zelo zanimivo borbo v full kontaktu v hali Komunalnega centra Domžale, ko sta se pred polno dvorano pomerila Dare Flis in tedanji jugoslovanski prvak Prosenica. Bilo je nepozabno, kljub zmagi do-sti bolj znanega tekmovalca smo bili nad Daretom, ki se odlično bo- 2- m akademiji TVD Domžale v letu 1984 so nastoplle vse vadbene skupine. 1. Hastop TVD Partizan Radomlje v Mengsu v letu 1956. 8a društva podedovali bradljo, drog, konja ter kozo in eno samo blazino. Dvakrat na teden smo se dobivali v Kulturnem domu Radomlje in vadili kar na odru. V skupini nas je bilo po dvajset, ki smo redno vadili pod geslom ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Tedanji načelnik Ivan Benko je bil zelo uspe-|en> enako tuđi načelnica Mihaela ^raJ. Posebne opreme ni bilo, spo-m'nJam se modrih kratkih hlačk, maJiee pa, kakor je kdo imel. Na-stoPali smo v bližnjih Moravčah, Lukovici in Mengšu, ne spominjam Se» da bi kdaj nastopili v Domžalah, So Pa partizanovci iz Domžal pri- '' v Radomlje, kjer so bili nastopi Prcd kulturnim domom. Nastopali srno s prostimi vajami, delali pira-m'dc, skakali in druge telovadne VaJe. Partizan je tedaj združeval Vsc športne panoge. Kasneje ste s TVD Radomlje šefovali tuđi kot vaditclj? L°ta 1956 sem opravil vaditeljski kčaj; vsako nedeljo smo hodili na •abor v Ljubljani, kjer smo spo-Znavali prakso in tuđi teorijo, vadi-te|jski tečaj pa sem zaključil na šti-'■majstdnevnem tečaju v Makarski, -|er se posebej spominjam prikaza vadbene ure. Kakšnega posebnoga Potrefila se na spominjam, tedaj je b||° najbolj pomembno, da si bil Popravljen delati. Dolga leta sem bl1 vaditelj pionirjev in to so bili fes lepi £asi. N»»o ste se vključili v TVD Parti-Za» Domžale? ^nies je bilo služenje vojske, poro- ''sem se, imel prometno nesrečo s "Udimi posledicami in čeprav so FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA Manualna terapija " bolečine v hrbtenici ~ športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27, 1234 Mengeš *'■: 723 05 91, gsm: 041/617 108 njo, z rekreacijo pa poskrbeli tuđi za svoje telo. Omenim naj še redno udeleževanje na nekdanjih poho-dih, npr. Ob žici okupirane Ljubljane, pa tuđi pohode, na katere smo povabili vse ljubitelje pohod-ništva. Spominjam se, kako dobro je bil obiskan pohod od Domžal do Moravč, kako radi smo obiskovali TRIM stezo, množična so bila kros tekmovanja na Šumberku in še kaj bi se našlo iz bogate zgodovine našega društva. Iz tega obdobja so zelo znane tuđi akademije? Na akademijah, kot smo imenovali različne telovadne prireditve, je bilo vedno zelo prijetno. Želeli smo, da vključimo čim več mladih in jih motiviramo tako za vadbo kot nastope. Vedcli smo, da mladi zelo radi nastopajo, zato so se za akademije še posebej skrbno pripravljali, pa naj je šio za vsakoletne tradicionalne nastope ali pa nastope ob praznikih, kot sta bila dan žena in materinski dan, predvsem pa smo na akademijah prikazali vse, kar smo se v posameznem vadbenem letu naučili. Vse se jc tedaj opravljalo s pros-tovoljnim delom? Seveda, saj denarja za plačilo ni bilo. Pobirali smo sicer članarino in pri tem gledali, da ni bila previsoka, za redno dejavnost je sredstva zagotavljala tedanja telesno kulturna skupnost, ob posameznih akcijah so pomagali donatorji. Vse smo delali prostovoljno, pa naj je šio za vođenje društva ali vaditelje, ki smo jim včasih za res prizadevno delo ob koncu sezone podarili telovadne copate, člani, zlasti najmlaj-ši, pa so bili posebej veseli enakih majic, s katerimi smo se predstavljali na nastopih izven Domžal. Prav v času mojega predsednikova-nja pa smo dobili tuđi prve enake trenirke z napisom TVD Partizan Domžale. Najbrž tuđi brez problemov ni šio? Vseskozi so bili problem prostori za vadbo. Že tedaj so bile telovadnice v osnovnih šolah zelo zasedene, zato je bilo tcžko dobiti prostor za vse vadbene skupine, poleti je bilo lažje, ker smo vadili no srečo. V obdobju, ko sem vodil TVD Partizan je ekipo vaditeljev strokovno vodil Franc Košak. Ci-cibanc in cicibanke sta vodili Mica Plerin in Vera Bernot; pionirke Anica Smolnikar, pionirje Franc in Primož Košak; vadbo mladin-cev in mladink je vodil Boris Vilič, članice, ki so zelo številčno obis-kovale rekreacijo, je vodil Franc Kolomaz, za člane paje skrbel Jože Ločnikar. Letos praznujete 100-letnico Sokola, katerega tradicijo nadalju-jete. Res je in na to smo zelo ponosni. Rad bi povedal, da smo tuđi v času, ko sem bil sam predsednik, želeli narediti veliko na področju pripadnosti društvu. Trudili smo se, da bi ril, navdušeni. Zelo znani ste tuđi po nastopih v kulturnih program ih vašega društva? Najbrž mislite na recitiranje ob pri-jetnih srečanjih, ki jih vsako leto pripravimo našim dekletom pred dnevom žena. Rad jim preberem kakšno pesem in se skupaj z njimi vsako leto veselim te priložnosti, veselim pa se tuđi slovesnosti, ki jih pripravljamo ob 100-letnici Sokola oz. Športnega društva TVD Partizan Domžale. Hvala, gospod Ivan Šraj, ter veliko prijetnih trenutkov v okviru TVD Partizan Domžale tuđi v prihodnje! Vera Vojska Turistično rekreativno društvo Turnše - Cešenik Mladi umetniki predstavili izdelke iz gline V Mcnač nkovi domačiji v Domžalah, Cankarjeva ulica 9, je bila 29. marca 2005 slovesno odprta raz-stava kiramičnih izdelkov otrok Turistifno rekrcativnega društva Turnšc - ("cjenik, ki so nastali v sodelovanju s keramično delavni-co PISKRČEK iz Turnš. Tuđi tokrat seje izkazalo, da so prostori Menač'nkove domačije kar mal-ce premajhni za številne obiskovalce, ki so se ob ogledu keramičnih izdelkov dveh skupin otrok, prepričali, da so mladi razstavljavci pravi umetniki. Kljub rosni mladosti, saj najmlaj-ši razstavljavec še ni imel tren let, so sami pripravili tuđi prisrčen kulturni program Icr nas prepričali, da v kera- mični delavnici PISKRČEK izTurnš nišo le pridno delali z glino, temveč so ob tem tuđi prijetno zapeli. Starši in ostali obiskovalci so bili nad raz-stavljenimi izdelki navdušeni, sama pa sem za nekaj besed zaprosila gospo Marijo Pezdirc, mentorico mladih umetnikov, ki mi je povedala: V keramični delavnici' PISKRČEK, ki ima svoje prostore v Turnšah, je tokrat sodelovalo 18 otrok, predšolskih ter šol-skih. Vsi so z velikim veseljem in nav-dušenjem spoznavali skrivnosti gline in iz nje ustvarjali različne izdelke, saj prav glina daje neslutene možnosti za ustvar-janje otrok. Sprva so spoznavali zakonitosti gline, se tuđi sami prepričali, kako je, če jo dajo v vodo, ali jo spečejo doma Trgovina in storitve, d.o.o. Masljeva ul. 3, 1230 Domžale Tel.: 01 72 43 180, fax: 01 72 43 039 Podjetja oskrbujemo s pisarniškim materialom Še posebej ugodno nudimo potrošni material priznanih blagovnih znamk Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do ćetrtka od 7.00 -15.00 ure in v petek od 7.00 -14.00 ure Mladinska komisija Gasilske zveze Domžale Beli dan Že dlje časa je tlela misel, da bi v okviru Mladinske komisije Gasilske zveze Domžale organizirali Beli dan s tekmovanjem v velesla-lomu. To se je uresničilo v nedeljo, 6. marca 2005, ko smo se /brali na smufišfu v Turnšah pri Dobu. Na prvem srečanju se nas je skupaj z mentorji zbralo več kot 30 iz sedmih društev. Vsak tekmovalec je vozil dve vožnji. Najboljšim trem v posamezni kategoriji so bile podcijene medalje. Tekmovanje je spremljal tuđi predsednik Gasilske zveze Domžale, Marjan Slatnar, ki je v pozdravu pohvalil zamisel to-vrstnih srečanj. V četrtek, 10. marca, je imela Mladinska komisija GZ Domžale redni letni zbor, ki je potekal v dvorani KS na Viru. Po odprtju zbora je predsednik komisije, Florjan Zabret, podal poročilo o delu komisije v letu 2004, zatem pa so mladi predstavnik] posameznih POD podali poroćilo o delu v društvih. V razpravi so občni zbor pozdravili predsednik GZ Domžale, Marjan Slatnar, predstavnika GZ Litija in (JZ Mengeš ter predstavnik Mladinskega sveta GZ Slovenije. V nadaljevanju je bil podan delovni in finančni plan. Delovni plan je obse-žen, kot vedno pa primanjkuje de-narnih sredstev. Vseeno upamo, da borno sprejeti delovni plan v največji meri tuđi realizirali. Izmed delovnih obveznosti, ki nas čakajo najprej, borno 16. aprila 2005 organizirali tekmovanje v orientaciji, 23. aprila 2005 pa tekmovanje v kvizu za pokal GZ Domžale. Mladi gasilci iz šol pa bodo svoje znanje pokazali na regijskem tekmovanju 7. maja 2005 v Moravčah. Volje in delovne vneme mladim gasilcem in članom ne manjka, zato se že veselimo predviđenih srečanj in tekmovanj. Florjan Zabret Občinska gasilska /veza Domžale in Komisija za mlade vabila na KVIZ v sobolo, 23. april 2005, ob ').M> uri v Delavskem domu na Viru Vabljeni! v peči, veseli so bili novih spoznanj, kako pri izdelavi različnih izdelkov upo-rabiti lepila in barve. V delavnici je bil poudarek dan tuđi osvajanju različnih tehnik oblikovanja, ki so bile prilagoje-ne starosti posameznih otrok. Otroci se oblikovanja gline zelo veselijo ter so ponosni prav na vsak izdelek svojih rok. Gospa Pezdirčeva je še povedala, da bo naslednja delavnica jeseni. Obiskovalci so si ob tej priložnosti ogledali tuđi druge prostore Menač'nkove domačije in bili navdušeni nad osrednjim prostorom, ki ga je ogrevala topla kmećka peč, prijazna oskrbnica Olga Pavlin, ki prav vsa-komur prijazno odpre vrata, pa jim je pripravila tuđi pogostitev. Razprava je bila novost v številnih aktivnostih TuristiĆno rekreativne-ga društva lurnše - Češenik. ki ga v maju caka posebno presenečenje - Nedeljski dnevnik jim je namreč namenil podoknico, o kateri pa lahko več preberete v naslednji številki V. Vojska SLAMNIK - april 2OOS 80 LET RAZGLASITVE TRGA DOMŽALE stran 16 Začetek prazno-vanj 80-letnice razglasitve trga Domžale Bogat prispevek Toneta Ravnikarja k ohranitvi podobe domžalske občine »Tone Ravnikar je bil neumorni zbiralec zgodovinskega in naro-dopisnega gradiva ter Ijubiteljski kronist domžalskega okoliša v najboljšem pomenu te besede, in zelo plodovit likovni ustvarjalec -slikar arhitekturne dedišfine,« je v kratkem uvodnem nagovoru po nastopu Okteta bratov Pirnat na slovesnem odprtju razstave Toneta Ravnikarja - kronista Domžal, poudaril Roman Kos, Galerija in knjigama BESEDA Domžale. Odprtje razstave velikega Domžal-čana je bila prva prireditev, v nizu številnih, ob 80-letnici razglasitve trga Domžale in je pomenila lep uvod v praznovanja, žal jo je skalilo zelo majhno število obiskovalcev, ki so si sicer z zanimanjem ogledali blizu 60 del Toneta Ravnikarja, či-gar opus je velikanski. Ob tem smo o njem in njegovem delu na podro-čju spremljanja zgodovine našega mesta prebrali tuđi v fotokopiranih prispevkih iz nekdanjega Občinske-ga poročevalca. Kot pomemben del naše zgodovine, kjer so pravzaprav fenomen, so v kulturnem programu z narodni-mi pesmimi nastopili člani Okteta bratov Pirnat pod vodstvom Jožeta Dolinarja, obiskovalci pa smo pri-sluhnili izbranim besedam dr. Miroslava Stiplovška, častnega občana naše občine, ki je o Tonetu Ravni-karju govoril kot o človeku, ki se je razdajal na različnih področjih kulturnega delovanja, s še posebno ljubeznijo pa se je posvečal lokalni zgodovini in zbiranju ter ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine, bil pa je tuđi nepozaben Ijubiteljski slikar. Sledovi njegovega dela osta-jajo tuđi na področju kulture, kjer je bil vrsto let tajnik, poseben pa je njegov pomen pri ohranjanju podobe starih Domžal, ki ostajajo na njegovih številnih likovnih delih. Pri delu so ga vodile etnološke in zgodovinske vrednote, ob upoštevanju katerih je pred pozabo ohranil šte-vilne spomenike kulturne dediščine, prav zaradi njegovega prizadevanja pa se je zgodovinopisje obogatilo z dogodki iz vsakdanjega življenja, kar je nepogrešljiva sestavina zgodovine. »Zbiral je tuđi mizealije, zlasti tište, ki so povezane z razvojem slamni-karske obrti in industije na dom-žalskem in mengeškem območju. Vsake nove pridobitve za osvetlitev lokalne zgodovine, ki jo je uspel resiti pred uničenjem, se je iskreno veselil in nikoli ne bomo pokazali dovolj hvaležnosti za njegovo dra-goceno delo. S svojim zbirateljskim in raziskovalnim delom sije zaslužil pomembno mesto v zgodovinopisju Ob 80-letnlcl razglasitve trga Domžale ]e bila na Pošti Domžale razstava slovenskih znamk, starih razglednlc Domžal In spomlnsklh žigov, hkratl pa |e bilo 31. marca 2005 mogoče dobiti tildi spomlnskl žig. domžalske občine,« je poudaril in v lično vabilo tuđi napisal dr. Miroslav Stiplovšek. Žal je obisk na razstavi, ki je mnogim osvežila spomin na včerajšnje Domžale, pokazal, da so gospoda Toneta Ravnikarja in njegovo delo nekateri pozabili. Žal. Hvala vodstvom vseh treh krajevnih skupnosti mesta Domžale, ki so se odločila, da nas skušajo spomniti na velikega zgodovinarja, kulturnika, slikarja in kronista, hvala Galeriji in knjigarni Beseda, Oktetu bratov Pirnat ter dr. Miroslavu Stiplovšku, vsem našim bralcem in bralkam pa povabilo, da si do 12. aprila 2005 razstavo ogledate. Vara Vojska Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale vabi na Zbor slovenskih jamarjev 2005 Domžale, od 15. do 17. aprila 2005 jamarska razstava o čišćenju jam. srečanje mladih jamarjev in izpit za naziv PRIPRAVNIK JAMARSTVA na steni pod Šumberkom (od 14 do 16 let). strokovna predavanja, predstavitve in projekcije. tekmovanje v žimarjenju. strokovni ogled okolice gradu Krumperk. ZBORNIK slovenskih jamarjev za leto 2005. Program dneva odprtih vrat Železne jame: vođenje po Železni jami - 16. april 2005 ob 10., 12. in 14. uri vodeni ogled okolice Krumperka -17. april 2005 ob 9. uri Dobrodošli! Čestitka Športnemu društvu Krašnja Informator ima deset let Našim prijateljem, članom Šport-nega društva Krašnja, posebej uredniku Marjanu Štruklju ter vsem dopisnikom in dopisnicam, ki že deset let z zanimivimi prispevki polnijo svoje društveno glasilo INFORMATOR, iskrene čestitke ter veliko uspehatudi v prihodnje. Vera Vojska, odgovorna urednica s sodelavcl Moški pevski zbor »Janez Cerar« Društva upokojencev Domžale vabi na Jubilej ni koncert ob 45-letnici delovanja ter prazniku Občine Domžale v petek, 15. aprila 2005, ob 20. uri, v Osnovni soli Domžale Na koncertu bosta nastopila tuđi Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale ter Mešani pevski zbor Žerjavčki Društva upokojencev Trzin. Vstopnine ni. Kolesarjenje po jkrajih Upravne enote Domžale Bliža se mesec april, dnevi različnih prireditev ob praznovanju občinskega praznika Občine Domžale, s posebno obeležitvijo 80-letnice razglasitve Domžal za trg in ponovno srečanje kolesarjev na sedaj že tradicionalni prireditvi »Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2005«. Letošnja prireditev je ponovno uvrščena med prireditve Olimpijskega komiteja Slovenije-ZŠZ »Slovenija kolesari 2004«, uvrščena je v program prireditev Občine Domžale, s finančno podporo pa tuđi tokrat sodeluje Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Prireditev bo v soboto, dne 23. aprila 2005, s startom ob 10.00. uri v Športnem parku v Dom-žalah. Zaradi zelo zanimive in razgibane proge bo tokrat prireditev imela dvojni pomen : • športno-rekreativni za vse prijavljene udeležen-ce in • tekmovalni za vse rekreativne kolesarje, pri čemer bodo za Pokal Slovenije upoštevani samo rezultati kolesarjev z veljavno licenco Kolesar-ske zveze Slovenije. LetoSnja novost je tndi podaljSanje krajSe proge. Namesto obraćanja v blizini Radomelj in vraćanja v Športni park Domžale, se bodo vsi ko-lesarji v Radomljah združili in skupaj nadaljevali proti Mengšu, Trzinu in nazaj do Sportnega parka, kjer bo zaključni del prireditve. Po prihodu na cilj dobi vsak udeleženec spomin-sko medaljo in majico, ter topli obrok, najboljši trije tekmovalci v posameznih kategorijah pa pokale. Prljavnlna bo znašala: I. rekreativni kolesarji: • 3.000,00 SIT - za tište, ki želijo merjenje na progi, ki je sicer določena za tekmovalce (v ceno je všteta uporaba čipa: kavcija v visini 6.000,00 SIT se plača posebej), • 2.000,00 SIT - za ostale kolesarje na daljši progi. • 1.500,00 SIT - za udeležence na krajši progi vseh starostnih kategorij II. rekreativni kolesarji - tekmovalci: • 3.500,00 SIT v ceno je všteta uporaba čipa: kaveija v viSini 6.000,00 SIT se plača posebej, ob prevzemu čipa. Prijave: Na dan prireditve pri Startno-ciljnem prostoru, najkasneje 45 minut do starta po-samezne kategorije, ter v predprijavah s prijavnico, ki je dostopna na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si, štcvil-ka transakcijskoga računa 01223-6000000010, identifikacijska številka za DDV SI 72188286, naslov : Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale - Namen: »Kolesarjenje 2005« Na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzalc.si, boste lahko tekoče spremljali vsa obvestila v zvezi s kolesarsko prireditvijo. Vse ljubiteljice in ljubitelje kolesarjenja vabimo, da se udeležijo prireditve. Najbolj »zagrizeni« se bodo spoprijeli še s časom, kar naj bi prireditev še bolj popestrilo. Zavod za iport In rekreacijo Domžale Janez Zupančlč Ob 80-letnici razglasitve trga Domial in občinskem prazniku vas vabimo na slovesno odprtje avtorske slikarske razstave kulturne dedilčine Domial Arhitektura starih Domžal v ponedeljek, 18. aprila 2005, ob 18. uri v galerijskem ateljeju Danijela - Lovra Fuggerja, akademskega slikarja - specialista v Domžalah, Ul. Matije Tomca 6, (nasproti Zdravstvenega doma Domžale). V kulturnem programu bo nastopil basist Rok Lap. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure do 30. aprila 2005, tuđi ob sobotah. Prilazno vabljenl! Atletski klub Domžale v sodelovan ju s Športnim društvom TVD Partizan Domžale vabi na Pirenstvo Slovenije v štafetah v gorskih tekih V soboto, 16. aprila 2005, ob 10. uri SUMBERK s startom in ciljem na začetku TRIM STliZli na Šumberku. tLAMNIK • april 2OOS '."■■Vi %- >* ■ Kulturni dom Franca Bernika Domžalc. sosotna otrošKa matineja sobota, 16. april 10.00 - za IZVEN Slovenska ljudska pravljica: KRESNA NOČ Teater za vse, Jesenice, lutkovna predstava Kresovalki hodita od hi&e do niše z voščili za dobro letino in zdravo življenje, ob tem pa pripovedujeta zgodbo o gospodarjevi hčerki Urški in hlapcu Mihi. Ta na kresni večer žene na pašo domaćega vola, ko mu nagajivi škrat v škorenj strese praprotno seme. To pomeni, da lahko Mina sliši govorico živali, tuđi volov, ki govorita o tem, kako bo Urško ugriznila kaca. Nasle-dnje jutro Mina prežene kaco in seveda resi Urško. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. »reda, 13. april 20.00 - za IZVEN AMBROZ BAJEC LAPAJNE - baroton ABIGAIL RICHARDS - klavir koncert Na sporedu: G. Faur6, M. Ravel, E. Chausson, C. Debussv tn R Poulenc Baritonist Ambroz Bajec Lapajne je glasbeno šolanje priče! v Ljubljani, od leta 2002 pa ga nadaljuje na Arnsterdamskem konservatoriju, kjer je bil njegov profesor najprej Maarten Koningsberger, zdaj pa Studira pri Valerie duillorit V okviru šolskfh produkcij je nastopil v operi The Hand of Bridge Samuela Barberja, kot Tttus v Mozartovi operi La clemenza di Tito in mnogih oratorijlh, nazadnje v Purcellovi Odi za dan Sv. Cecilije. Udeležil se je mojstrskih tečajev pri številnih priznanih mentorjih, dvakrat pa je bil član Evropskega in Svetovnega zbora mladih. Kot solist redno nastopa z različnimi komor-nimi ansambli, predvsem z glasbo baroka in klasicizma. Na domžatškem odru bo nastopil s pianistko Abigal Richards, s katero sta pravkar zaključila turnejo dvanajstih re-citalov po vsej Nizozemski. Richardsova se je rodila v Angliji, kjer je z glasbeno vzgojo klavirja pričela pri svoji mami, nadaljevala pa na zasebnem glasbenem internatu Che-tam pri Davidu Hartiganu in Murrayu McLachlanu. Pri osemnajstih je začela s studijem na Kraljevem severnem kolidžu v Manchestru, istočasno pa je studirala tuđi muziko-logijo na Univerzi v Manchestru, kjer je diplomirala z odlikor Septembra 2002 je pnćela ? maqistrskim studijem na Amsterđamskem konzervatoriju. ponedeljek, 18. april 20.00 - aDonma ORANŽNl in IZVEN četrtek, 21. april 20,00 - abonma RDEČi in IZVEN petek, 22. april 20.00 - abonma ZELEN! in IZVEN ponedeljek, 25. april 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN Dario Fo: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA TERORISTA Gledališče Koper, komedija režija: Boris Cavazza; igrajo: Gašper Tič, Jože Hrovat, Igor štamulak, Go-razd Žilavec, Danijel Mala-lan in Nataša Tič Ralijan. Z besediiom Naključna smrt nekega anarhista je italija-nski komediografski pisec Dario Fo odgovorll na dogo-dke po bombnem napadu na milansko železniško postajo konec poletja 1969. Odgovornost za napad je takrat milanska policija naprtila železničarskemu de-lavcu in anarhistu, ki pa je še istega leta po zasliša-njih naredil samomor tako, da se je vrgel skozi okno v četrtem nadstropju. Poznejši sodni procesi so ra-zkrili, da je bila za njegovo smrt v resnici kriva policija, samomor je bil insceniran, bombni napad pa so izvedi! neofašisti. Dario Fb v svoji politični burki dogodke obnavlja malce drugače. Anarhist je sedaj preimenovan v malce bolj aktualnega terorista, nosilna oseba igre pa je norec, trpeč za »histriomanijo«, ki ga žene, da nenehno •9ra različne osebe, zato tuđi sedaj prevzame vlogo sodnika, odgovornega za revizijo procesa nekega anarhista. Tuđi ta se je med procesom ubil s skokom skozi okno, norec pa te dogodke obnovi v vlogi stotnika, škofa in bombaša, mimogrede pa razkrije še problematične in krvave metode, ki se jih poslužuje policija. Boris Cavazza, ki se s to iflro srečuje že tretjič, tokrat prvič kot režiser, je izpostavil predvsem burkaški del, ki ga v vlogi norca odlično odigra Gašper Tič, Odličen Gašper Tič v vlogi norca, /.,./, prehaja iz vloge v vlogo z izjemno lahkoto. Preo-stala ekipa /.../mu lepo sledi v ritmu, ki ostaje vseskozi nabit z adrenalinom in besed-Mrnigagi.« Vida Gorjup Posinković, Večer /.;../;/; A L.L GD 4. do'2i!"aprlf"- v Galeriji Domžaie RAZSTAVA O RAZGLASITVI DOMŽAL ZA TRG 1925 zgodovinska razstava - VSTOP PROST Povišanje Domžal v trg s kraljevim ukazom 31. marca 1925 je po memben dogodek v njihovi zgodovini kot priznanje za velike dose žke na gospodarskem, kulturno-prosvetnem in športnem področji ter spodbuda za njihov nadaljnji razvoj v središče južnega deia te-danjega karnniškega okraja. Redko kateri kraj na Slovenskem je od srede 19. stoletja do srede đvajsetih let preteklega stoletja doživel tofikšen napredek v razvoju industrije, obrti in trgovine ter družbenih dejavnostih kot Domžale. Razstava z nad 350 foto-grafijami in dokumenti osvetljuje značilnosti podobe Domžal ob razglasitvi za trg, posebej po-glavitne dejavnike, ki so bi temelj za takšro povišanje (razvoj javne uprave, veliko vlogo slarnnikarske domaće obrti in industrije pri gospodarskem napredku Domžal, nastanek podjetij novih industrijskih panog na domžalskem območju, razmah obrti in trgovine, izpopolnjevanje šolstva ter deiovanje društev na prosvetno-kultumem, telesriovzgojnem in drugih področjih). Ob sklepu prikazuje potek množi-čnih prireditev ob slavnostni razgiasitvi za trg, s kate-rimi so Domžale tuđi preko osrednjih slovenskih časnikov doživele veliko promocijo. DOMZALEC bkhattdet t 1 M""li *■w•**■-«*«*• ■ ■ 4 J*w. ***** «■ ,(Ammw«. ; ■"*"rf »"M" *■ -1"* 'Omnja Domžale je odprta vsak dan od 10.00 - ! 12.00 ter od 15.00 - 19.00. Vstoo ie-prost. Vasmina Reza: * EN ŠPANSKI KOMAD SNG Drama, Ljubljana, komedija režija: Janusz Kiča; igrajo: Ivo Ban, Milena Zupančič, Nataša Barbara Gračner, Šaša Pavček in Aleš Valič Vasmino Reza na domžalskem odru že dobro poznamo, saj smo si v izvedbi Male drame ogledali že tri dela te uspešne francoske pisateljice, brez izjeme pa so naletela ha odlične odzive. Njeno najnovejše besedilo uprizarja gledališče znotraj gledališta, saj spremlja skupino igralcev, ki vadi »en španski komad«. Spoznamo sestri igralki, eno slavno, drugo rte-uspelo, njuno mater in njenega ljubimca, kar je dober povod za duhovita poigravanja na temo gledališkega zakulisja in razmerja med igralčevo vlogo In zasebnostjo. Meje med gledališčem in resničnim svetom za protagoniste Rezine hitre, gibke in klepetave komedije postajajo vedno bolj nejasne ... dobili smo torej novo uspešnico. SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK koncert Simfbnični orkester Domžale-Kamnik borno ! na našem odru že drugo sezono zapored vključili v abonmajski koncertni cikel, Ansa-mbel, ki ga sestavljajo glasbeni ljubitelji, pedagogi in nekateii poklicni glasbeniki, se je od nastanka na začetku sedemdesetih let razvil v homogeni ansambel, kar je nedvomno plod prizadevanja vsakega glasbenika. ki v rtjem igra. Orkester je pod vodstvom Tomaža Habeta (1970-1993), Aleksandra Spasiča (1993-2003) in Stefana Garkova (2003) izo-blikoval bogat koncertni program, ki ne ofasega Ie rednih novoletnih koncertov in letnih nastopov, ampak tuđi gostovanja po različnih slovenskih krajih. Na koncertih orkestra so se kot solisti predstavljali številni vidni slovenski glasbeniki. Kulturni dorn Franca Bern« [)ošnžah> koledar f prirediteu i ' . . ■' ,^t m j^^^^Q^yu2!fi^Ab^j panKa < m B a n k a Vstopnlce so v prodaji vsak dan; od 10:00 do 12:00 (V upravi, Ljubljanska 61, Domial«, vhod t dvoriAća). 