Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trsi, Ulica Martiri de la Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitloria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovim
NOVI LIST
Posamezna št. 40 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spodizione in abb. poslale I. gr.
ŠT. 532
TRST, ČETRTEK 2T. JANUARJA 1965, GORICA
LET. XIV.
(Pomen
bpo'3fB2B8mfS
Slovenska javnost na Tržaškem in ne pretiravamo, če rečemo, da sploh vsa slovenska javnost v Italiji je z največjim zanimanjem sledila dolgotrajnim pogajanjem med strankami sredinske levice ter Slovensko skupnostjo za sodelovanje te zadnje v upravi tržaške pokrajine in devinsko-nabre-žinske občine. Pogajanja, ki so se končala v noči od četrtka na petek šele proti jutru, so bila težavna in so prišla včasih že do kritične točke, da se sploh razbijejo, delno zato, ker je šlo na obeh straneh za vprašaija, ki so ostala vse predolgo časa izven diskusije in so se spremenila pri mnogih v prave, tudi psihološke komplekse; delno pa zato, ker sta bili obe strani izpostavljeni določenim zunanjim pritiskom.
Zlasti predstavniki Krščanske demokracije so morali pri pogajanjih vzdržati hud pritisk nacionalističnih krogov tako v lastni stranki kot izven nje, ki so sploh proti vsakršnemu pogajanju s Slovenci, tudi z demokratičnimi Slovenci, pa čeprav bi bilo to samo v korist demokratične stvari na Tržaškem. In moramo priznati, da so ta težki pritisk dobro vzdržali, s čimer so nedvomno dali odločilen prispevek k resničnemu demokratičnemu razvoju na Tržaškem, osvobojenemu nacionalističnih hipotek.
Predstavniki Slovenske skupnosti pa so morali vzdržati pritisk tisti h, ki se boje odgovornosti vsakega aktivnega, pozitivnega sodelovanja z vladno koalicijo, ter bi najraje videli, da bi vse slovenske skupine »zamrznile« v večni opoziciji, neglede na to, ali je smiselna ali ne, in ali nudi kakšne perspektive za res lično izboljšanje položaja naše manjšine ali ne. Toda predstavniki Slov. skupnosti so pritisk vzdržali, zavedajoč se, da terja današnji razvoj pogum, aktivnost in odgovornost tudi z naše strani.
Ne more se reči, da je bilo doseženo pri Pogajanjih, ki so se zaključila s sporazumom, Prav vse, kar je Slov. skupnost želela h zahtevala. Toda dosegla je take pogoje in zagotovila s strani predstavnikov sredinsko-leve koalicije, kakršna niso bila dosežena 5e Pri nobenih pogajanjih med slovenskimi in 'talijanskimi, v vladi sodelujočimi skupinami, razen v londonskem memorandumu, ko sta se pogajali dve državi ob posredovanju ln asistenci velikih zaveznikov, ki so bili pripravljeni tudi na velike usluge za dosego-sporazuma. Slov. skupnost pa je vodila po-g a j a n j a oprta samo na lastne sile in v zaupa-n|u vanje.	j
POLOŽAJ V JUŽNOVZHODNI AZIJI
Tu se je tudi pokazalo, kaj velja samostojen nastop slovenskih skupin na političnem bojišču. Slov. skupnost je postala za sredinsko levo koalicijo upoštevanja vreden partner za pogajanja samo kot samostojna slo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vedno bolj se kaže, da so bili upravičeni dvomi v bojno sposobnost Indonezije. Njena bojevitost zdaj, ko bi morala začeti z vojaškimi akcijami, če bi hotela ostati zvesta svojim napovedim, kar očitno plahni, kot balon, v katerega je kdo dregnil z buciko. Ta bucika so britanski padalci, ki čakajo ob meji na Borneu na Indonezijce. Sukamo in njegov zunanji minister Suban-drio sta začela nenadno govoriti, da hoče ostati Indonezija kljub svojemu izstopu iz Združenih narodov nevtralna in da ne misli prva napasti. Verjetno pa si hoče Sukamo še prej, preden bi sprožil kako odr ločilno akcijo, zagotoviti podporo Mao Tse Tungove Kitajske, kamo je zdaj na potu njegov zunanji minister.
j Subandrio je prispel v sredo z letalom v Rangoon v Burmi, kjer se bo ustavil za tri dni na svojem potovanju v Peking. Časnikarjem je izjavil, da »ne obstoja -noben I tajen obrambni pakt med Indonezijo in komunistično Kitajsko.^
Indonezijski zunanji minister je tudi dejal, da izstop Indonezije iz Združenih narodov ne pomeni, da je opustila svojo nevtralnost. Pristavil pa je, da je izstop Indonezije iz Združenih narodov »dokončen in popoln«.
Na vprašanje, če ima Indonezija dovolj čet, da bi lahko uničila Malajsko federacijo, je Subandrio od,Vrnil, da »nima Indonezija nikakega nameina vojaško napasti Malaje, razen če bi bila napadena.«
Nekaj pa je gotovo vplivala na Sukarna tudi nepričakovano mrzla reakcija »nevezanih držav« na izstop njegove države iz Združenih narodov, v katerih vidijo ravno te diržave naj večje upe za mednarodno sožitje in za reševanje raznih svetovnih proteinov. Tudi posredovanje, za katero je dal pobudo jugoslovanski predsednik Tito, najbrž ni ostalo čisto brez učinka. Tako je upati, da bo južnovzhodni Aziji vendarle prihranjen nov spopad, ki bi lahko postal za svetovno politiko še vse usodnejši kakor »večna« vojna v Indokini.
Zaskrbljenost pa vzbuja zagrizena, mrka odločenost Kitajske, da ohrani kritično napetost v južni in vzhodni Aziji. Najnovejša poročila pravijo, da spet zbira čete na meji z Indijo in da je položaj natančno tak kot tik pred kitajskim napadom na Indijo v Letu 1962. Kitajci se spet oglašajo z zahtevami po indijskem ozemlju južno od Mac-mahonove črte. Za zdaj zahtevajo okrog
150.000	km- ozemlja. V Tibetu je baje uredila Kitajska velika oporišča za letala MIG 21. Na indijski meji čaka 15 ali 16 kitajskih divizij, ki so bile modeme je opremljene.
Predsednik kitajske komunistične republike Liu šao Ci je te dni tudi izdal odlok, s katerim javlja, da bo vojaška služba
podaljšana za eno leto za tri vrste orožja in za dve leti za »posebna orožja«, to je za tankovske, topniške in tehniške odde’ ke. Tako bo trajala služba v vojski štiri leta, v letalstvu in v »posebnih o"ožjih< pet let in v mornarici šest let.
Po mnenju večine opazovavcev pomeni ta ukrep, da namerava pekinška vlada v tehničnem pogledu izboljšati pripravljenost vojske, z daljšim vežbanjem rekrutov1.
čemu naj bi služila ta pripravljenost? Intervenciji v Južnem Vietnamu? Vmešavanju v indonezijsko-malajski spor? Napadu na Indijo? Ali spopadu s Sovjetsko zvezo, če ne bo rešen sedanji ideološki spor, kar je malo verjetno? Kitajska ima dosti želez v ognju, preveč, da bi moglo priti v južnovzhodni Aziji do resničnega in trajnega miru. Glavno žarišče vojne nevarnosti v južnovzhodni in v vsej Aziji je ona in od tam izhajajo pritiski, ki prihajajo do učinka celo daleč od Azije, n. pr. v Kongu.
VOHNSONOVO USTOLIČENJE
Včeraj popoldne se je izvršilo v Washing-tonu slovesno ustoličenje predsednika Johnsona. Obhajali so pa to slovesnost bolj skromno kot pri zaprisegi prejišnjih predsednikov. Spored, ustoličenja je obsegal v prvi vrsti prisego na evangelij popoldne pa je bila povorka velike množice ljudi1. Mimo predsedniškega odra so korakala prosvetna in športna društva ter tudi oddelki vojaštva. Niso se pa udeležili povorke oddelki težkega in jedrskega orožja. Johnson je prav na ta način hotel dokazati, da mu je predvsem za mir in ne za izkazovanje moči.	|
Johnsonu je poslal čestitke ob uradnem; nastopu njegove vlade tudi 'talijanski državni poglavar Saragat.
CHURCHILLOVA ZADNJA BITKA
V svoji hiši v Londonu bije svojo zadnjo bitko — bitko s smrtjo — Sir Winston Churchill, eden od velikih zmagovavcev druge svetovne vojne. V petek, 15. t. m., ga je zadela možganska kap, potem ko je že nekaj dni bolehal. Zdravniki nimajo nobenega upanja, ker je slavni državnik dopolnil 30. novembra lani 90 let. Kljub temu, da je skoro ves čas v nezavesti, pa se bojevita in krepka narava starega Churchilla še vedno upira. Ko že mislijo, da je prišel konec, si njegovo srce spet opomore.
V vseh britanskih cerkvah molijo zanj in britansko politično življenje se je med njegovim umiranjem skoro ustavilo. Ministrski predsednik Wilson je zaradi tega prestavil obis^k v Nemčiji.
radio trst a |j Pogajanja med Jugoslavijo in Vatikanom
• NEDELJA, 24. januarja, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi;
10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Winnetou« (Karl May), za radio dramatiziral Jožko Lukeš. Tretji del: »Obsojen na smrt«.Igra RO., vodi Lojzka Lombar;
12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo,	ikdaj,	zakaj...	Odmevi tedna v	naši deželi.
Urednika:	Mitja Volčič in Dušan Čerine; 15.00
Znani pevci: Renato Rascel; 15.30 »De irij«. Radijska drama, ki jo je napisal Diego Fabbri, prevedel Martin Jevnikar. Igra RO., režira Stana Kopitar;
18.30 Glasba s filmskih traikov; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Tebe ljubim samega, z rnuojga srca pravega«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Klasična simfonija.
• PONEDELJEK, 25. januarja, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Iz slovenske folklore -Lelja Rehar: »Tebe ljubim samega...«; 17.25 Širimo obzorja: »Zvonovi v življenju in	pesmi«. Napisni	Alojz	Rebula;	18.30 Koncertisti	naše dežele;
19.15	Plošče	za vas:	15. quiz o:!daja; 20.35 Rchard
Strauss: »Intermezzo«, opera v dveh dejanjih.
• TOREK, 26. januarja, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s poslušvakmi; 17.25 italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna simfonična glasba - John Ire'and: Pastoralni keneentino za godalni orkester; 19.15 Radijska univer a - Tone Penko: Kraška flora: »Gorska logarica«; 20.35 Kulturni odmevi: dejstva :n ljudje v .-'eže'i; 21.00 Krcimatična fantazija: 22.00 Slovenske novele 19. stoletja - Igo K-š: »Ljubil :n izgubil«; 22.20 Solistični inštrumenti v času od sedemnajstega do devetnajstega stoletja.
« SREDA. 27. i-ivaria, ob: 11.35 Radio za šole (za I. tečaj ljudskih šol); 12.15 Bjali smo za vas;
13.30 Prijetna srečania. i^bor motivov H izvajav-ccv: 17.25 Radio za šole (za I. tečaj ljudskih šol);
18.30 Slovenski skladatelji 20. sitole'ji — pripravi’ Dragotin Cvetko; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolha'-; 20.35 Simfonični koncert Orkestra gledališča Verdi. Vodi Laszlo Somogyi. V odmoru (približno ob 21.00> Nov pesniški rod’ »Bruna PertO‘t« — pripravil Jože Peterlin.
• ČETRTEK. 28. januarja ob: 11.45 F!orcntimsk; motivi; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.25 Italijanščina po radiu; 17.40 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rjm; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavia iz zgodovine slovenske književnosti - VVko Beličič: »Prešer-ov sonetni venec«; 20.35 »Nepomembna ženska« Tura v štirih dajanjih, ki jo je napisal 0«r.a>- Wilde, prevedel Franc Jeza. Igra RO., režira Jože Peterlin: 22.00 Plesna dvorana; 22.55 Sodcbna italijanska glasba.
• PETFK, 29. janu^ria. ob: 11.35 Radio za šole (za II. tečaj ljudskih šol); 12.15 Pomenek s poslu-šavkam': 17.25 Radio za šo'e (za II. tečaj ljudskih šol); 18.30 Jugoslovanski solsiti - Pianistika Jeni Srebot-Komar - Karol Pahor: Istrijan-ka, 15 miniatur - Dane Skcl: Preludi: št. 1 in št. 2; 19.15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu -Giorgio PiiU:,ni: »Rezistenca kot kronika«; 20.35 Gospodarstvo 'n delo: 21.00 Koncert operne glas be V odmoru (približno ob 21.30) Misli in nazori.
• SOBOTA V), iannana, ob: 11.45 Ita’ijamski akvarel; 12.15 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Vol'"-'«. Oddaja za aiVtamobii;ste;
15.30 Panorama tuiih simfoničnih orkes'rov; 15.50 Pesmi in plesi z v,;ega sveta; 17.00 Pevski zbori Furlaniie-Julijske kraj ne: Zbor »Giuscpp* Schiff« iz Chionris-Viscone. ki ga vodi Eligio Tomasin: 17.20 IT. Vafkanrki Vcnc'1. Poročila in 'komentarji'
17.30 Pisani ba^^čki, radijski tednik za namlajše. Pripravila Krasflja Simoniti: 19.00 Slovenski moderni samosnevi; 19.15 Družinski obzornik. Urednik: Iv-n Th^nerschuh: 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Prosek-Kontovel«, kj ga vodi Ignacij Ota;
21.00 Za smeh in dobro volio. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples.
TEDENSKI ffOLEDARČEK !
24. januarja, nedelja: Felicijan, Miloslava
25. januarja, ponedeljek: Pavel, Trpimir
26. januarja, torek: Pavla, Polikarp
27. januarja, sreda: Janez, Sava
28. januarja, četrtek: Peter, Tilen
29. januarja, petek: Franc, Radomir
30. januarja, sobota: Martina, Darinka
31. januarja, nedelja: Vanja, Marčela
[ Agencija »Ansa< je objavila v četrtek, 21. t. m. iz Beograda zanimivo novico o pogajanjih med Vatikanom in Jugoslavijo, ki se vodijo v Beogradu. V novici je rečeno med drugim: Že nekaj dni trajajo v Beograid.u pogajanja med Vatikanom in jugoslovansko vlado. Vodijo jih v največji rezerviranosti. Glede tega, o čem vodijo te razgovore, katerih se udeležuje z vatikanske strani mon-signor Agostino Casaroli iz vatikanskega državnega tajništva, z jugoslovanske strani pa predstavniki vladne komisije za verska vprašanja, se ni doslej nič zvedelo. Dobro obveščeni krogi v jugoslovanski prestolnici pa so vsekakor optimisti glede dobrega izida pogajanj. Imajo razloge, da sklepajo, da je namen razgovorov ta, d.a bi bil dosežen sporazum, ki bi omogočil postopno obnovitev dip'omatskih odnosov med Vatikanom in jugoslovansko vlado, ki so bili pretrgani v decembru leta 1952.
Sedanja pogajanja, katera spremljajo z velikim zanimanjem, naj bi omočila novo izboljšanje odnosov med Beogradom in Vatikanom in sklenitev konkretnih sporazu-
PR0TI ZATIRANJU VOJNIH ZL0Č NOV
Nemški parlament bo razpravljal februarja v predlogu zakona, s katerem bi bil podaljšan do leta 1975 rok za. kaznovanje nacističnih zločincev. Nemška vlada je pripravljena sprejeti zahtevo številnih držav, da tud: po določenem roku v maju letošnjega leta nacistični zločini ne bi smeli zapasti oziroma da bi morali z’očince še dalje zasledovati in kaznovati. Nemška vlada je prej naglasila, da se ji zdi primerno upoštevati rok 20-tih let za zastaranje zločinov, kakor je določeno po mednarodnem pravu. Toda mnoge vlade im razne politične organizacije so opozarjale na to, da za zločine proti č'oveštvu ne bi smel veljati noben rok, po katerem bi bili taki zločinci varni pred kaznijo.
V raznih nemških mestih so zadnji čas sodne oblasti spet uvedle preiskave proti Osebam, ki so osum'jene vojnih zločinov. Nekega bivšega generala SS oddelkov, ki je zdaj star 68 let in je živel v Bonnu pod lažjim imenom, so obtožili pokolov na Poljskem1. V Munchenu je v teku proces proti nekemu bivšemu podč°stniku SS-ovcev, ki ga obtožnica dolži sokrivde pri pomoru
360.000	Judov v uničevalnem taborišču Bel-zec na Poljskem. Začasno so odpustili iz službe tudi dva nemška sodnika, ki sta obtožena vojnih zločinov v Luksemburgu. Proti njima so uvedli preiskavo.
CHURCHILL
VVinston Churchill je napisal v svojem dolgem življenju 35 knjig. Tretjina teh knjig vsebuje zbirke njegovih govorov. Njegovo naj večje delo pa je »Zgodovina druge svetovne vojne« v štirih knjigah, ki so izšle od, leta 1948 do 1951. Prevedeno je v skoro vre kulturne jezike.
Churchill je napisal tudi več biografij, pustolovskih povest' in en roman z naslovom »SAVROLA«, ki je izšel leta 1900. Izmed biografij je omeniti predvsem biografijo o vojvodi Marlboroughu v štirih knjigah.
mov, čeprav bo potrebno rešiti mnogo vprašanj, preden bo dosežen ta rezultat. Med vprašanji, ki bodo morala biti prej rešena, omenjajo vprašanje duhovnikov iz Jugoslavije, ki so po vojini emigrirali v razne zahodne države, in pa vprašanje predstavnika Svetega stola v Beogradu.
 •---
DVAJSETLETNICA ŽENSKE VOLIVNE
PRAVICE V ITALIJI
Predsednik poslanske zbornice Bucciarel-'i-Ducci je imel v sredo v zbornici na Mon-tecitoriu slovesen govor za 20. obletnico podelitve volivne pravice ženskam. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik vlade, ministri in razni drugi visoki državni predstavniki.
Predsedstvo zbornice je dalo natisniti tudi publikacijo, ki naglasa med, drugim, da je podelitev volivne pravice ženskam, sklenjena leta 1945, uvrstila Italijo med države, kjer so že odpravili — v nekaterih državah že precej prej — politične diskriminacije zaradi spola. Po drugi svetovni vojni — omenja publikacija — so dobile ženske volivno pravico tud.i v Franciji, Jugoslaviji, Indiji, Japonski, Izraelu in še v nekaterih drugih evropskih, azijskih in latinsko-ame-riških državah.
V Italiji so ženske prvič volile pri upravnih volitvah pomladi leta 1946. Od prib'iž-no 10 milijonov žensk, vpisanih v volivne sezname, jih je dejansko g'asova'o 8 milijonov. Leta 1946 je bilo izbranih v ustavodajno zbornico 21 žensk. Leta 1948 je bilo izbranih v parlament 40 žensk. Od tedaj je bilo že mnogo žensk Imenovanih na razna važna vladna mesta. Neka ženska je bila izbrana tudi za podpredsednico poslanske zbornice.
JEDRSKE CENTRALE
Letos je po vsem svetu v obratu že 74 jedrskih central za proizvajanje električnega tokal Njih skupna proizvodnja znaša 11,3 milijone kilovatnih ur. Združene države imajo že 25 takih centra’, Velika Britanija 15. Nato sledi Francija z devetimi, Zahodna Nemčija s petimi in Sovjetska zveza tudi s petimi.
P e ii m on ;>	f i2.il m rt
(Nadaljevanje s 1. »'ranil
venska politična skupina. Brez tega bi ne veljalo njenih 7.000 volivcev, če bi bili razpršeni med italijanske stranke, nič.
Zdaj gre za to, da postane sklenjeni sporazum stvarnost in da Slov. skupnost upraviči zaupanje svojih volivcev ter ustvari naši manjšini politične pogoje, v katerih se bo ta naša veja slovenstva ne le ohranila, ampak se tudi razcvetala in dajala sadove, v prid plodnega sožitja sosedstva italijanskega in slovenskega naroda in obeh sosednih držav.	j
PLANINSKO PREDAVANJE
SPDT priredi 22. 't. m. v gledališki dvorani Kulturnega doma zelo zanimrvo planinsko predavanje.
-JUGOSLOVANSKA EKSPEDICIJA V BOLIVIJSKIH ANDAH 1964«
V ekspediciji so bili, kot znano, sami slovenski alpinisti.
Predaval bo sam vodja ekspedicije Tržačan Sandi Blažina, ki bo prikazal 200 barvnih diapozitivov.
Vljudno vabljeni. Vstop prost.
Nevarna dvajsetletnica
Boj za črnsko enakopravnost v ZDA
V letošnjem letu 1965 bo minilo dvajset let, od.kar se človeštvo igra z atomsko bombo. Lahko bi pa to obletnico tudi obrnili v dobrem smislu, če vzamemo v poštev, da bi moglo človeštvo obrniti jedrsko energijo tudi v korist mirnega napredka in boljšega življenja. Za enkrat pa poznamo na žalost- le še vzporednost dveh pojmov: jedrska energija — atomska bomba.
Atomska doba se je pravzaprav začela že leta 1869, ko je francoski fizik Becquerel odkril naravno radioaktivnost uranove rude. Dvajset let kasneje je izde al sloviti Einstein svojo teorijo o relativnosti, ki je postavila temelje moderni atomski fiziki. Poskusi znanstvenikov so se nadaljevali v tej smeri in v največji tajnosti. Poleg ameriških znanstvenikov so tudi nemški odkrili načine umetnega cepljenja urana in s tem pridobivanja neizmernih toplotnih in delovnih energij. Do atomske bombe je bil le še majhen korak. Prvi je predložil Einstein načrt za reakcijsko ali verižno cepljenje uranovih atomov. Predsednik Roosewelt je predlog odobril. Združene države so potrosile dve milijardi dolarjev, predno je Prišlo do prvega poskusa razstrelitve atomske bombe v Los Alamosu v Novi Mehiki. Poskus je z znanstvenega stališča odlično uspel.
Letos je dvajset let tega »odličnega« poskusa, iki je terjal že stotisoče človeških življenj in. jih bo morda v bodočnosti zahteval še na milijone. Človeštvo je namreč znanstveni napredek bridko zlorabilo. Že 6. avgusta 1945. je padla prva atomska bomba na Hirošimo, tri dni pozneje pa na Nagasaki. Svet se je zgrozil nad pošastno uničevalno močjo svoje lastne iznajdbe, kot Pest debele atomske bombe.
Komaj deset let po konou vojne so Ame-rikanci izdelali dvatisočkrat močnejšo atomsko bombo kot je bila prva nad Japonsko. Sovjetski znanstveniki so začeli dohitevati ameriške. Tedaj so se sami očetje atomske bombe preplašili svojega otroka, šest Nobelovih nagrajencev — med. njimi Ein-stein sam — in na j večji sodobni filozof (ord Russel so naslovili poziv na oblastnike 'n vse človeštvo, v katerem svarijo pred uporabo atomskega orožja. Baje se je takrat domenila skupina najviišjih jedrskih znanstvenikov, da bo enakomerno razdelila
„.	,	.	,	I	V	pravosodni palači v Selmi v državi Ala-
svoje moči na Zapad m na Vzhod, da ne bama so v torek aretirali okrog 60 črncev, o pris o do vsesplošnega pomora z atom- g j so se podali pod vodstvom voditelja črn-
sko ali še hujšo, vodikovo bombo.
j skega gibanja za enakopravnost Luthera
Kdo jih je poslušal! V oktobru 1958 so Kinga in par belcev v sodno palačo, da bi se res zbrali v Ženevi zastopniki Amerike, se vpisali v volilne sezname tiste grofije. Sovjetske zveze in Vel. Britanije na posvet, j Voditelji skupin za uveljav’janje državi j an-'kako bi ustavili jedrske poskuse, še pred- ! skih pravic so si izbrai mesto Selmo za ;no so seje zaključili, je že 3. novembra po- ! akcijo katere namen je omogočiti črncem čila nova sovjetska atomska bomba. Odslej —>•'	-	•	-	■	■
je šlo kot za stavo. Dne 15. februarja 1960 so razstrelili novo bombo francoski znanstveniki v Sahari. Ta je bila že dvesto petdeseta odkar so jih začeli preizkuševati.