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. ^B fokmvluli WgffkurnMi& donu ~ fr*nt»BMn9l* \nwK\: www.kd»^^Bble.si telefom-Ot 1,722 5đp > bi.. KULTURA stran 18 »Eksplicitno dramilo« Poteza programskega vodstva Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale po uvrstitvi predstave Marka Ravenhilia: Nekaj ekspli-citnih fotk v izvedi Prešernovega gledališča iz Kranja na seznam abonmajskih predstav, se je izka-zala za već kot upravičeno, saj po-leg aktualnosti ponuja vpogled v moderno smer gledališča, za kate-ro se vse pogostcjc uporablja izraz »iit-yer-face-tkeatre« oz. gledališče »ufris«. Zelo živ prevod besedila pod mentorstvom Tine Mahkota je delo Jane Okoren, Maje Cim-prič, Sanje Hrvačnin in Lane Do-dig. Predstava se je uvrstila tuđi v tekmovalni del 39. Borštnikovega srečanja in je gostovala v okviru Beograjskega BITEF-a. Britansko gledališče je na področju dramatike v devetdesetih letih doži-velo pravo renesanso. Avtorji, kot so Šarah Kane, Mark Ravenhill, Antho-ny Nielson..., so s svežim in inovativnim pristopom na novo zasnovali razmerje med odrom in občinstvom ter z intenziteto in specifičnim do-živetjem nakazali novo smer razvoja gledaliških uprizoritev. V tem iz-kustvenem gledališču se v gledalcu nemalokrat ustvarja občutek, da je bil ogrožen prostor njegove intime, s tem pa se zbuja čut za moralno odgovornost in potrebo k razmisleku in opredelitvi, saj občinstvo ni le opa-zovalec problema, temveč postane njegov del. Avtorju Matjažu Mariniču se opravičujemo, ker je bila v prejšnji številki namesto »Eks-plicitnega dramila« pomotoma objavljena ocena ene od lan-skih predstav iz cikla abonmajskih predstav Kulturnega doma Franca Bemika Domžale. Odgovorna urednica To se zgodi tuđi z Nikom, enim od protagonistov Ravenhillovih Nekaj eksplicitnih fotk, ki je po izpustitvi iz zapora, kamor ga je leta 1984 (Ravenhill se očitno opira na utopični roman Georgea Orvvella) pripeljal politično motiviran poizkus umora, nenadoma postavljen v svet, s katerim ne more več navezati stika. Ni mu ruj le svet, pač pa tuđi osebe, ki so se asimilirale v novo okolje, kot njegova nekdanja partnerica Hana, bivša aktivistka, ki je prestopila v svet kapitalistično-po-trošniške družbe. Hana skupaj z Jona-tanom začrtuje ločnico med starejšo generacijo, katero je še determinirala zgodovina z idealistični boji in mlajšo generacijo, ki je že zdavnaj opustila iskanje ter obremenjevanje z ideologijo in seje tako lahko predala trenutku, hkrati pa je vseeno izgubljena in zme-dena Matjaž Tribušon kot Nik odlično združuje karakteristike močnega človeka, ki poleg jeze in občutka od-večnosti nosi v sebi strah pred novim svetom, v katerem je svoje mesto našla Hana. Vesna Jevnikar jo odigra kot politično ambiciozno osebo, ki poizkuša pozabiti preteklost, a ji ne more uiti. Prav takšen je Jonatan (Matjaž Višnar), žrtev Nikovega atentata, ki išče zado-ščenje in je kot manipulant na samem vrhu družbene lestvice. Tem trem ose-bam, ki jih še določa preteklost, pa diametralno nasproti stoji mlajša generacija z Nadjo in njenima prijateljema Timom in Viktorjem. Dana Reichman odigra Nadjo z občutkom tragičnosti, čustvenega razdora in izpraznjenosti, kateri se pridružujeta z aidsom oboleli Tim, ki ga sijajno upodobi Rok Vinar. Lik Tima izoblikuje kot mračno, napol mrtvo, brezciljno figuro, njegovega ru-skega ljubimca Viktorja pa z odličnim ruskim naglasom in vseskozi natančno koreografijo do popolnosti oblikuje Gaber K. Trseglav. Nadgradnja odlične igre celotnega ansambla je brezhibna režija Edu-arda Milena, ki predstavo zasnuje v obliki menjajočih se slik, ki jih med seboj povezujejo divji rave ritmi, ki stopnjujejo udarnost predstave in dr-žijo gledalca v stanju »u fris« vse do zadnje slike. Simbolična scenografija (tuđi delo Eduarda Milerja) z izpraz-njenim odrom, rahlo nagnjenim proti avditoriju, na katerem se razkrivajo usode posameznikov, zdopolnjujoči-mi svetlobni efekti, ustvarjajo obču-tekosamljenosti in negotovosti. Tako po izvedbeni kot vsebinski plati je predstava dodelana do popolnosti in zagotovo sodi v vrh letošnjega abon-majskega cikla Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Vrhunsko. Matjaž Marlnlč Nova knjiga dr. Velimirja Vulikića Kamniški kulturnik in mecen Josip Nikolaj Sadnikar V okviru Knjižne zbirke Znameniti Kamničani je v marcu Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik izdala knjigo dr. Velimirja Vulikića Kamniški kulturnik in mecen Josip Nikolaj Sadnikar. To je že osemnajsta knjiga avtorja, ki je v obliki romansirane biografije pred-stavil življenje in delo višjega okraj-nega živinozdravnika, zaslužnega za uvajanje živinozdravniške službe na Kamniškem, čigar delo je nepoza-bno tuđi na področju napredka kulturnega in prosvetnega življenja ter posredno za promocijo Kamnika in Slovenije v evropskem prostoru. Uvod Knjigi na pot je napisal kamniški župan Anton Tone Smolnikar, ki je življenje in delo Josipa Nikolaja Sad-nikarja (1863 - 1952) predstavil zlasti kot velikega ljubitelja starih dragoce-nih predmetov, zaslužnega zlasti za Sadnikarjev muzej kot prvo kulturno ustanovo v Kamniku. Ob tem pa je tuđi dodal, da so avtorju knjige, pisatelju dr. Vulikiću, hvaležni, daje s pomočjo gradiva in pričevanj Sadnikarjevih sinov, dr. Nika in dr. Demetra, omogočil bodočim generacijam spoznavanje bogate kamniške zgodovine in kulturne dediščine ter pomembnih moč, ki so soustvarjali njihovo zgodovino, pa tuđi to, da so iz spoštovanja in hvaležnosti pričevanje o dr. Nikolaju Sadnikarju uvrstili v že omenjeno knjižno zbirko Znameniti Kamničani. Življenjepis dr. Sadnikarja se začenja s poglavjem Zbogom in zdravi ostani- te, v katerem nam pisatelj predstavlja njegovo otroštvo ter veliko Ijubezen do slikarstva, ki se mu je na željo staršev odrekel, ni pa se odrekel prijateljevanju 7. znanima slikarjema, z Ivano Kobilico in Ferdom Veselom, kasneje tuđi Hin-kom Smrekarjem in drugimi. O moj ljubi, dragi Kamnik, je naslov drugega poglavja, v katerem veliko izvemo tuđi o zgodovini Kamnika v tem obdobju, posebej temeljito pa so obdelana tuđi vsa njegova prizadevanja za organiziranost na področju veterine, sledijo Zrela leta ter za njimi Viharna leta, o zbiranju dragocene zapuščine beremo v poglavju Muzej - življenjsko delo in ponos; v Iztekanju časa nam avtor predstavlja zadnja leta velikega Kam-ničana, o usodi njegove zapuščine, ki je danes pomemben del zgodovine sosednje občine, pa zvemo v zadnjem poglavju Post mortem. S knjigo so oplemenitili letošnji praznik občine Kamnik in jo predstavili ko-nec marca v Domu kulture v Kamniku, ko sta o njej govorili Marjeta Humar, prof. spec. leks., in mag. Zora Torkar, ob pisatelju Veljku Vulikiću pa je pri predstavitvi kot častni gost sodeloval Sadnikarjev sin Niko. Zelo dobro obis-kana predstavitev je prinesla tuđi veliko informacij o nastanku knjige ter o seda-njosti Sadnikarjeve muzejske zbirke. Knjigo, ki je pomemben prispevek k zgodovini občine Kamnik, lahko kupite v Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. Avtorju iskrene čestitke! V. Volska Kulturno društvo Groblje vabi na premlero burke LUMPACIJVAGABUNDUS v soboto, 9. aprila 2005, ob 20. uri Ponovitve: v nedeljo, 10. aprila 2005, in v nedeljo, 17. aprila 2005, obakrat ob 20. uri Likovna razstava v Galeriji Domžale Frauz Berger in Robert Piimig Tokrat sta se v Galeriji Domžale predstavila avstrijska umetnika Franz Josef Berger in Robert Pri-mig, ki /ivita in ustvarjata v Be-Ijakn. Dvojica umetnikov že nekaj let skupno razstavljata svoja dela v ra/ličnih krajih Avstrije, Italije, Hrvaške in tuđi Slovenije, kjer se udeležujeta stevilnih mednarodnih likovnih srečanj, delavnic in simpo-zijev že več kot dve desetletji. Udeležba likovnih srečanj obeh avtorjev v našem prostoru kot Med-narodni poletni festival pred petim i leti in navsezadnje letošnje srečanje Slovenia open to the art potrjuje dejstvo, da tuđi umetniki izven mej naše dežele želi jo slovenskim ljubiteljem umetnosti prikazati svoj pogled, svoj način likovne govorice kot odgovor na aktualna vprašanja človeškega bivanja. Tuđi Bergerjevi in Primigovi odgovori na proble-matiko človeškega jaza so značilno za sodobno umetnost kompleksno obarvani, a za vsakega avtorja poSe-bej na svoj način prepričljivi. Franz Berger z razparanimi srči in preoblikovanim odpadnim materialom, kot so ostanki računalniških komponent, simbolično konkretizira odnos s se-danjostjo, odnos s tokom razvoja in napredka, ki ga ni moč ustaviti, če-prav prinaša tuđi temne strani. Avtor tako z razstavljanjem računalniških delov, ki jih nato oblikuje v relief, oblikuje labirint človeških misli, ki se krivijo pod težo modernega sveta. Tuđi razrezana večplastna srca, ki jih z vrvjo povezuje v plastične podobe bolečine, imajo svojo vlogo in pomen, pestrost uporabljenih ma-terialov in tehnik pa kaže na avtorje-vo raziskovanje neomejenih možno-sti skulpturalnega ustvarjanja. Slikar Robert Primig svoja spo-ročila in spoznanja izraza skozi modernistično ekspresivno risbo človeških figur v odnosu z okoljem, ki jih obdaja. Pa čeprav figure nišo prepoznavne, prevzemajo pripoved-no vlogo umetnikove reakcije na sodobno družbeno dogajanje. Primig belim slikovnim površinam poleg figur dodaja vrsto znakov v obliki kolažiranih sporočil iz časopisov in revij ter skrivnostne lastnoročne napise, celotno prizorišče pa sestavlja v razigrano kompozicijsko zasnovo. Tuđi nerealen in imaginaren prostor, ekspresivne geste in konture upo-dobljenih figur so značilne likovne forme modernizma. Robert Primig s prepletom simbolnc vsebine s samim upodabljanjem figure in Franz Berger s studijo večplastnih pome-nov vsakdanjih predmetov v vsej tej problematiki gotovo prevzcmata dvojno vlogo, saj njuna dela hkrati nosijo umetniško sporočilo kot tuđi socialnokritično izpoved. Katarina Rus Ss vrjr T^% Javni sklad Republike Slovenije za kulturne iJNhJL/ (lejavnosti, Območna izpostava Domžale vabi na Medobmočno revijo otroških folklornih skupin Radomlje 2005, ki bo v PETEK, 22. APRILA 2005, OB 18.00 V KULTURNEM DOMU V RADOMLJAH. in Območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Moravče2005, ki bo v četrtek, 14. aprila 2005, ob 17.00 v Kulturnem domu Moravče. VSTOP PROST! Recenziji filmov: Viski Bizarna socialna drama priča o »stanju duha« pov-prečnih prebivalcev materialno revne in obubožane Latinske Amerike. Z naslovom, ki sugerira na alkoholno omamo in odvisnost, pa sta režiseja Juan Pa-blo Rebella in Pablo Stoll naredila »tinto v lovo,« saj film ne spregovori o omamni substanci, pač pa gre za še eno interpretacijo težavnih medsebojnih odnosih soljudi, če jih sploh še lahko tako imenujemo. »Viski« pomeni zgolj urugvajsko navado in besedico, ki jo izgovarjamo vsa kič, ko se usedemo pred fotografa in je zaželen nasmešek. Jacobo Koller je poslovodja podjetja za proizvodnjo no-gavic, njegovi dnevi so rutinirani in mehanski. Skratka »klonirani«. Isti zajtrk v istem bifeju, prihod v službo, odhod iz službe in ponavljajoče se težave pri vžigu svojega razpadajočega se jeklenega konjička, popoldanski dremež, skromna večerja, kaka skodelica kave ter »zasluženi počitek«. Vse do novega dne. Jacobo je živčna razvalina. Zanj dela uslužna in marljiva delavka Marta, ki mu je vselej na voljo. Nekega dne jo prosi, da se za teden dni preseli k njemu in se pretvarja, da je njegova žena, saj ga po materini smrti obišče brat Herman iz sosednje Brazilije. Namesto teženja in debat o zgrešenih življenjskih investicijah raje poskrbi za priročno fasado Marta se prošnji odzove in maškarada se lahko prične. Minimalistična atmosfera, v kateri vsaka (ne)kretnja spregovori več kot tisoč besed, je več kot avtentičen prikaz tamkajšnjega duševno izmučenega prebivalstva, ki ga je družbeno-politični sistem »kvazi-demokracije« oropal slehernega čustvovanja. Zidovi med Ijudmi so tako visoki in njihovi obrambni mehanizmi tako močni, daje stanje domala nevzdržno. Kljub takim razmeram pa ne vržejo vsi puške v koruzo. Kljub vsemu smo vsi ljudje idealistični in nekateri nikoli ne odnehajo pri iskanju svoje »boljše polovice.« V tej ritualni igri pri-kritega zapeljevanja pa se zvrsti vrsta bizarno-komičnih zapletov in (ne)predvidljivih dogodkov, ki gledalca ni-kakor ne morejo pustiti ravnodušnega. Jacobov brat je njegovo pravo nasprotje: čeprav v zadregi, je vendarle razigran in komunikativen, namesto njega se zabava in druži z Marto, ki ji pozornost seveda godi. Pri Jacobu je zaznati kanček Ijubosumja, vendar gre za preblisk, ki je skorajda neznaten. Vendar se ne da. Poleg vsega pa še vedno ni pozabil Hermanove »izdaje,« ko ga je sredi materine bolezni zapustil in jo pobrisal v Brazilijo. Posledice so za oba brata očitne, vendar »denar je sveta vladar,« kar pomeni, da diktira pravila in pogoje sveta, pa najsi bodi že kjerkoli. »Viski« prav gotovo ne spada med zabavnejše in kratko-časne komedije severno/ameriškega tipa, kar bi Holly-wood glede na dramaturški zaplet nedvomno opravičil. Namesto tega dobimo bizarnost na podlagi pasivnosti likov (predvsem glavnega igralca), z občasnimi prebi i-ski groze ob pomisli na ljudi, katerih kvaliteta življenja ni drastično večja od zlatih ribić* v akvariju (vendar ne bi bili radi krivični do ribić). Omenjenih osebnih nev-roz, ki so posledica socialnih stisk, pa bo najverjetneje čedalje več tuđi pri nas, vse dokler bo cilj velike većine ljudi zgolj preživeti. Vprašanje za razpravljalce: le kaj se zgodi, ko omenjeno življenjsko vodilo soočimo z za-hodnim kultom prekomernega uživanja? te. Mesto je mirno Francoska socialna drama režiserja Roberta Guedi-guiana je »povest o dobrih Ijudch«. Ali vsaj takih, ki to želijo biti, vendar jim okoliščine nišo naklonjene. Ob vsej poplavi likov s krutimi osebnimi usodami pa izdelku kronično primanjkuje primeren subjekt identifikacije. Tako osebo najdemo v liku temnopoltega franeoskega Afričana, ki je kljub pomanjkanju formalne izobrazbe zadosti pronicljiv, da intuitivno začuti pasti ideološko pogojenega vsakdanjika z vsemi rasizmi in nacionalizmi vred. Mladenič je vzor v vsakem pogledu: priseljence različnih kultur uči strpnega odnosa na novem teritoriju in maje temelje njihove konzervativne tradicije, ki uči, da se lahko poročajo zgolj s pripadniki svoje kulture, inspirira mlade temnopolte rap glasbenike, za nameček pa spi z intelektualno učiteljico umsko hendikepiranih otrok. Ima zgolj eno pomankljivost - je temnopolt. Za povprečenega franeoza še eden v nizu črnskih posto-pačev, ki domaćinom odžirajo delovna mesta. Slednji argument pa deluje na teritoriju sleherne većinske nacionalne kulture, ne glede na paradoksalnost njegove formulacije. Tako ga naključno »najde« metek nekega tovrstnih lokalnih nestrpnežev, katerega namen je bil zgolj pognati mu strah v kosti. Ostala druščina pa je še neprimerno bolj »nesrečna.« Med drugim imamo oprav-ka z materjo, ki dela v smrdljivi ribogojnici, katerega vonja se ne more znebiti, njena največja travma pa je hči, ki je odvisna od heroina in ki ji skuša pomagati po najboljših močeh. Včasih to pomeni tuđi priskrbeti kak »šus«, da kriza ni prevelika in to kar pri svoji bivši Iju-bezni iz mladosti. Za nameček sta tu še već let brezpo-selni in zagrenjeni mož ter hčerin sin, ki je še dojenček in za katerega skrbi lastnoročno. Hči je po vsej soseski znana po prostituciji, kmalu pa seji v stanju brezizhod-nosti pridruži še mati. Njene usluge izkorišča taksist, ki je preko sindikata opeharil delavce nekega podjetja in na ta način pridobil začetni kapital za svoj posel. Ob vikendih kosi pri starših, ki njegove poteze v teh »krutih časih« ćelo podpirata. Ker je neutolažjivo osamljen in 7. delavsko mentaliteto je jasno, da se tuđi njegova usoda ne more ra/.pletati prav spodbudno. Zaradi izko-riščanja priseljencev in vsakokratnega zaraćunavanja noćne tarife je tako kmalu ob posel. Tu je še tipičen intelektualce z vezami v levičarskih političnih vrhovih, ki je sit vsega, kar se okoli njega dogaja in zato ves čas obdan s cinizmom. Vse mu je tako »brez veze,« da po-zabi zadovoljevati svojo ženo (zgoraj omenjeno učiteljico otrok), ki potrebuje le kanček njegove pozornosti. Vendar ljubezni tuđi tukaj že davno ni več. Atmosfera v filmu je vseskozi neprijetna, kar se še stopnjuje do domala nevzdržega konca. Glasbena podlaga številnih bizarnosti vsakdanjega življenja je hipnotično-mistična Janis Joplin, ki je ravno pravšnja za obstoječi »vrtiljak smrti,« saj je tuđi sama zapustila ta svet pri rosnih 27-ih letih zaradi prevelikega odmerka mamil. »Mesto je mirno« je resda uvrščen v kinematografsko sekcijo »Nepozabno,« vendar to velja zgolj za mučnost njegovega spremijanja, kar seveda ne more biti ovira za filmske sladokusce, ki s(m)o praviloma mazohisti. Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v Kinodvor-u. Žiga Ćamernlk SLAMNIK- april 2003 stran 19 6. GostiČevi dnevi KULTURA Poklon umetniku svetovnega formata Po uvodnom dclu 6. Gostičevih dnevov, ki se je končal s Slav-lostnim koncertom solistov Opere HNK Zagreb in SNG Opera ■n balet Ljubljana v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, so se prireditve nadaljevalc v pet-eK 11. marca, v SNG Opera in balet Ljubljana z operno predstavo Giuseppa Verdija Nabucco. Castni gost na predstavi v spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča je bil predsednik Državnoga zbora RS, dr. Franc Cukjati, med gosti pa je bil tuđi veleposlanik Republike Hrvaške dr. Mario Nobilo. Ozračje v nabito polni dvorani je bilo slavnostno, k Čemur so dodatno prispevali dobri nastopi soli-stov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Posebej velja omeni-ti Marka Kobala v vlogi Nabucca in Ane Pusar Jerič kot Abigaille. V vlogi 'smaelaje kot gost nastopil Hrid Mar-t]ć, kot Zaccaria Juan Vasle, v vlogi Anne pa je debitirala Marina Đonlić. Podpredsednlk Kulturno Prosvetnega društva Slovenski dom ln Zagreba g. Franc Strašek Orkester je vodil Loris Voltolini, na-stopili pa so še: Ariana Debeljak, Zoran Potočari in Matej Vovk. Po operi Nabucco so se GostiČevi dnevi preselili v Zagreb, kjer šo v Operi HNK v Zagrebu prvo ponovi-tev opere Giuseppa Verdija Rigoletto, namenili spominu na Jožeta Gostiča. Pod dirigentskim vodstvom Zorana Juranića so nastopili domači operni solisti: Nikša Radovanović (Vojvoda Mantovski), Siniša Hapač (Rigoletto), Adela Golac-Rilović (Gilda), Ivica Trubić, Martina Gojčeta-Silić, Vedrana Šimić, Ozren Bilušić, Igor Hapač, Zvonimir Ivanović in drugi. Režiser predstave je bil Dolen&ć Krešimir, scenografta pa Dinka Je-ričević. Ob poslušanju Rigoletta smo se mnogi spomnili, da je Jože Gostič prav v Rigolettu v vlogi Vojvode Mantovskega vstopil v svet Verdije-ve glasbe in sicer v ljubljanski Operi v sezoni 1932/33. Marjana Mrak je v knjigi Jože Gostič, tenor zapisala: Vlogo je Gostič obvladoval z lahkoto, brez napetosti v glasu, temperamentno in hkrati plemenito zadržano.« Pred operno predstavo so skupino članov in gostov Kulturnega društva Jože Gostič Homec sprejeli člani Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je v preteklem letu slavil 75. obletnico delovanja. Po ogledu lepo prenovljcnih prostorov društva nas je pozdravil podpred-scdnik društva, Franc Strašek in nam zaželel dobrodošlico med prijatelji in sodelavci, s katerimi se z veseljem srečujemo na prireditvah v spomin našemu opomemu pevcu. Borut Jen-ko, predsednik Kulturnega društva Jože Gostič Homec, se je zahvalil za G. Verdi RIGOLETTO. Opera HNK Zagreb Adela Golac-Rilovic kot Gilda in Siniša Hapać kot Rigoletto. Foto: Šaša Novhovic sprejem in obudil spomin na sodelo-vanje med našimi društvi in izročil knjižni dar za prenovljeno knjižnico. Člani društva so za vse pripravili po-gostitev in v prijetnem ozračju smo skupaj odšli na operno predstavo. Letošnji GostiČevi dnevi so se zaključili v soboto, 2. aprila 2005, s Slavnostnim koncertom opernih arij v Operi HNK Zagreb, na kate-rem so nastopili solisti SNG Opera in balet Ljubljana: Vera Danilova, Milena Morača, Rebeka Radovan, Urška Žižek, Slavko Savinšek, Mat-jaž Stopinšek, Jože Vidic ter solisti Opere HNK Zagreb: Ivanka Bolj-kovac, Neda Martić, Željka Martić, in Miljenko Duran ob spremljavi orkestra Opere HNK Zagreb z dirigentom Zoranom Juranićem. Koncert je pomenil lep zaključek 6. Gostičevih dnevov in po zadnji ariji iz Wagnerjeve opere Tristan in lzol-da, ki jo je zapela Ivanka Boljkovac. smo se na sprejemu v Operi HNK Zagreb spomnili vseh prireditev, ki smo jih skupaj pripravljali in sprem-Ijali. Zahvalili smo se vsem sodelu-jočim, pokrovitelju, sponzorjem, predvsem pa tištim, ki spremljajo prireditve v spomin na našega veli-kega rojaka, naše misli pa so bile namenjene tuđi novim nastopom in prihodnjim, 7. Gostičevim dnevom. V. Vojska Hvala, gospa Vekos lava Dve novi fotografiji Josipa Gostiča Pred kratkim sem v Uredništvo prejela prijazen klic, v katerem me je gospa Vekoslava Skulj iz Ljubljane obvestila, da ima dve fotografiji svetovno znanega tenorista Josipa Gostiča. Čez dva dni je na moj naslov prišlo pismo, v katerem sta bili dve fotografiji slavnega pevca ter sporočilo gospe Ve-koslave: »Fotografiji je prejela moja teta Lojzka Verbic, ki je bila učitelj ica na Homcu in v prijateljskem odnosu s pevcem.