Združene države so jih razstrelile za poizkus 157, Rusi 71, Angleži 21; za 39 se pa ne ve, kdo jih je. Tekma v jedrskem oboroževanju je prisilila Kennedya in Hruščo-va, da sta podpisala leta 1963 pogodbo o imejenem jedrskem preizkuševanju. K pogodbi je pristopilo Okrog sto držav, toda,
97 jih sploh ni imelo atomske bombe. Francija in Kina pa nista hoteli podpisati tiste pogodbe. Kakšna ironija! De Gaulle hoče zgraditi lastno jedrsko obrambo. Mao-tse je pa že v Ženevi vedel, da bo oktobra 1964 zagrmela kitajska atomska bomba v puščavi Tarim. Brž potem je Mao vabil atomske velesile (na razorožitveno konferenco. Nista se pa odzvali ne Rusija ne Amerika, kar je s političnega stališča po-
i vpis v volilne sezname in tako preizkusiti, če zakon o državljanskih pravicah, ki je bil sprejet leta 1964, res kaj velja. Neki rasist v Selmi pa je že dva dni p 'ej surovo napadel Lutherja Kinrra in ga pretepel. Sodišče je suroveža obsodilo na 60 dni ječe n na globo 100 dolarjev.
Voditelj črnskega gibanja za enakopravnost Luther King je zdaj prijavil šerifa v Selmi sodišč zaradi aretacije 60 črncev v sodlni palači. V mestu Tuscalosi, kjer je sedež alabanske univerze, pa je šest restavracij odpravilo rasno zaporo in odprlo vrata nekaj črncem, katere je vodil igralec Dick Greg ry. Teh šest restavracij so lani navedli med 15 javnimi 'okali v Tuscalosi, ki So se najbolj upirali, da bi smeli vanjetu-di črnci.
V Jugoslaviji bodo imeli odslej premogovniki pravico prosto določati cene pre-
polnoma razumljivo. Kitajska ima eno uni- moga v okviru dovoljenega zvišanja za 23%. čevalno bombo in bi samo to žrtvovala, S tem se bo zboljšal tudi položaj rudarjev, oni dve državi pa vsaka po več sto, s kate- ki so bili doslej prenizko plačani, tako da rimi držita v šahu Kino in — druga drugo, so odhajali rajši delat drugam.
Čudno sožitje med kolonijo Macao in Kitajsko
GLOBOČNIKOV PAJDAŠ
Pred sodiščem v Miinchenu na Bavarskem stoji Jožef Oberhauer, po poklicu natakar. Sedaj 50-letni možak se je pririnil c'°v stponje narednika v esesovskih nacističnih četah. S svojo pretkanostjo in krutostjo se je prikupil zloglasnemu gaulei-terJu Globočniku, ki je b' med nemško okupacijo poveljnik SS-čet v Trst. Oberhauer je takrat postal njegov pribočnik. Za Plačilo je bil potem dodeljen vodstvu taborišča smrti v Belsenu na Poljskem. V tem svojstvu je največ pripomogel k moritvi Židov v plinskih pečeh. Za ta krvava dejanja se mora Oberhauer zdaj zagovarjati >n bo prejel zasluženo kazen.
 •---
Jugoslavija je imela ob koncu leta 1964
19.279.000 prebivavcev. Ob koncu leta 1963 jih je imela 19.065.000. Rodilo se je nad
400.000 otrok, umrlo pa je okrog 182.000 ljudi.
V ljudski republiki Kitajski uradno zmerjajo Portugalsko še vedno kot kolonialno imperialistično državo. Kljub temu pa trpijo Kitajci sredi svojega ozemlja njeno staro kolonijo Macao popolnoma pri miru. Vsak dan donijo zvonovi iz neštetih cerkva v Macau daleč tja v ravnine Mao-tsejeve
naril v 16. stoletju na Kitajskem in jo je tudi prvi znanstveno opisal. Zavod, uprav-1 ja jo danes španski jezuiti pod vodstvom p. Luisa Ruiza. Begunci dobe v velikanski redovni hiši najnujnejšo obleko in dnevne riževe obroke. Beguncev je vedno več, posebno starejših in slabotnejših, katerim
dežele, pa se zato nihče ne vznemirja. Od- j dajejo kitajske oblasti radevolie posebne
1tdr ICO PArtllfralr«? TOCA/j1! to L-roi 'in -ne+n	     1	...	  .
kar so Portugalci zasedb ta kraj in ustanovili leta 1557. veliko mesto in pristanišče na kitajski obali, je pribežalo sem že na tisoče in tisoče političnih in verskih preganjavcev iz Kitajske in Japonske iskat zatočišča.
Ta zadnji ostanek portugalske oblasti na Daljnem vzhodu obsega polotok z istoimenskim mestom in dva otočiča ob izlivu Biserne reke; vsega skupaj 16 kvadratnih kilometrov površine, a z 250 tisoči prebivalcev, med katerimi je 8000 Evropejcev. V Macao se je zatekel na varno prvi kitajski revOlucijonar Sun Yat Sen. Med drugo svetovno vojno, ko je bila pod japonsko oblastjo vsa kitajska obala, so zopet iskali zavetja v tej portugalski koloniji mnogi kitajski politiki in pripadniki zavezniških narodov. Po Mao-tse-tungovi zmagi je drvel na ta nevtralna tla zopet pravi veletok beguncev. Mnogim služi Macao le kot prva postaja v druge prekomorske dežele. Macao imajo torej za zatočišče pripadniki vseh okoliških držav in prav to je glavni vzrok, da ga tudi Kitajska ne zasede in ga pusti kot zadnjo evropsko postojanko na Daljnem Vzhodu, po'eg Hong-konga.
Beguncem izza meje nudi prvo streho po večini »Riccijev zavod«, imenovan po slovitem jezuitu Mateju Ricci, ki je misijo-
prepustmoe, samo da se jih odkrižajo. Kina sama celo vzdržuje v Macauu nekaj svojih šol in trgovskih poslopij, s katerih vihra rdeči kitajski prapor skupaj s por-t igu'skim.
Eden izmed vzrokov za to tiho sožitje med ve..k"nsko Kino in malo portugalsko kolonijo na njenih tleh je tudi dotok d.o-bre, tuje va.ute preko meje. Govori se celo, da bosta Portugalska in rdeča Kina kmalu vzpostavili diplomatske im trdne trgovske stike. Macao je torej varen pred, Kitajsko ne samo, ker je varao zatočišče za vse mogoče slučaje, ampak tudi zato, ker teče skozi njegove banke zlati tok valut proti Pek ngu. Da pa ta ne bo usahnil, skrbi v Macau skrivnostna oseba kitajskega mi-'ijardarja Ho-Yima, ki zna spretno voditi dvolično politiko. Kot zastopnik kitajske večine sedi ta bogataš v kolonialnem svetu portuga’ske kolonije, obenem je pa tudi član ljudskega kongresa ali parlamenta v Pekingu. Poleg njega živi in ima veliko besedo v Macau še več komunističnih milijonarjev. Po večini sb lastniki razkošnih hotelov, igralnic in nočnih klubov, kjer se stekajo milijoni dolarjev in domačih pata-'asov. Deset odstokov dajejo tudi za dobro-de ne ustanove, celo katoliške, večina denarja pa se odteka drugam, toda — Macao vendarle živi in se razvija.
Sporazum med sredinsko levico in Slov. skupnostjo
V petek, 22. t. m., so odposlanstva strank sredinske levice in Slovenske skupnosti po dolgotrajnih in težavnih pogajanjih končno dosegla sporazum za sestavo pokrajinskega odbora v Trstu in občinskega odbora v Nabrežini. Sporazum obsega več dokumentov. Najprej gre za preliminarni politični sporazum, ki vsebuje programatične točke predvsem glede dveh glavnih problemov:	1.
glede sredinsko-leve politične ‘smeri in 2. glede politike do slovenske manjšine. Glede drugega vprašanja je v sporazumu rečeno, da se bodo stranke sredinske levice in Slov. skupnost zavzemale za demokratično reševanje slovenskih manjšinskih vprašanj, kot ddloča ustava in ob upoštevanju obvezno-
Dolina:
DOVOLJENJE ZA NAFTOVOD
V začetku tedna se je sestal dolinski občinski odbor in razpravljal o vprašanju naftovoda Trst-Bavarska, katerega hranilniki bi morali stati prav na področj a dolinske občine. Odbor je proučil predložene načrte in mato izdal dovoljenje za njihovo izvedbo. V svoj sklep pa je vključili priporočili, naj se celotna dela izvedejo strogo po načrtu in naj se pri zaposlitvi upošteva predvsem domača delavna sila.
O tem zelo važnem vprašanju je torej razpravljala in sklepala stara občinska u-prava, čeprav je bilo svoj čas rečeno, da se bo o zadevi izrekel novi občinski svet. Do-sedanji občinski odbor pa je šele ta teden sklenil, da bo prva seja novoizvoljenega sveta v ponedeljek, 25. t. m.
Pred zadnjo odborovo sejo je dosedanji župan Lovriha povabil na razgovor sveto-vavce Slovenske skupnosti in jih sezinanil s sklepom, ki ga bo sprejela uprava. Sveto-vavci Slov. skupnosti so vzeli županovo izjavo na znanje in napovedali, da bodo o vsebini sklepa povedali svoje mnenje na seji občinskega sveta, ko bo vprašanje ponovno prišlo v razpravo.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
Primož Kozak DIALOGI
Igor Torkar
ŠTUDENTSKA SOBA
Saša Vuga
BERNARDEK
Priredba in odrska postavitev: J02E BABIC
V ČETRTEK, 21. JANUARJA 1965 OB 20.30 —
V SOBOTO, 23. JANUARJA 196" OB 20.V -- V NEDELJO, 24. JANUARJA 1965 On- :6 URI (ABONMA II. POPOLDANSKI) PREDSTAVA V NK
DEIJO, 31, JANUARJA ODPADU,
Vroduja vstopnic vsak dan od II. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
sli, ki jih v tej zvezi vlada že podpisala.
»Politika do slovenske manjšine — je rečeno v dokumentu — mora (pospeševati predvsem razvoj skladnega in omikanega sožitja med državljani italijanskega in slovenskega jezika, pospešujoč razvoj manjšine j in upoštevajoč njene upravičene jezikovne, I kulturne, gospodarske, politične, socialne, upravne in moralne zahteve.
V tem duhu in s temi perspektivami so se štiri skupine obvezale, da bodo poskrbele za poglobljeno preučitev — tudi po komisijah štirih političnih sikupiln samih — najnujnejših problemov, ki se nanašajo na manjšino, in da bodo nakazovale najprimernejše rešitve, za katere se bodo zavzemale na pristojnih mestih.
Stranke so se dalje obvezale, da se bodo zavzemale za zavarovanje narodnostnega značaja ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci, se pogodile o vrsti manjšinskih problemov, ki jih je treba rešiti, in se sporazumele, da bosta ‘upravna programa pokrajine in občiine Devin-Nabrežina že vsebovala nekaj konkretnih pridobitev za slovensko prebivalstvo.
Glede nabrežinskega župana je bilo skle-, njeno, naj se to mesto zaupa kandidatu špeter: Slov. skupnosti, ob polovici mandatne dobe pa se bo pregledala izvedba programa in se bo preučilo, ali je opontuno, spremeniti sestavo odbora.
Sporazum morajo ratificirati še vodstva štirih skupin.
ODGOVOR NA VPRAŠANJE O RADIU TRST A
Dr. Berzanti je pred dnevi odgovoril na vprašanje, ki gr. je deželni poslanec dr. škerk postavil deželni vladi v zvezi s slovenskimi oddajami tržaškega Radia.
Predsednik Berzanti odločno zanika, da bi tržaška RAI zmanjšala število oddajnih ur ali kako oddajo ukini’a. Od 30. novembra 1964 se je število rubrik — pravi deželni predsednik — celo povečalo, in sicer s tem, da je bila na novo ustanovljena redna dnevna oddaja »Danes v deželi«, ki obravnava delovanje raznih deželnih organov.