« Hvala, gospa Vekoslava, da ste omogo-čili, dasi naši bralci in bralke lahko ogledajo tuđi manj znani fotografiji velikega tenorista. Lep pozdrav. Vora Vojska Premiera Kulturnega društva Jože Gostič Homec Plen - crna komedija ^b tradicionalnih Gostičevih dne-v'h ter drugih prireditvah Kultur-n° društvo .lože Gostič s Homca Vsako leto pripravi tuđi premiero Slcdaliskega dela. Tako so se le-?)s pod režisersko taktirko Igorja ^užka odločili za crno komedijo 'oca Ortona PLEN J^ijazni gledališki list nas je opozoril, .a gre za komedijo, povezano s krsto ln veliko denarja, že v uvodnom pri-£°nj pa so nas člani dramske skupine Kulturnega društva Jože Gostič Ho-™vc popeljali v stanovanje gospoda ^c Leavyja (Borut .lenko), ki mu je ravnokar umrla žena. Kot bogat sa-mec je zanimiv za bolniško sestro Fay (Sabino Župan), ki je skrbela za njegovo ženo inje prepričana, daje tri dni od smrti žene ravno spodoben čas za novo poroko. Medtem ko se MC Leavy otepa vnete kandidatke za novo ženo in je vesel, ker je žena umrla v sezoni vrtnic, njegovih najljubših rož, imata njegov sin Hal (Rok Rode) ter prijatelj Dennis (Rajko Zajc), ki je v Fay nesmrtno zaljubljen ter prepričan, da je izkušena ženska največje boga-stvo mlađega fanta, probleme z denar-jem, ki sta ga dobila z ropom banke. Ob tem zlasti Hal, ki mu dobra vzgoja preprečuje, da bi kadarkoli lagal, sanja o čudovitem potovanju. Najprimernejša je iersta, je prepričana tuđi Fay, zato pokojna gospa ob smehu v dvorani konca v omari, na sceno pa stopi priznani detektiv Truscott (Miha Ulčar), ki sprva trdi, da je od mestnega vodovoda. Proti koncu pa le prizna, da je detektiv, ki bo našel roparja ter množično mo-rilko Fay. Njej so umori oskrbovank stopnička do njihovih vdovcev. Crna komedija, v kateri ima truplo vseskozi pomembno vlogo, saj ga selijo sem in tja, je od gledalcev in gledalk zahtevala kar prečej razmišljanja, se ob vrsti situacijske komike, v kateri sodeluje ludi po-licaj Meadovws (Simon Župan), razpleta, pa ne čisto razplete. Krsta z ukradenim denarjem namreč doživi nesrečo ter se »vrne« domov. Končno v njej zadnje počivališče najde truplo, denar pa roparja, Fay, nekaj pa tuđi inspektor razdeljujejo kar sproti. Trdno odločeni inspektor Truscott, ki med drugim aretira tuđi McLeavyja, ki včasih sploh ne ve, zakaj gre, je ob koncu malo manj prizadeven. Aretiranih najbrž ne bo, Iruplo umrle gospe bo našlo svoj mir, predstava pa odmev v zadovoljnih gledalcih, ki so z aplav-zom nagradili vse sodelujoče v Ple-nu. Med njimi je treba omeniti tuđi Majo Marinšek in Simona Župana kot šepetalca, Marka Letnarja, ki je poskrbel za luč ter skupaj s Tone-tom Novakom in Rokom Rodetom tuđi za zelo funkcionalno sceno, ki je omogočala igralcem primerno gibanje. Premiera, pri kateri ne smemo po-zabiti tuđi na glasbene vložke, je bila v večnamenskem prostoru Osnovne sole Preserje pri Radom-Ijah lepo sprejeta. Čeprav se včasih gledalci nismo mogli odločiti, ali bi se smejali ali ne, smo zadovoljni zapuščali »Plen«, ki je v vseh zapusti 1 tuđi kakšno neodgovorjeno vprašanje, o katerem smo razmišljali prihodnjedni. Predstavo so slab teden kasneje ponovili v Kulturnem domu Šmarca. V. Vojska Menač'nkova domačija Razstava ■ °tem, ko so otroci in vzgojiteljice x yrtca UrSa v ni are li pripravili ^"lovito razstavo ročnih del, na- ^"•jenih njihovim mamicam ter _cjn ženskam ob dnevu žena in aterinskem dnevu, so v dnevih I red veliko nocjo v Mcnač'nkovi omaciji, za tište, ki ne veste, kjc je '•' v Domžalah na Cankarjevi uli- "' Potekale delavnice, katerih so se '"clcžjlj „cenci osnovnih šol Dom- aic ter Vcnclja Perka Domžale. t,- „ot nam je povedala Olga Pavlin, |reasednica Društva narodnih noš Domžale, ki skrbi za Menač'nkovo domačijo, so bili otroci navdušeni pri izdelovanju butaric iz bršljana, brinja ter pušpanja. Zelenje in vse ostalo, potrebno za izdelovanje butaric, sta pripravila Pavla Jeras in .lanez Roka- vec, člana Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ki sta povedala, da sta se izdelovanja butaric naučila doma kot otroka in da so otroci radi sodelovali v delavnici ter se naučili izdelati butarice. Ob koncu marca pa so v domačiji od-prli tuđi razstavo keramičnih izdel-kov otrok Turistično rekreativnega društva Turnše - Češenik, ki so bili izdelani v sodelovanju s keramično delavnico PISKRČBK iz Turnš. Raz-stava bo odprta do 4. aprila 2005. Menač'nkova domačija je odprta vsak dan od 9. do 11. ure ter popoldne od 17. do 18. ure, za skupine pa po dogovoru z Olgo Pavlin tuđi v drugem času tel. 041 256327, povejmo pa še, da se pripravlja tuđi zloženka, v kateri bo Menač'nkova domačija po-drobneje predstavljena. V. Vojska Naj ne mine dan brez knjige V mesecn aprilu se spominjamo 200-letnice rojstva pravljifarja Hansa C ristiana Andersena, ki se je rodil na Danskem, preživel grenko mladost, polno razočaranj in hrepenenj, a kot mu je bilo pre-rokovano, ko je odhajal iz domače vaši v mesto, je postal slaven mož. PRAVLJ1CA MOJEGA ŽIVLJENJA, ki je i/ila pri Studentski za-ložbi Ljubljana, je nastala izpod peresa tega krhkega, občutljivega in nenavadnega moža, ki je ves čas hodil za svojimi sanjami in te z moćno voljo tuđi uresnif il. »To je portret človeka, senzibilnega, sentimentalnega, modrega in norega, ki je prisluhnil naravi in Ijudem. Je izpoved genija, ki je zvesto sledil svojemu poslanstvu, je pravljica s srečnim koncem,« beremo v spre-mnem besedilu. Pri isti založbi je izšlo tuđi čudovito delo POSLEDNJI SAMOROG. ki je ena najlepših domišljijskih knjig v zakladnici svetovne književnosti av-torja Petra S. Beagla, Američana. ki je odraščal v Bronxu v New Yorku. Knjiga govori o samorogi, prelepem pravljičnem bilju, ki se Ijudern prikazuje le kot privid ali lepe sanje in očara vsakega, ki jo vidi. Samorogo žene na dolgo in nevarno pot želja, da bi resila prijatelje, izgubljene v buča-nju morja. Pravljica spregovori tako najmlajšim kot odraslim bralcem, saj je njena izpiljena beseda polna šamote, ljubezni, iskanja in hrepenenja ... Čudovit prevod je delo Vesne Velko-vrh Bukilica. Mladinska knjiga je izdala zadnjo knjigo trilogije Williama Nicholsona Ognjena pesem OGNJENI VETER, ki jo je mojstrsko prevedel Jakob Kenda. Knjiga je privlačno branje in govori o izmišljenem plemenu imenovanem Manti, ki iščejo svojo domovino, ki jo sluti le njihova pre-rokinja. Na poti odkrivajo nenavadne dežele, čudovite pokrajine polne pasti in fantazijska bitij ter najrazličnej-še družbene ureditve. Nad njimi ves čas lebdi zlo, ki želi obvladati svet. Avtor je v knjigi utemeljil svoje viđenje sveta in svojo idealno deželo, temelječo na Platonovi filozofiji, ki v stvarnosti vidi odsev in senco višje resničnosti. Garth Nix, avstralski avior, odpelje bralce na pustolovščino v Staro kra-Ijestvo, kjer vlada magija. Tu je svet prepreden z znaki Zaveže, prevlado pa želi Divja magija. Naslov knjige je SABRIEL. Sabriel po očetu podedu-je moč, s katero lahko prehaja v Smrt in zopet nazaj. Ko začuti, daje njen oče v nevarnosti in je ujet v Smrti, se ga odpravi iskat. Skozi zid odide v Staro kraljestvo in se skozi snežni metež napoti proti očetovi hiši. Sle-dijo ji stvori Divje magije, katerim komaj ubeži. Želi resiti očeta in ga vrniti v življenje. Na poti ji pomaga maćek Magot, ujet stvor Divje magije, ki ga k pokorščini zavezuje prastar urok. Pridruži se jima tuđi Brus, kraljevi vojak, ki gaje Sabriel resila iz dvestoletnega ujetnistva v Smrti. Bo Sabriel uspelo resiti očeta? Bo on lahko rešil Staro kraljestvo pred Div-jo magijo ali je to Sabrielina naloga? Caka vas napeto branje, namenjeno ljubiteljem domišljijskih romanov, čarovništva in napetih dogodivšćin. Vid Pečjak, psiholog in pisatelj, naj-mlajšim znan po izjemno priljubljeni knjigi Drejček in trije Marsovćki, je pri založbi Didakta izdal knjigo BEG MED.ZVEZDE. V znanstvenofanta-stični pripovedi govori o potovanju Zemljanov v tuje osončje, na planet Lalande, kjer so odkrili ruševine pro-padle civilizacije. Zgodba se sprašuje, ali bo propadla tuđi naša civilizacija. Angleški pisatelj Philip Reeve se s knjigo NEKOĆ V PRIHODNOST1 prvič predstavlja slovenski javnosti. S svojim prvencem bo razburkal bral-čevo domišljijo, saj gre za pustolov-sko zgodbo, v kateri se mesta borijo za preživetje, tako da napadajo druga drugo. Delo bo pritegnilo mnoge bralce, saj si dogodki sledijo never-jetno hitro, napetost pa se stopnjuje, zato nas ves čas vleće h knjigi. Pri založbi Didakta sta izšli že tret-ja in četrta knjig Geronima Stiltona, nenavadnega miška, ki bo pritegnil predvsem najmlajSe, saj so ga že spoznali v knjigah SKRIVNOST SMA-RAGDNEGA OĆESA in GALEJA GUSARSKIH MAČKONOV. To-krat pa sta pred vami MUSJ1 SOR-BET ZA GROFA in SKRIVNOST SIROVE PIRAMIDE. Tatjana Kokal] PISMA BRALCEV stran 20 pisma bralcev Naj raje Evropejec pobira denar Iz naših tal! Prejšnji mesec je podjetje Karton Količevo d.o.o. obeanom zaprlo vrata za oddajo oziroma prodajo odpadnega papirja. Vsi tišti vestni ončani, ki so do sedaj skrbeli za ekološko ravnovesje ter čisto oko-Ije, so praznih rok nemo obsedeli na velikem kupu starega papirja. V katerem grmu tiii zajec oziroma kje in zakaj se izgublja se tišti naj-manjši ekološki čut? Odkup odpadnega papirja od fizičnih oseb oziroma »navadnih« občanov je potekal enkrat na mesec, točneje, vsako drugo soboto v mesecu. Vsak zavesten in ekološko osveščen občan je imel torej možnost, daje ves star od-padni papir lahko prodal podjetju._ Prizor teh sobot je bil osupljiv. Občani so ne glede na vremenske okoliščine vestno vozili odpadni papir na depo-nijo in nemalokrat se je zgodilo, da je bila pred vhodom vrsta. Motivacija je bila različna. V večini so občani to počeli, ker so bili denarno nagrajeni za svoj trud. Kljub temu smo lahko veseli, da obstaja podjetje, ki s takšno politiko nacrtno in zavestno stimulira državljane k ekološki naravnanosti. Presenetljivo veliko pa je bilo tuđi takšnih občanov, ki so pripeljali samo par deset kilogramov, tako da močno dvomim, dajih je gnala izključno želja po dobičku! Poleg tega je velikokrat iz avta stopil otrok ali vnuk in pomagal raztovarjati papir. Zakaj se je torej ukinila še tista naj-manjša samoiniciativna dejavnost, ki je pripomogla k čistejšem okolju? Gospod Miro Birk iz Količevega po-jasnjuje: »Razlog za ukinitev odkupa odpadnega papirja od občanov oziroma od fizičnih oseb je v spremembi davčne zakonodaje.« Kaj naj bi to pomenilo? Nova zakono-daja sedaj zahteva evidenco, kar po-meni, da se brezpogojno od vsakega občana, ne glede na količino oddanega oziroma prodanega papirja, zahteva davčno številko in osebni dokument. Poleg tega mora podjetje redno me-sečno obveščati upravni organ o poslovanju z občani in na koncu leta vsakega posameznika, ki je prodal papir, pisno obvestiti o njegovem poslovanju! Vsa ta birokratska procedura privede do dveh posledic. Prvič, vsak zaslužek občana ob prodaji odpadne surovine, v tem primeni starega papina, bo po vsej verjetnosti obdavčen, ne glede na to, da gre v večini primerov za izredno nizke vsote (par tisoč tolarjev ali mani ). In drugič, samo podjetje mora voditi evidenco in ima s tem v končni fazi iz-gubo. Iz tega je razvidno, da se politika od-kupovanja odpadnega papirja podjetju nikakor ne izplača več. S sklonjeno glavo lahko dvignemo roko in skromno vprašamo: »Ali za tište, ki jim ta »vzgojna« gesta države ni vzela poguma in ekološke zavesti obstaja kakšna alternativa?« Torej, kaj ostane navadnim fizičnim osebam, ki bi jih morala država kvečjemu vzpod-bujati za ekološko skrb, ne pa daj im to otežuje ali ćelo prepoveduje? Pojdimo po vrsti: 1.) Ekološki otoki: Za ravnovesje je poskrbela občina s svojimi tako ime-novanimi ekološkimi otoki, ki vestno skrbijo za »celino«. Toda kaj, ko jim (predvsem apeliram na Prodnik d.o.o.) ne uspe redno in sproti odvažati od-padkov. Poleg tega so ponekod otoki tako daleč, daje enostavno veliko lažje odvreči odpadke v zabojnik za smeti. Največji problem pa je, da ponekod teh otokov sploh ni! 2.) Zabojnik za odpadni papir: Podjetje Karton Količevo je naredilo lepo potezo ali obliž na rano s tem, da je pred svojimi prostori postavilo zabojnik, kamor lahko brezplačno oddate papir. Toda, kdo se bo vozil tako daleč in zapravljal svoj čas in denar? Ceneje in predvsem lažje je odvreči odpadni papir v zabojnik za navadne smeti. 3.) S.p. ali d.o.o.: Naslednja alternativa je, da kot naveden občan ali občanka, ki vam za okolje ni mar, ustanovite podjetje ali postanete samostojni podjetnik ter na ta način kot poslovni partner poslujete s podjetjem Karton Količevo. Mislim, da vam država, predvsem v tej obliki poslovanja, nikakor ne bo spregledala vašega zaslužka in bo hotela svoj delež. 4.) Sole in vrtci: Še ena pozitivna gesta podjetja Karton Količevo je, da zaradi ohranitve vzgojnega programa še ved-no »posluje« s šolami. Ekološko vzgo-jene in osveščene učence nagrajuje s subvencioniranjem končnih izletov. Torej, dajte star papir svojim otrokom ali vnukom, naj ga odnesejo v solo. Paradoks št. I - Najprej naučimo otro-ka pravilnega obnašanja, potem pa mu v kasnejšem življenjskem obdobju od-vzamemo možnost pravilnega odnosa. Še več, izkaže se, da vzgojitelj - država nikakor ne deluje po vzorcu, po katerem je prej učila svojega varovanca! 5.) Druge deponije: Na tej točki pa se zgodba sele dobro začne. Prisluhni-te: Prevedi sem, ali morda obstaja še kakšno drugo podjetje, ki odkupuje papir. Odgovor je - Dinos d.o.o. Paradoks št. 2 - To podjetje odkupuje star papir in od občanov ne zahteva davčne številke ter osebnih dokumen-tov! Prav ste prebrali. Pri njih lahko ne glede na novo davčno zakonodajo še naprej nemoteno prodajate star odpadni papir brez kakršnegakoli nepo-trebnega uradniškega zapletanja. Za-nimivo, torej sprašujem naprej: »Ali vaše podjetje ni zavezano novi davčni zakonodaji, ki predpisuje, da morate od vsake fizične osebe za-htevati davčno številko in osebni dokument?« Odgovor prijeme gospe (imena mi žal ni zaupala) na drugi strani telefona je bil: »Zaenkrat še nimamo takšnega mnenja!« »Kako, prosim, mi lahko razložite?« »Tako smo začeli delati, vendar smo zaradi neu-rejenega področja na ob-močju države dobili različna tolmačenja davčne zakonodaje, ali je to ob-davčljivo ali ne, tako da sedaj čakamo odgovor od Ministrstva za finance, ker smo se obrnili na njih.« Dragi občani, drage občanke oziroma vsi državljani - nič novega. Zgodba ostaja še vedno ista. Vedno obstaja ne-kdo, ki si bo določeno stvar interpre-tiral drugače ... In bolj kot je močan, več »pravic« in možnosti ima za to. Predvsem zato, da si zakone interpretira sebi v prid. Popolnoma legitimno vprašanje ravno tako ostaja isto: Zakaj se zgodba vedno zaključi pri navadnih smrtnikih? Ali drugače, zakaj so vedno problematična in vprašljiva najbolj racionalna in nepopravljivo koristna področja, kot je v tem primeru ekologija? Do takrat, ko se bo Ministrstvo za finance dokončno zjasnilo, ali je ekološki trud državljanov obdavčljiv ali ne in ga posledično prepovedalo, pa še vedno obstaja možnost prodaje odpadnega papirja. Torej se Dinos d.o.o. ( Šlandrova ulica 6 - Lj. Črnuče. Vsak delavnik od 7-14h) kaže kot trenutno najboljša alternativa. Edina pomanj-kljivost je v tem, da v primerjavi s podjetjem Karton Količevo odštejejo za kilogram mešanega odpadnega papirja 2 tolarja namesto 12. Za boljšo informacijo: kilogram časopisnega papirja stane 12 tolarjev, kartona 3 tolarje in mešanega papirja 2 tolarja. Ne glede na alternativo smo ponovno tam, kjer smo bili. No, odkrili smo, da za nekoga davčna zakonodaja velja, za nekoga drugega pa ne. Oziroma, če smo bolj pravični, nekdo si jo tolmači tako, drugi pa drugače - vsak po svoje, očitno odvisno od tolmača! In da nekako še zaključim na paradok-sen način: Paradoks št. 3 - Slovenija na leto zbe-re povprečno okoli 70 tisoč ton odpadnega papirja, za industrijsko porabo pa ga potrebuje 200 tisoč ton.! In kje je vsa tista razlika, ki ne konca v navadnih zabojnikih za smeti? Razliko uvozimo! Iz Evropske Unije, kakopak. Denar dejansko leži na tleh, toda ne splača se vam ga pobirati. Pri tem bi zaradi obdavčitve matere države pre-več trpela vaša hrbtenica. Še več, papir je tako ali tako odpadna surovina, zato ga mirne vesti lahko vržete kar na tla. Poleg tega vam ni potrebno vzgaja-ti svojih otrok in mladine v ekološko osveščene ljudi - državljane. To namesto vas počne državni aparat. Ta isti aparat, ki nikakor ni sposoben prepoznati pravilnega odnosa do tistih, ki ga v končni fazi ravno vzpostavljajo. In kakšen je vzgojni prijem oziroma pravilen odnos do svojih varovancev. Z eno besedo, stimulacija. To je tisto gibalo, ki vzgaja, neguje in impulzira državljane, da sploh so ali da postanejo »dobri« državljani. A kaj, koje teorija tako daleč o prakse. In še tisto malo, kar je do sedaj eks-istiralo, se počasi ukinja in ostajajo samo še zakoni trga, ki pa nikakor nišo stimulativni. Nasprotno, tukaj ni več enakosti, temveč nepravična zmaga močnejšega. Torej, živel kapitalizem in smrt ekologiji! In če se učimo, dajmo se ponovno iz tujine. Beseda Kjoto oziroma Kjotski sporazum je nekate-rim tako izredno tuja. fn naj ne priđe do dneva, ko nam bodo bogati narekovali ceno njihovega onesnaževanja! Ali pa bodo posledice onesnaženega okolja, za katere smo odgovorni in jih čutimo vsi, zgolj še ena izmed mnogih inter-pretacij? Bodite vestni in vzomi državljani, od-prite podjetje oziroma postanite samostojni podjetnik ali pa zmečite ves star papir kar ven na ulico, predvsem na tisto, kjer domuje parlamentarna hiška. Hiška iz kartona! Sklep prepuščam vsem vam, dragi občani, vsekakor pa lahko pripomnim, da bi morali uvoziti še kaj drugega ... očitno sami tega nimamo! Oziroma, povedano še drugače, iz tega stališča še vedno nismo tam ... v Evropski Uniji namreč. LK. Opozorili so nas Problematika Krumperške ceste Več prebivalcev s Krumperške ceste, pa tuđi nekateri drugi, ki to cesto vsakodnevno uporabljajo, so nas opozorili na slabo stanje ceste, ki je v prvih dneh pomladi zacvetela, pomagalo pa ni niti po-sipanje. Cesto namreč uporabljajo tovornjaki, tuđi »gozdna«, ni pa niti redka vožnja avtobusov, pol-nih izletnikov, ki zaradi znaka KRUMPERK po tej cesti peljejo na Krumperk. Kot žc omenjeno, je bilo na opo-zorilo prebivalcev navoženo kar nekaj peska. Žal pa sta so blato in pesek »sprijela«, tako da so nastale tuđi grbine. Vožnja pa omenjeni cesti je prav nevama. kar so izku-sili nekateri voznikt, ki so bili premalo previdni. Zapeljali so namreč na grbine, ki so ponekod ćelo tako visoke, da so posume/niki »nase-dli«. Slaba volja jo bila razumljiva, še bolj razumljiva pa je želja kra- janov, da cesto uredijo in v bližnji prihodnosti tuđi asfaltirajo. Za odgovor smo zaprosili Iztoka Obrezo, načelnika Oddelka za komunalne službe Občine Domžale, ki je povedal, da problem pozna. Oddelek bo v aprilu, takoj, ko bo vreme dopuščalo, cesto celoviteje uredit tako, da bodo izkopali do 40 cm materiala, nato pa položili tampon -filc, ter cesto nasuli Glede možnosti asfaltiranja pa je povedal, da v let oš njem proračunu asfaltiranja omenjene ceste ni, predlagat pa je, da se krajani poveže jo s KS in skušajo ureditev ceste uvrstiti v enega od prihodnjih proračunov. Vara Vojska r-'.^W»* Nasilje nad naravo V naši de/cli imamo čudovito na-ravo, morje, gore in panonsko nižavje ter raznovrstnost življenj-skih okolij na tako majhnem prostoru, kot verjetno nikjcr drugje na svetu. Te velike prednosti pred drugimi pa se premalo zavedamo. Vse preveč je škodljivih, da ne rečem uničujočih, posegov v naravno okolje. Najprej industrijske poslovne cone. Že vsaka mala občina si gradi svojo, vse po vrsti pa na kmelijskih in gozdnih površinah. Tuđi domžalska občina bo z name-ravano izgradnjo industrijske cone v Želodniku uničila cnega najlepših delov še ohranjenega kompleksa gozdnih in travniSkih površin na meji z zaščitenim območjem Mlake in Blata. Posledice za živalski in ras-llinski svel, katerega poinembnosl in enkratnosl sta v študijah ovred-notila Prirodoslovni mu/ej in /avod za gozdove RS, bodo katastrofalne. Vplivno območje neke industrijske cone šega namreč daleč preko njenih rneja pozidanosti. Prav tako je naravovarstveno in urbanističko neprimemo preseljevanje kmelij, ki so dancs več ali manj proizvodni obrati, na izposlnvljcne lokacije i/.ven naselij. Nesreća za naravo so ludi ceste, spe-Ijane po nekoč zamoćvirjcnih trav-nikih, kjer je največ /aščitenih vrst živali in rastlin. Avtocesta s priključki pod Hoštajem je presekala življenj-sko pomembne poti živali na drstiiS-ča. Kako srhljiv je pogled na stotine nemoćnih povozenih žab. l'olcg tega pa bre/.vestnezi /. gradbenimi odpadki nedovoljeno zusipavajo Se preostala mokrišća. Komunalni nadzorniki in okoljevar-stvene inspekcije pa nič! Nazadnje 5c Kamniška Bistrica. To, kar je narava v desetletju popravila za človekom, ki je strugo uravnal v kamnito korilo, je državni birokrat z Ministrstva za okolje in prostor pod pretve/o rednih v/dr/.cvalnih del ćez noć uničil. Ribe se ne bodo nič več zadržovale v spodjudanih sipinah v senci obrežnega grmovja, ptici ne bodo gnezdili v trstičju, vodomca, enega najlepših ptičev, ne homo več videli preleteti nizko na vodno gla- dino. Reka bo za nekaj let oropana življenja, samo zato, ker ta birokrat in izvrŠevalci njegovih odločilev ne razumejo, daje že poznan drugačen, sonaraven način urejanja rečne sl.ru-ge. Škoda, da se državne in občinske oblasti nišo znale dogovoriti, da je nevarnost pred pnplavnimi vodami mogoče resiti na boljši način z na-dvišanjem obrambnega nasipa, kar je bilo tuđi žc sprejeto v občinskem lokacijskem nacrtu. Narava tako zaradi človckovc ne-preudarnosli že plačujc svoj clavek. Na koncil pa bo moral račun /a ta davek plaćati prav človek. DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA DOMŽALE - KAMNIK JOŽE HEMEC Županja je na glasovanju v Državnem zboru glasovala ZA Izgradnjo cestninske postaje v Krtlni Problematika izgradnje cestninske postaje v Krtini je bila povod za nedavno sklicano izredno sejo dom-žalskega Občinskega sveta. Svetniki in svetnice smo ob sklicu prejeli skromno ter po našem mne-nju nepopolno in zavajajoče gradivo v obliki protestne izjave. Po temeljiti proučitvi nastale problematike je mnenje svetniške skupine SDS glede izgradnje cestninske postaje v Krtini še vedno enako, kot je bilo leta 1994 - smo proti njeni izgradnji. Kljub vsemu pa je potrebno, zaradi korektne seznanitve javnosti s to pro-blematiko, navesti nekatera dejstva. Občinski svet Občine Domžale je po številnih razpravah in dogovorili leta 1994 dal soglasje za lokacijski potek trase avtoceste na območju občine Domžale, seveda s pogojem, da na njenem ozemlju oz. trasi avtoceste, ki poteka skozi občino Domžale, ne bo nobene cestninske postaje. Po izgradnji avtoceste in njenem odprtju pa so se začele širiti govorice o po-stavitvi cestninskih postaj tuđi na tem odseku avtoceste. SDS je temu vse-skozi nasprotovala, čeprav uradnih informacij o teh zadevah nismo imeli. Predvidevamo, da so na to temo potekala dopisovanja med Občino Domžale ter DARS-om, vendar o vsebini le-teh nismo bili informirani. Domžalska Županja, ki je bila hkrati tuđi poslanka v Državnem zboru, se po našem mnenju v prejšnjih manda-tih, koje bila njena stranka vladna in ko je imela večino v Državnem zboru RS, ni pretirano trudila za rešitev te problematike, ravno tako tuđi ne občinska uprava. Še več; domžalska Županja Cveta Zalokar Oražem je kot poslanka v DZ pri glasovanju o Re-soluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS glasovala ZA tak predlog (27. 02. 