»Tržaško vodstvo RAI-a — nadaljuje dr. Berzanti — ni odredilo nobene druge spremembe, temveč se sta’no trudi, da bi oddaje tako izboljšale, da bi bile čedalje bolj sprejemljive za poslušavce.«
»Da je Italijanska radiotelevizija dovzet-ina za zahteve poslušavcev, ki pripadajo narodni manjšini, dokazuje dejstvo, da se je radijsko omrežje v slovenskem jeziku razširilo na Goriško (s postavitvijo dne 13. 8. 1961 repetitorja Gorica IV) in na Nad,iške doline (pred kratkim 5. 12. 1964 je namreč začel delovati poseben repetitor).«
VOJAŠKE SLUŽNOSTI
PRIZNANJE SLOV. GOSP. ZDRUŽENJU
V deželnem svetu je v razpravi zakonski [ osnutek o gospodarskem programiranju, ki ga je predložila deželna vlada. O osnutku je najprej razpravljala pristojna komisija, katere član je tudi svetovalec Slov. skupnosti dr. Jože Škerk. Ta se je v okviru komisije predvsem potegoval, da (bi zakon je s tem predlogom načelno strinjala, ven-med drugim zavzemal, naj bi v stalni odbor strokovnjakov za gospodarsko programiranje, katerega ustanovitev je predvidena v 7. členu osnutka, bil vključen tudi izvedenec — predstavnik Slov. gospodarskega združenja. Večina članov komisije se je s tem predlogom načelno strinjala vendar opozarjala, da bi v tem primeru morali v odbor imenovati tudi predstavnike mnogih drugih sorodnih italijanskih organizacij, s čimer bi se pa število stalnih članov za mnogo povečalo. Večina komisije se je zato zedinila, da bo predsedni k odbora za gospodarsko programiranje na osnovi 9. člena zakona vabil na odborove seje tudi izvedence — predsta. nike raznih strokovnih združenj in ustanov, ki niso stalno zastopane v odboru. Med, temi ustanovami je v poročilu predstavnika večine izrecno o-menjeno tudi Slov. gospodarsko združenje.
Po mnenju deželnega svetovavca d,r. šker-ka rešitev sicer ni idealna in se bo o njej izjavil tudi na seji sveta, vendar pomeni važno priznanje Slov. gosp. združenja, zlasti če pomislimo, da postaneta poročilo in razlaga predstavnika večine obvezni, če bo osnutek zakona odobren
V krajih okrog špetra in Čedada, pa tudi drugod po naših vaseh so stare odločbe o vojaških služnostih še vedno v veljavi. Kdor ne pozna razmer prav v krajih samih, si ne more predstavljati, kako ovirajo te služnosti razvoj kmetijstva, izboljšanje zemljišč in celotno gospodarstvo. Vojaške služnosti hromijo tudi turistični promet, ker je med drugim prepovedano fotografiranje na določenih krajih, čeprav si želijo izletniki narediti le kako rpominsko fotografijo iz idilične narave. O teh ovirah se je že dosti pisalo in je bilo že tudi precej posredovanj pri osrednjih oblasteh v Rimu.
Končno je le prišel pred štirinajstimi dnevi odlok pristojnega ministrstva, ki o-mejuje področje vojaških služnosti. Nekatere vasi so izločili iz tozadevnega področja, drugod so se pa predpisi nekoliko omilili. Predpisi o vojaških služnostih po novem ne veljajo več za špeter, Sv. Kvirin, Brnas, Bečjo in Nokulo, ki spadajo v špe-tersko občino. Obrambno ministrstvo je izdalo podoben ukrep tudi za nekatere vasi v čedajski okolici. Tukaj je neovirani gospodarski razmah ‘‘e posebno potreben, da se bodo začele gradili nove stavbe in gospodarski objekti.
Fojda:
ČUDEN GOST
čenebola je bolj majhen kraj nad Fojdo, kamor spada pod, županstvo. Dosti zvez nima s svetom, zato se pa včasih tudi kaj čudnega zgodi; malokdaj pa, da bi imeli kar divje merjasce za goste v javnem lokalu. In vendar se je to pripetilo v čene-boli v nedeljo zvečer. Gostje so čepeli v vraški gostilni, posebno še, ker je bilo zunaj slabo vreme. Eni so kvartali, drugi kramljali ali pa strmeli tja pred s6. Kar naenkrat neikaj butne v vrata, ta se odpro in na pragu stoji velik divji merjasec. Vsi
OBMEJNE OLAJŠAVE
Mešana italijansko-jugoslovanska komisija za mali obmejni promet je končala letošnje zsedamje v Ljubljani. Ugotovila je, da se je zvišal v letu 1964 prehod čez mejo za en milijon 325 tisoč oseb v primeru z letom 1963. V letu 1964 je bilo zabeleženih
9,781.000	prehodov.
Komisija je sprejela tudi vrsto olajšav za obmejni prehod iin je razširila obmejtni pas. V Furlaniji na Turjak, Villesse, Ver-so, Pieris in Isolo Morosini. Dovoljeno bo tudi več dini ostati nkraj meje in prenesti višjo vsoto va'ut kot doslej! Nujno potrebno je, da se novi ulkrepi javno in natančno razglasijo, da ne bo potrebno, kot navadno doslej, šele na blokih povpraševati.	v •
POLICIJSKI PREKRŠKI
Mestni stražniki so zapisali v prejšnjem letu 7191 glob zaradi kršitve policijskih predpisov. V primeri s prejšnjim letom je kar tisoč glob več. Največ glob, 6840, so morali odšteti neprevidni šoferji zaradi prenagle vožnje ali zaradi drugih cestno-pro-metnih predpisov.
Zanimivo je tudi število glob po mesecih. Najmanj jih je bi'o v mesecu juniju, največ ipa v oktobru in naslednjih mesecih. Vzrok pa je v tem, da je mestna občina
- iltumlblifi dolina j
gostje so obstrmeii in mrzel pot jih je za-’ čel oblivati, ko je zver s čekani buljila proti njim. Oddahnili so se ko se je živa! prva 1 preplašila čudne tišine, se je obrnila in zginila v noč. Tedaj šele so zače'i korajž-niki vpiti; »Puško, puško!« Pa ni bilo ne ' puške pri rokah ne poguma v hlačah, ker.. se prav te dni klati precej te lačne zverja-s di oko'i naših vas'.
Rajbelj:
ČIGAV BO RUDNIK?
Po vsem mestu, zlasti med rudarskimi družinami vlada velika zaskrbljenost glede bodočega zakupa rajbeljskega rudnika. Gre namreč za obnovitev najemniške koncesije, ki je zapadla ob koncu leta. Svinčeni rudnik je eden najvažnejših v Evropi. Poleg svinca in cinka prideluje tudi dragoceno prvino germanium. Vrednost celokupne Proizvodnje rajbelj skega rudnika znaša skoraj 14 milijard na leto. Na dlani je torej, da ni vseeno, kdo ima v najemu izvor teh naravnih bogastev.
Do poletja leta 1963 je imela rudnik v najemu zalsebna družba Pertusola, kateri je šlo predvsem za izrabo in nič za izboljšanje rudnika. Potem je imela rudniško koncesijo zasebna družba AMMI, pri kateri je soudeležen tudi državni kapital. V času gospodarjenja te družbe so naredili načrt, da bi se zgradile naprave za predelavo raj-beljske rude nekje na Sardiniji ali v notranjosti države. S tem bi seveda bilo zelo Prizadeto gospodarstvo naše dežele. Z novo deželo Furl an i j a-J ulij s ka krajina bi moral preiti rudnik v njeno last. Dežela bi morala tudi naprave za predelovanje svinčenega sijajnika in cinkove svetlice zgriditi na domačih tleh. Kakor pa vse kaže, ni še prenos lastništva na deželo že gotova stvar, ker ima tudi država 9voje interese pri rudniku.
Vprašanje zakupa rajbeljskega rudnika se vleče že preveč časa v škodo deželnega gospodarstva in de'avcev samih.
namestila večje število stražnikov, ki pazijo tudi po predmestnih ulicah na kršitve prometnih predpisov.
Kljub prizadevanju mestne občine za red ir varnost na ulicah pa še ni vse v redu Na nekaterih živahnih križiščih, na primer na Katarini ju, še vedno manjkajo ali prometni stražnik a!i prometni signali ter se zato prav tam dogajajo cestne nesreče. En policijski stražnik več bi menda ne obtežil preveč mestne blagajne.
SMRT UGLEDNEGA SLOVENCA
V torek v zgodnih jutranjih urah je umr’ v Gorici pod Kapelo znani goriški meščan Vid Rojic. Učakal je 85 let. Njegova krepka postava s košatimi brki je kar spadala v okvir stare Gorice in med tiste Goričane, ki so bi'i še pred prvo svetovno vojno v polnih življenjskih silah. Po pokliou je bi' rajni Rojic krojač, ki je krojil obleke vsem odličnim slovenskim meščanom. Takrat so bili časi, ko se je v mestu uveljavljal tudi naš obrtnik kot steber domačega gospodarstva, pa tudi kulturnega udejstvovanja. Rojic je bil tudi med njimi in delaven povsod, kot telovadec, pevec, igravec. Polno spominov je imel do zadnjih tednov, ko je še pokonci hodil po ulicah.
Pogreb je bil v sredo popoldne. Bog daj ■ stari korenini p'ačilo, hčerama in sorodni-1 kom pa tolažbo!
NAŠA ŠPORTNA MLADINA
V nede-ljio GO bilo ■priorojotno J?hizlontrn.-iVa !
smučarske tekme v Ravasclettu. Tekmovanje je organiziral smučarski odsek Italijan-, skega planinskega k'uba CAI v Gorici s ! podporo Šolskega skrbništva. Smučarska j proga za moške je bila dolga 2,5 kilometra, približno enaka tudi za ženske.
Pri teh tekmah so se odlično' postavili slovenski mladinski smučarji. Drugo mesto v moškem veleslalomu je zasedel Igor Cotič. V ženskem pa je odnes'a prvo mesto njegova sestra Vera. Drugo mesto si je priborila Maja Leban, dijakinja slovenskega učiteljišča v Gorici. V razsodišču je bil i po'eg drugih športnikov tudi prof. Kraner s slovenskih šo'.
KULTURNI VEČERI
Včeraj zvečer je gostova' v klubu »Simon j Gregorčič« naš tržaški pisatelj Boris Pahor, j Govoril je o svoji zadnji knjigi »Parnik tro- j bi nji«. Izbrane odlomke iz dela je čital , Filibert Benedetič. Pisate'j je tudi podpisoval kupcem svojo knjigo.
Prihodnjo sredo pa bo pred; val tajnik Slovenske Matice iz Ljubljane dr. France Bernik »O stoletnem pos’anstvu Slovenske Matice«. Na ogled bodo razstavljene tudi izdaje te knjižne založbe, ki slavi letos 100-'etnico obstoja.
i
Podgora:
ZASTOJ V TOVARNI
Upanje, da se bodo izboljšale delovne razmere v podgorskih tkalnicah, je vedno manjše. 2e zadnji odpUst je prizadel marsikatero domačo družino; tudi zato. ker ni bilo nobenega pravega kriterija, kdo nai prej zsrubi delo. Po Novem letu je bilo odpuščenih z dela zopet 65 delavk. Napovedanih je pa še drugih 50 ali več odpustov iz ženskih odde’kov. Sindikati za sedaj 1“
razpravljajo, ker se da težko kaj otipljivega ukreniti. Dejstvo je, da je v skladiščih okrog devet milijonov metrov blaga, ki čaka na kupca. Nekateri sindikaFsti pravijo, da bi bi'o treba stare stroje zamenjati z novimi. Cernu neki, če pa še stari stroji preveč izdelajo. Zapletek bo kje drugje.
Res pa je tudi, da je danes večje povpraševanje po umetnih vlaknih kot po bombažnih in je zato tudi podgorski oddelek umetnih vlaken v polnem delu. Na splošno pa kaže, da bo treba ves obrat postaviti na nove temelje, sicer bo kriza v Podgori še trajala, kar pa je odvisno seveda tudi od lastnikov podjetja.
Števerjan:
VINSKA KRIZA IN DRUGO
Gospodarska kriza se pozna tudi že pri nas. Vinogradnike skibi predvsem, kam in po kakšni ceni bi oddali svoj vinski pridelek. Prav dobrih izgledov im upanj ni od nikoder. Ustanove, ki imajo nalogo pod Tirati razvoj kmetijstva in vinogradništva po naših krajih, imajo res svoje sestanke in seje, a na njih se le preveč teoretično in premalo praktično razg'ablja o naših potrebah. Ta in oni izmed naših sosedov s je pomagal lani z osmicami ali vinotoči tudi v mestu. Začeli so se pa že up:rati razni gostilničarji, češ da jim neposredni o''de-'ovalci delajo konkurenco.
Kako naj si pa vinogradnik pomaga. d->
bi razpečal svoj pridelek, tega pa nihče ne ve ivinu^i litubiii muz., /dumvi;»c v a-m.
menijo, da bo treba pripeljati sode na goriški Travnik in tam ponujati pijačo mimoidočim, da se bo rešila vinska kriza. Žalost-
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upr >-vi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
no je, da smo prišli tako daleč, a je resnično.