2004) in s tem posledično tuđi za uzakonitev izgradnje cestninske postaje Krtina. Resda je vložila dva amandmaja ter tuđi v razpravi (ko so jo snemale TV kamere) govorila v prid umika predlogu gradnje cestninske postaje, pri samem glasovanju pa se je izkazalo, da je bilo njeno govorjenje zgolj »predstava za občinstvo«, saj je glasovala ZA navedeno resolucijo in s tem tuđi ZA izgradnjo cestninske postaje v Lukovici ter Krtini. Tovrstno politično sprenevedanje in zavajanje - na občinski ravni je kot Županja dajala vtis nestrinjanja z izgradnjo omenjene cestninske postaje, v Državnem zboru, kjer bi kot tedanja vladna poslanka (še pred obravnavo predloga v Državnem zboru) lahko spremeni-la besedilo resolucije v tej smeri, da izgradnje cestninskih postaj Krtina in Lukovica ne bi bilo v njej, pa ni delovala v skladu s sprejetimi sklepi domžalskega Občinskega sveta. Njeno glasovanje, ko je glasovala ZA, je zabeleženo tuđi na izpisu glasovanja v DZ. Politično modro bi bilo, da bi se ona takrat vsaj vzdržala, če že ne bila proti, saj je popolnoma nespre-jemljivo in nerazumljivo, da je glasovala v nasprotju z mnenjem lokalne skupnosti, ki jo vodi in predstavlja. Za izgradnjo cestninske postaje v Krtini je torej kriva vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška in kasneje Antona Ropa. Zato se nam zdi sedanji na- pad opozicijske poslanke v Državnem zboru in domžalske Županje na novo vlado ter njen poizkus prevalitve njene krivde na druge, izredno nekorektno ter iz političnega vidika ne-higienično delovanje, še posebej, ker je tuđi sama domžalska Županja kot poslanka v DZ glasovala za izgradnjo cestninske postaje v Krtini. Svetniška skupina SDS Domžale ob tem tuđi ugotavlja, da aktivnosti občinske uprave na tem področju sko-rajda ni bilo oz. kar je je bilo, je bila zelo medla in neodločna. Zato pozivamo na odgovornost tako domžalsko Županjo kot tuđi občinsko upravo. Še posebej, ker obstaja velika verjetnost, da bo zaradi sprejete resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS, sprejete v prejšnjem mandatu in prejšnji sestavi Državnega zbora, koje bila Županja poslanka vladajoče LDS, do izgradnje cestninske postaje kljub vsemu prišlo. Zato bo v tem primeru potrebno pravočasno zagotoviti ustrezne ukrepe, da ne bo zaradi iz-ogibanja plačilu cestnine prihajalo do povećanje prometa in obremenitve lokalnih čest v naši občini. Upamo, da do dvoličnoga delovanja s strani domžalske Županje ne bo več prihajalo. Svetniška skupina SDS Domžale AH osmi marec ni dovolj? Prav posrečeno se mi zdi vsakolet-no opazovanje naših mož, ki se v prvih dneh tretjega meseca gnetejo v dolgih vrstah pred cvetličarnami, le te pa si zadovoljno manejo roke, saj cene navijejo na maksimum. Po dolgotrajnem čakanju do zob oboroženi s cvetjem hitijo k .svojim ženam, mislec, kako plemenito delo so storili. Kaj je tisto, česar si ženske zares želijo, je v prvi mar-čevski številki čudovito opisal mož neke žene, samo upam lahko, da se srecnicu zavoda, kako dragocen človek ji stoji ob strani? Zgodba z rožami se konec meseca ponovi, le da tokrat materam v čast. Ob tem se sprašujem, ali je tako raz-deljevanje res potrebno in smiselno. Je kdo pomislil na bolečino vseh tistih žensk, ki se s srcem in dušo na tak ali drugačen način predajajo našim otrokom, medtem ko globoko v sebi jočejo, ker jim usoda ni dopustila, da bi bile tuđi same mame. Si one ne zaslužijo praznika? V teh dneh se z zdaj že osamo-svojenim sinom spomniva izjemne ženske, ki je sicer ne poznam tako dobro, da bi vedela, ali ima tuđi kaj svojih lastnih otrok, kar pa sploh ni pomembno, saj so njeni vsi otroci na Kamniški ekonomski gimnaziji, kjer je opravljala delo psihologinje in upam, da je 5e vedno tako. To solo je namreč obiskoval tuđi moj sin. Ker pa mu je puberteta zvso silo udarila v glavo prav takrat, ni trajalo dolgo, da me je povabila na pogovor, kajti situacija je bila vse prej kot rož-nata. Seveda sem se povabilu odzva-la, čeprav brez upanja na kakršnokoli pomoč z njene stani, saj so bile moje dotedanje izkušnje z Ijudmi iz njene stroke eno samo razočaranje. A omenjena gospa mi je z obilo dobre volje, smeha, razumevanja in pristno prijaznostjo vendarle uspela vliti nekaj prepotrebnega optimizma. Vse skupaj se je dobro izteklo, a brez duševne podporc prijatelja in njene strokovne podpore, bi bil konec skoraj zagotovo mnogo bolj črn. MATI Ovrednotenje, razvrednote-nje ali prevrednotenje.... to je vprašanje V prejšnjem Slamniku me je izredno prizadela izjava gospoda Aljuša Per-tinača, ki jo je citirala gospa Kristina Brodnik, da je treba to vlado čim prej onemogočiti, da ne bo naredila še več-je škode narodu ... Poglejte, ali ni re-kel že Kristus: Po njih delih jih boste spoznali, kar pomeni sledeče: Če je slovenski narod volil drugače, kakor so pričakovali Pertinačevi somišlje-niki, je to storil na podlagi dejstev, ki jih je kakorkoli demonstrirala Ropova vlada. Ne strinjam pa se, da bi bila LDS kriva za siabši rezultat ZLSD na volitvah. Pahor je hotel dvigniti ZLSD na višjo raven, dokler nišo nastopili njegovi podiralci in mu prekrižali nacrte. LDS pa je porazila zlasti njcM arogantnost v osebi gospoda Ropa. Gospod Pertinač je svoje delovanje predstavil tako, kakor da bi hotel de-lovati destruktivno v odnosu do ob-stoječe vlade. Dalje me moti njegova izjava, če jo je gospa Kristina Brodnik pravilno predstavila, da država Slovenija ponovno postavlja vprašanje, kdo je bil agresor in kdo žrtev v 2. svetovni vojni. Treba je reci sledeče: partizanstvu v osnovi VSA ČAST, dokler se ni vmešala Komunistična partija, ki si je po vojni neupravičeno prisvajala ne-omejeno oblast. Ob vsem tem pa želim opozoriti na pomembno knjigo jezuitskega patra Cerarja PARTIZANI NEKOLIKO DRUGAČE, v kateri pravi, da so do-mobranci s svojim bojem, v katerem naj bi se borili za Kristusa, grešili zo-per evangelij, koje namreč Kristus re-kel Petru, naj spravi meč nazaj v nož-nico, da lahko pokliče na pomoč ćele trume angelov ... Skratka: z mečem se kršćanstva ne da uhraniti. Ne vem, morda sem s temi besedami Ic nekoliko odgovoril gospodu Perti-naču, novi vladi pa zaenkrat vsa čast. Gospoda Boruta Pahorja zelo spoštu-jem in menim, da deluje v opoziciji zelo konstruktivno, vendar po logiki majhnih korakov, kar je po moji pre-soji edino prav. Pustimo vladi svoj čas. Ivan Keplc trgovina s spodnjim perilom Ljubljanska cesta 89, '1230 Domžale Tet.:01/721 3010 SLAMNIK - april 2005 stran 21 UREDNIŠTVO Na obiskupri vojnern invalidu Franc Mihelčič z Vira Prav na 82. rojstni dan je delegacija Društva vojnih invalidov Domžale obiskala člana in vojnega invalida Franca Mihclčiča, ki stanuje v svoji hiSi v Bukovčevi na Viru s svojo ženo Slavko. Sprejem je bil enkra-ten, posebno pa iz.rečene čestitke, iz-ročitev šopka in darila slavljcncu, ki ga je obiskala delegacija, v kateri so bili: Angelca Vodnik, .lože Kveder in fotograf Jožc Novak. V nadaljevanju pogovora je slavljenec na kratko predstavil svojo življenjsko Pot. Rodil se je 11. marca 1923 v Za-Podju. l/hiija i/, delavske družine, hil je nezakonski in je imel štiri polbrate, od teh živi Se eden. Kot mlad fant se je med drugo sveto-vno vojno vključil v Dolenjski odred in bil ranjen. Na zdravljenje je bil poslan v boinišnico Kočevski Rog in še v Črnomelj. Leta 1945 je bil demobiliziran kot stari vodnik. Po vrnitvi domov je nekaj časa še služil v Narodni zaščiti v Črnomlju in Domžalah. Invalidsko upokojenje od leta 1979 dalje in mu je priznana 40 % invalidnost. Leta 1952 se je poročilzdelavko Slavko. V zakonu sta se rodila dva sinova, eden je umri v prometni nesreći na Viru, drugi. Zvonko, živi z družino v TurnSah in ima stalne stike z mamo in očetom. Leta 2002 sta Slavka in France prazno-vala zlato poroko v ožjem družinskem krogu. Jubilant France vsak dan kole-sari po 5 km po bližnji okolici, njegovo zdravstveno stanje je trenutno dobro. Veliko je hodil v planine, smučal in gobaril. Pozna kar nekaj vrst užitnih gob, je član Društva vojnih invalidov Domžale ter Krajevnega odbora RK Vir. Je še vedno vitalen, nasmejan in dober govornik. Hvala za pogovor in čim več zdravja in vožnje na kolesu Ti želi delegacija DVI Domžale in ostali člani. Jože Novak Nagradna križanka Iskrene čestitke nagrajencem iz četrte številke Slamnika, ki prejmejo: 1. brczplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC Mirjam Drnovšek, Domžale, Rojska 27 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT Majda Brojan, Domžale, Tabor 6 3. plastična ročka 41 olja CASTROL GRX 3 Pija Stamcar, Domžale, Savska 45 4. preventivni pregled vozila z merirvami Marjeta I Iribar, Mala Loka 8 Nagrade za današnjo križanko - osem knjig, prispeva STUDENTSKA ZALOGA LITKRA iz MARIBORA. Vaše pravilne rešitve pričakujemo na naslov Kulturni dom Franca Bernika pomžale, p. p . 2, 1230 Domžale do 18. aprila 2005. Do tedaj pa lep pozdrav ln veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Trgovski center Breza Velikonočna presenečenja Kot ste lahko že večkrat prebrali, se v Trgovskem centru Breza tru-dijo, da ne bi bili zanimivi le zaradi šk'vilnih trgovin in lokalov, tcmveč bi za vse obiskovalec pripravili tuđi prijetna presenečenja. Ta najdejo mesto v njihovih prostorih zlasti ob posame/.nih praznikih in tako je bilo tuđi ob letošnji veliki nofi, ko je organizator, upravnik Franc Prelovšek s.p. pripravil številna presenečenja. Tako so si obiskovalci lahko ogledali velik HIT-ov balon Balonarskega centra Barje, pod strokovnim vodstvom Grega TrČka; gospa Kvas iz Palovč je pred trgovino SPAR prikazala izdelo-vanje butaric in butarico velikanko, prisluhnili smo harmonikarjem Tu-rističnega društva Jarše-Rodica, ki se je tokrat predstavilo z dejavnostmi, povezanimi z velikonočnimi praz- niki: barvanje pirhov, izdelovanje velikonočnih okraskov, pletenje in kvačkanje; posebej dobro obiskana je bila delavnica učencev Osnovne sole Roje, v kateri so izdelovali ve-likonoćne košarice, okraske, poslika-vali so steklo in glino, mentorica pa je bila Stanka Razpotnik. Velik veli-konočni zajec je vabil tuđi k drugim stojnicam, kjer smo lahko spoznavali ročno tkanje na pravih statvah Lilija-ne Pšajd iz Maribora, mladinska sekcija Akumulator je prikazala barvanje pisanic in bogat glasbeni program, z ovčjim sirom in drugimi izdelki seje predstavila ekološka kmetija Konda iz Starega trga ob Kolpi, nove modele je predstavil SEAT AVTOCERAR iz Kamnika, številni navdušeni obiskovalci pa so lahko poizkusili tuđi druge dobrote. B. Društvo upokojencev Domžale vabi na OBČNI ZBOR v sredo, 20. aprila 2005, ob 15. uri v Domu upokojencev Domžale. Vabljeni v čim večjem številu! pd domzHe Planinsko društvo Domžale vabi na GORNIŠKA VEČERA / dr. Antonom Brancljem O VISOKOGORSKIH JEZERIH V JULMSKIH ALPAH in s Silvom Ka roni ALP1NIZEM JE ŽIVLJENJE. Prvi večer bo v četrtek. 14. aprila 2005, drugi pa v četrlck, 21. aprila 2005, ob 19. uri v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij, Kopali- ška cesta 4 v Domžalah. Vstopnine ni. 25 let Domžalske poti spominov Domžalska pot spominov je bila urejena in uradno odprta 23. maja 1980, v sodelovanju Občinske-ga odbora ZZB NOV Domžale, Kulturne skupnosti Domžale in Planinskega društva Domžale. Prvotno se je pot imenovala Pol spominov NOB občine Domžale, dolga je več kot 110 km in je spelja-na v nadmorskih višinah od 300 do 957 m (Špilk nad Blagovico). Pot ima 19 kontrolnih točk, od tega 10 v naseljih pri skrbnikih z vpisnimi knjigami in žigi, 9 pa pri spomenikih in obeležjih NOB. Označba na poti je rdeče-bela Knafelčeva markacija, žanje pa skrbijo planinska društva Blagovica, Domžale, Janez Trdina iz Mengša, Moravče in Onger iz Tr-zina. Na posameznih odsekih po isti trasi potekajo še Ljubljanska mladinska pot. Evropska pešpot E - 6, Bad-jurova in Zasavska planinska pot. Iz Domžalske poti spominov sta nastali dve novi obhodnici - Moravska in Rokovnjaška planinska pot. Obisk je primeren za vse starostne skupine, za hojo v skupini ali posa-mezno in v vseh letnih časih. Doslej je pot v celoti prehodilo več kot 2000 obiskovalcev, številni tuđi većkrat, tako da je bilo podeljenih okrog 4000 priznanj. Zakonca Tončka in Jurij Vulkan iz Domžal sta pot prehodila več kot 100-krat. Na vseh kontrolnih točkah skupaj je bilo v teh letih v vpisne knjige vpisanih več kot 60.000 ljudi. Pot obišče 53 pomnikov in spo-minskih obeležij iz 2. svetovne vojne, nudi pa nam tuđi veliko užitkov v raz-gledih na Kamniško-Savinjske Alpe, Julijce in Karavanke, po lepoti pa ne zaostajajo razgledi na dolino reke Save, na Moravsko in Tuhinjsko dolino ter Crni graben. V počastitev 80-letnice razglasitve Domžal za trg in v počastitev 25-letnice Domžalske poti spominov pripravlja Planinsko društvo Domžale v soboto, 16. 4. 2005, pohod po Domžalski poti spominov iz Mo-ravč v Domžale, z odhodom ob 9.30 z avtobusne postaje v Moravčah. Ob tej priložnosti bo odprt del nove trase poti od Krumperka mimo Pu-stovke do Šumberka. Vabimo vse, da se nam pridružijo. Hoje bo za šest ur, potrebna je primerna obutev. V primeru dežja bo pohod prestav-Ijen na kasnejši termin. Informacije: Borut Peršolja, 01 7215 714, Borut. Persolja@.guest.arnes.si. Celotno pot lahko naredimo v enem kosu ali po delih. Na več točkah jo Pot pelje tudl na Rasico (nekdanjl stolp). lahko prekinemo in se z različnimi prevoznimi sredstvi vrnemo na iz-hodišće. Posamezne odseke, ki vo-dijo po kolovozih, je mogoče tuđi prekolesariti. Za srednje dobre po-hodnike so primerne naslednje štiri etape: - Domžale - Tabor Sv. Trojica - Murovica - Katarija Moravče: prehodimo jo lahko v 7 urah in ima 6 kontrolnih točk. - Moravče - Hrastnik Limbar-ska gora - Golčaj - Trojane: dolžina 6 h, 4 kontrolne točke. - Trojane Špilk - Češnjice - Tr-novče - Rudnik - Radomlje: dolžina 11 h 30 min, 6 kontrolnih toćk. - Radomlje - Preserje - Mengeš - Rasica - Trzin - Domžale: 7 h 30 min, 3 kontrolne točke. Za pomoč pri hoji je bil pred leti pripravljen in natisnjen Vodnik po Domžalski poti (štiri izdaje v skupni nakladi 12.500 izvodov), ki vse-buje opis poti. razlago o posameznih pomnikih, prostor za kontrolne žige in zemljevid (nekdanje) obćine Domžale. Zaradi intenzivnih spre-memb v pokrajini (gradnja avtoce-ste in drugih cestnih povezav, širi-tev naselij) nekateri opisi v vodniku ne držijo več, enako velja tuđi za uporabo zemljevida. Za pot je doslej vsa ta leta skrbela Komisija za Domžalsko pot spominov pri Obćinskem odboru ZB in NOB občine Domžale. Njeni člani so Miha Bernot. Marijan Gril, Zvone Poje, Ivan Sraj, France Vesel in Jurij Vulkan. Trenutno potekajo dogovori o tem, da bi pot v svojo oskrbo prevzela obstoječa planinska društva in da bi ob pomoći občin (za koordinacijo skrbi Komisija za turi-zem Občine Domžale) in sredstev, pridobljenih na razpisih, pripravili nov vodnik in zemljevid ter poskr-beli za boljšo opremljenost poti in promocijo aktivnega načina preživ-Ijanja prostega časa. Borut Peršolja P°MOC: STRABON-jtarogrSki lemljepisee, AMINTA$-lm« tren makedonskih kraljev, DIMA-temno siva krava, TAKAOKA-mesto na japonskem otoku Honiuju, TRJA-pazderje, otre, ALKOVA-obokan* sobica brei oken, SON-desni pritok Gangesa v Indiji *UAMHIK-«prll2OOl OD TU IN TAM stran 22 Plesni klub MI Kl vabi 17. aprila 2005 v halo Komunalnega centra Domžale na državno prvenstvo v disco plesu 2005 MIKI tekmujemo, MIKI osvajamo To je zelo živahna in hitra plesna zvrst, ki je kombinacija jazz baleta in hip hop-a. V Sloveniji se še razvija, bolj popularna je že vrsto let v skandinavskih deželah. Sočasno bo isti dan potekalo zadnje kvalifikacijsko tekmovanje v show plesih v sezoni 2004/05 za soliste, pare in male skupine. Pričakujemo do 300 plesalcev, ki se bodo potegovali za uvrstitev na državno prvenstvo v show plesih 2005. Čestitamo Turističnemu društvu Ihan Turistično društvo Ihan je prav v prvih pomladnih dneh letošnjega leta izdalo lično zloženko z naslovom TURISTIČNO DRUŠTVO IHAN, na katere naslovnici prika-zujejo domačo cerkev, v krajšem tekstu pa predstavljaju kratko zgodovino ter povabilo k obisku teh krajev. Na naslednjih straneh prikazujejo domačo kulturno dediščino: cerkev sv. Kunigunde na Taboru z notra-njostjo, cerkev sv. Miklavža na Goropečah, mežnarijo, Ajdovščino, hrib nad Selom , kjer naj bi zaklade čuvala ajdovska deklica ter velika kaca s sedmimi glavami, spomnijo se velikega jezikoslovca dr. Antona Breznika, posebna fotografija je na-menjena samostanu sester sv. Križa na Mali Loki, pozabili pa nišo niti na Feliksov mlin v Biščah, Farmo Ihan, Termitov obrat llpos Ihan, šte-vilna društva ter vrtec in osnovno solo. Čestitamo! V. Vojska Zlatarna Celje Nakit, ki vas spremlja vse življenje Ime Zlatarne Celje s tradicijo 160-ih let temelji na lastnem vrhunskem designu in visoki kvaliteti priznanih celjskih zlatarskih mojstrov, ki ročno proizvodnjo dopolnjujejo s sodobno tehnologijo. Zlat in briljantni nakit Zlatarne Celje ter vrhunski srebrni nakit bla-govne znamke Lencia, znata vedno znova osvojiti s prepo-znavno eleganco. V Zlatarni Celje se radi poslužu-jejo tuđi prav posebnih projek-tov, kot so oblikovanje in izdela-va kron za najlepše. Tako so na nedavnom izboru za Miss Uni-verse Slovenija okronali zmago-valko s srebrno krono, okraSeno z raznobarvnimi kamni trendov-skega briolet brusa. Za predstavitev novih poletnih kolekcij pa so skupaj z prizna-nim slovenskim fotomodelom Martino Kajfež posneli image fotografije. Zlatarna Celje ustvarja izvirno lepoto nakita, ki ga bleščeče obogati in mu prida svojstven simbolni pomen. Vedno znova vabi, da ga začuti-te na svoji koži ... Prijazno vabljeni v prodajalno Zlatarne Celje v Mercator centru Domžale kot tuđi po vsej Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Vele-nje, Slovenj Gradec, Ptuj, Nova Gorica, Novo mesto, Jesenice, Kamnik, Kranj, Portorož, Bled, RogaSka Slatina). O.S. Nordijska hoja - zakaj hoditi s palicami (3) Osnovni pripomoček za izvajanje nordijske hoje so palice, ki jih aktivno uporabljamo pri hoji. Vodilni proizvajalec, ki je začel proizvaja-ti unikatne palice je finski EXEL, ki proizvaja edine prave palice za NW. Palice so iz stcklenih vlaken, z dodatkom karbona, so izredno lah-ke ter zelo elastične. Ravno zaradi te posebne sestave in izdelave zelo zmanjšajo vibracije, ki se pri hoji in ubadanju palic prenašajo na roke. Prav tako nam elastičnost omogoča dodaten odriv pri odrivanju od palic, ko osvojimo pravilno tehniko hoje. Ročaj pri teh palicah je anatomsko oblikovan in na palico nasajen pod posebnim kotom, ki nam omogoča kvalitetnejšo hojo. Pasek na ročaj u je nastavljiv inje posebne oblike, tako da tuđi pri dolgotrajni hoji ne čutimo zoprnega občutka mravljincev v rokah. Koni-ca palice je iz zelo trpežnega in tr-dega materiala inje nastavljena pod posebnim kotom, ki omogoča boljši odriv. Na konice se za trde podlage nataknejo posebni gumijasti nastav-ki (copati), za hojo po snegu pa se dobijo posebne krpljice, tako da je hoja možna v kateremkoli letnem času. Ročaj, pasek, konica in gumi-jasta copata so zamenljivi, tako da je palica ob normalni uporabi skoraj neuničljiva. Pomembna je le še prava izbira dolžine palic. Pri finskem EXEL-u uporabljajo formulo: VAŠA VISINA (cm) krat 0.68 = dolžina palic (cm) Lahko se zgodi, da pri izračunu vaš rezultat ne pokriva natančno dolžine palice, ki vam pripada. Takrat se vzame približek, če je rezultat bližje daljši palici, se priporoća daljša, če pa je rezultat bližje krajši palici, se priporoča krajša. Če pa je rezultat ravno na sredini, se priporoča krajša palica. Uporabo palic lahko kombiniramo tuđi z ostalimi športi, pri rolanju, hoji v hribe, pri teku na smučeh in hoji s krpljami po snegu... Pomembna je tuđi obutev, ki jo prilagodimo terenu, po katerem borno hodili. Lažjo in mehkejšo obutev borno uporabljali na ravnih in trdih podlagah, robustnejšo obutev pa za hojo po brezpotjih ter gozdnih in hribovskih poteh. Oblačila naj bodo lahka in iz mate-rialov, ki prepuščajo vlago - dihajo, hkrati pa nas zaščitijo pred vremen-skimi razmerami. Prlmož Koiak TVD Partizan Domžale Slovenska vojska vabi v svoje vrste V Slovenski vojski nameravajo letos zaposliti okrog 700 novih pripadnikov Slovenske vojske ter približbo 800 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave. Skupina za pridobivanje kadra (SPK) Ljubljana, ki ima svoj se-dež v vojašnici Franca Rozmana Staneta, pokriva tuđi območje občine Domžale. Skupaj z Upravo za obrambo (UO) Ljubljana promovira poklič vojak Slovenske vojske, pogodbene pripadnike rezervne sestave in možnosti mladih za sodelovanja v SV kot pogodbene pripadnike rezervne sestave. Poleg tega pa je skupina prisotna na osnvonih in srednjih Solah, na raznih sejmih, priredit-vah, uradih za delo ter povsod tam, kjer so zaželeni. Na domžalskem in kamniškem ob-močju, kjer skupina uspešno delu-je, sta predstavitev tega področja pripravila stotnik Emil Kragelj in štabni vodnik Matjaž Zamuda, ki v vojski delujeta od samega začetka, leta 1991, sta tuđi veterana vojne za Slovenijo, pripadnika Generalštaba Slovenske vojske, Oddelka za pridobivanje kadra, skupina Ljubljana. Delovanje na tem področju se izvaja z veliko pomočjo vseh zaposlenih na lzpostavi za obrambo Domžale in pišamo Kamnik, vod-ja Izpostave Domžale, g. Bogdan Župan, pa koordinira delovanje in opravljanje razgovorov z župani občin, ravnatelji osnovnih in srednjih Sol, ter Uradom za delo. Zakaj poklieni in prostovoljni način? Kot ste vsi seznanjeni, je bil v letu 2003 ukinjen nabomiški sistem, saj se je Slovenija odločila za poklieni in prostovoljni način popolnjeva-nja vojske, pri čemer sta bila pomembna razloga, ki govorita v prid pokliene vojske: Preprićanje javnosti (upadanje števila rojstev in s tem postopoma zmanjševanje naborniškega kontingenta, zmanjševala se je ocena sposobnosti nabornikov od I. 1996 iz 60,15% do I. 2000 v 49,9%, 16% vojakov je bilo odpuščenih z voj. roka zaradi zdravstvenih in psihič-nih razlogov, ugovor vesti je nara-' sel od 135 v I. 1992 do 3250 v 1. 2000); ob tem pa je znano, da veliko število držav v Evropi nima več splošne vojaške obveznosti (Belgija, Francija, VB, Irska, Luxemburg, Nizozemska), v zadnjem času pa so se za poklieno vojsko poleg Slovenije odločile še Madžarska, Italija, Spanija, Portugalska, Bolgarija in do leta 2010 ćelo Rusija. Drugi razlog za poklieno vojsko je optimalno zagotavljanje nacionalne varnosti v okviru sistema kolektivne obrambe. Poudariti velja, da zveza NATO, kamor je Slovenija vstopila v letu 2004, ne zahteva preoblikovanja SV iz naborniške v poklieno, zahteva pa ustrezno ra-ven usposobljenosti in izurjenosti na podlagi uveljavljenih standar-dov. Zagotavljanje varnosti je vse manj kompetativno in vse boij kooperativno, kar pomeni, da sodobna država na svojo varnost ne gleda zgolj iz lastnega položaja, temveč mora upoštevati, da je del širšega sistema medarodne skupnosti, ki poleg večje varnosti zahteva tuđi določeno stopnjo participacije. Kaj pomeni biti vojak? Biti vojak, pomeni biti strokovnjak na svojem področju, v hierarhični organizaciji to pomeni vodeno pot, napredovati v okviru svojih sposobnosti in želja ter potreb vojske, se usposabljati ter častno in pošteno nositi uniformo slovenskega vojaka ter se vedno in povsod obnašati dostojanstveno. Zelo pomembno je, da vsakega kandidata, s katerim je opravljen razgovor in se odloči postati vojak SV, spremljajo tako v času usposabljanja, pa vse do od-hoda v enoto, mu v tem času nudi-jo pomoč, ki jo potrebujejo, kot so osebne težave, težave pri učenju, usposabljanju, v kolektivu, ipd. Kako postati vojak? Torej, ko se bodoči kandidati in kandidatke, bodisi na podlagi pri-dobljenih informacij s strani prijateljev, medijev, Interneta ali kako drugače, odločijo za prvi korak k pridobivanju informacij "iz prve roke", bodisi so poklicani s strani Uprave za obrambo ali Urada za delo, zglasijo na predstavitvi pokliča vojak na lzpostavi za obrambo (praviloma je to prvi kontakt), ima-jo na podlagi dobljenih informacij že predstavo o tem, ali bi želei postati vojak Slovenske vojske ali bi se raje odločil za prostovoljno služenje vojaškega roka ali pa bi hotel skleniti pogodbo za pripadnika pogodbene rezerve. Kateri so temeljni nameni ter zakonske naloge Slovenske vojske? Temeljna namena sta: odvraćanje od agresije na Republiko Slovenijo in obramba države v primeru napada, zakonske naloge pa: ustrezna raven bojne pripravljenosti; izvajanje vojaškega usposabljanja; so-delovanje pri zaščiti in reševanju; izvrševanje mednarodnih obveznosti RS. Kako se deli Slovenska vojska? 1. rodovi: pehota, artilerija, oklep-ne enote, vojaško letalstvo, zračna obramba, inženirstvo, zveze, radi-ološko-kemična obramba in pomorstvo; 2. službe: tehnična, intendantska, vojaško zdravstvena, prištabna, služba informatike in vojaška policija Kakšni so pogoji za zaposlitev? - državljanstvo Republike Slovenije (dvojni državljani ne morejo poklieno opravljati dela na obram-bnem področju), - biti morajo zdravstveno in psiho-fizično sposobni za opravljanje pokliča (ugotavlja se na preverjanju gibalnih zmogljivosti in predhod-nem prcventivnem zdravstvenem pregledu), - ob podpisu pogodbe je starost omejena od 18 do praviloma 25 let - kandidat-i/ke morajo imeti poklieno (IV. stopnjo) ali srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja), - podpisati morajo izjavo, da z dnem nastopa vojaške službe ne bodo člani političnih strank i*R\MWŽ]EE NAM vuK? - nekaznovanost (kamiukii-i/ke nišo bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivegadejanja, ki se pre-ganja po uradni dolžnosti ter nišo bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen dlje kot tri mesece za kakšno drugo kaznivo dejanje) - ter da ni varnostnega zadržka v skladu z zakonom, Pogoji, ki jih ponujajo: - pogodbeno zaposlitev do pet let, z možnostjo podaljševanja, - dodatno pokojninsko zavarova-nje, - 24-urno nezgodno zavaravanje, - izobraževanje doma in v tujini, - vodeno karierno pot, - nadgrajevanje osebnega znanja in fizične pripravljenosti, - dinamično delo, - delo v usklajenem in motiviranem kolektivu, - ravnanje s sodobno vojaško tehniko, opremo in oborožitvijo, - udeleževanje v mirovnih operacija po svetu, - sodelovanje s tujimi oboroženimi salami na vojaSkih vajah, - dopolnjevanje znanja in izboljša-ne psihofizićne pripravljenosti, - ustrezen nivo osebnega standarda Delavci Izpostave in informacijske pisarne kandididatom pojasnijo tuđi postopek zaposlovanja. Popolna vloga mora vsebovati: - prošnjo za zaposlitev, - življenjepis, - overjeno kopijo spričevala o naj-višji končani Soli, - izjavo kandidata, da nima dvojne-ga državljanstva, - potrdilo o državljanstvu oz. overjeno kopijo osebnega dokumenta ki dokazuje državljanstvo RS, - soglasje za varnostno preverjanje, - izjavo, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke, - potrdilo, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen (kandidat potrdilo dobi na Ministrstvu za nravosodje kazenska evidence, Zupančićeva 3, Ljubljana). Informacije lahko kandidati in kandidatke dobijo na MINISTRSTVU ZA OBRAMBO, Direkto-rat za obrambne zadeve, Uprava za obrambo Ljubljana, Izpostava Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta štev. %; tel. 7214 255.' Nadaljevanje v prihodnji Stevilki S.V- SLAMNIK - april 2003 'U/i/t >,ijl 1,'Ai'i mtMaiiMfOM& |\PKl^/m&Ji travei^ ■ ■ ^J ps 1IK X^ ^X U (_____j ^. UOreJk />^\ f 8>-a. 0k |U 5# v)O I ^^■ffifl beijakovine PLOD III I0rl /&sii\ £ tilnik, Jm) ■ I I \J 2. ^*k^J^ A gomolji ' J. don poezije %________BIK KOR6NINA 12To i if^k .^p5® ' ^^ pSiSs^fev-i dihala, Ji; DVOJKA raaščobaolJe cvit 14Ce m----------------------------- 15Pe v>^:;: :\i Plju£a, m Materinski don ,' >'' q P^^ ^ 1CS Qj^/^'\v~<-~---> jetra >^^ RAK ogljikovihidrati LIST WmSStMSBBmw\ ■ %LJ8£sSet~§ t krvni obtok, C'f ■i O n yirWm J C arterije. \ _, ■ ■ U I O hrbet •nsr— ' LIV ^^ piod ISTo I----------------- __ SL V^V ijF L slinavka W *»-^B -f*' >U 'm sol,korenina, *..