Drugi so si zopet obetali zlate čase z dotokom .izletnikov in turistov po »cesti vin ; in češenj«. Pa je tudi s tem bolj 'slaba, saj jih je še v grajskem gostišču vedno manj. Nekaj so krive tudi naše ceste, ki čakajo na popravila. Skozi Grojno bo gotovo tudi še 'etos tak prah ali pa blato kot lani, da bo za .izletnike sprehod nemogoč. Enaika pot je tudi z Jazbin navzgor. Pri vodovodnih delih so jo že tako razrili, da kar vpije po popravilu. Občina se trudi, kolikor more; cestar je začel nekaj gramoza poisipati, a treba bo priti do denarja, da se tudi tam izpe'je dobra cesta in ne le kolovoz kot je sedaj.
ŠOLSKI UČBENIK
V najkrajšem času bo izšlo novo beri'o za peti razred slovenskih osnovnih šol. Za natis berila je državna Ustanova ljudskih ;n šolsk;h knjižnic razpisa’a natečaj. Berilo bo imelo naslov »Pisana greda«. Sestavil ga je goriški učitelj Miro Lojk, ki je sedaj uslužben na tajništvu didaktičnega ravnate'j stva slovenskih osnovnih šol. Knjiga s 192 stranmi je tudi bogato ilustrirana ter je ustrezna modernim pedagoškim n^če’om.
IZ KULTURNEGA ŽJVJLJEN.JA Križi in težave celjske Mohorjeve družbe
Mohorjeva družba je dolgo vrsto let trpela pomanjkanje na dobrih rokopisih, takšnih, ki bi b ii lahko prebavljivo branije ob zijnskih nedeljskih popoldnevih. Janeza Kmeta »Dom pod borštom« se je letos približal ravni predvojnih slovenskih večernic, a »Stara Poki j Lika« Antona Kocjančiči prinaša spretno 'prirejene in očiščena -povesti. Prihodnje .leto bosta obsežna povest »Križnarjevi« izpod peresa v ljudskih povestih preizkušen-:g i Stanka Canjkarja in življenjska modrost znanega psihologa Antona Trstenjaka v novi njegovi knj:gi »Ce bi še enkrat živel« dostojno predstavljali Mohorjevo družbo. Značilno za nove čase je tudi, da bo Mohorjeva družba izdala kot poučno knjigo televizijskega kuharja Ivačiča »Kuharsko knjigo«, ne pa kot nekoč kakšno sadjerejo ali živinorejo. Steber Mohorjeve družbe je za Slovenijo njen koledar i;n sicer prav njen koledarski del, s j s bili celo vrsto let uradni koledarji s svojimi staroslovanskimi imeni le hvaležna tarča za Pavl;ho :n vaške šaljivce. Samo vsebino koledarja pa, kakor kaže, sestavljajo različne uredniške roke. En del je tak, kot je bi,la v navadi v Mohorjevih koledarjih: življenjepisi duhovnikov, ki so jih odnesli na božjo njivo med letom, razne krfijevne zgodovinske in etnografske razprave in še nekaj zanimivosti. Prvi del je pa posvečen notranjim, zvečine gospodarskim problemom, ki so opisani tako, da jih zlepa preprost človek ne more razumeti, v stilu dn jeziku še težje od poglavitnega dnevnega lista. Bralci se vsako leto pritožujejo, čemu naj jim bodo te nerazumljive strani, ter jih obračajo nebrane naprej do lažjih člankov drugega dela. In vendarle bi bilo nujno potrebno, da bi bilo nad 70 tisoč udov s svojim* družinskimi čl»ni seznanjenih na polljuden, lahko razumljiv način z raznimi problemi socialističnega gospodarstva, ki imajo dnevno z njim opraviti.
* —«--J	••	V	PlVUVAMUtl	JjLMub	X
Prešernova je imela vsekakor zadnje čase neprimerno manij 'takega nerazumljivega balasta po svojnih koledairjih, je pa morda po nekater h svojih prevodih naletela na odpor kmečkega č'oveka. Tudi nijo pesti pomanjkanje poljudnih ra no pravšnjih rokopisov za srednjedolgo povest. Priznat' ji
venski list pisal dobro ali slabo o njej in njenih knjigah. Za tiskano javnost Mohorjeva družba s svojimi desettisoči članov ne obstoji. To ni p.av in tudi ni realno v socialistični d-želi.
Med Slovenci v Italiji še precej slovenskih hiš brez slovenske knjige
Ce slovenska knjiga ne pride vsaj enkrat letno v sleherno .Slovensko hišo v Sloveniji, ni to tako bistvenega pomena, da se obdrži prižgana slovenska zavest v srcih naših ljudi, kot je to primer pn Slovencih izven meja republike Slovenije. V Italiji je mreža, ki širi Jadranski koledar s knjigami Prešernove družbe, odločno preslaba, da bi zajela vse tiste slovenske družine, ki so za take vrste branja. Nekoliko bollj na gosto zajamejo slo venske bralce poverjeniki - duhovniki goriške Mohorjeve družbe. Obe ti organizaciji sta razširjeni po Tržaškem in Goriškem, le redki pa so njuni naročniki v Furlanski Sloveniji. Tja hodi iz Gorice »Trinikov koledar«, ki ima pa iz dejanskih posebnih razmer v Furlanski Sloveniji še neprimerno manjše možnosti širjenja kot pa v katerikoli drugi slovenski pokrajini. Pa ravno »Trinkov koledar« bi še z večjim poudarjanjem različnih narečij furlanskih Slovencev imel še največ možnosti, da bi nudil tem našim ljudem branje v domačem jeziku in s tem pripomogel k dviganju iz napol anal-frlbetskega stanja.
Ce sta se Tržaško in Goriško približali ravni, ki jo dosega slovenska letna knjiga velikih dveh knjižnih družb ob koncu leta v Sloveniji, je to še zmerom odločno premalo. V Sloveniji imajo namreč še druga nadomestila za letnd knjižni dar tradicionalnih družb: predvsem dva zelo razširjena tednika (TT in Nedeljski Ljubljanski Dnevnik), ki prihaljata skono v vsako hišo, vrsto žepnih cenenih knjižnih izdaj, ki jih izdajajo poglavitne knjižne založbe, slovensko televizijo in celo vrsto tiskanih, ustnih in slikovnih izražanj v slovenskem jeziku, ki nenehno oplaja jezikovni zaklal
2. ŠTEV. »LITERARNIH VAJ«
Izjemoma najdemo tokrat na prvem mestu t1 dijaške revijice n skaj pesmi. Napisal jih je I ,or Tuta s klasičnega liceja. Presenetijo n.is p > izvirnosti motivov oz'roma tudi po izvirni obdelavi tekšnih mot vov, ki so pesništvu že od nekdaj dragi. Tudi jezikovno so pesmi že kar precej dobre in Igor Tuta spada nedvomno med tiste, ki bi lahko prej ali slej pomladili vrste sodelavcev kakšne tukajšnje literarne revije, če noče, da bo nijegov talent zamrl, oziroma okrnel, kot se je zgodilo že toliko drugim obetajočim mladim poetom v »Literarnih vajah«. Sergej Verč z učiteljišča je prispeval pesem »Costa azzurra«, ki je po motivu sicer zanimiva, obdelana pa še zelo primitivno in nepesniško, v skoraj banalno prozaičnem jeziku. Boris Simoneta z znanstvenega liceja je napisal pesmi »Žarek« in »Veselje«, ki sta tudi še šibki. Prikupna pa je pesem »Zapuščeni borja-či«, katere avtor je Sergej Canciani s trgovskega zavoda in je posvečena Srečku Kosovelu.
Dve pesmici je prispevala tudi Marija Benedet-ti z učiteljišča. Njuna naslova sta »Trenutek« in »Ne čakajte«. Obe sta šibki tako po obliiki kot po miselni konstrukciji, čustveno še nedognani in nezreli.
Kar zadeva pripovedne sestavke, je omeniti predvsem »Srečanje«, ki ga je napisal Bo'is Simoneta z znanstvenega liceja, »Bilo je nekoč. . .«, katerega avtor je Miran Dolhar z višje realne gimnazije, »Večer v božičnem razpoloženju« Marije Berce z učiteljišča, »Dolg sprehod na Nanos« Sergija Prem ru ja z znanstvenega liceja, »Sveti Martin« Alekseja Škerka in »Luna nad Orombopom«. Pisec tega zadnjega pripovednega prispevka je Pavel Stranj z znanstvenega liceja in čeprav spada spis v kategorijo pustolovske literature, lahko rečemo, da je to v pripovednem pogledu eden najboljših prispevkov v tej reviji, ker je napisan živahno in epično.
Na koncu revije najdemo poročilo Martina Jev-nikarja o novih knjigah, ki so izšle v Trstu in v Gorici v zadnjem času, recenzijo Marije Kači™ o novem romanu Borisa Pahorja »Parnik trobi njej« in zanimiv intervju s pevcem Neilom Sedako ki ga je napisal Sergej Verč. Nadaljuje se jezikovni kotiček prepovedanih besed in zvez
NOVI UREDNIKI REVIJE »SODOBNOST«
Založniški svet Državne založbe S loven'ij e je po
posameznika, medtem ko mora slovenska knjiga
med zamejskimi Slovenci opraviti poleg golega' posvetovanjih z ustanoviteljem revije GO SZDL in branja še celo	vrsto funkcij v zavesti posamezni-	kulturnimi delavci	imenoval nov uredniški odbor
r ka. Nujno je,	da mora 'biti slovenska knj:ga v	revije »Sodobnost«. Uredniški odbor sestavljajo
je	treba,	da	išče	rešitev	v	različnih	prijemih.	Le.'takih razmerah	lahko umljiva in v dobrem smislu	Matej Bor, Lojze	Krakar, Mitja Mejak, dr. Du-
tošnjemu	njenemu	koledarju	ne	more	nihče	očita- sodobna spričo	silno naglega spreminjanja v vseh (*"-n Savnik. Vlado	Vodopivec. Bojan Stih in Ciril
ti, da je pust, prepoln teoretičnih razglabljanj, saj strukturah naše narodne skupnosti.	Zlobec.	Glavni	urednik je Mitja Mejak,
je le neke vrste hišni svetovalec, kako naj se hišni gospodar in sploh odrasli člani družine gibljejo med kuhinjo, gospodinjskimi apa.ra/ti in vrtom, če ga imajo. Pravi koledar, ki ga običajna delijo podjetja svoji klienteli, pa je nekoiliko prepoln navadnih praktičnih nasvetov. Mira Miheličeva in Ernest Hemingway sta za povesti dovoljno jamstvo, da bodo v prihodnjem letu tisoči bra'cev končno prišli do dobrega branja. Envllijan Cevc ima znano izbrušeno pero, da bo znal »Slovensko umetnost« približati preprostemu človeku.
Poverjeniška mreža — temelj knjižnih družb
Toda z vsemi svojimi sicer zmeraj ‘bolje izbranimi knjigami cbe družbi še ne bosta rešili poglavitnega problema, kako priti da tistih bralcev, ki ponavadi ne hodijo po knjigarnah kupovat knjig. Mohorjeva družba se opira vsaj na mrežo svojih požrtvovalnih duhovnikov, ki s prižnic in z lepakov na cerkvenih vratih javljajo nabiranje udov ter brezplačno prevzemajo nase razdeljevanj« knjig, ne morejo pa oni segati v gosto obljudena stanovanjska središča po industrijskih središčih. Tam ljudje tudi še niso navajsni kupovati knjig. Poverjeniško delo duhovnika obsega v glav-1
Milena Merlak - Detela: „Sodba od spodaj”
Par dni pred Božičem ie izšla v Trstu pesniška smo jih imeli. Pesnica suvereno obvlada tako pes-zbirka »Sodba od spodaj« mlade in že precej zna- niški izraz kot obliko, pa tudi miselno je prese-ne pesnice Milene Merlak-Detela. Zbirkn ie izdala netljivo globoka, pri tem pa preveva njene pesmi tržaška založba Sodobna knjiga, ki je izdala tudi tudi nežnost pristne ženskosti. Kot primer za to knj’go ^novel Leva Detela. Natisnila jo je tiskarna:naj navedemo samo nekaj verzov, ki že sami povedo o zbirki več kakor še tako dolga ocena. Vzeti so iz pesmi »Sončno trkanje na okna«:
Anton Keber.
Priznati moramo, da nas je izid te knjižice pesmi nekoliko presenetil, ker je izšla kar na tihem, brez kakšnega napovedovanja in prijateljskega hrupa, ki navadno spremlja take dogodke, zlasti če gre za prvo pesniško zbirko. Ta knjižica pesmi Milene Merlak-Detela pa je bila kar naenkrat tukaj in se je s kar ganljivo skromnostjo sama predstavila javnosti in kritikom. Vendar je že prvi vtis, ki ga napravi s svojim okusnim ovitkom (na žalost ni javljeno, kgo ga ie zamislM) — bels in črne črke na živordeči podlagi — simpatičen. Še bolj simpatičen vtis pa napravi vsebina.
Knjižica vsebuje okrog 40 pesmi, razdeljenih v cikluse »Pepel v očeh«, »Brodolomci«, »Krvnik samote« in »Nasilna budnost«. Vsak ciklus nosi ime
nem ljudi v delokrogu njihovega dušnega pastir-	,kakšne	pesmi	v	njem.	Vsa'zbirka pa
stva.
ie poimenovana po pesmi »Sodba od spodaj«, ki S še težjimi	problemi se bori poverjeniška mre-	je ena najlepših v knjižici in pretresljivo podaja
ža Prešernove	družbe.	Nekdaj so za tako delo	ob-	vzdušje totalitarizmov modernega časa. vzd”šie
vezali učitelje,	zdaj je	to odpadlo, a nabiranje	po	okrutnosti-, groze in človekove nemoči pred nasil-
kolektiivih, to je med tovarniško množico tuii ni obrodilo pravih sadov. So industrijska naselja po nekaj tisoč ljudi, kjer ni nobenih naročnikov na Prešernove letne zbirke. O knjigah Prešernove družbe se je nekoč mnojro pisalo po dnevnem t’ sku in so jih pogosto priporočali v periodnem tt-
jem.
Poezija Milene Merlak-Detela nam je že delno znana iz raznih revij, n. pr. iz »Mladike« in »Mosta«, vendar pa nas zbrana v tej zbirki vseeno preseneti po svoji modernosti, globini in oblikovni prečiščenosti, pa tudi po svoji enotni stilni ubra-
sku, zdaj pa komaj zaslediš kakšno poročilo ta- nosti, kar razodeva pesnico, ki je že dozorela do krat, ko knjige izidejo. Mohorjeva družba pa po,visokih umetniških kvalitet in se povzpela mod vojni še skoro ni doživela, da bi katerikoli slo- najboljše slovenske pesnice, kar jih imamo :n
Gledani skozi največje okno, kako vstaja sonce.
Mehki odsevi mi žgejo srce, da kličem oči, ki bi me ljubile . . .
Njena zbirka je ena izmed tistih knjig, mimo katerih ne bo mogel nihče, ki bo skušal podati podobo današnje slovenske poezije.
V neki kliniki v New Yorku je umrla v starosti 34-ih -let znana črnska pisateljica Lorraine | Hansberrv. Podlegla je raku. Njeno najbolj znano delo je bila drama »RAISIN IN THE SUN — i Grozdna jagoda v soncu — ki je dobil i nagrado dramskih kritikov kot najboljše gledališko delo, ki je bilo lota 1959 uprizorjeno na Broadwayu. Po tej drami so posneli tudi film, ki je dobil leta 1961 posebno nagrado na festivalu v Cannesu.
Dunajska univerza bo v maju proslavila 600-Iet-n;co svojega obstoja.
V' Trstu je izšla 4. številka revije »Mosl«.
GOSPODARSTVO
Jtmonijak	more
Od vseh umetnih gnojil učinkujejo najhitrejše dušičnata, posebno če smo jih upo-, rabili v obliki solitrov, kot so apneni soliter (nitrato calcio), čilsiki 'soliter (nitrato soda) in amonijev soliter (nitrato ammo-nico) ah v obliki kmetijske seči (urea agri-cola). Učinek gnojenja z dušikom se tudi hitro opazi: trava kma'u lepo ozeleni in hitro raste, povrtnina se bujnejše razvija, kmalu se opazi učinek tudi na drevesih, na trtah, cvetlicah, itd. Ta hitri učinek dušič-natega gnojenja zapelje marsikaterega kmetovalca in vrtnarja, da veruje samo v učinkovitost dušičnatih umetnih gnojil. Zato pa naši ljudje prevečkrat povprašujejo samo po »amonijaku«, pod katerim navadno razumejo solitre.
Amonijak oziroma solitri res hitro učinkujejo in učinek je kmalu viden, ker se razvije več zelenja. Če se od rastline, katero smo pognojili z dušikom uživa samo zelene dele, je samo dušičnato gnojenje kolikor toliko upravičeno, čeprav vsebuje dotično zelenje manj redilnih snovi, kot če bi bilo gnojeno tudi s fosforjem in kalijem. Imenovani dve snovi tvorita namreč z dušikom temeljno trojico za vsako rast nujno potrebnih snovi.
Pri redkih pridelkih pa nas zanimajo samo zeleni deli. Pri žitih in sploh zrnatih, pridelkih nas zanima zrnje, pri krompirju podzemeljski gomolji, pri paradižnikih sadovi1. Pri pesi in korenju — tako pri krm-skem kot pri vrtnem — nas zanima podzemeljski koren, pri sadnem drevju plodovi, pri trtah grozdje, itd. Pri vseh teh kulturah je gnojenje samo z dušikom — amoni-jakom — solitri celo škodljivo: pri žitih in sploh pri zrnatih pridelkih se razvije slama v škodo zrnja; pri korenastih pridelkih se razvijejo predvsem listi in je malo korenja; krompir ima močno krorn-pirjevico, a malo gomoljev, paradižniki podivjajo, mnogo zarodijo, a prav malo plodov dozori; sadno drevje močno raste, požene dolge, a šibke mladike, plod se sploh ne zarodi, če pa je za rojen, rad odpade, pri trtah po gnojenju samo z dušikom nastopi sicer močna rast, a grozdje se osuje
sfornimi in kalijevimi, če hočemo vplivati na zdravje rastlin in plodov, bomo spet gnojili predvsem s fosfornimi in kalijevimi umetnimi gnojili. Če hočemo vplivati na odstotek sladkorja v plodovih (tudi v grozdju). bomo gnojili predvsem s kalijem. Isto velja, če hočemo okrepiti rdečo barvo ozi-navad.no že ob cvetju, ostali pridelek pa je rorna sploh barvo plodov, pozen. Sploh zapoznijo vsi pridelki, če je \ Rastline moramo opazovati in potem pre-bi'o gnojeno enostransko samo z dušikom, soditi, česa potrebujejo, nato pa kupiti
Poleg tega vsebujejo v tem primeru vsi plodovi mnogo manj sladkorja kot navadno, imajo bolj zeleno barvo, in samo tisti, ki so izpostavljeni soncu, pokažejo nekaj rdečila. In še eno hibo imajo pridelki po enostranskem dušičnatem gnojenju:	pri-
delki niso zdravi, ker paradižniki radi gnijejo, enako krompir, sad,je in grozdje; pridelke napadajo vse mogoče bolezni, pri sadju hudo divjajo škrlup, monilija in še druge bolezni.
Zato pa moramo dobro premisliti, preden kupimo umetna gnojila, ali je primemo to ali ono, ker rastlina eno snov potre(buje in druge ne. Mogoče potrebuje dive ali celo vse 3 temeljne snovi za rast. V lažjo odločitev pomni sledeče:
Hlevski gnoj je predvsem dušičnato gnoj'-lo, zato zelo enostransko; za popolno gnojilo mu manjkata predvsem fosfor, a tudi ka'ij.
če hočemo poživiti rast, gnojimo z du-šičnatimi gnojili, med katere spadajo od hitro delujočih, ki so najvažnejši, hlevski gnoj, gnojnca, seč in solitri. Če pa hočemo rast zadržati, ker preveč divja,, ne bomo
primerno gnojilo. Ob današnji obilici raznih mešanih gnojil ne bi smelo biti težko izbrati ravno najprimernejše gnojilo.
GOVEDA IN MASLO NA SVETU
Statistični urad v ZDA poroča, da je danes na celem svetu nad eno milijardo goved in da se število dviga, zlasti v ZDA in v deželah Oceanije, to je v Avstraliji in Novi Zelandiji, pa tudi na otokih v Tihem, oceanu.
Zanimiva je zadeva z maslom. Proizvodnjo celega sveta cenijo na 33 milijonov stotov in ne najde vsa odjemalca, zato je potrebno spravljati maslo v hladilnice. V začetku 1965 leži v hladilnicah nad 5 mi lij. stotov masla, od katerega v ZDA okoli 2 milijona stotov, v Kanadi milijon, v Oceaniji okoli l/k milijona stotov, ostalo pa predvsem v zahodni Evropi, največ na Nizozemskem. Glavni proizvajalci masla študirajo, kako bi omejili naraščanje zalog masla. — Kaj bo, če bo masla preveč? Pri
tem pa je nad polovica človeštva podhra-gnojili z dušičnatimi gnojili, ampak s fo- njena, tudi v pogledu maščob ...
Si že škropil proti kodri in smoliki?
Če tega še nisi storil, se boš spomladi kesal. Takrat boš hitel škropiti, a letošnji pridelek bo že šel po gobe. Zato pa je potrebno hitro škropiti, škropiti v poljubnem vremenu, samo da ni dežja in vetra. — Na vsak način moramo poškropiti breskve, da bodo cele mokre, od vršičkov do korenin, škropljenje pa koristi tudi vsem ostalim koščičarjem, to je predvsem češnjam, češpljam in slivam, tud.i renklodom, in marelicam.
Za škropljenje uporabljamo bakrena in nebakrena škropiva. Od bakrenih škropiv je učinkovita modra galica (2-3%), še bolj-
Solitra ozimni pšenici
Kdor še ni gnojil svoji ozimni pšenici Pod list s solitrom, naj to stori čimprej, tudi sedaj ob koncu januarja. Soliter je namreč lahko topljiv in pšenične korenine ga vsrkajo vsakokrat, ko sonce zemeljsko skorjo toliko ogreje, da se raztopi morebitna zmrzal, to je ledeno vezilo med drobnimi kepicami prsti. Raztopljeni soliter v koreninicah varje te pred pozebo. Istočasno pa rastlina nabira snovi, tki jo bodo v zgodnji pomladi pognale v bujnejšo rast.
Pred vpeljavo sestavljenih gnojil smo imeli na razpolago 3 solitre, in sicer: apneni soliter (nitrato di calcio), čilski soliter (nitrato soda) in amonijev soliter (nitrato ammonico). Izdelava sestavljenih umetnih gnojil je sedaj priključila še četrti soliter, m sicer kalijevega (nitrato potassico). Ta je za naše zemlje še posebno priporočljiv,
ker vsebuje v splošnem premalo kalija; zadosti ga imajo samo ilovnate zemlje. Tem ni potrebno gnojiti s kalijevim solitrom, zato pa z vsem drugim.
Seveda so za gnojenje s solitri svetovane take količine, kot odgovarjajo kemični sestavi solitra: solitrov z manj dušika raztrosimo večjo količino, manjšo pa, če vsebuje mnogo dušika. Največ dušika vsebuje amonijev soliter in zato trosimo tega samo 2/3 količine ostalih solitrov, katerih raztrosimo na ozimno pšenico po 1 kg na površino 100 m2. Če pa trosimo solitre — kot navadno — v dveh obrokih, raztrosimo vsakokrat po i/2 kg- Navadno trosimo solitre prvič decembra in drugič ob koncu januarja ali v začetku februarja. Kdor pa sedanje ozimine ni gnojil prej, naj gnoji letote samo enkrat, takrat pa s % kg navadnih solitrov ali 1/2 kg amonijevega.
še je bakreno apno (prah Caf faro), ki vsebuje 16°/n bakra ali pa 48%. Slednjega zadostuje za škropljenje 1 kg, šibkejšega so potrebni 3 kg na 100 litrov vode. Poleg teh dveh je še cela vrsta bakrenih pripravkov. — Za boj proti kodri in smoliki pa so sadjarji že skoraj opustili bakrena škropiva in uporabljajo danes škropiva na podlagi Zirarn, ker so ta bolj učinkovita in je škropljenje lažje, pa tudi cenejše. Tako škropivo je »mezene« od tvrdke Monte-schell, katerega 1 kg zadostuje za napravo 2 hi škropiva. So pa še druga škropiva na isti podlagi (ziram). Eno ta.kih je »Crit-tam«, katerega raztopimo po 600 gramov v 100 litrih vode.
Nobeno škropivo pa nima popolnega u-činka, če mu ni prmešana kakšna lepljiva snov, kot jih je več v prodaji. Prav dob "a je »fitofil«. Lepljiva snov ima namen napraviti škropivo bolj oprijemljivo, da ga vsaka sapica ne trese in vsak dežek ne opere. Majhen strošek — a velika korist.