-.,» £J, I V-U C DIVICA gomo'ji KORENINA Dontemlj« i ,' \+\ a kolki, »_» __________________ itHINlCA ma^oba, olje CVET BoPoT^fej s. t PB t i ^0"^0" °*""'°"'"d'*i »" _^___________^^^^^^^^^ ^*1 ' "vj, t\ ' '' '''' ' i _|^^fl_^ w^jHH|,t. , ^ i| g 09 nOtTr-^ Si ^~1?Timtr* beijakovine PIOO _|| V-t? «n ..................'__!____. ' ^m ^% I-N — W koleiM, ^v ^1 I Jj^. I kosti, \myi.a ~Mč!°^ 1 ' ' KOZOROGa ^^"'""'KORtNINA stran 23 SPORT Se borno imeli Roka Benkoviča Sportno društvo Homec je tuđi letos organiziralo snmčarske skoke v štiri kategorijah, od najmlađih do najstarcjSih. Bilo je poskrbljeno za vse, za rešilec za morebitno zdrav-niško pomoč, za topli čaj in prigrizek. Zbralo se je tuđi veliko vaščanov in okoličanov, kot se za tak praznik spodobi. Skratka, »MINI PLANICA«. Da pa je vse to tako lepo uspelo, gre vsa zahvala organizatorjem. Verjetno so naleteli na mnoge težave, med drugim tuđi s snegom, ki so ga navozi li od drugod, ogromne količine. Vsem iskrena hvala za tako lep dogodek. vaščanka Vida Rosulnlk Skakalci v Zlatem polju Tik pred zdajci je tuđi Zlatopol jcem uspelo izpeljati tekmo v smučarskih skokih. Zmagovalec In dobitnik pokala: Sandl CEGLAR Iz Rafolč Organizatorji smo bili prisiljeni navozhi za-jetno število traktorskih prikolic snega po cx;l»tni dolžini skakalncga objekta, ki pa ga je muhasU) vrane dokaj hitro topilo. Toda vztrajni člani društva se nišo vdali in so kljub dežju pripravili skakalnico. Nastopilo je več kot 30 skakalcev v Stirih starostnih skupinah. Vsak je opra-vil poskusni skok in dva v konkurenci za skupni seštevek točk. Uledalci so ob skakalnici uživali, spremljali lepc, atraktivne skoke in jih nagrajevali z aplavzom. Za najboljše smo pripravili medalje, priznanja in lep pokal. Slcdnje je sponzoriralo podjejc Klcktroinstala-cijc i/, l'reserij pri Radomljah. Prav vsi so ob koncu prejeli praktične nagrade, vključno z najmlajšim, ll-letnim llro-Scm Klopčičem iz Trnovč ter najslarej-šim. Romanom I Iribarjem /. Vira. Prestižni pokal je prejel Sandi Ceglar, RCU Lukovica. Nagrade in priznanja je podelil predsed-nik športnega društva, Janez Hribar, in se ob koncu zahvalil vsem nastopajočim skakalcem, gledalcem ob skakalnici, članom društva, ki so poskrbeli, daje ob takih pogojih tekma sploh bila. posebno zahvalo pa je narflenil glavnomu spon-zorju g. Skočaju in vsem, ki so prispeva-li nagrade za nastopajoče tekmovalce. Vrstni red najboljših: do 15 let: 1. .lože Pavlič, ŠD Zlato polje; 2. Tomaž Hribar, ŠD Tuhinj; 3. Mitja Klopčič, ŠD Zlato polje; do 30 let; 1. Žiga Bajde, 2. Marko Fajfer, oba Bar Sonček; 3. Gašper Cerar, Gradišće; do 35 let: 1. Sandi Ceglar, 2. Dino KlemenčiČ, oba RCU Lukovica; 3. Matej Uštar, Komovec; veterani: 1. Ivan Kokalj, Dol; 2. Janez Hribar, ŠD Zlato polje; 3. Roman Hribar, Vir: Najboljši trije domaći do 15 let: 1. .lože Pavlič; 2. Mitja Klopčič; 3. Uroš Klopčič. Čestitamo! T. Habjanlč Na poti proti vrhu v latinskih ritmih Matej in Špela Kralj sta tuđi v latinsko ameriških plesih na minulem državnem prvenstvu, ki je bilo 6. marca v Slovenj Gradcu dokazala, da mislita resno z zastavljeno potjo. Po nastopih na Irskem, kjer sta v članski konkurenci dosegla zelo dobre uvrstitvV, sta nadaljevala s treningom in pripra-vami na državno prvenstvo. Omenjeni plesi, ki nišo njuna paradna disciplina, so zahtevali nekoliko več priprave. Izjave Mateja, da bosta poprijela tuđi v latinskih plesih, so se uresni-ćile z osvojitvijo naslova viceprvaka države Slovenije in na-stopom na svetovnem prvenstvu konec aprila v Welsu. Na sa-mem tekmovanju seje v njuni kategoriji starejših mladincev prijavilo 36 nastopajočih parov. Kot najštevilčnejša skupina tekmovanja so pričeli prvi z izločilnimi koli. Špela in Matej ništa imela težav in sta iz kola v kolo pridobivala na hitrosti in usklajenosti. Ambient športne dvorane je na vse deloval zelo pozitivno saj je znano, da so Korošci zelo dobri organizatorji večjih šport-nih prireditev. Finalni obračuni v večernem delu državnega prvenstva so bili res paša za oči, saj imamo v Sloveniji kai nekaj plesnih parov, ki tuđi v svetu sodijo v sam vrh plesalcev Špela in Matej sta bila zadovoljna s svojim izvedenim programom, ki ga bosta po njuni izjavi še dodobra izpilila, tako da v bodoče lahko še računamo na njune dobre in odmevm uvrstitve. Čestitamo! n 2. kvalifikacijski turnir za Državno S.K.l Karate klub Atom prevzel vodstvo Shotokan Karate-Do Internacional zveza Slovenije je v soboto, 12. marca 2005, organizirala 2. kvalifikacijski turnir za Državno S.K.l. prvenstvo Slovenije za mlajšo in starejšo selekcijo. Za organizacijo in tehnieno izvedbo je poskrbel Karate-do klub »Atom« Sbotokan Domžale in z odlično izvedenim tekmovanjem v veliki telovadnici Osnovne Sole Domžale dokazal, da Ato-movci nišo le odlični tekmovalci, temveč tuđi organizatorji. V katah posamezno je sodelovalo 143 tekmovalcev in tekmovalk; 27 ekip se je po- merilo v katah; 47 v kumiteju kategorijsko in 21 v kumiteju absolutno. Na turnirju so največ pokazali člani klubov Atom Domžale, Tabor Maribor in Š.D. Ruše. Po dveh kvalifikacijskih turnirjih vodi, tako v Katah kot Kumiteju, Karate Klub Atom Shotokan Domžale, ki mu v finalnem delu v aprilu v Rušah želimo veliko odličnih nastopov in ne dvomimo v njihov uspeh. B. AMD Domžale pred novimi izivi Pred nami je sezona 2005. AMO Domžale je tuđi 'etos na seji upravnega odbora sprejel smele nacrte Programa dela. Aktivnosti kluba nam je predstavi! predsednik kluba, Peter Verbic. Glavna novost v letošnji sezoni je organizacija PredSBdnlk AMD Promocijske dirke, ki bo v soboto, 23. aprila, na asfaltnem nn-s-i,, pB«Br yBrh|p. ovalu nogometnega stadiona v IX)MZAI,A11. Dirka bo UUIIMBI" rolBI wmmb Potekala v razredih minimoto, supcrnioto in predvojnih oldtajmerjih. Dirka bo v po-častitev občinskcga praznika in 80-lctnicc, ko so Domžale postale trg. Dirka bo štela 'a nagrado RADIA I IH' in je prva taka dirka v zgodovini slovenskega moto športa. ^Ml) 1X)MŽALK pa je ludi organizator vsch krožnih dirk v razredih hitrostnega Motociklizma oldtajmerjcv in v klasičnem razredu 1000 cem Športne Proizvodnje. Te dirke bodo 15. maja in 18. septembra na dirkališču MOBIKROG. Obe dirki v razredih skuter, minimoto, supermoto in pokal Tomosa, bodo na posebej prirejenem dirkaliSču v Logatcu 12. junija in 4. septembra na asfaltu, dclno pa na makadamu. AMl) Domžale uveljavlja kompletno ponudbo v hitrostnem motociklizmu. '<> je rezultat večletnega trdega dela enc izmed najbolj izkušenih ekip z izjem-lirni rezultati tako v tekmovalnem kot organizacijskom pomenu. Vozniki AMD fX)MŽALK pa bodo tuđi letos nastopili v pokalnem prvenstvu Al.Pli ADR1A, s Prvo dirko v Ilungaroringu na Madžarskem. MIRAN KOKALJ I garaina in industrijska vrata I jA W^ ^^■^^■^■^■V^H^" l'l[il[||]ffi|MBBBiil Za vas smo pripravili nepozabno IIIpP spomladansko akcijo VSEH ^***5" standardnih sekcijskih garažnih vrat EPU, _ od 08.03.-30.04.2005! -sshLf, taicev IO. 1P3O fJonižBla, e-mail; radariftaitii.nm.. www '-ncloK.K: __r '■■■ !- ' l /•">-■ n, , ,., ,. .,,, ,,,.-, ,-,n '"i ......n.nr;n;)nnn Finalni turnir za državno prvenstvo mlajših v pionirk v košarki Skozi vef turnirjev, ki so se odvijali od novembra 2004 do februarja 2005 po različnih krajih v Sloveniji, od Nove-ga mesta preko Ljubljane do Murske Sobote, smo / našo najmlajšo selekcijo dosegli zavidljiv uspeh - uvrstitev na Finalni turnir četvorice za naslov državnega prvaka. Upravni odbor je sklenil, da je to edinstvena priložnost za promocijo ženske košarke v Dom-žalah, zato smo se odločili, da vložimo vse napore v kandidaturo za pridobi-tcv prireditve. Ker je bila ponudba zgledno pripravljena, smo s kandidaturo uspeli in krovna organizacija - Košarkarska zveza Slovenije - nam je zaupala priredilev. Toda sedaj seje pravzaprav sele začelo. Organizacija takšne prireditve je velik zalogaj celo za bolj izkušene klube, kot je naš. Nismo se ustrašili in nekaj zane-senjakov je pričclo s pridobivanjem de-narja, matcrialne pomoći in z dogovori za dvorano, ples, ozvočenjc, redarstvo, gasilec. prvo pomoč ... človeku se kar /vrti v glavi, ko se začne prebijati skozi vse pogoje, ki jih narckuje birokracija. Toda premagali smo vse ovire, dobili potrebna dovoljenja, odprli na stotine vrat, obdrsali nešteto kljuk in rezultati so na dlani. Rezultat je tretje mesto v državi, zato smo zadovoljni. Osvojili smo najvišjo uvrstitev ene od selekcij našega kluba v samostojni Sloveniji. Malo manj pa je bila prireditev uspešna po finančni plati, saj nam je večina »sponzorjev« prispevala zelo skromna sredstva, ražen redkih izjem, kjer je prevladalo osebno poznanstvo. S finalom v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, ki sojo košarkarji Hc-liosa prijazno odstopili svojim mlajšim kolegicam, se je s slavjem Trbove! jčank končalo državno prvenstvo za mlajše pionirke. Lcpo število gledalcev (približno 500) je imelo priložnost videti kar nekaj perspektivnih in talentiranih košarkaric, od katerih jih homo nekaj sigurno tuđi v prihodnjc srečevali ob podobnih dogod-kih v starejših selekcijah. Odprtje prireditve je s kratkim nagovorom pozdravil podžupan g. Toni Dragar, ki je poudaril športno naravnanost Občine Domžale, ki nodpira delo z mladimi košarkarica-mi in košarkarji ter skrbi za materialno osnovo in potrebno infrastrukturo. Štiri tekme so pokazale, da velikih razlik med ekipami ni, Trboveljčanke so velja-le za favoritinje, druge tri ekipe pa so se več ali manj enakovredno kosale med seboj. Število gledalcev, ki je močno prekašalo tisto, česar so te deklice sicer vajene, je prineslo poleg velike dvorane še dodaten pritisk. Nekaj žog je tako letelo popolnoma mimo, nekaj podaj in nespretnih lovljenj lahko pripišemo tremi, zato pa so deklice z nadpovprečno borbenostjo nadoknadile malo slabšo tehnično pripravo. Prva tekma med Šentjur-Šmarjem in Domžalami je bila napeta vse do konca. Po boljšem začetku gostij so domačinke v drugi tretjini zaigrale bolj podjetno in razliko nadoknadile, rezultat pa je bil ob polčasu izenačen. Odločala je tako zadnja tretjina, v ka-teri so bile za koš boljše in srečnejše košarkarice Šentjur-Šmarja. V drugi tekmi je favorit ŽKD Jin Jang upravičil svojo vlogo in ŽKD Ježico suvereno premagal. Tako sta se za tretje mesto pomerila dopoldanska poraženca, ŽKD Ježića in ŽKK Domžale, v finalu za prvo mesto in s tem državnega prvaka pa Trbovlje in Šent-jur-Šmarje. Za tretje mesto je bil boj med Domžalami in Ježico večji del tekme izenačen, domačinke pa so nato ob bučni podpori gledalcev v zadnjem delu igre le pokazale malo več hrabrosti in znanja ter zasluženo osvojile tretje mesto. Za prvo mesto pa sta se pomerili ekipi Šentjur Šmarja in Jin-Janga Trbovlje. Tekma je bila bolj napeta, kot smo pri-čakovali, igralke iz ŽKK Šentjur Šmarje so se dostojno upirale Trboveljčankam, ki so kot izrazite favoritinje dvoboja malce podlegle psihičnemu pritisku in nikakor nišo uspele ujeti pravega ritma. Nasprotnice pa se nišo predale in so 'grizle' vse do zadnjega sodni-kovega žvižga. a za preobrat in zmago le nišo imele dovolj moči in znanja. Naziv najboljše strelke turnirja je osvojila Nika Barič (Jin-Jang Trbovlje), ki je dosegla 39 točk, naslov najkoristnejše igralke je dobila njena soigralka Urša Svctič, medtem ko so bile v peterko turnirja, polcg obeh omenjenih, izbrane še Cerar (Domžale), Kocijan (Šentjur-Šmarje) in Rupnik (Ježića). Med odmori v vseh tekmah so na- stopale plesno navijaške skupine So-vic, ki so zelo popestrile dogajanje in poskrbele za pravo vzdušje, še zlasti simpatično so delovale najmlajše skupine. Popestritev je bila tuđi s strani skupine »Brake- dance«, ki je nasto-pila z dvema točkama in požela bučno navijanje.Vsem se še enkrat javno zahvaljujemo. Pokal za prvo mesto in medalje je po-delila komisarka lige ga. Alenka Škre-blin, pokal za drugo mesto je podelil naš podžupan g. Toni Dragar, nagrado za tretje meslo je podelil g. Sašo Filipovski, trener članske ekipe Union Olimpije, za četrto mesto pa naša reprezentantka in najperspektivnejša igralka Domžal- Kristina Verbole. Praktična darila najboljšim sta pode-lila člana Upravnega odbora. REZULTATI: ŽKK Domžale - ŽKK Šentjur Šmarje 26:28(3:11,16:8,7:9) Domžale: Bunta 11, Gvardjančič 6 in Momčilov 5. Šentjur Šmarje: Belak N. 7, Belak U. 6, Kocijan 5. ŽKD Jin-Jang - ŽKD Ježića 61 : 40 (18:12,25:14, 18:14) Jin-Jang: Barič 19, Razgoršek 12, Svetičll. Ježića: Rupnik 15, Drolc 8, Tomašić 6. Tekma za 3. mesto ŽKK Domžale - ŽKD Ježića 44 : 38 (20:16,8:13,16:9) Domžale: Kovač 18, Bunta 10, Cerar 8. Ježića: Koplova 9, Zore 8, Ziher 6. Finale ŽKD Studio Jin Jang - ŽKK Šentjur Šmarje44: 39(15:12. 14:16,15:11) Jin-Jang: Barič 20, Svetič 17. Šentjur: Baliž 13, Kocijan 10, Za-bukovšek 5. Vrstni red 1. Jin Jang Trbovlje 2. Šentjur Šmarje 3. Domžale 4. Ježića Vsem, ki so kakorkoli pomagali in prispevali tako finančna kot tuđi ma-terialna sredstva, se zahvaljujemo, saj brez njih ne bi bilo tako uspešne prireditve in predstavitve ženskega kluby Karlo Šoper SLAMNIK - april 2OOS ŠPORT stran 24 Novice izAtletskega kluba Domžale Kdo je najboljši? Domžale so najboljše! Tako so lahko z domžalskimi teka-čicami proslavljali tuđi domžalski tekači, ki so se 13. marca 2005 ude-ležili odprtega prvenstva Slovenije v krosu za vse kategorije, ki je bilo v M urski Soboti - ekipno so namreč dekleta premagala vso Slovenijo! Odlične uvrstitve je 12 nastopajočih beležilo od samega začetka, ko sta v kategoriji pionirk letnik 1990-93 ekipno zmagali Ajda Sitar in Maja Hudoklin, ki sta bili posamično druga in tretja, njuni dve medalji pa je z 11. mestom polepšala še Klara Hri-bar. Ajdi so na 2.000 metrov dolgi stezi do zlate medalje zmanjkale le tri sekunde. Maji še tri več - morda borno imeli naslednjič prvi dve. Med mlajšimi mladinkami 1988-89 sta bili ekipno tretji Manca Velkavrh in Katja Kosmatin, posamično je prva nastop zaključila na nehvaležnem četrtem mestu, Katja pa je bila osma. Suzana Mladenovič je tekla med starejšimi mladinkami 1986-87, kjer si je pritekla srebrno medaljo, sledila pa je še pika na i, nastop članic, kjer je kot prva čez cilj 4.000-metrske proge pretekla Špela Kržan. Pohvaliti gre tuđi moški del ekipe, to je nastop Domna Župana med naj-mlajšimi pionirji, Bernarda Jarca med starejšimi mladinci in Petra Kastelica med člani. Domen je osvojil 12. me- sto, Bernard je bil 7., Peter pa je v konkurenci mlajših članov v »teku čez drn in strn« na 10.000 m prepričljivo zmagal. Imidž domžalskih tekačev sta popravila še Primož Benko in Eva Aljančič, ki sta nastopila na mitingu v okviru prvenstva za letnik 1994 in mlajše. Primož je tekmovanje zaključil kot bronasti, Eva pa kot četrta. Čestitke! Prvenstvo za metalce kro-gle. kopja, kladiva In diska Domžalski metalci so se 19.3.2005 udeležili zimskega prvenstva v metih za člane in mlajše mladinke. Nastopila sta dva člana ter dve članici in ena mlajša mladinka, najboljšo uvrstitev je zabeležila Erika Pirnat, ki je bila med članicami v metu kladiva tretja. Kot četrta je tekmovanje zaključila v metu diska, kot peta pa v suvanju krogle. Kot peta je tekmovanje v metu kopja zaključila Mojca Grojzdek, kot osma med mladinkami pa je prav tako v metu kopja Petra Rode. V moški konkurencije bil Jože Pirnat, slovenski Martin Krpan, sedmi v suvanju krogle in 10. v metu kopja, Jure Pire pa v isti disciplini enajsti. Bo|ani Smučarski klub Ihan Klemen Bauer - svetovni podprvak v biatlonu V tednu od 14. do 20. marca smo Ihanci in privrženci slovenskega bi-atlona zrli tja gor na Finsko, kjer je potekalo Svetovno mladinsko in juniorsko prvenstvo v biatlonu. V Kontiolahtiju so se naši štirje pred-stavniki Klemen BAUER, Peter DOKL in Aleš in Anže GREGOR1Č, borili z neusmiljeno svetovno biatlonsko kon-kurenco na več tekmovanjih. Ja, člani kluba smo vsak dan »surfali« na finski spletni strani in z velikim pri-čakovanjem »odpirali« uvrstitve naših tekmovalcev. Seveda je za deskarje vc-ter zelo pozitivna in nadvse potrebna za-deva, medtem koje našim tekmovalcem na daljnem severu veter dodobra krojil uvrstitve. Seveda brez izgovorov, narav-nost k dejstvom!! Prvi dan tekmovanja se je najbolje »ogrel« Klemen BAUER, saj je v indi- vidualni preizkušnji na 12,5 km dosegel 13. mesto in tako konkurenci naka/al, daji bo v naslednjih dneh dodal še nekaj vetra z dežele na sončni strani Alp. Že naslednje jutro sta svoja »jadra razpela« Peter DOKL in Aleš GRKGORIČ in se podala na zelo zahtevno 15 km pro-go, na kateri so bili kar štirje obvezni postanki na strelišču. Tokrat ništa bila kaznovana s kazenskim krogom, ampak kar z minutnim pribitkom, pa ne, da bi kakšno ušpičila, ampak taka so pravila mednarodne biatlonskc organizacije. Na tej tekmi je bil najbolj »našpičen« Peter saj je osvojil, drugo najboljšo uvrstitev slovenskih biatloncev na svetovnih prven-stvih v tej kategoriji, 9. mesto, medtem ko je Aleš osvojil 26. »Step by step«, tako nekako ne, juniorska konkurenca je seveda odskočna deska, ali če hočetc, zadnja stopnička pred nastopi v članski kategoriji. Čez nekaj let bi bili Ihanci s Mrzla Sibirija za zaključek sezone Teja GREGORIN, se tuđi v tej šte-vilki Slamnika še vendno »nahaja« na Svetovnem članskem prvenstvu v biatlonu v avstrijskem Hochfilznu. Seveda realnost je povsem drugač-na, trenutno »ćeli svoje rane« nekje ..., kjer ni snega in hudega mraza. Vračamo se zopet v zimsko tirolsko pravljico, kjer je Teja z odličnim na-stopom pripomogla, da je bilo ime Slovenije dolgo časa na TV ekranih, pred katerimi smo zvesti navijači grizli ..., in se že pripravljali na spre-jem. Vendar je bila slovenska zastava na koncu izobešena kot osma, kar je bilo glede na močno konkurenco tuđi realno dosežen rezultat. Svetovno prvenstvo seje za našo člansko reprezentanco končalo 20. marca in konec sezone... v prijetnih sosedskih državah. »Čarter« je Tejo odpel jal dru-gam, v mrzlo, mrzlo Sibirijo v Khantv Mansivsk, za kazen?!, kljub super uvr-stitvam v letošnji sezoni. Seveda ne, odpeljal jo je na zaključek svetovnega pokala, kjer je Teja osvojila še dve mesti, ki prinašata točke za svetovni pokal. Za rep je namreč ujela trideseterico »ženske elite«. Za Tejo je mednarodna sezona končana in to zelo uspešno, saj se je kot novinka v svetovnem pokalu izkazala v svoji najboljši luči, tako rezultatsko kot tuđi z dobro voljo in njenim na-smehom, ki je postal že pravi slovenski izvozni artikel. Za dosežene rezultate vsi Ihanci TEJI iskreno čestitamo in ji želimo v pri-hajajoči olimpijski sezoni še boljših rezultatov. Naj tuđi nas »napade« virus smeha in veselja ob njenih pri-hodnjih predstavah v »biatlonskem teatru«, kjer so »vloge glavnih igral-cev sklenjene le za določen čas«. SrečnoTeja !!!!! Matjaž PAVOVEC Karate klub Domžale Državno prvenstvo v ABS kategoriji ter seminar Predsednik Sankukai karate /veze Slovenije, Vlado Paradižnik, in župan Občine Kočevje, Janko Veber, sta v nedeljo, 13. marca 2005, na OS ob Rinži v Kočevju odprla državno prvenstvo v Sankukai karateju za člane in članice v absolutni kategoriji, ki ga je organizirala SKZS. Na prireditvi so se zbrale polne tribune gledalcev in športnih navijačev, ki so bučno spremljali finalni del tekmovanja Odlični tekmovalci in tekmovalke iz devetih Sankukai karate klubov v Sloveniji so se pomerili v športnih borbah v absolutni kategoriji, za upoštevanje pravil pa jeposkrbela ekipa priznanih sodnikov. Gledalci so z zanimanjem spremljali prikaze različnih borilnih tehnik, iz-vrstne borbe, ki so se skozi popoldne zaoštravale in vodile do vrha ter ob koncu potrdile novega državnega prvaka in prvakinjo. Zanimive in napete športne borbe tega popoldneva pa so popestrile atraktivne demonstracije članov slovenskih karate klubov. U radni rezultati državnega prvenstva v Sankukai karateju so: ČLANI ABS kategorija 1. mesto: Samo Levačič, 2. mesto: Dean Levačič (oba KK Forum), 3. mesto: Darko Kotar (KK Domžale), 4. mesto: Uroš Kosir (KK Grosuplje) ČLANICE ABS kategorija 1. mesto: Vesna Kralj (KK Forum), 2. mesto: Teja Grad (KK Domžale) 3. mesto: Kristina Otrin Ferlič (KK Domžale) 4. mesto: Manica Čelofiga (KK Forum) Seminar z mojstrom Ryozo Tsukado Konec marca smo preživeli zanimiv in pester vikend, saj je naša zveza v Sportni dvorani Ginazije Šentvid organizirala vikend seminar z mojstrom Ryozo Tsukado. Tako so imeli naši člani možnost, da so del te ele-gance in gracioznosti gibov občutili s prve roke in tako dobili dodatno motivacijo za delo. Vzdušje na seminar-ju je bilo res enkratno, so potrjevali tuđi zadovoljni obrazi udeležencev. M.K. Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Posegamo tuđi po prvih mestih Kikboksing zveza Slovenije in klub Mladi boksar Dob sta se na povabilo organizatorjev Avstria classic kikboksing zveze udeležila v kraju VVorgel mednarodnega kikboksing tekmovanja. Na njem je sodelovalo blizu 600 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 dr-žav, ki so bili razdeljeni v tri discipline: semi, light ter glasbene forme. V semi kikboksingu so tekmovalci iz Mlađega boksarja Dob dosegli naslednje rezultate: Dečki + 155cm - Nejc Šuštar - četrto mesto; Deklice + 155cm - Vesna Tomažič - peto mesto, enako Tina Vrankar med članicami - 50 kg. V light kikboksingu pa je bila Tjaša Ži-bert med članicami - 65 kg peta, Tama-ra Radkovič je z dvema zmagama v isti kategoriji zasedla drugo mesto, peti pa je bil med člani - 79 kg Marjan Bolhar, ki je tuđi dvakrat zmagal. Na mednarod-nem tekmovanju sta kot sodnika sodelo- valaTadej Gerič in Miha Vidmar, Mladi boksar Dob pa se za pomoč zahvaljuje Občini Domžale, Krajevni skupnosti Dob, Radiu HIT, Heliosu, AS, Hondi Trzin, Koželju Dob, Debevc Trzin ter fotografu Roku Majheniču. V marcu sta Kikboksing zveza Slovenije in Klub borilnih veščin Ormož organizirala prvi državni turnir v kikboksingu light contakcu. Med 71 tekmovalci iz vse Slovenije je Klub borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob, dosegel naslednje uspehe: Mladinci +71 kg: 3. mesto Miha Moč-nik Mladinke -65 kg: 1. mesto Tjaša Žibcrt Mladinci -63 kg: 2. mesto Dejan Me-rjč - Kmc Članice -50 kg: I. mesto Tina Vrankar; članice -65 kg 2. mesto Tamara Radkovič. čestitamo! ^ Foto: R. Majhenlč lakimi mesti v svetovni članski konkurenci prav gotovo v nebesih. Smo izgubili orientacijo, ..., kompas?! V deželi »hi-teeha« je po začetnem ogrcva-nju, v nadaljevanju zopet svoj GPS najbolje »navigiral« Klemen BAUER. Svoje k(x>rdinate je usmeril tja gor s svctlobno hitrostjo in tako našo »nebesko vozovni-co« unovčil že v sredo 16. marca, koje Klemen osvojil naslov svetovnega pod-prvaka v mladinski kategoriji, seveda v biatlonu. Njegov »nebeski sprint« je zasijal srebrno in nam »zemljanom« dal povod za nepopisno veselje. Očitno naš letošnji zavetnik »ANTON«, zares skrbi za naše fante in jim daje pravo moč in energijo, laje bila v naslednjih dneh prvenstva še kako prisotna, saj so naši mladi biatlonci dosegli še tri šesta mesta na posamičnih in štafetnih preizkušnjah. V celoti je bila Ihanska odprava na skrajni sever zelo uspešna in tuđi dobro vodena, za kar se zahvaljujemo repre-zentančnima trcnerjema g. Urošu Vele-pcu in g. Robertu Sitarju. Uspešnost naših biatlonskih asov pa ni bila zgolj tekmovalnega značaja, pač pa tuđi v uspešnosti navezovanju stikov z ostalimi reprezentancami. Njihov »ma- nagerski pristop« je že pripravil pogoje za uspeh tuđi na prihodnjem svetovnem mladinskem in juniorskom prvenstvu v biatlonu v ZDA, Maine. Tja je namreč že »odpotoval« naš zavetnik oziroma sponzor »ANTON« - nova blagovna znamka podjetja FARME It IAN, d.d., v smislu promocije najboljšega. Oblačila za prosti čas naše slovenske reprezen-tanec, na katerih se nahaja tuđi logotip »ANTONA« v zeleni barvi, namreč v nekaj primerkih nosijo tekmovalci sve-tovne gospodarske velesile, kjer dejan-sko kraljujejo »zelenci«. Upajmo, da nam bo tuđi v prihodnji sezoni zelena barva prinašala srečo in da morebiti ihanski biatlonci v naslednjih letih postanemo svetovna velesila na »biatlonskem trgu«. Za konec šc na »domači trg«, kjer je bilo v soboto, dne 26.3.2005, zadnje tekmovanje za državno prvenstvo v biatlonu in v prvem aprilskem vikendu, državno prvenstvo v tekih, seveda, kje drugjc kot na Pokljuki. Na zasneženi pianoti si namreč še vodno lahko daste duška, ki so si ga na zaključnih tekmovanjih dali tuđi naši tekmovalci. Kako uspešni smo bili tokrat na domačih strminah in ali so bila naša jadra tuđi ob koncu sezone obrnjena v pravo smer, pa si lahko ogledate na naši spletni strani: www.tsklub-ihan.si ali si prebercte v naslednji šlevilki Slamnika. Ob tej pri-ložnosti Uredništvu iskrena zahvala za objave naših prispevkov. Naša letošnja »snežna regata« je pri koncu, zato seveda zahvala vsem, ki ste svojo pozornost, čas in dobro voljo namenili našemu klubu in tekmovalcem. Seveda ved-no nekdo i/stopa, tuđi pri pomoči. Hvala še posebej podjetju I'ARME II IAN, d.d., Občini Domžalc, KS Ihan, Avloscrvisu Pižcm, Mariji in Dušanu Petcrki, Pckarni Rogljič, staršem tekmovalcev in upravne-mu odboru kluba. »Srebrni pozdrav iz zelenih ihanskih planjav!