Proti kodri in smoliki je najvaženjše škropljenje tisto, ki se izvrši čimprej po odpadu listov, če le mogoče v prvih dveh tednih. Vsa poznejša škropljenja niso tako učinkovita. Kljub vsem škropljenjem pozimi bomo v prvih dneh marca, ko bo popje že nabreklo, še enkrat škropili proti smoliki in kodri. Takrat pa bomo primešali med škropivo sredstvo proti listnim ušem. Tako sredstvo je »oleofos«. O tem pa bomo še pisali.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Fašistovska	vlada je	februarja 1923. odobrila	svetomargeritsko	pogodbo	z državo
Srbov, Hrvatov in Slovencev. Veliki zbor fašistov	pa je	takoj nato slovesno	pozdravil
dalmatinske brate in jih zagotovil, da jih bo podpiral.
Bravci se še spominjajo, kako so fašisti rapalsko pogodbo in svetomargeritski dogovor napadali, dokler so bili v opoziciji. Zmerjali so vse bivše vlade brez izjeme zaradi teh dveh pogodb.
Očitali so Nittiju, Giolittiju, Bonomiju in Facti,	da so	zapravili	italijansko	Reko in
142.
Dr. E. BESEDNJAK
žrtvovali italijansko Dalmacijo. Vsem bivšim mnistrskim predsednikom in vsem zunanjim ministrom so udarili na čelo žig izdajstva. Usoda pa je hotela, da so morali ravno oni predložiti svetomargeritski dogovor zbornici in pozvati poslance, naj za dogovor glasujejo.
Veliko premagovanja je bilo treba, da so fašisti to storili. Mussolini je tolažil svoje somišljenike in dalmatinske Italijane s pomembnimi besedami: »Pogodbe niso večne, niso nepopravljive. So poglavja zgodovine, ne pa njeni končni sklepi.«
Kako naj si te besede tolmačimo? Ali misli Mussolini, da se je treba pripraviti na novo vojno, ki naj prinese Italiji Reko in Dalmacijo? Kako naj se drugače spremenijo meje med Italijo in Jugoslavijo? Ali si je mogoče misliti, da se »popravijo« same odi sebe? Redkokdaj se je zgodilo, da bi si države prostovoljno odstopale dežele.
Mussolini je predložil pogodbo tudi senatu h pri tej priliki je prikipela nezadovoljnost gospodov senatorjev do vrhunca.
MANJŠINA ZAŠČITENA
»Globoka žalost me preveva v tem trenutku,« — je rekel neki senator — »ko vidim, da naši dalmatinski bratje jočejo, keh so odtrgani od svoje matere. Toda naši bratje so lahko gotovi, da jih srce Italije ne bo nikdar pozabilo in zapustilo.«
1 Drug senator se je obrnil »do bratov na* drugi obali« in jih opomnil, da »straži na: pazadni strani Adrije velik narod 40 milijo-j nov, ki si je znal ustvariti veliko armado in je odgnal že močnejšega gospodarja.«
Senator de Cupis je pozdravil dalmatinske Italijane z besedami: »Čakajte, čakajte, čakajte.« (Burno odobravanje.)
Po našem mnenju je fašistovska vlada dovolj trdno zaščitila narodne pravice dalmatinskih Italijanov. Saj je Mussolini sam pre-čital pred nedavnim časom brzojavke jugoslovanske vlade, s katerimi se naznanja zopetna otvoritev vseh zaprtih italijanskih šol v Jugoslaviji. Šolska poslopja, ki jih je bila jugoslovanska vlada vzela italijanskim šolskim društvom, je Beograd vrnil in zopet bodo tam poslovale italijanske šole.
Raba italijanskega jezika je zagotovljena dalmatinskim Italijanom na sodnijah, v uradih, sploh v vsem zasebnem in javnem življenju. »Za sedaj,« je rekel Mussolini, »smo rešili našim bratom jezik in kjer je jezik, i tam je narod.«
| Slovenci in Hrvatje Italije bi bili srečni, ko I bi uživali iste jezikovne pravice kakor daI-j matinski Italijani — je zapisal neki naš list. »Ko se je podpisovala pogodba z Jugoslavijo, Italija ni hotela priznati jugoslovanski manjši ii nobenih jezikovnih pravic, ker da)
' se to samo po sebi razume. Italija je demokratična država, ki daje vsem državljanom' enake pravice. Tako so tudi Slovenci in Hrvatje državljani, ki jim gre, kar je treba.«
|	ZADER
j	Težak pa	je	bil gospodarski položaj Za-
dra, ki je bil pred vojno glavno mesto Dal-1 macije. V tem mestu je bil sedež deželnega,' ! nadsodišča,	tu	sedež finahčnega deželnega
ravnateljstva, tu je zboroval deželni zbor, tu uradoval deželni odbor, mesto je imelo hr-vatske srednje šole in v Zadru sej je razvijal velik promet, kar je bilo naravno.
Toda ravno tako naravno je, da je Jugoslavija preložila središče Dalmacije 'iz Zadra v drug kraj, čim je prišel Zader pod Italijo. Iz mesta so se izselili vsi glavni uradi, hrvat-ske srednje šole so se zaprle in Zader je bil sam sebi prepuščen.
!	Gospodarsko	je začel močno nazadovati.
1 »Nič me ne tolaži aneksija Zadra,« je vzklik-! nil senator Favaroni, »kajti mesto je stiska-i no od vseh strani od Jugoslovanov in je ka-! kor jetnik tujcev.«
i Težki položaj Zadra razburja na vso moč italijansko javnost. V senatu smo slišali značilne besede: »Meje so gorostasne, današnji življenjski pogoji Zadra so umetni in to je vzrok, da so take mirovne pogodbe od danes do jutri.«
Mussolini	je	v odgovor ponovil rimskim
senatom svojo staro misel: »Nobena pogodba ni popolna, nobena pogodba ni večna.« Mussolini ni bil v zadregi, kako govoriti pred parlamentom. Nekaj dni prej so aretirali v državi par tisoč komunistov in Mussolini je nato rekel:
»Ni važno, če je obstajala zarota komunistov proti vladi. Važno je samb to, da vsakdo ve, da se v državi godi vse po moji volji, po mojih ukazih in navodilih, za katere prevzemam polno osebno odgovornost.«
S tem poročilom so se gospodje vseh straak lepo zadovoljili. Nihče se ni upal črhniti besede. Mussolini je kazal parlamentu in nasprotnim strankam pri vsaki priliki svoje globoko zaničevanje. In vendar se nihče ni vzdignil, nihče se mu ni postavil po robu, vsi so pokorno požirali žalitve in se kislo smehljali.	(Dalje)
iSVeto	pismo
Država Izrael, ki je matična domovina vsega judovstva na svetu, posveča izredno pozornost arheološkim raziskavam v Palestini, ki naj osvetlijo judovsko zgovovino in vero. Izraelski in tuji, zlasti angleški in ameriški arheologi so izkopali že veliko materiala, ki po eni strani potrjuje presenetljivo točnost navedb v svetem pismu, po drugi strani pa omogoča, da si ustvarimo še bolj plastično podobo o svetopisemskih dobah in dogaja-ruu.
Na teh raziskavah, zlasti tudi pri iskanju in analizi odlomkov svetopisemskih tekstov, ki so bili najdeni v zadnjih 20 letih, so močno zainteresirani tudi krščanski in posebno še katoliški teologi in arheologi. Te raziskave prispevajo k zgodovinski dokumentaciji o prvotnem krščanstvu in pomagajo pobijati propagandistične trditve, da ni zgodovinskih dokazov za nastanek krščanstva v Palestini in za Jezusovo bivanje.
V zvezi s tem smo se odločili za ponatis zanimivega članka »Sveto pismo in zgodovina«, ki ga je napisal za zadnjo božično številko slovenskega cerkvenega glasila »Družina«, ki izhaja v Ljubljani, znani teolog dr. J. Aleksič:
V istem razmerju kakor človek izgublja vero v ipravega Boga, se zapleta v iluzije ali slepila, ki jih je mnogo, kakor bogov im boginj v mnogoboštvu. Sam si namišlja osnove, da lahko na njih gradi upanje. Zakaj brez upanja ni »perspektiv«, ni pogleda v prihodnost, in tedaj tudi sedanjost postane pusta in prazna.
Korenine upanja pa so v preteklosti, v zgodovini. Znano je, da se oglašajo danes | ljudje, ki hočejo veljati za glasnike novih | idej in učijo, da je treba pozabiti na preteklost in izbrisati zgodovino. Živeli naj bi samo sedanjosti, »trenutkom bivanja ali eksistence«. Recept za to je dal že Goethejev Faust: »Zdaj duh ne gleda naprej ne nazaj, naša edina sreča je sedanjost«.
Sveto pismo zavrača takšno flozofijo.
Sv. Pismo in zgodovina
Sv. pismo je v svojem jedru najprej zgodovina, namreč zgodovina božjih del med ljudmi. Tega smo se živo zavedli v novejši dobi. Še pred slo leti so se verni ljudje omejevali na to, da so v sv. pismu iskali Le verski in nravstveni pouk, neverni pa so gledali v njem zgodovinsko neutemeljene pripovedi, pobožne zgodbe in bajke.
Nato je nrišel veliki preobrat, največ po zaslugi arheologije. Zgodovinska verodostojnost sv. pisma je dobila potrdilo in zadoščenje. Svetopisemska zgodovinska poročila so v očeh resnih ljudi nehala biti predmet omalovaževanja. Postala so enakovredna zgodovinskim poročilom o življenju in delu egiptovskih faraonov ali rimskih cesarjev.
Davna stoletja Vzhoda
Zaupanje v verodostojnost sv. pisma je imelo za posledico, da se je v vernih ljudeh utrdilo prepričanje o važndsti zgodovine starih vzhodnih narodov. Papež Pij XII. je v okrožnici Divino afflante (1943) naročil katoliškim biblicistom: »Nujno je treba, da se ekseget nekako v duhu povrne v tista davna stoletja Vzhoda, da s pomočjo zgodovine, arheologije, etnologije in drugih ved razloči in spozna« pisatelje one staro-davne dobe in literarne vrste, ki so jih uporabljali.
Zakaj to izredno zanimanje za zgodovino »davnih stoletij Vzhoda« in s tem za sv. pismo stare zaveze? Razlog je v tem, ker je v zvezi s poglobljenim proučevanjem nauka o inspiraciji postalo jasno, da je dan ključ za pravilno in plodno razlago evangelijev v zgodovinskih temeljih 'sv. pisma stare zaveze.
Pogoj za boljše razumevanje Boga
Nizozemski biblicist H. Renckens je pred nekaj leti v knjigi, ki je zbudila pozornost, tc spoznanje takole opisal: »Pojem inspiracije, kot je danes miselno olbdelan, popolnoma ustreza zgodovinski resničnosti, ki je ta: Izrael je bil skozi stoletja pod, nadnaravnim vplivom Boga, kar se je javljalo zlasti v razodetju in inspiraciji. Sv. pismo
(Nadaljevanje na 9. strani)
ŠPORTNI PREGLED
»MILAN”=ITALIJANSKI ZIMSKI PRVAK
V nedeljo so italijanske enajstorice odigrale zadnje kolo prvega dela italijanskega nogometnega prvenstva »A« lige.
Ko smo zadnjič pisali o tem prvenstvu, so ekipe odigrale enajst kol in lestvica je bila naslednja: tl. Milan 20, 2. Inter 16, 3. Juventus 'in Fioren-tina 14, 5. Torino 13, 6. Roma in Catania 12, itd.
Sedanja lestvica je naslednja: 1, MILAN 30, 2. Inter 25, 3. Juventus 23, 4. Fiorentina 21, 5. Bologna in Torino 20, 7. Roma i!7. Kar šest ekip je torej obdržalo prva mesta, odpadla je le Catania, katero je zamenjala Bologna.
Sveto pismo in zgodovina
(Nadaljevanje 7. 8. stimri)
je usedlina tega. Sv. pismo je v celoti božjega itn v celoti izraelskega izvora, od najgloblje misli do najbolj čudne naddrobno-sti. Mi ne razumemo Boga, če nismo poprej razumeli Izraela, kajti živi, zgodovinski Izrael je pod božjim delovanjem ostal sam v sebi ves. Božje sporočilo človeštvu, tj. razodetje, ima določeno zgodovinsko Obliko, 'ki jo je moč vedno znova raziskovati. Hebrejski ni samo jezik in način izražanja, marveč vse, tudi in predvsem ves idejni svet, tudi ideje o religiji in morali.«
Vse to zahteva od, razlagalca sv. pisma poglobitev v staro zgodovino, zahteva poznanje judovskega ljudstva v njegovi tisočletni verski kulturi, socialni iin politični stvarnosti.