« Matjaž PAVOVEC Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Letos mineva 30 let od ustanovitve na$cga odseka. Ob tej priliki bi se spodobilo, da končno strnemo spo-mine na vsa ta leta, jih zapiSemo in lično zapakirane predstavimo javnosti, prcdvsein pa tuđi nam samim. Da vidimo, kakšni so bili čaši brez goretexov, strojev in grigrijev, kaj vse seje plezalo v preteklosti, kdo so bili naši člani, skratka vse zanimivosti, ki naj ne bi utonile v pozabo. Urejanja kronike seje lotila Alcnka Ziernfeld, pri tem pa rabi pomoč vsch zdajšnjih in nekdanjih članov in simpatizerjev Alpinističnega odseka. Pobrskajte po svojih knjigah vzponov in po dnevni-kih, čc ste jih kdaj pisali! Pregrizitc se skozi svoje zakladnice fotografij in diapozitivov, spomnite se kakšnih zanimivih peripetij, da borno v seda-njosti obudili vse, kar bi bilo škoda pozabiti. Zapišite, če sem vam le ljubi, prinesite ali pošljite čim več poda-tkov in skupaj homo iz vseh drobnih kamenčkov sestavili nadvse zanimiv mozaik. Pišete ji lahko na elektronski naslov: alenka.ziernfeldfojsiol.net. Nejc Solje je uspel preplezati svojo pred tremi leti kot prva ženska naveza in sicer z Matejo Pate (AO Rasica). Nekaj dni kasneje so omenjeni slap preplezali tuđi Janez Kosirnik, Lađo Kraševec in Klemen Miklič. Andrej Stuchlv in Robert Štupar sta zadnji leđni vikend preživela v Tamarju v Centralnem (VVi 4-5) in Desnem slapu (Wi 4+). Nekoliko pozno pa se je v snežno - leđno plezanje spustila Katja Slane, saj se je prvič s tovrst-no plezarijo spoznala y Sedelščkovi grapi in v slapu Nad Žagano pečjo. Krst je preživela v družbi alpinističnega inštruktorja Miklič Klemena, Kosirnik Janeza in Ziernfeld Alen-ko. Za naslednjo sezono napoveduje večje fitcvilo tovrstnih vzponov. Več ženskih vzponov pa napovedujeta tuđi Anamarija in Valerija, ki s^a pod budnim očesom pedagoga Andreja Pečjaka sami uspešno preplezali slap Avtocesta v Logarski dolini. Med zadnjimi slapovi se je stopil slap Katarza (Wi 5+, lOOm). Pred njegovim propadom so ga nekateri člani še uspeli preplezati: Janez Kosirnik, Lađo in Bogdana Kraševec, Klemen Miklič, Alenka Ziernfeld ter seveda zakonca Pcčjak. V Domu športnih organizacij v Dom-žalah je potekal Zaključek Slovenskoga pokala v lednem plezanju, v odlični organizaciji PD Domžale. Zmagovalec in s tem državni prvak v disciplini te-žavnost je Klemen Premrl iz AO Tržič, pred Anžetom Marenčetom in Primo-žem Hostnikom. V disciplini hitrost pa je skupni zmagovalec Primož Hostnik pred Nikolajcm Šumnikom in Pavlom Kozjekom. Med ženskami je državna prvakinja v disciplini težavnost Jasna prvo 8a! V Mišji peči je v desetem poizkusu preplezal Samsaro. Pohvali pa se lahko tuđi s Crnim biserom -7c+ in Hugom - 7c/ch Tuđi Jani Abe nadaljuje s svojo formo. V Babni nad Ospom je uspel preplezati Zadnjo skušnjavo - 8a+. Svoj dosežek pa je ćelo ovekovečil z video posnetkom. Slapovi so se podrli, toda nekateri člani so izkoristili še zadnje vzdih-I jaje zmrznjene vode. Zakonca Peč-jak sta te poslednje dneve posvetila starejšim pripravnikom. Priložnost je imel vsak, ki je bil dovolj zagret. Skupaj z Valerijo Jesenovec in .lerne-jem Gradom so splezali Slap Sušico (Wi 4+ 200m) in Slap pod tunelom (Wi 4+ 200m), nekaj dni kasneje pa z Valerijo še Slap v Idrijski Beli (Wi5-, 80m). Za piko na i in zaključek sezone sta Pečjaka pretolkla Stiriofobijo (Wi 6-, 11 Om), Jasna kot vodi Ina v navezi. Le tega je Jasna preplezala že Pečjak pred Nastjo Davidovo in Anjo Davidovo. Rado Miklavčič, »uradni fotograf« pokala, je pred svečano po-delitvijo predstavi) fotografske utrinke iz vseh tekem letošnje sezone, kjer smo se še enkrat spomnili kako smo »uživali«. Ogledala smo si tuđi kratki video iz prve »dry« tekme pri nas na Češnjici, ki gaje posnel Pavlc Kozjek. Podelitvi je sledilo »druženje« ob precejšnji količini sladko-mesnih dobrot, ki jih je pripravil še enkrat odlični organizator PD Domžale. Razšli smo se v upanju, da bo naslednje loto uspešnejše predvsem s strani sponzorjev in donatorjev pokala, ki so zaključni akt letošnjega pokala kar nekako prezrli... (Branko Ivanek). Novice pa zaključujemo s prijetno novico: dobili smo novega potenci-alnega člana. Zakonca Cerar je razveselila hčerka Masa. Mojca Janžekovlć SLAMM1K-april 2003 Pogovor z mladim nadarjenim šahistom ŠD Domžale Lan Timotej Turek: »Trenutno se spopadam s Kasparovom!« SPORT Moj intervjuvanec Lan Timotej Tu-fek bo letos dopolnil 15 let, in sicer "° rojstni dan praznoval 20. maja. Osnovno Solo je obiskoval na OŠ Venclja Pcrka, sedaj pa je dijak I.e razreda Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. Ker je imel poleg Bolskih rezultatov tuđi dobre rezultate v šahu, si je pridobil in »zasluJ.il« Zo-jsovo Stipendijo. Zaključi! je tuđi niž-jo glasbeno Solo, kjcr je Scst let igral klarinet, sedaj pa hodi v drugi razred saksofona. Tuđi Sah in glasba gresta skupaj, najboljSi dokaz med Šahisti je Mi Vasilij Smislov (1921-), 7. sveto-^111 Šahovski prvak ("I have always '■ved between chess and music"). Nah vclja za kraljevsko igro. Kako si za-jH Un, stopati po »kraljevski« poti? ^an> to kraljevsko igro. sem pravza-Prav začcl igrati },c kakSni dve leti pred vstopom v Solo. Pravzaprav me Je s Šahom spoznal dedek Martin, se-daj Pa sem žc jaz zanj »dedek«. "'vi Šahovski uspehi so najprej povezani s Šahovskim krožkom. Kdaj si ga začel obiskovati? * OS Venclja Pcrka v Domžalah sem ^&l hoditi v Šahovski krozek, ki ga Se sedaj vodi .lože Korilnik, ko sem imel ' 'ct. V tem času smo postali ckipni državni prvaki v pospešenem šahu pri fantih do 15 let, enkrat pa smo v isti kategoriji osvojili 2. mesto. Pravi Šahovski učitelji so zelo pomemb-n'za Šahovski pa tuđi osebnostni razvoj Vs&kega nadebudnega Šahista. Moj prvi pravi učitelj Šaha je bil med-narodni mojsler Zlatko Bašagić, zdaj ki i ft) ® \ * l%f ! STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure IM liirckl,;in I imotei II SI .(VI657 SI) Vele Domžak' (I nxw 0 61II (1.5 l.V.W X6H 126W 7NH IO9|i H ?7 I) I 14 pa obiskujem zadnji letnik srednje Šahovske Sole. ki jo pod okriljem Ša-hovskega kluba Vele Domzalc vodi mednarodni mojster Matjaž Mikac. Pred kratkim sem se udeležil tuđi 1. tridnevnega Sahovskcga tabora v tem letu, kjer je bil naš mentor šahovski velemojster Georg Mohr. Za Šahovsko izpopolnjcvanje nišo do-volj samo ure in urice z razlif nimi Sa-hovskimi učitelji, ampak je pomemb-no tuđi samostojno učenje, kajne? Scvcda, pa tuđi trenerji so zelo dragi, zato največ prostega časa Šahu posvetim kar sam. Ležim na tleh sredi sobe in prebiram šahovske knjige. Trenutno se spopadam s Kasparovom, in sicer z njegovim prvim delom trilogije Moji veliki prcdhodniki, zraven pa studiram še Enciklopedijo otvoritcv. Pravzaprav za delo na šahu izkoristim vsak prosti trenutek tuđi med odmori med šolskim učenjem in pisanjem nalog - da se malo sprostim. Saj druga-če skorajda nimam časa. In delam na šahu manj, kot bi si želei. Z holj ali manj napornim in vztraj-nim delom na Šahu so nelofljivo povezani tuđi dobri rezultati in uspehi. Kateri so tvoji dosedanji najvecji Šahovski uspehi? Zamc največji dosežek je bil 3. mesto na lanskem državnem prvenstvu fan-tov do 14 let v pospešenem Šahu in 4. mesto na državnem prvenstvu fantov do 14 let v kvalitetnem Šahu, kjer sem za las zgrešil uvrstitev na evropsko prvenstvo. Letos pa sem bil 5. na DP fantov do 20 let, medtem ko sem se na DP fantov do 16 let slabSe uvrstil, na koncu sem pristal Sele na 17. mestu in sem bil zato zelo razočaran. Seveda pa ne smem pozabiti osvojitev 1. mesta ter naziv« klubskih državnih prvakov za kadete do 15 let za leto 2004, ki smo ga osvojili skupaj s Filipom. Špelo in Borom ter 3. mesta v 1. šahovski državni ligi za igralce do 20 let za leto 2004, kjer sta bila poleg mene v ekipi še Filip in Špela. Kmalu si se začel udeleževati tuđi večjih Šahovskih tekmovanj, kjer si meril svojo Šahovsko znanje tuđi s starejSimi Šahisti. Prvo večje šahovsko tekmovanje je bilo na turnirju Ljubljana Open 2004, kjer sem imel možnost igrati z naj-boljSimi igralci, tuđi tujimi, ampak ne vem več.kateri sem bil, nekje na sredi druge polovice (Na internetu njegov rezultat poiskal pisec pogovora. Na turnirju je sodelovalo 144 šahistov.). Sem bil še kar zadovoljen. UspeSno se udeležujeS tuđi ekipnih tekmovanj kjer igraS v ekipi Vele Domžale -mladi. Zelo rad igram tuđi kvalitetni šah v Kamniško-dpmžalski ligi in v 1. ljubljanski delavski ligi in na nekatere rezultate sem prav ponosen. laka partija včasih traja tuđi 4 ure, a se mi še niti enkrat ni zgodilo - kljub pomanjkanju Rezultati enodnevnih turnirjev - mladi 3. turnir gorcnjske kadetske lige VŠkofji U>ki je zmagal I lasanagič Alcn (SD Jcscnicc - 6 ločk), drugi je bilISkrlcp Jaka (SS l'omo Župan Kranj - 5,5 točk), tretji pa Bor Lucijan Turek, SD Vele Domžale - 6 točk. Lan Timotcj Turek je bils4točkami IL.AjdaStinaTurekpas 3 točkami 29. od 40 tekmovalcev. Hitrec v Balinarskem klubu Čcprav se ga udeležujcjo običajno lc sta-rejši šiihisti, sta se v igri na 5 minut 4. mar-ca uspešno preizkusila ttidi brata Klander. Trinajstletni Dcjan je s 3,5 točkami pristal na 15. mestu, i 1-lctni Aleš pa mesto za njim. Igralo je 19 tekmovalcev. 5. turnir ciklusa turnirjev mladih ljubljanske regije Tokrat je bil na Igu 11. marca. Udcleži-lo se ga je 108 osnovnošolcev. Zmagal je Rozič Saino, ŠK Ig s 6,5 točkami od 7, člani ŠD Vele pa so se uvrstili takole: Špela Orehek, 17. mesto in 5 točk, Klander Dcjan 22. mesto in 4,5 točk ter Klander Aleš 28. mesto in prav tako 4,5 točk. PospeSeni turnir ŠD Vele Domžale za marec Turnir, ki poteka enkrat mesečno, in ki se ga lahko udeležijo tako starejši člani kot mladi je potekal 12. marca Od drugih omenjenih je bil 10. Rihtar Sašo s 4, Lan Timotej Turek pa 13. s 3,5 točkami. Igralo je 21 tekmovalcev. Tekmovanje na Igu Tradicionalno, letos 3. odprto mla-dinsko prvenstvo v pospešenem šahu je bilo 13. marca na Igu. Udeležilo se ga je 117 Ijubiteljev šaha starih do 20 let. Zmagal je MK Volf Žiga z 8 točkami. drugi je bil Mitrovič Boris. tretji Novak Primoz - oba s po 7,5 ločk. Člani ŠD Vele Domžale so se uvrstili takole: Špela Orehek. 9. mesto in Lan Timotej Turek, 10. mesto, oba 6,5 točk. Bor Lucijan Turek, 19. mesto s 6 točkami in Ajda Stina Turek, 76. mesto in 4 točke. Ekipno državno prvenstvo sred-nješolcev Prav tako 13. marca je je na Bledu potekalo že 14. državno ekipno prvenstvo srednješolcev za šolsko leto 2004/05, kjer sta igralča tuđi 2 člana ŠD Vele Domžale. Pri fantih je sodelovalo 13 ekip. Zmagala je Gimnazija Nova Gorica z 22,5 točkami, druga je bila Gimnazija Ledina z 21 točkami, Matej Filip je na drugi deski od 7 možnih priigral 5 točk, skupaj pa so dosegli 21 točk; tretja je bila Gimnazija Jesenice z 18,5 točkami. Srednja šola Domžale, za ketero je igral Luka Pavlič in iz 6 igranih parij iztržil 3.5 točk je zaključila na 11. mestu z 10 točkami. ^11 IfiJVKamnik L)Ubl)arakac, www.simax-slo.corn t4 0183i 17 AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKl, CEVI IN KATALIZATOR JI .,;.......-■■i ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN T0VOHNIH VOZH. ZA VSE TIPE VO. MONTAŽA IN SERVIS ; ^OffivS,* že od 33.000 SIT dalje Akumulatorji. olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatno opremo PNEVMATIKE najboljših proizvajalcev pNEVMATIKE najboljših proizvajalcev juun ne, rtu ačila na obroke! J^evoje pri Šentvidu 113a, 1225 Lukovica ^^^^^^^B časa - da se mi ne bi ljubilo iti igrat. Je pa res, da vsaj letos. ko sem v srednji soli, vedno nimam časa. Prostega časa ti ne jemlje samo kraljevska igra na 64 poljih, ampak počneš tuđi druge stvari. Zelo rad potujem. Bil sem že na Danskem, v Bretaniji, Normandiji, na Nizozemskem, v Belgiji z jadrnico sem obkrožil že praktično vse jadranske otoke, bil pa sem tuđi že na Triglavu in na Krnu. Ker so bili to večdnevni pohodi, so mi še posebej ostali v spominu, čeprav tuđi sicer z družino veliko hodimo v hribe in nasploh imam rad Slovenijo, ker je res lepa! Sem tuđi član Pihalnega orkestra God-be Domžale. Od športov mi je všeč nogomet in pa namizni tenis, štiri leta sem trenira! športno plezanje, ki pa sem ga zaradi pomanjkanja časa lan-sko leto moral opustiti. Zelo rad tuđi jadram. vendar je to na žalost le kak-šen teden dni na leto. Lan, kaksni pa so kaj tvoji nacrti, cilj i. želje? Nekoč bi se rad uvrstil na evropsko ali svetovno prvenstvo in če bi imel veliko časa za posvečanje šahu, bi bila moja želja postati tuđi svetovni prvak. Ker pa za to ni realnih možnosti, mene pa zanima še toliko stvari, šah ostaja moj najljubši hobi. V življenju me zelo zanimata zgodo-vina in geografija in všeč mi je poklič učitelja. Bogdan Osolln Za šahovske sladokusce Tokrat v rubriki Za šahovske sladokusce predstavljam odlično odigrano partijo še ne 15-letnega inter-vjuvanca Lana (»Za analizo nisem uporabil računalnika«), ki je kot beli v franeoski obrambi popolnoma nadigral dolgoletnega in izkušenega mojstrskega kandidata Slavka Mar-janovića, člana LŠK Ljubljana, sicer pa v ligi igra za »upokojence« istega kluba. Zanimiv je Lanov komentar svoje 11. poteze, za katero pravi, da jo je igral po občutku. Prepričan sem namreč, da bo kmalu (v letu ali dveh) naredil še večji korak na-prej na svoji šahovski poti, ko bo še bolj zaupal svojim »šahovskim ob-čutkom« (=intuiciji!) Mimogrede, poševni tisk - z drugačno pisa-vo - pa je še piščev do-datek pisca k njegovim komentarjem partije. LAN TIMOTEJ TUREK (1757) : SLAV-KO MARJANOVIČ (2011) 1. delavska liga-ljub-ljanska 2004/05 3. krog i.e4 e6 2.d4 d5 3.e5 c5 4x3 Sc6 5.Sf3 Db6 6.Le2 Ld7 7.0-0 (Morda je bolj pravilno 7.b4, a jaz igram 7.0-0) 7...cx'd4 8.cxd4 Se7 9.b3 Sf5 10.Lb2 Le7 11 .g4 To potezo sem igral po občutku. (Vendar je bila ta poteza že večkrat doslej odigrana tuđi v velemojstrski praksi, op. B.O.) 11. ...Sh4 12.Sh4 Lh4 13.Khl N (Pripravlja prodor f4-f5! (To je pa na podlagi moje podatkovne baze novost. Beli je v tej poziciji odigral 13. Sa3, takoj f4, Kgl op. B.O.) 13...Se7 (Nisem prićakoval te poteze - mislim, da ni najboljša, ker opušća napad na kmeta d4.(Tu-kaj se začne »nova partija!) 14.Sd2 ?! Sg6? (Bolje zagotovo h5!) 15.f4 Le7 16.Tc1 (Preprečuje Tc8 zaradi 16...Tc8 17Tc8 Lc8 18,E>c2 in beli zasede c linijo zdobro igro.) 16...0-0 17.f5 Sh4 18. f6 Lb4 ?! (Crni hoće svoje slabe figure zamenjati za bele in mu s tem otežiti napad. (18...gxf6 19.exf6 Ld6 2O.Sf3 Sg6 21 .Se5 Lb5 22.Lxb5 Dxb5 23.a4 Da5 24.Dc2 Tfd8 25.g5 ) 19.a3! (beli izsili Ld2, ker je konj na d2 belemu le v na-poto) 19...Lxd2 2O.Dd2 Lb5 (ni Šio Db3 zaradi Tc3 in Th3) 21.Lxb5 Dxb5 22.a4! Dd7 23.Tc3! Tfc8 (crni že ni imel dobre poteze) 24,Th3 Sg6 25.fxg7 f5 (iz obupa- na Kg7 sledi 26.Dh6 Kg8 27.Dh7 Kf8 28.La3! Ke8 29.Dh8) 26.exf6 Kf7 27.g8D! (in še zadnja kombinacija) 27...Kg8 28.17 Kh8 (na 28...Kf8 sledi 29.La3 Kg7 in 30. Dh6 z matom) 29. Dh6 (Problemska naloga: poišči mat v treh potezah.) 1 -0 Bogdan Osolln Jure in Spela osvojila vstopnico za svetovno prvenstvo Od 26. febrauarja do 4. marca je v Šentjiirju pri Celju potekalo 11. državno posamično prvenstvo mladih v kvalitetnem šahu, igralni čas 90 minut + 30 sekund na potezo. Prvenstvo, ki se ga je udeležilo tuđi 5 članov SI) Vele Domžale, je bilo hkrati kvalifikacija za svetovno in evropsko prvenstvo. Špela Orehek, ki je igrala v kategoriji deklet do 14 let je s 5,5 točkami osvojila 1. mesto pred drugo, Sašo Drame iz ŠD Šentjur in tretjo, Na-tašo Bučar iz ŠK Triglav Krško s po 5 točkami. Poleti bo tako zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Franciji. Jure Plaskan je pri fantih do 14 let prav tako osvojil 1. mesto in pravico udeležbe na svetovnem prvenstvu. Dosegel je 7 točk pred Sandijem Kri-vec iz ŠK A Leasing Slovenj Gradec s 6,5 točkami in Janezom Kavčič s 5 točkami iz ŠD Trdnjava 1896 Ljubljana. V kaktegoriji fantov do 16 let so igrali trije naši člani. Matej Filip je s 5,5 točkami osvojil 5. do 6. mesto, Bor Lucijan Turek s 4,5 točkami 16. mesto ter Lan Timotej "furek s pol točke manj 17-18. mesto. To je bila spet ena uspešnejših udeležb mladih članov ŠD Vele Domžale, škoda le, ker zaradi bolezni v kategoriji do 18 let ni igral Luka Lemč. Dom kulture Kamnik Fužine 10, 1240 Kamnik 01/839-76-06 (od 9.00 do 14.00 ure) www.domkulture.org, inlofoidomkulture.org Starši in otroci! V četrtek, 14. aprila, ob 17. uri vas vabimo, da si ogledale interaktivno animirano pravljico PALČIĆA Iz množice zagat bodo Palčico s pomoćjo animatorja reševali otroci sami. Vstopnina je 900 SIT. Zaradi velikega zanimanja za predstavo vam priporočarno rezervacijo vstopnic. Sedežni red velja. Slaščičarna OGER stari Tr/in, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih «1 otroskih tort po tujili kataiogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tuđi i.\ DlABt TIKl domaro potiro, ročno »delane domare piškote m ostale slašiice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. EVA LAVTAR ODVETNICA obveščam, da sem s 30.03.2005 odprla odvetniSko pišamo na naslovu Pod hribom 12, Radomlje tel/fax01 722 89 63 c- mail: eva.lavtarfa'.siol.net gsm:031 670 432 TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavor« - sklopke - filtri - amortizerji • metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 PEDIKURA fl PANČUR " Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenoga doma Oomtaie) Popoldne: ponedeljek, sreda i Dopoldne: torek, četrtek, petek ']^^P.^^^ffff^^^'P^^*W'l ■ ' '.'^^B'^1 'wfl' ■ wlffwi^flll^wffy",' stran 25 Sah - novice iz SD JUS security Domžale Tretje mesto Katje Jus Kar 22 mladih šahistk in šahistov iz Športnega društva Jus securitv Domžale je doslej že sodelovalo v ciklusu turnirjev mladih za leto 2004/2005 v starostni kategoriji deklic in deikov do 15 let. Dvanajstletna Katja Jus je pred kratkim na turnirju na Igu osvojila odlično tretje mesto in s tem utrdila tretje mesto v skupnem seštevku turnirjev. Ostali člani za-sedajo naslednja mesta: 10. Pal Szomi 11. Domen Gabrovšek 17. Jaka Debeljak 22. Matjaž Kos, 27. Urška Gregoric 29. Leja Zajc 31. Marko Berk Župane 32. Andrej Borštnik 34. Peter Kolar 36. Tilen Lučovnik 38. Andrei Hozjan 50. Uroš Polanc 55. Tadej Škvorc 64. Luka Bevc 74. Peter Novak 75.'Spela Švabelj 87. Peter Jus 90. Neža Kolar Neža 93. Urban Škvorc, naša najmlajša, sele šestletna Katja Hrovat pa 119. mesto in Maruša Jasene 164. mesto. Vseh šahistk in šahistov na ciklusih je 202. V društvu uvajamo za osnovnošolsko mladino brezplačne šahovske učne ure pod strokovnim vodstvom mentorja z licenco. Učne ure bodo praviloma potekale vsako sredo od 15.30 do 17.00 na Slamnikarski cesti 29 v Domžalah. VABLJENI! A.J. OBJAVE stran 26 Na ćrnobelih poljih Prva ljubljanske šahovska liga Vele delavski prvak Kot smo že peročali v Slamniku, je Vele vodil po šestih kolih 58. ljubljanske šahovske delavske liga za leto 2005. Zatem je sledila manjša kriza, ko so Domžalčani izgubili kar dva dvoboja zapored. Na domaćem terenu proti Kliničnem centru I in Zelenem vlaku nišo znali izrabiti tuđi dobljenih ali očitno bolj-ših pozicij. V zadnjih treh kolih pa so vendarle zmagali: z neposrednim tek-mecem za prvo mesto, Mentorjem, pa še z LŠK Upokojenci z izidoma 3:1 in naposled se z Višnjo Goro. Vele je tako zmagal s točko naskoka pred drugimi tekmeci. V zadnjem kolu so ga teoretič-no ogrožali le Crni vitezi. Pri tem je prvi ekipi posredno pomagala tuđi zasedba Vele Mladi, ki je vitezom odščipnila dva remija. Tako je Veleju zadoščala za zanesljivo slavje že minimalna zmaga z Višnjo Goro, z izidom 2.5:1.5. Za-nimivo je, da lanskoletni zmagovalec, Klinični center, nikdar ni resno ogrozil Domžalčanov, ki so većino turnirja vodili vsaj z dvema točkama naskoka. Med posamezniki sta po številu partij največje breme nosila na prvi deski mojster Šemrl, ki je odigral deset partij in osvojil šest točk in Jože Skok, ki je na drugi in tretji deski iz devetih partij zbral štiri točke in pol. K uspehu ekipe sta veliko prispevala Vavpetič in Bogdan Osolin, ki sta igrala na tretji in četr-ti deski in iz sedmih partij osvojila šest točk. Na drugi deski je Bojan Osolin iz petih partij zbral dve točki in pol. V prvi ligi je nastopala tuđi zasedba Vele Mladi, ki se je uvrstila na zadnje mesto, čeprav bi se lahko z nekoliko več sreče obdržala v prvi ligi. Zadnji dve ekipi bosta namreč prihodnje leto nastopili v drugi ligi. Filip je odigral vse partije in je večinoma na prvi deski osvojil zelo solidne štiri točke. Rihtar je na tretji deski iz enajstih partij osvojil pet točk. Velja omeniti še Lana Timoteja Turka, ki je iz šestih dvobojev zbral dve točki in pol. Vrstni red prve lige: Vele Domiale 29.5, Čmi vitezj 28.5, Klinični center I 27.5, Student 27, Mentor 24.5, Komen-da Popotnik, Zeleni vlak 21.5, Višnja gora 20.5, LŠK Upokojena 19.5, Klinični center II 15.5, Komenda Gaber 14.5, Vele Domiale Mladi 14. Sahara premoćna v tretji ligi V drugi delavski ligi se je pomerilo deset ekip, po ogorcenem boju pa je slavil Crni graben le s pol točke naskoka pred Telekomom. Bor iz Doba bo prihodnje leto žal moral nastopati v tretji ligi. Vrstni red: Crni graben 21.5, Telekom 21, Bus-cotrade Trzin 20, Medvode 19.5, KPŠRD Karei Jeraj 19, Komenda Bocosoft 17, LŠK Upokojenci, Bar Repek Trzin 16, ŠS Bor Dob 15.5. Zelenci LPP 14.5. V tretji ligi je bila nepremagljiva zasedba Sahare, ki je bila pravzaprav tretja ekipa Vele Domžale, saj igrajo v njej zgolj Velovci. V ligi je nastopilo dvanajst ekip. Posamezniki so delo opravljali z lahkoto. Janjič je na prvi deski iz desetih partij zabeležil kar devet točk. Kosir je na drugi deski iz petih partij priboril ekipi tri točke in pol, Jerinaje na tretji deski premagal vseh sedem. Župane pa vseh osem nasprotnikov. Nič kaj dosti ništa zaostajala vodja ekipe Mirko Čokan, ki je zbral štiri in pol točke iz šestih partij, in Bizjak, ki je osvojil pet točk iz šestih partij. Ob takšnih osebnih izidih se ekipi ni treba bati ničesar. Vrstni red: Sahara 37.5, Železničar 29, Barob Šmarca 1 28.5, KPŠRD Karei Jeraj 24.5, Komenda Suma 24, Barob Šmarca 2. Opel Mlakar 19.5, Termoelektrama Toplarna 18.5, ŠS Bor Dob 14, ŠD Mengeš 13.5, ŠD JUS Securitv 10. Odprto prvenstvo Gorenjske 2005 Jeran na odličnem tretjem mestu Član Vele Domžale Boštjan Jeran, ki se je po šestem kolu ilanskega prvenstva Gorenjske v Kranju na-hajal na petem mestu, je v zadnjih treh kolih uvrstitev še izboljšal in se povzpel na tretje mesto. To je njegov najveiji dosedanji uspeh. Odločilno je bilo predzadnje kolo, ko je premagal močnega MK Ko-zamernika, v zadnjem kolu pa remi-ziral z zagrizenim Jerajem in zbral šest točk in pol. Več kot soliden je bil Boris Skok, ki je v zadnjih dveh kolih zabeležil zmagi in s šestimi točkami pristal na osmem mestu. Vinko Piber je osvojil štiri točke in pristal na 24. mestu. Škoda, ker je začel več kot odlično in je imel po štirih partijah dve točki in pol. Zmagovalec turnirja je bil kamniški mojster Igor Kragelj, četudi je zadnjem kolu izgubil z drugo uvrščenim do-mačinom Zvanom. Na turnirju je sodelovalo 42 udeležencev. Končni vrstni red: Kragelj 7.5, Zvan 7, Jeran, Bulatovič 6.5, Rodman, Jeraj, Kozamernik, Skok 6, Jokovič, Keršič, Ravnik, Sušnik 5.5, Razin-ger, Penko, Kraševec, Nikolič 5 Ud. Jože Skok Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 4. čle-na Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Urad-ni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora - cyber caffe Predmet razpisa je poslovni prostor - lokal na Slamnikarski ld, Domžale, parc.št. 3973, k.o. Domžale, v izmeri 51,74 m2. Poslovni prostor je neopremljen, zgrajen do pete gradbene faze. Obsega glavni in servisni vhod, sanitari-je za zaposlene in sanitarije za obiskovalce, ločene na moške in ženske. Poslovni prostor je namenjen za cyber caffe, z vzpostavitvijo desetih dosto-pov do interneta. Ponudnik mora poslovni prostor opremiti z gostinsko opremo ter opremo za potrebe cyber caffea. Gostinska in računalniška oprema ostane v lasti izbranega ponudnika tuđi po poteku najemne pogodbe. Vsem uporabnikom mora zagotoviti brezplačni dostop do interneta, z ADSL pove-zavo. Z dejavnostjo mora izbrani ponudnik začeti najkasnejc v treh mesecih po podpisu najemne pogodbe. S plačevanjem najemnine prične s pričetkom obratovanja, vendar najkasneje v treh mesecih po podpisu najemne pogodbe. Izklicna visina najemnine za poslovni prostor je 1.270,00 SIT/m2. Poslovni prostor se odda za določen čas petih let z možnostjo podaljšanja. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o stro-kovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Visino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plaćati, izraženo v absolutnih številkah (brez DDV). 3. Način izvajanja programa-vizijo delovanja Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj ponudniki pošljejo priporočeno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: "ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ". Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpis-nega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala ponudbeno visino najemnine in vizijo delovanja. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plaćati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih potrebSčin, vrne upravičencu. Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 182 (mag. Šonja Spruk). Ogled poslovnega prostora je mogoć po dogovoru. Udeleženci razpisa bodo o njegovem iziđu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiti. OBČINA DOMŽALE SQIH Dtopclom ^■^ ^^ ■ ■ ■ ■ »kupina Za male in velike mojstre. Akcijska prodaja kritln v trgovbiah SAM od 4.4. do 16.4.2005 CREATON/ NATDRUCH -TONANGEBEND' ^_J [•BRAMAD' § ^^HF^^^^|Hb9 ■^p^p^p^p^p^H 'l^H^^^^^^^^^^^^^^^^^HHm^^Pv^B"'" i^kN^kN^kN^kN^kN^BI SAM d.o.o. Donvale. JV-,t~tska cesta 1. .1.235 Radomlje TRGOVINA Z GRAĐBENIMI MATERI ALI "SAM" NAZARJE, Lesarska 26, 3331 Nazarje U;!.: 03. 83 92 760. 83 92 761. fax: 03 83 92 765 PROOJANI CENTER "SAM" LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold u/u/W «am «LI tp! 03 -70 32 700 70 3? 704: fnx 03 70 3? 710 HWWiaflMli9l OBČINA DOMŽALEi Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69, 1230DOMŽALE' tel.:(01) 72-13-686 faks: (01) 72-16-295 e-mail:okolje.prostor@domzale.si Na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga občinskega lokacijskega nacrta za Poslovno cono Želodnik Občina Domžale obvešča lastnike spodaj navedenih zemljišč, da bo Občinski svet Občine Domžale na seji dne 30.3.2005 obravnaval pred-log občinskega lokacijskega nacrta za poslovno cono Želodnik. Javna razgrnitev občinskega lokacijskega nacrta za poslovno cono Želodnik bo potekala 30 dni, s pričetkom sedem dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Glede na datum seje Občinskega sveta oziroma objave sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale bo javna razgrnitev potekala predvidoma od 7.4.2005 do 06.05.2005 Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale. Predlog obćinskega lokacijskega nacrta za poslovno cono Želodnik si bo možno ogledati tuđi v prostorih Krajevne skupnosti Dob . Javna obravnava bo v prostorih v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69,1. nadstropje, dne 12.04.05 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Lastnike vabimo k ogledu razgrnjenega prostorskega dokumenta in k udeležbi na javni obravnavi. Ureditveno območje obsega naslednje parcele v katastrski občini DOB: 1783, 1784, 1785, 1786, 1787, 1788, 1789, 1790, 1791,413/2,417/2, 423/1, 424/1, 424/2, 424/3, 424/4, 425/1, 425/6, 426/1, 426/3, 426/4, 426/5, 426/6, 426/7, 527/1, 529/1, 538 , 539, 542/3, 542/4, 649, 652, 653, 654/1, 654/2, 660, 663/2, 666/1, 666/2, 668, 670, 671/1, 671/2, 671/3, 671/4, 671/5, 678/1, 679/1, 685/2, 686/1, 686/2, 687/2, 689/1, 689/5, 690/1, 690/2, 690/3, 691/1, 691/2, 692/1, 692/10, 692/11, 69-2/12, 692/13, 692/5, 692/6, 692/7, 692/8, 692/9, 693, 696, 697, 698/1, 698/2, 698/3,698/4,699/1,699/2, 699/3,699/4,700, 701, 702,703,95-5/1, 958/1, 958/3, 958/4, 959, 960/1, 961/2, 967/2, 989/3, 1792, 424/5, 426/8, 692/2, 695/2, 990/5, 996/1. Parcele izven ureditvenega območja, ki so potrebne za izvedbo komunalnih priključkov in naprav (gospodarske javne infrastrukture) potrebnih z.a komunalno opremljanje območja ter zemljišča za vodnogospo-darske ureditve so (v katastrski občini DOB): 1584/2, 1602, 1792, 426/1, 428/2, 506, 507, 531, 541/1, 541/2, 653, 717/4, 717/5, 717/7, 717/8, 717/10, 930/1, 930/3, 959, 960/2, 961/2, 967/2,996/1,996/2. Poslati: oglasna deska Občine Domžale Slamnik Štev: 39200-12/02-36 OBČINA DOMŽALE Datum: 21.3.2005 mM a prog,or |(J nnUf) „,,„„„ Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo garažnih boksov v najem Predmet razpisa so: garažni boks št. 65 v površini 11,25 m2 garažni boks št. 74 v površini 11,25 m2 garažni boks št. 83 v površini 11,25 m2 garažni boks št. 95 v površini 15,75 m2 garažni boks št. 97 v površini 15,75 m2 Garažni boksi se nahajajo v SPB - 1, Domžale. Izklicna visina najemnine za garažni boks znaša 675,00 SlT/m2. Garažni boksi se oddajo za nedoločen čas. V ponudbi naj interesenti navedejo visino najemnine za m2 (brez DDV), ki sojo pripravljeni plaćati (izraženo v absolutnih številkah) ter številko garažnega boksa, ki ga želijo v najem. Prednost pri dodelitvi garažnega boksa v najem bodo imeli stanovalci poslovno -stanovanjskega objekta SPB - 1, Domžale. Ponudbe naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: "Za najem garažnega boksa i ne odpiraj". Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Pri odločitvi o oddaji garažnega boksa bo komisija upoštevala stalno bivališče prosilca in ponudbeno visino najemnine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 182 (mag. Šonja Spruk). Udeleženci razpisa bodo o njegovem iziđu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE SLAMNIK • april 200S stran 27 OBJAVE Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem Predmet razpisa je opremljen poslovni prostor v pritličju objekta na Ljubljanski 73, Domžale, v površini 43,24 m2 s souporabo sanitarij v površini 1,14 m2. Izklicna visina najemnine za poslovni prostor je 2.150,00 SIT/m2. Poslovni prostor se odda za neživilsko dejavnost in sicer za določen čas dveh let z možnostjo podaljšanja najema. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednjc dokumente: I ■ Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 3. Visino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plaćati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj ponudniki pošljejo priporočeno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: "ZA JAVNI RAZPIS LJUBLJANSKA 73, DOMŽALE - NE ODPI- RA.I". Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala ponudbeno visino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani ponudnik dolžan pla-čati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po pre-nehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu. Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponud-nika. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 182 (mag. Šonja Spruk). Udelcženci razpisa bodo o njegovom iziđu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE Na podlagi 7. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 13/02) Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednj i SKLEP o določitvi subvendj za zavarovanje plemenske živine in poljščin za leto 2005 '■ Subvencije za zavarovanje plemenske živine za lastnike — kmete s stalnim prebivališčcm v občini Domžale, ki so pri izbrani zavaro-valnici sklenili pogodbe o zavarovanju plemenske živine, za obdobje (»1.01.2005 -31.12.2005 znašajo: ■ plemensko govedo - krave, telice, biki: 4.714,85 SIT na žival (od tega kmet prejme 4.500,00 SIT, akontacija dohodnine pa znaša 214,85 SIT), - plemenske kobile, žrebci in žrebice: 8.066,67 SIT na žival (od tega kmet prejme 7.700,00 SIT, akontacija dohodnine pa znaša 366,67 SIT), - plemenske svinje in merjasci: 2.200,00 SIT na žival, (od tega kmet Prejme 2.100,00 SJT, akontacija dohodnine pa znaša 100,00 SIT), - drobnica (ovce, koze, ovni, kozli): 1.466,67 SIT na žival, (od tega kmet prejme 1.400,00 SIT, akontacija dohodnine pa znasa 66,67 SIT). V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tuđi akontacijo dohodnine od izplačane subvencije. 2- Subvencija za zavarovanje poljščin za lastnike kmete s stalnim "ivališčem v občini Domžale, ki so pri izbrani zavarovalnici sklenili Pogodbe o zavarovanju posevkov in plodov, znaša v obdobju 01.01. 2()05 31.12.2005 50 % od visine zavarovalne premije. 3. Subvencije iz 1. in 2. točke tega sklepa, se porabljajo na podlagi P°godb, ki jih Občina Domžale sklene z zavarovalnicami, ki poslujejo na območju občine Domžale. 4- Sredstva za subvencioniranje zavarovalnih premij za plemensko Z|vino in poljščine so zagotovljena v proračunu Občine Domžale za 'eto 2005 pod postavko »Zavarovanje plemenske živine in poljščin«. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo * ?«um: 30.03. 2005 HAČELHIK ODDELKA Steviika: 321 ooi 5/05 Dino Bolčlna, unlv.dlpl.ekon. ()BVliSČENI: Županja Cvcta Zalokar - Oražem " Zavarovalnica Triglav d.d., OE Ljubljana, Verovškova 60 b, 1000 '-.iubljana, g. Boštjan Kajtna glasilo Slamnik " arhiv Na podlagi 7. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 13/02) Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP o določitvi visine subvencije za osemenjevanje živine za leto 2005 3. Subvencija za sofinanciranje osemenjevanja govejih plemenic, svinj in drobnice, ki jo plačuje Občina Domžale, za obdobje 01.01.2005 -31.12.2005 znaša 3.142,85 SIT (brez DDV) na osemenitev posamez-ne živali (od tega kmet prejme 3.000,00 SIT, akontacija dohodnine pa znaša 142,85 SIT). V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tuđi akontacijo dohodnine od izplačane subvencije. 6. Subvencija za sofinanciranje naravnega pripusta kobil in žrebic, ki jo plačuje Občina Domžale za obdobje 01.01.2005 - 31.12.2005, znaša 7.500,00 SIT na naravni pripust (od tega kmet prejme 7.159,10 SIT, akontacija dohodnine pa znaša 340,90 SIT). V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tuđi akontacijo dohodnine od izplačane subvencije. 11. Subvencije iz 1. točke tega sklepa, se porabljajo na podlagi pogodbe, ki jo Občina Domžale sklene z Veterinarskim domom Domžale d.o.o., pravno osebo, ki ima pridobljeno koncesijo za opravljanje te dejavnosti na območju občine Domžale. 14. Subvencije iz 2. točke tega sklepa se porabljajo na podlagi javnega razpisa upravičencem. 22. Upravičenci do subvencij iz 1. in 2. točke tega sklepa so kmetje in rejci domačih živali, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale in ki redijo živali v občini Domžale. 25. Sredstva za subvencioniranje osemenjevanja živine so zagotovljena v proračunu Občine Domžale za leto 2005 na postavki »Subvencioniranje osemenjevanja živine«. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Datum: 30.03.2005 MAČELHIK ODOELKA številka; 32100-16/05 Dino Bolčlna, unlv.dlpl.ekon. OBVEŠČENI: Županja Cveta Zalokar - Oražem Veterinarski dom Domžale d.o.o. glasilo Slamnik arhiv Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi do-ločil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št.02/05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v obeini Domžale (Ur. vestnik Obcine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje naravnega pripusta kobil in žrebic v občini Domžale za leto 2005 1. PREDMET JAVNEGA POZIVA IN RAZP1SANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v okviru postavke »Subvencioniranje osemenjevanja živine«, ki je planirana v visini 6.850.000 SIT, zagotovljena sredstva za subvencioniranje naravnega pripusta kobil in žrebic. 2. UPRAVIČENCI Upravičenci do subvencije so kmetje in rejci domačih živali. ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale in ki redijo živali v občini Domžale. 3. POGO.I1 ZA PR1DOB1TEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA: Pogoj za pridobitev subvencije je popolna in pravočasno oddana vloga z za-htevano dokumentacijo. Prosilec zaprosi za pridobitev subvencije na obrazeu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, soba 71. Obrazeu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - potrdilo o plačilu naravnega pripusta; - potrdilo o opravljenem naravnem pripustu. 4. VISINA SUBVENCIJE: Visina subvencije je določena s Sklepom o določitvi visine subvencije za reprodukcijo v živinorejo, objavljenem v glasilu Slamnik. V skladu /. Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tuđi akontacijo dohodnine od izplačane subvencije. 5. OBRAVNAVANJEVLOG: Prispele vloge bo obravnaval pristojni oddelek in s sklepom odločil o tem, katerim vlogam se ugodi. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavmjenc. Vlagate- Iji nepopolnih vlog bodo pisno pozvani, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Prosilci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po predložitvi vloge. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Vloge sprejemamo do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30.11. 2005. Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene v roku iz 6. točke tega poziva, se ne bodo ob- ravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Na podlagi 7. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. i 3/02) Ob-ćina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP o določitvi subvencij za analize na somatske celice v mleku za leto 2005 1. Subvencija za analize na somatske celice v mleku za leto 2005 za obdobje 01.01.2005 do 31.12.2005 znasa 88,00 SIT/vzorec, z vključenim DDV (od tega kmet prejme 77.70 SIT, akontacija dohodnine znaša 3,70 SIT ter DDV 6,60 SIT). V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tuđi akontacijo dohodnine od izplačane subvencije. 2. Upravičenci do subvencij za analize na somatske celice v mleku so kmetje, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, katerih mleko se odku-puje in pri katerih je potrebno spremljanje števila somatskih celic v mleku. 3. Subvencija se porabi ja na podlagi pogodbe, ki jo Občina Domžale sklene s pravno osebo, ki opravlja analize na somatske celice v mleku za kmete iz območja občine Domžale. Pogoj za uveljavljanje subvencije je. da se analize somatskih celic opravljajo pri izvajalcu iz prejšnjega stavka. 4. Sredstva za subvencioniranje analiz na somatske celice v mleku so zagotovljena v proračunu Občine Domžale za leto 2005 pod postavko »Subvencioniranje analiz mleka na somatske celice«. OBČINA DOMŽALE, Oddelek za finance in gospodarstvo Datum: 30.03.2005 HAČELHIK ODDELKA Številka: 32100-14/05 Dino Bolčlna. unlv.dipl.ekon. Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale Št.02/05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje prevoza mleka v Občini Domžale v letu 2005 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v postavki »Subvencioniranje prevoza mleka« zagotovljena sredstva v visini 3.700.000 SIT za stroške subvencioniranja (plačilo kmetom do visine 3.531.000 SIT in pla-čilo akontacije dohodnine od izplačanih subvencij) prevoza mleka za leto 2005. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA: '........ "»•*-»...........■•**••» ■>•.,,,.",„.*»,,,,. Predmet javnega poziva je subvencioniranje prevoza mleka kmetom, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka na območjih, kjer zbiranja mleka ne organizirajo mlekarne. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci so kmetje s stalnim bivališčem na območju občine Domžale, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka na območjih. kjer zbiranje mleka ne organizirajo mlekarne. Na javni poziv se v imenu upravičencev prijavi organizator prevoza mleka. 4. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA: Organizator prevoza mleka v imenu upravičencev vloži pisno vlogo za pridobitev subvencije. V vlogi organizator prevoza mleka navede ime, priimek in naslov upravičencev z navedbo območij (kraji), kjer bo pre-voznik opravljal prevoze mleka in jih razvažal v skupno zbiralnieo Skupna visina podeljenih subvencij se določi v pogodbi glede na razpol-ožljiva proračunska sredstva. Vlogi morajo biti priložena tuđi naslednja dokazila in dokumentacija: izjava organizatorja prevoza mleka, da odkupa mleka na navedenem območju ne organizirajo mlekarne, število kilometrov, ki jih bo prevoznik za upravičence dnevno opravil, količina dnevno prevoženega mleka, predračun stroškov prevoza mleka, z navedbo vsakega stroška posebej (prevoz, delo...). 5. VI ŠINA SUBVENCIJE: Subvencija se določi v absolutnem znesku do visine največ 3 SIT/1 prevoženega mleka, od tega kmet prejme 2,86 SIT/I prevoženega mleka, akontacija dohodnine pa znaša 0,14 SIT/1 prevoženega mleka. V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tuđi akontacijo dohodnine od izplačane subvencije. 6. OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa lahko posamezno vlogo posije v pregled Komisiji za kmetijstvo, ki poda svoje mnenje. Pristojni oddelek ima pravico od posameznega ponudnika za prevoz mleka pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v koli-kor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Z najprimernejšim prevoznikom (reference, opravlja prevoz za čim večje območje) za posamezno območje bo občina Domžale sklenila pogodbo za subvencioniranje prevoza mleka. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vla-gatelji nepopolnih vlog bodo pisno pozvani, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema poziva. Nepopolna vlpga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Ponudniki, ki jih Oddelek za finance in gospodarstvo ne bo izbral za prevoz mleka, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka. 7. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog je do vključno 18.4.2005. Vloge, ki ne bodo dostavljene v roku iz 7. točke tega razpisa, se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Vloge se v zaprti kuverti oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, opremljene z naslovom pošiljatelja in označ-bo »JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE PREVOZA MLEKA« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM SLAMNIK - april 2OO» MedobČinsko društvo invalitlov Domžale vabi na svečano prireditev ob 30. obletnici delovanja društva in medobčinski praznik invalidov obCin Domžale. Mengeš, Lukovica, Moravče in Tr/in v ncdcljo. 10. aprila 2005, ob 10. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. V programu nastopajo: Oodha Domžale, Kamniški koledniki, Gamsi, učenei Osnovne sole Trzin, Harmonikarski kvartet Lipa in ljudske pevke Kulturnega društva Domžale. Povezovalec: Boris Kopitar. V družabnem delu vas bo razvedril ansambel Vrhovec. Pridite in preživite prijeten dan / nam i! Krajevna skupnost Ihan Rezultati Natečaja za izbor simbolov KS Ihan je razpisala anonimni nateiaj za izbor simbolov KS Ihan - grba, zastave in simbola. Pogoji razpisa so bili objavljeni 22.12.2004 v Slam-niku, rok za oddajo rešitev pa je bil 60 dni po tej objavi. Do roka je bilo oddanih 15 rešitev, 2 pa sta prispeli kasneje. Ocenjevalna komisija, ki sojo sestavljali Stojan Ložar, prof. Janez Suhadolc, publicist in pisatelj Jože Hudeček, dr. Silvester Fabijan, prof. Brane Šimenc, prof. Anka Voglar in Ana Lenič, je med pravočasno poslanimi rešitvami iz-brala tri najprimernejše in jim po pogojih ra2pisa podelila sledeče nagrade: 1. nagrado za vse tri simbole prejme rešitev Marjete Gale in Jožeta Motoha iz Ljubljane 2. nagrado za vse tri simbole prejme rešitev Božidarja Stupice iz Domžal 3. nagrado za en simbol prejme rešitev Franca Goropečnika iz Ihana. Ostale rešitve bodo vrnjene pošiljateljem. Vsem, ki ste se odzvali na razpis. se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo. KS Ihan Društvo Spodnji in Zgornji Tuštanj vabi na 12. tradicionalno PRVOMAJSKO SREČANJE 1. maja 2005 na Gradu Tuštanj pri Moravčah. Vabimo vse ljubitelje, lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobi-lov in motorjev, starih nad 30 let), da sodelujete v povorki, za katero je zbirno mesto ob 11. uri pri Gostišču Soklič, Zalog pod Sveto Trojico. Prireditve se bodo pričele že ob 11. uri in bodo trajale ves dan. Na- stopili bodo: Damjana GolavSck. Polka punce, Nataša Madjar, Vili Resnik, Svetlini, Mambo Kingsi; pripravili borno bogat srečolov ter dobro domačo hrano. Dobrodošli Vspomin partizanu, borcu in voditelju Jakobu Tekavcu-Izidor ju Rodil se je 23. julija 1921 v Rafolčah pri Lukovici. Leta 1935 se je začel učiti za ključavničarja pri mojstru Varšku v Domžalah, ki je bil poznan kot zelo zmeren, narodno zaveden flovek. Njegovih nazorov so se navzeli tuđi vajenci. Ko so napočili usodni trenutki slovenskega naroda, sta se v partizanske vrste v letu 1943 prostovoljno vključila oba bivša Varškova vajenca, Jaka Tekavc in Vinko Flerin. Mojstrova hčerka, Stanka -partizanka Lija, je v brezizhodnem položaju raje prostovoljno umrla, kot da bi se predala sovražniku. Jaka je v kamniško zasavski četi deloval vse do njenega razbitja na Oklem. Med redkimi, ki so se prebili iz obroča, je bil tuđi Jaka. Natančno število preživelih nam takrat še ni bilo znano. Po umiku z Okla je Jako pot vodila v enote IV. Operativne cone v gornjo Savinjsko dolino, kjer je kot poveljnik specialnega bataljona vodil dela pri gradnji letališča v Savinjski dolini. Letališče je bilo nared, vendar ni nikoli zaživelo, saj je bilo na dosegu moćnih nemških sil. Iz armade je stopil oktobra 1946. V civilnem življenju je vodil in deloval na različnih mestih v gospodarstvu vse do leta 1956, koje zaradi zdravstvenih težav, ki so bile posledica partizanskega življenja, moral na zdravljenje. Po ozdravitvi je dokončal Srednjo ekonomsko solo, nato še Višjo pravno solo v Mariboru in si kasneje na Pravni fakulteti v Ljubljani pridobil naziv diplomirani pravnik. S tem znanjem seje zaposlil kot tajnik na Visoki tehnični soli v Mariboru, kjer je deloval vse do upokojitve leta 1975. Soborec Jaka je bil eden tistih, ki so se redno udeleževali slovesnosti ob obletnici boja na Oklem. Taje od leta 1980, ko jo je prvič pripravila Krajevna organizacija ZB NOV Ihan, katere tajnik sem bil, in so seje tedaj udeležili vsi preživeli borci, v poznejših letih prerasla v njihov vsakoletni praznik. Jaka se je z družino slovesnosti vsako leto udeleževal ter obujal spomine. Žal je danes že pokojni, njegovih soborcev pa je že tako malo, da jih poznamo na pamet. Prijatelj Jaka, nedavno smo se za vedno poslovili od tebe. Bil si zelo dober prijatelj, iskreno se ti zahvaljujem za vse trenutke, ki smo jih preživeli s teboj in tvojo družino. Karei Carar SPOROCILA Slovensko etnološko društvo Slovenski etnografski muzej Medobčinski muzej Kamnik vabijo k sodelovanju pri projektu Evidentiranje oziroma terenska topografija etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo ziinaj pristojnih muzejev na slovenskem etničnem ozemlju stran 28 Slovensko etnološko društvo" in Slovenski etnografski muzej sta v letu 2004 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije prijavila projekt, pri katerem sodeluje tuđi Medobčinski muzej Kamnik, in s katerim želimo slovenski muzealci dobiti vpogled v etnološke in druge zbirke, ki jih zbirajo, hranijo in z njimi upravljajo zasebni zbiralci, lokalne skupnosti, kulturna in tu-risticna društva, turistične kmetije, sole ... na slovenskem etničnem ozemlju. Predvsem nas zanimajo tište zbirke, ki so že dostopne javnosti in si jih je mogoče ogledati. Projekt smo organizirali tako, da smo pripravili za zbiratelje vprašalnik, s pomočjo katerega bi radi ugotovili, katere in kakšne etnološke in druge zbirke, ki nišo na ogled v muzejih oziroma za katere ne skrbijo strokov-njaki muzealci, imamo na Slovenskem. S tem vprašalnikom se borno muzealci iz Medobčinskega muzeja Kamnik ali diplomantje etnologije obrnili na zbiralce s prošnjo za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika. Medobčinski muzej Kamnik je pre-vzel popis zbirk v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Lukovica in Moravče. Delo na terenu bo potekalo od oktobra 2004 do maja 2005. Upamo in želimo si, da nas boste zbiralci oziroma skrbniki zbirk prijazno sprejeli. Želimo si, da bi bil ta vprašalnik, na osnovi katerega borno dobili pregled nad pomembnim delom etnološke in druge premične kulturne dediščine, dobra osnova za naše na-daljnje sodelovanje, strokovno skrb nad zbirkami in dolgoročno ohranja-nje pomembnega segmenta slovenske identitete. Vse dodatne informacije so vam na voljo pri Medobčinskem muzeju Kamnik, Muzejska pot 3, 1241 Kamnik pri mag. Zori Torkar na telefonski številki 8317 647 in na elektronskem naslovu zora.torkar@guest.ames.si ali pri popisovalki Jasni Paladin na telefonski številki 031/ 868 - 251 ali na elektronskem naslovu jasna.pala-din@volja.net. Za Slovensko etnološko društvo Bojana Rogelj Škafar In Tita Porenta Za Medobčinski muzej Kamnik Zora Torkar \ Domžale (BPi^^^^ ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE PRI DELU NA VRTU IN POLJU RAVNAMO PO SETVENEM KOLEDARJU? Pozitivni vplivi upoštevanja setvenega koledarja so bili znanstveno dokazani - boljša kvaliteta, več pridelka in večja trajnost pridelka. Istočasno so bili dokazani tuđi negativni vplivi, kadar se ne držimo setvenega koledarja - slabša kvaliteta, manj pridelka in pridelek ni tako trajen. V ta namen seje po svetu naredilo na tisoče poskusov. Nekaj primerov pravilnega upoštevanja setvenega koledarja: o Setev opravimo na dan, ki odgovarja pridelku: pšenico seje mo na dan za plod, solato na list, korenje na korenino. o Pridelke sadimo, presajamo, okopavamo in pobiramo na dan, V katero skupino spada pridelek. Zelje pobiramo na dan za list, za kisanje pa ga ribamo na dan za cvet. o Kruh si pečemo na dan za cvet. Najboljši način, da spoznate pravilno delovanje po setvenim koledar in njegovo pravilno uporabo je, da se včlanite v društvo Ajda Domžale. KJE SE LAHKO VČLANITE: - Na sedežu društvaAjda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01 721 48 00 Na predavanjih v knjižnici Domžale KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: aprilu in maju 2005: TEČAJI ZA ZAČETNIKE BIOĐINAMIKE - KDAJ: v sobotah 9., 16. in 23.04.2005 ob 9. uri, KJE: na sedežu društva Podrečje 10, Domžale, KAJ: delavnica: "Tečaj za začetnike biodinamike II, III in IV del", - KDO: g. Jože Grabljevec. - KDAJ: torek 12.04.2005 ob 19. uri, KJE: knjižnica Domžale, KAJ: predavanje: "Obdelava tal skozi ritem sonca", - KDO: ga. Fanči Perlih. KJE LAHKO DOBITE |^9I PRIDELKE: na Demeter kmetijah: o Cvetka Videmšek , DOB 017212003 o Marija Udovč-Gales , KRASNJA 01723 4160 o Tomaž in Iris Golob Iris, NEVLJE 041365 618 Umri je praprapra-pranečak barona Jurija Vege z Gorjuše 16. januarja letos je v Ijubljan-skem Kliničnem centru umri Rudolf Miš ali po domaće Pri-maškov Rudi, gospodar na kmetiji na Gorjuši štev. 8. Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev, verjet-no pa je le malokateri pogrebec vedel, da se poslavljajo od pra-prapraprapranečaka slavnega Slovenca, barona Jurija Vege, in prapraprapravnuka Vegove sestre Marije. Rudolf Mišje bil rojen 2. februarja 1927 v zaselku Šija na Limbarski gori očetu Francu Kosmaču, po domačc Ko-rimšku in materi Mariji, rojeni Peterka, iz Zagorice pri Dolskem. Zato ga je pri krstu župnik vpisal v krstno knjigo kot Rudolfa Kosmača in sele leta 1962 je priimek Kosmač zamenjal za priimek Miš. Na Limbarski gori je Rudolf pre-živel prvih 16 let svojega življenja. Odraščal je v zelo šte-vilni družini, saj je imel 12 bratov in sester. V solo je hodil v Moravče, ob nedeljah in praznikih pa k maši v Moravče ali Blagovico in to seveda peš. Kljub naporni poti v solo je imel Rudolf solo v dobrem spominu, zlasti še učiteljico Ano Prestor. Taje kmalu opazila Rudolfov talent in veselje za deklamiranje in tako je Rudolf pogosti) deklamira! na raznih proslavah. Mnogo pesmi, ki se jih je naučil v soli, se je Rudolf spominjal še nekaj let pred svojo smrtjo. Naj zapišem eno od pesmi, ki mi jih je deklamira] Rudolf in katere avtor naj bi bil po Ijudskem izročilu baron Jurij Vega: Pridna kravica si bila, mirno v hlevu stala si. Malo klaje si dobila, mleka dosti dala si. Enkrat še poglej prijazno, preden te od tod ženo. Oh, kako bo v hlevu prazno, ko zdaj tebe več ne bo. Po končani osnovni soli je Rudolf na svojem domu na Limbarski gori živel do leta 1943, koje odšel na Gorjušo k svoji stari mami Uršuli Peterka. Nemci so namreč 14. oktobra 1941 aretirali Terezijo Miš, gospodarico na Prima-škovi kmetiji, in njena brata Leopolda in Franca. Terezijo so Nemci poslali v koncentracijsko taborišče v Ravens-bruik, od koder seje vrnila sele po končani drugi svetovni vojni, Lepolda in Franca pa so Nemci ustrelili kot talca v Dragi pri Begunjah. Tako je na Primaškovi kmetiji ostala le starejša sestra Uršula Peterka, stara že 66 let in zato ni zmogla vsega dela na kmetiji. Zato se je na Primaškovo kmetijo preselil Jakob Kosmač, Rudolfov starejši brat, vnuk Uršule Peterka. Leta 1943 so Nemci Jakoba Peterko poslali na prisilno delo v Nemčijo in tako je Uršula Peterka zopet ostala sama na Primaškovi kmetiji. Zdaj seje na Gorjušo preselil Ja-kobov mlajši brat Rudolf, ki je tu ostal do svoje smrti. Ker Terezija Miš, lastnica Primaškove kmetije ni bila poročena in ni imela otrok, je svojemu pranećaku Rudolfu predlagala sledeče: prepustila mu bo kmetijo, vendar mora Rudolf spremeniti svoj priimek Kosmač v priimek Miš. Rudolf je na ta predlog pristal in tako leta 1962 postal lastnik Primaškove kmetije. Istega leta 1962 seje Rudolf tuđi poročil z Antonijo Kveder iz Spodnjih Kosez. Rudolfu in ženi An-toniji so se rodili trije otroci: Vandica, rojena 15. 3. 1963, je umrla že v rani mladosti 3. I. 1963 ' Lepold, rojen 12. 3. 1965, živi na Gorjuši inje končal Višjo solo za organizacijo dela v Kranju. Zaposlen je v Žitu v Ljubljani. Melita, rojena 22. 11. 1967, je univ. dipl. ing agronomije inje zaposlena v Arboretumu v Volčjem potoku. Prednlkl Rudolfa Miša, roj. Kosmač 1. GAŠPER VKHA je bil praded barona Jurija Vege in njegove sestre Marije, poročene Peterka. 2. JOŽEF VEIIA je bil ded barona Jurija Vege in njegove sestre Marije, poročene Peterka. Iz zapisa v poročni knjigi moravske fare zvemo sledeče: .ložef Veha, zakonski sin pokojnega Gašperja Vehe iz cerkvene soseske sv. Trojice, seje 31. januarja 1700 poročil z Marino Štefančič, zakonsko hčerko Martina Štefančiča iz Zagorice. Po poroki se je Jožef preselil na dom svoje žene in k hiši prinesel novo hišno (vulgo) ime Vehovc, ki se je ohranilo do današnjega časa. 3. JERNE.I VEHA (1702 -1766) je bil oče barona Jurija Vege in njegove sestre Marije, poročene Peterka. Bilje dvakrat poročen in v drugem zakonu s Heleno roj. Masel sta se rodila Jurij in Marija. 4. MARIJA PETERKA, roj. VEHA, sestra barona JURIJA VEGE, je nasledila domačo kmetijo. Poročila se je dvakrat: prvič seje poročila, še ne stara štirinajst let, z Mihaelom Pečarjem, rojenem v Vrtači v fari Kolovrat, ki je pred poroko služil pri Marijinom sovaščanu Martinu Stenki. Poroka je bila 25. 9. 1769. Drugičseje poročila z Jakobom Peterko iz Vrha pri Doiskom 12.7. 1775. 5. JOŽEF PETERKA (rojen leta 1779), sin Peterka Jakoba in Marije, rojene Veha, in nečak barona Jurija Vege je prevzel domačo kmetijo (rojstno hišo Jurija Vege) Zagorica štev. 10 in jo zamenjal za kmetijo Za-gorica štev. 7, last Cerarja vulgo Janeša. Na tej kmetiji je rod Peterka živel do leta 1936. 6. JERNEJ PETERKA (rojen leta 1811), vnuk Marije Peterka, rojene Veha, in pranečak barona Jurija Vege je bil poročen z Marijo Bistan iz Soteske pri Moravčah. 7. LUKA PETERKA st. (rojen leta 1836), pravnuk Marije Peterka in prapranečak barona Jurija Vege je bil poročen z Marijo Tekavec. 8. LUKA PETERKA ml. (rojen leta 1876), praprav-nuk Marije Peterka rojene Veha in praprapranečak barona Jurija Vege je bil poročen z Uršulo Miš, Primaškovo iz Gorjuše.Ko je sin Janez leta 1936 prodal Peterkovo kmetijo v Zagorici in se odseli! v Laže, je z njim odšel tuđi njegov oče. Mati pa seje razšla s svojim možem in se vrnila na svoj rojstni kraj na Gorjuši in tam živela do svoje smrti. 9. MARIJA PETERKA (rojena leta 1902), praprapra vnukinja Marije Peterka rojene Veha, prapraprapraneča-kinja barona Jurija Vege in hčerka Peterka Luke ml. in Uršule rojene Miš, se je leta 1923 poročila s Franccm Kosmačem, vulgo Korimškom iz Sije na Limbarski gori, in se po poroki preselila na dom svojega moža.Svojemu možu je rodila trinajst otrok in sicer Franca (1924), Jakoba (1925), RUDOLFA (1927), Marijo (1929), Ivana (1930), Slavko (1931), Ivanko (1932), Vilka (1935), Angclo (1937), Francko (1939), Staneta (1941), Cirila (1943) in Maksa(1944). Marija je rodila in v/.gojila spoštovanja vredno število otrok in kljub vsem naporom materinstva in vzgoje do-čakala svoj 82. rojstni dan. Janez KRAMAR •LAMNIK-april 2OO0 In memoriam Franci Pavlič, misijonar SPOROCILA 1965 2005 »Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, Resnice sonce ne stemni!« (S. Gregorčič) 5. marca nas je globloko pre-treslo sporočilo iz Bolivije, da le gospodar življenja in smrti "epričakovano pokliča) k sebi našega prijatelja in misijonar-.1» iz Bolivije. Pretreseni smo toliko bolj, ker je daroval svoje življenje svojim Indijancem "a težkcrn in težko dostopnem iiisijonu Italaque. Štiri leta je bil v Boliviji, kjer se je z dušo "i telesom razdajal službi naj-fevnejšlm bratom in sestram "i tako deloval v slavo Boga in slehernika. Satna Bolivija je velika za 53 Slo-venij in meji na Peru, Argentino, Paragvaj, Brazilijo in Čile. Bolivija ima približno 150 indijanskih Plamen od skupno 8.014.000 pre-bivalcev in to je najbol j indijanska država od vseh ameriških. Ne morem si kaj, da ne bi pov-^ignil njegovega velikega priza-^vanja za Kristusa, saj je prevedi kateki/.em v ajmarščino, to je rnaterin jezik indijanskega plemena, med katerim je deloval. Kdor je Francija spoznal, jaz osebno sem ga srečal leta 2002, ko je imel predavanje v Kulturnom domu v Šentjakobu ob Savi mu je bilo jasno, da stoji ob izvir-n' osebnosti, s katero je pričeval, daje Cerkev čudovita: - zaradi svojega zgleda skromnosti v oblačenju, prehrani in načinu življenja - zaradi svoje prosojnosti in preprostosti - zaradi svoje pastoralne goreč-nosti, saj je gradil univerzo, imel je solo za odrasle, nogometno solo, otroški vrtec, dom za ostare-le in s posebno zagnanostjo se je oziral na svoje vernike v župniji Italaque in vseh njenih številnih skupnostih - zaradi svoje Ijubezni do ubogih, saj je zaradi tega prišel na mi-sijon v Bolivijo in za to dal svoje življenje Ob Francijevi smrti čutimo v Sloveniji in še posebej v naših kra-jih od koder je izhajal veličino in hkrati nesrečnost človeškega bit-ja. Veličino, ker smo bili priča pri-pravljenosti darovanja krvi, kar bi lahko duhovniku resilo življenje, in pa nesrečnost zaradi nerazu-mnosti skrajnosti, da je pretirano pozabljal na lastno zdravje; bolivijsko ljudstvo pa je s cestnimi zaporami preprečilo, da bi kri do-spela do bolnišnice in tako smo izgubili edino priložnost, ki je bila v naših rokah. Tako smo brali v reviji Emanuel v št. 8, marec 2005. In še to: Franci je bil srečen, da je pred kratkim dokončal gradnjo svoje univerze za uboge s podeže-Ija, toda ni mogel videti sadu svojega dela. Zato je izredno zapisal njegov misijonski brat Diego iz Bolivije, da bi bilo dobro ustanoviti fundacijo, ki bi nosila njegovo ime in bi usmerjala darove in tako nadaljevala Francijevo zamisel. Polona Malovrh iz Misijonskega središča Slovenije je ćelo zapisala, da je krajevni škof v Boliviji lazarista Diega ćelo prosi 1, naj napiše knjigo o Franciju, da njegovo pričevanje ne bo šio v pozabo. Svojim prijateljem, gospodom lazaristom izražam globoko sožalje ob tej ncnadomestljivi izgubi, na pokojnega Francija pa kličem vsakršnega duhovnega blagoslova iz nebes! IVAN KEPIC Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom in šla si tja, kjer ni već trpljenja in gorja. VSPOMIN Šestindvajsetega aprila bo minilo leto, odkar si nas zapustila, draga hčerka MAJDACERAR rojena Novak iz Rače pri Dobu Hvala vsem, ki postojite ob grobu, prižigate svece in se spominjale Majde. Z žalostjo v srcu: ata Jože Novak z družino Soha boleča po licih polzi, Uho in grvnko povsod govori: Tebe več ni, ker odšla si od nas, več ne bo slišal se mili tvoj glas. /log le pokliča/ je k sebi v nebo, k sebi v svoj dom, k sebi v svoj raj. Naj ti poplaća dobroto, trpljenje, naj podari ti zdaj večno življenje. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mami, babice, prababice, sestre in tete ANGELE CERAR roj. Kovač , iz Kokošenj Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene svece, cvetje, svete maše, darove za cerkev ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi VRBANČIČ, gospodu župniku SLAVKU JUDEŽU, za opravljen pogrebni obred in govorniku VINKU KEPCU za prebrane besede. Iskrena hvala vsem. Vsi njeni ZAHVALA Sporočamo, daje 16. marca 2005 v petinsedemdesetem letu starosti umri ANTON SLUGA Hruškov Tone upokojenec Uni verzale Domžale Ostal nam bo v trajnem spominu. Svak Tone z družino Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče... Med nami ni več tvojega smehljaja... le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN Dvanajstega aprila bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami dragi mož, oče, dedek in pradedek FRANCRAK iz Ihana Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu Vsi njegovi Pomladje na tvoj vrt prišla in je vprašala, kje si ti. In sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega LAĐA VOJSKA se iskreno zahvaljujemo za sožalja, cvetje in svece ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Pogrešamo ga. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica IVANA CENETA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim znancem za izrečena sožalja ter podarjene svece, cvetje in svete maše. Posebna zahvala družinama Pustotnik in Vuk ter Ančki Hafher in Min-ki Alpner za podporo v težkih dneh. Ob tem tuđi zahvala g. župniku Jarcu, pevcem Kranjskega kvinteta ter kolektivu Količevo Karton. Vsi njegovi Tam. kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zovemo, da te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice, sestre in tete Alojzije Burgar rojene Kašnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Levstikove ulice, prijateljem, znancem in sodelovcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezenje bila močnejša od življenja. V domu ostala je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA Ob izgubi naše drage JOZEFE KEPEC-PEPCE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in svece. Posebno se zahvaljujemo podjetju Količevo Karton, praporščakom ter vsemu zdravstvenemu osebju, posebno dr. med. Milanu Banku za pomoč pri njeni težki bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Mar prav zares odšel si tja v neznano/ Kako si mogel. ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) V SPOMIN Dvaindvajsetega aprila bo minilo sedem-najst let, odkar je od nas odšel, dvajsetega septembra 2004 pa bi dopolnil trideset let IZTOK WEINDORFER učenec 7. b razreda Osnovne sole Domžale. Bil si kot angel, kot travnik razkošnega cvetja. Toda žal se je ta travnik prezgodaj posu-šil. Za tabo pa je ostala praznina, ki seje ne da nadoknaditi, pa tuđi nate se ne da pozabiti. Samo čas počasi odnaša bolečine, ohranja pa spomin nate, ki je vsak dan tu in blizu, zato hvala Vsem za vsako . prižgano svečko, lepo misel, molitev in spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Kogar imaš rad nikoli ne umre -le daleč je ... V štiriinsedemdesetem letu se je za vedno poslovil JANEZ MOĆNIK z Vira Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in svece ter druge darove. Hvala tuđi g. župniku, Jožetu Tomšiču, za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. Odšel si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da. ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, bratra-nec, stric in dedi FRANC GLINŠEK s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku, vsem sosedom, sorodnikom. prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in svece. Posebej se zahvaljujemo dr. Gabrijeli Kovač Mohar za dolgoletno zdravljenje, gospe Joži Lužar, gasilcem, g. Pavliću za poslovilne besede. oerkvenim pevcem za petje ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Pogrešamo ga. Vsi njegovi SLAMNIK • april 2005 stran 29 SPOROCILA stran 30 mali oglasi - lzposojam vrtičkarske stro-je: prezračevalec trave, motokul-tivator, vrtalec za stebre, odpeljetn veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam pre-peličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.:031 787 865 - Računovodske storirve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHT1GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. mali oglasi - MATEMATIKO za osnovne in srednje sole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 - URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 - INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041322 571 XSARA PICASSO Prihranek kar do 750.000 SIT povprečna jjoratv? emisija CO.; !47 /■ Akcija wtja do 30 > tabog oz. do jprem traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripoijojo u?.iposobljfsna vo/ila, zlasti naj pregledajo krrtlilfit mehanizam, svRtlobna lo!of*a in /avore, s seboj pa naj imiajo ohv**/npravl(c;nf>rjFi ttrltrtićisv.'rjs pregleda! S seboj OBVEZNO prinesilfs dokiimonl'!, ki :;o potrebni z& tohnični pregled in VGljavni osobni dokument o i^k.(Vi:UKJi,ti hjsinika vo/ila ! SLAMNIK - april 2OOS ,jJtilditJLiJJihiMjtUMl!Lu/JJki,jjJjiUUii ^m j|||g \~MT] K-DOM, d.o.o. ifeftjtH /tn^\ Rusjanova ulica 6, IOC Zg Jar5e *MiXS VŠJff^ Telefon: 01/7216 876, www.k-dom.si ^^ E| r&XQ)liM! OdprtoiponedelJek-petekodS"-!?", sobotazaprto » Trgovina s tehničnim tekstilom I • vrtna tekstilna pokrivala ACRO-FLIS* ..J^T* S • geotextil za drenaže Ge-dren* $**:.'. tal / Ja • geotextil za ceste Ge«tex* / \ T'T j •stresnefolijeTay.son* j l^&J?m • polnila in flisi za tapetnike %?ld\ r«'sJA*E #■■• > ■ ■ • mftlt ' [i u fama. ■ ^^Sl • vvolneni filci in polirni koluti o***** ^~-~*cBj, ra .............................. ^■HmhhRHHRHHHMhHHH ^^PESTRA IZBI RA ^ALKONSKEGA CVETJA LASTNA PROIZVODNJA ^ODNE^ENE LTelefon: 017723 09 02 V* W hltraiša in Icakovottnaiia proizvediiia ESTETSKA OBLIKA ODPORNOST ^ KAKOVOST TRDNOST O MOSTE 93, 1218 Kom*nda, toli 01 834 30 85, 834 IO 82, fakst 01 834 30 80 21 *-m«ils info@twhant.com, http3//www.iuhairi.o uspelo letos pare sparčka-*• tako močno, da bodo zapeli Poročnizvonovi!!! V kolikor še ne veste, vsi, ki si tega želijo se lahko prijavijo na spletni strani www.radiohit.si s klikom na Zmenek, kjer boste na-letcli na pisano in nagajivo stran. Takšno, kot naj bi bili naši zmen-karji. Na njej lahko poslušate izjave znanih o Ijubezni, zmenkih, morebitnih nevšečnostih in ljube-zcnskih zapletih. Igramo se tuđi dve nagradni igri. V eni si želimo mailov na zmene-k@radiohit.si, kjer pričakujemo zanimive opise povabil na zmen- www.toyota.sl \&rftiS Posebno bogata oprema po posebni ceni! Rhythm & Blues Toyota Variš R'n'B ****%** m v ritmu itiythm'n^hMM s Toyoto Y«ris R'n'BI TOVOTA ke ali pa opise samih prvih zmen-kov. V spletni anketi pa sodelujo-či lahko oddajo glas za naj par in drugo polovico parov treh vodite-Ijev Zmenka za srečo - powered by Axe, Hve, Urške in Gregorja, ter oznanijo tri pare med znanimi Slovenci, ki se jim zdijo vredni naziva naj par. Ta teden vas še posebej vabimo v Kolosej in sicer v četrtek zvečer med 18. in 22. uro, ko bomo po-tencialne zmenkarje povabili, da opogumijo sebe in prijavijo tuđi svoje prijatelje, saj bomo pripravili posebno potovanje za enega, ki se bo prijavil ravno v času našega Zmenkaxestičnega ogreva-nja. Vse prijavljene bomo dali v boben in eno ali enega izžrebali v živo, a ne v Koloseju, pač pa naslednji dan v oddaji. Se spra-šujete v kakšni oddaji? Ja, če ste preslišali, vsak pctck v aprilu med PREOBLACIM sedežne garniture, fotelje, kavče, jed. kote, stole 041/239-008 Usluga tapetništvo Dušan Spruk s.p., Knvjflvo 25. St.ihovica 18h in 1% pripravljamo posebne ZmenkAXEstiČne oddaje.... Vab-I jeni k poslušanju. V Koloseju bodo nastopili še: za-peljive Dynamitke, DJ Dee s posebnim glasbenim programom, Hitovci bomo razdelili zanimive zvezke za zapisovanje urnika zmenkov.... Za vse morebitne predloge, vprašanja, mnenja smo na voljo usmerjevalci Zmenka: Eva (041 391 114), Urša (031 620 700) in Betka(041 654 632). KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta Je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ur» Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 VRTNARSKE ST0RIT VE nf| HA Triglavska 9b, 1230 Domžale UU'nUI GSM: 041 589 090 - OBŽAGOVANJE, PODIRANJE IN ODVOZ DREVJA VVSEH OKOLlSClNAH - OSTALE VRTNARSKE STORITVE - IZDELAVA NADSTREŠKOV IN PREKRIVANJE STREH SLAMNIK-april 200t Avto Car d.o.o. - Mengeš, tel: salon 01/723 74 14, servis 01/723 72 79 ! PAŠA ZA OČI... IN UŠESA! i ^^^^tE za 2.290.000 SIT ! NAJHITREJŠE ČAKA -"*r»r'; | IZMENJtv«u!ur. IN 6 GLASBENIH CD-JEV. Raurvirajt* trivratni MHiubishi Colt CZ3 do 11. iprila in u »voj dw»r botte dobili lm v«(: originalan CD iimanjavalnik za B CO-j«v, ki ga borta v trjovinah 819 8«rm M»ge 1- BOr napolnili a laattmi glaibanimi CD-)i pg laatni izbiri*. Hit th« rusd, <«■:>' -Mljaunaliuptlci iMt ||lMh*nth CDI}av v aMifnl vnNlnoati *> 3Ct.tKI0 Ml.rj*n. HnMt>Mn.(wUh«v tMii 4o 10.000 Un]w nt MpMIJlv.. ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 ^glaševalska agencija .. jivimvJE mm ■ '.l^^^^^^^^^^^^B&r..... ..... AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA5. 1236TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzhi/ * SERVIS VOZIL * SERVIS KUM * VLEKAVOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED • PREMONTAŽAIN CENTRIRANJE PNEVMATIK Ta vrat« vam bodo dolgo v veselje! I/»IRA I i 1 AMKO MCO VODOKAVMIH ^^^^Ka» IN KASITNIM HOT IVOM VRAT a^L^L^B /Anr^m/A J^;-; ■ ■ ^ Vr.tozvodor.vnlm motivom WBBM M»M9,»«t mM0* na motorni pogon z daliinskim upraviianiein iiašššš^^^H in montažo W¥W¥$ *>**»* »mflB* ____________ fMffl mm/mm umu«* , SIO#«,f f07OP"ilB :rr;-s;rs;-"*——^ V "ipemhdaiuk; aktlfi" u tmK ntak mt* p aitami ttmll fVTiBcmo ■■■■■■■■■! . , CU:fVmV/ Vir, Tobtofrvo 18,1230 DomioU, j elektro vidtnar lflB4fl^lfnn?niWWI»llfl-lf.BI3!ll ■JM'.m'iM.lMU-M_____________________________j Domžale ^^^^^^^B^^-E- MenJHHi 'Frizerski salon JpliJ/ ; Irena Mihelič s.p. ^fjš\ft\ Savska cesta 1, 1230 Domžale wr i Delovni čas od ponedeljka do petka: I 7.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 12.00 Za upokojcncc in studente 10^ popusta 01/72-42-778 MHVVJJj^VfSni }ar$ka c. 11, Domlaie, (01) 72 99 000 gBHTgxr4"'gal51 jezerska c. 121, Krani, (04) 28 09 000 Vabljeni na rojstni dan Mercator centra v Domžalah, ki bo 9. 4. 2005 V primeru lepega vremena bo popoldne na parkirišču dvigovanje s toplozračnim balonom. Veliko privlačnih in okusnih degustacij. Ob nakupu s kartico Pika - dvojne pike v HIPERMARKETU, INTERSPORTU, MODIANI IN PARFUMERIJI. Dobrodošli v svetu odličnih nakupovl mmmgmmmm jm'!C.'.-,,.J.^U^,jjiI> ...li WK-jJ--wm*w>JixA I.,-.J......).4.i.l,.,JUJ-' I ^,.wi W I ilSI^^cffia^ Dimenzija LI/SI DEZEN SPI jjpL. li 155/70R13 75T SPORTMASTER GLE sasTI 175/70R13 82T SPORTMASTER GLE 165/70R14 81T SPORTMASTER GLE t 165/65R14 79T SPORTMASTER GLiPf** ■■»¥'* M 175/65R14 82T SPORTMASTER GLE 185/65R14 86T SPORTMASTER GLE 195/65R15 195/65R15 91T 91H SPORTMASTER GLE COBRA VHP(HR) ■33033 195/65R15 91V COBRA VHP (VR) 185/60R14 82H COBRA VHP (HR) 205/55R16 " 91W ZEON 2XS I 225/55R16 95V LIFE TOURING SLE (VR) 225/55R16 95W ZEON 2XS i 3jtfr'"1 195/50R15 82V COBRA VHP (VR) 5» 195/50R15 82W ZEON 2XS raSšan 225/45R17 91H ZEON ZPT aaexs 225/40R18 88H ZEON ZPT eaasĐ 225/40R18 88W ZEON 2XS ENZOH_______H1_..^ES-B ENZCLV_______161_XESES RIAL Le Mans 15"___PPi Vse cene so v SIT in veljajo za takojšnje gotovinsko plačilo. ENZO H ENZO V RIAL Le Mans Vabljeni v prodajalno Zlatarne Celje v Mercator centru Domžole Zlatarm Celje Pizza velikanka ob 10. uri Romana Krajnčan ob 10.20 uri Šaša Lendero ob 11.30 uri Slavnostna torta ob 11.30 uri Nagradna igra - kolo sreče od 10. do 12. in od 16. do 19. ure Vuhubanda ob 16.05 uri Plesna skupina Stupi ob 16.30 uri Plesna skupina Sirene ob 17.20 uri Plesna skupina Dobre Mrhe ob 18.10 uri Nagradna igra - kolo sreče do 19. ure Zabavala vas bosta klovn in čarodej Mercator d.d.. Cesta talcev 4, 1230 Domžale