Dosedanji rezultati
Raziskovanje izraelske zgodovine se je v zadnjlih petdesetih letih dejansko vneto vršilo. Rezultati niso izostali. Pij XII. ugotavlja v omenjeni okrožnici, da danes neprimerno bolje poznamo zgodovino starih Vzhodnih narodov, kakor so jih poznal' razlagalci prejšnjih stoletij. Kaj' to pomeni?
»Zaradi boljšega poznanja starih časov,« odgovarja Pij XII., »so se pojavila nova vprašanja in po teh je mogoče prodreti v stvar samo mnogo 'bolje kot nekdaj. Treba ie priznati, da je naš čas prinesel mnoge stvari, ki zahtevajo novega raziskovanja, novega preskušanja in nemalo podžigajo današnjega razlagalca k živahnemu delu.«
Posledice
. ^oglobljeno pojmovanje narave in učinka mspirac;,je na en; straT1j jn boljše poznalnje ''sodovinske svetopisemske konkretnosti na drugi nam danes omogoča globlje poglede ne le na sv. pismo stare in nove zaveze* vsako za!se, marveč tudi v njune medseboj-ne vezi, ki jih razlagalci prejšnjih časov niso mogli videti.
Vse to pa nam odpira perspektive za ve-nko bodočnost. Upamo si trditi, da se je to že čutilo v ozračju in v govorih na seda-n,e_m drugem vatikanskem koncilu. Težko Sl je zamisliti, da bi tako imenovana »she-J^a o Judih«’, v obliki, kakor jo je predlo-Z>1 kardinal Bea in jo ie odobrila koordinacijska komisija tega koncila, bila mogoča na katerem koli izmed prejšnjih vesolj-n,h koncilov. Vendar je to 'šele začetek v razvoju nove miselnosti in novih poti.
Zato je treba priznati, da sv. pismo stare |n nove zaveze ni zbirka praznih spominov iz daljne preteklosti, ki se lahko brez škode pozabijo, ampak knjiga božjih misli, ki •majo stvariteljsko moč za 'sedanjost in za Prihodnost.	Dr.	J.	Aleksič
Tudi v tem delu tekmovanja je bil Milam najboljši, saj je osvojil kar 10 točk cd 12 možnih. Milan je porazil Bologno (3-1), Romo (2-l, kol gosi), Genovo (1-0) in Cagliari (il.O), dvakrat pa zaigral neodločeno (Juventus 2-2 in Varese 0-0).
Devet točk so osvojile Inter, Juventus in Bologna, Inter je trikrat zmagal (Sampdoria 3-2, Catania 3-2 in Atalanta 10) in trikrat zaigral neodločeno (Fiorentina 2-2, Juventus 1-1 in Torino 0-0). Tako Juventus kot Bologna sta se dobro izkazali. Prva je premagala Foggio (1-0), Varese (3-2) in Vicenzo (3-1) ter zaigrala neodločeno z vrhunskimi ekipami kot so Milan (2-2), Inter (1-1) im Roma (1-1). Bologna pa je dosegla visoke zmage: Varese (3-0), Cata-'ia (3-0), Foggia (4-2) in Torino (1-0).
častne izide so dosegli neslednji klubi: Fioren. tima, Torino in Lazio (7 točk) ter Foggia (6 točk).
Neuspešne so bile Catania (samo tri točke od 12, ki so bile na razpolago), Messina im Cagliari (tudi ti samo tri točke).
Če upoštevamo vse do sedaj odigrane tekme, ugotovimo, da je Milan ostal še vedno neporažen; dosegel je 13 zmag in 4 neodločene izide, zabil 33 gelov, prejel pa jih je le 10. Milam ima najboljšo hrambo in najplodovitejši napad, kar mu bo po
Moda za vas
Danes bomo posvetile malo pozornosti našemu obrazu. Telo obvarujemo pred temperaturnimi spremembami s primerno obleko: tudi obraz moramo »obleč;«, posebno pozimi, ko je vrhnja občutljivejša koža izpostavljena mrazu, vetru in umazaniji. V takih okoliščinah koža izgubi potrebno vlago in elastičnost ter postane starikava. S samim šminkanjem je ne moremo obvarovati. Potrebna je predhodna priprava kože, da lahko kljubuje vsem nevšečnostim.
Ta priprava obstoji v temle postopku, ki bi ga morale stalno, dan za dnem ponavljati, da nam pride v navado: kožo je treba čistiti, hraniti, krepiti in nato šminkati. Vsako jutro, preden se spustimo v boj z mrazom in vetrom, očistimo obraz s čistilno kremo (vseh teh krem je na trgu nič koliko; seveda si morate s pomočjo izvedenk v kozmetičnih trgovinah izbrati vaši koži primerne proizvode); tej prvi operaciji sledi rahla masaža s prsti z dobro hranilno kremo na bazi rastlinskih ekstraktov, ki učinkuje pomirjevalno in da koži potrebno elastičnost. Čez nekoliko časa odstranimo preostalo kremo s čistilnim mlekom, nato pa kožo, katere znojr^cie so se mod čiščenjem in hranjenjem odprle, spravimo v normalno stanje s tekočino, ki utrdi povrhnico ter jo napravi kompaktno (toni. co). Še malo kreme za o vlažen je (idrafante) in naša koža je pripravljena za šminkanje.
Rmzgovor mod nmml
Čeprav sem moški, bi vendarle rad zastavil urednici te rubrike neko vprašanje. Kaj meni o moški modi in kako naj bi se po sodobnem ženskem okusu oblačil moški, da bi veljal za elegantnega? So »elegantni tipi« sploh priljubljeni?
K. L.
Moška moda! Kako malo se pravzaprav sliši govoriti o njej. Če pa govorimo ali gledamo moško modno revijo, se nam tisti polizani dandy.ji skoraj malo smilijo, kot da so nekaj izgubili na svoji moškosti s tem, da so se spustili na področje, ki je predvsem ženska domena. Prav tako tisti moški, ki očitno kaže, da hoče biti vedno po zadnji modi, ki si kupi najbolj moderno čipkasto srajco ali ki nosi kričečo kravato, ker tako narekuje zadnja moda, ni všeč ženski. Beseda «eleganca» ima pri vas moških tale pomen: bela lepo zlikana srajca, dobro krojena obleka iz- finega blaga mirne barve in primerna kravata. Če ste nam ženskam elegantni všeč? Všeč ste nam vselej, ko ta bistvena eleganca ni vsiljiva, ko znate nositi tudi športni kroj obleke ter ostanete naravni in gospodarji samega sebe.
vsej verjetnosti zagotovilo častni naslov državnega prvaka. Odlična sta naipadavca Amarildo (8 golov) in Ferrari o (7 golov).
Na drugem mestu lestvice je Inter, ki je bila srimo enkrat poražena (dosegla je 9 zmag in 7 neodločenih izidov) in ki ima kar pet točk zaostanka za prvo ekipo. Obramba je letos nekoliko šibka in napad ni posebno blesteč (15:24), čeprav ima letos Herrcrova ekipa precejšnjo smolo zaradi številnih poškodb iglavcev.
Na tretjem mestu je Juventus, ki se polagoma uvršča v ospredje s prepričljivo sigurnostjo. Juventus je dosegla 8 zmag, 7 neodločenih izidov ter dva poraza; zabila je 21 golov, prejela pa jih je 12. Fiorentina je kot vedno dobra, a nestalna ekipa (8 zmag, 5 neodločenih izidov ter trije porazi), Bologna pa je prebredla verjetno začetno krizo. Dosegla je 8 zmag, 4 remijev ter doživela 5 porazov!
Torino je čvrsta ekipa in predstavlja trd oreh za marsikatero vodilno enajsterico.
Roma vodi glavnino, ki jo sestavljajo Sampdoria, Varese, Foggia, Lazio, Vicenza, Catania in Atalanta.
Najboljši strelec prvenstva je napadavec Flore« ti ne: Orlando, ki je do sedaj zabil 9 golov. Sledijo: Haller (Bologna), Facchin (Catania) in Amarildo (Milan), ki so zabiti po 8 golov.
V nedeljo se prične drugi del tekmovanja; za. čertja sc tako zadnji napad Interja proti Milanu. Juventus in ostale ekipe pa stalno prežijo na milansko moštvo in škodoželjno čakajo na kakšen njun spodrsljaj.
le lahko zenska elegantna tudi s konfekcijo?
C. V.
V današnjem pospešenem ritmu življenja se vodno pogosteje zatekamo h konfekciji. Pomerimo, plačamo in gremo. Modelov je na stotine; če hočemo biti kljub temu, da kupimo narejene obleke, elegantne, moramo imeti pred očmi iste kriterije, kot če bi si obleko dale delati pri šivilji: izbrati model, ki ni zadnji krik mode, ker ga bomo sicer srečale na vsakem koraku; dobro pomeriti, dokler ne najdemo modela, ki je narejen «kot nalašč« za našo postavo, in seveda ne kupovati konfekcij v preveč navadnih trgovinah, temveč tam, kjer dobivajo obleke iz dobrih krojačnic.
Veste morda kak recept, da se odpravi modra koža na nogah, ki je posledica ozeblin?
Mirela
Sedaj je že malo pozno za tako zdravljenje. Če sle nagnjena k temu, d^ dobite pozimi ozebline, ki so posledica slabega krvnega obtoka, morate poskrbeti že jeseni, tja meseca oktobra. Kompleks vitamina B ali kakšno močnejše zdravilo, ki vam ga bo predpisal zdravnik, spadata k preventivnemu zdravljenju. Ko pa pride mraz, se ne smemo ustrašiti debelejših nogavic ali škornjev. Veliko pomaga tudi masaža.
Svetujem vam, da si vsak večer masirate ozeble dele noge po četrt ure s kremo »Vasotonico Ri pari«, ki poživi cirkulacijo in katero dobite v vsaki lekarni. Vendar pozor! Vsak večer po četrt ure, kajti če ni vztrajnosti, tudi učinka ni.
Kako bi spekla dober štrudel iz skute? A želim, da ni tako pust, kakor se ga dobi v večini restavracij in pekarn.
Vesna G.
Postrežem vam kar z receptom:
Napravi vlečeno testo iz pol kilograma moke, enega jajca ter malo mlačne vode, v kateri si’ raztopila kavno žličko soli in tri velike žlice olja. Mehko zgneti ter pusti počivati četrt ure.
Nadev: 1 kg skute zdrobi v skledi, primešaj 2 rumenjaka, četrt litra kisle smetane, 2 žlici sladkorja, nastrgan olupek ene limone in od dveh beljakov trd sneg. Sedaj razvleci z rokami testo, polij ga malo z raztopljenim presnim maslom, namaži s pestjo rozin, pestjo drobtinic ter s sladkorjem po okusu. (Po jelji lahko potreseš tudi s cimetom in vaniljinim sladkorjem). Rahlo vkup zvij, deni v podolgovat model ter peci počasi 3 četrt ure, da postane zlajo-rumeno. Potresi s sladkorjem in zreži.
m
r
n
4%
Po povesti 0. Cmoda
Miki Muster
SSmmm
€
MHU
T*" ~7	(	i
mmm
253.	Ta:ko pa je Baree zamudi!, dal je McTaggartu čas, da poskrbi za svojo obrambo. Ko se je Baree pognal proti njegovemu grlu, je iztegnil roko in blisk je zaslepil Nepeeso. Krogla iz McTagga-tovega samokresa je podrla Bareeja na tla. Odvalili se je do zidu in tam obležal, ne da bi trznil. McTaggairt je potisnil samokres nazaj v tok.
254.	Stopil je k mladeniki. »Nopeesa, prišel sem, da vas vzamem za ženo!« je rekel. Ni mu mogla odgovoriti. Niti dihati ni mogla. Dvignila je	roke k vratu. McTaggart	še	nikoli
ni videl takšnega pogleda.	V Nepeesinih očeh ni	bil	le	strah,
bilo je nokaj več, nokaj,	kar ga je zaustavilo.	Ponovil je:
»Vzel vas bom za ženo in	odšli boste z menoj!«
. n ' A
t I i.iJtjl i.i-i.i i/«).(•».    ....................................................................................................... ;	fig
«6
liniVim
ȴHHIIIIIHIIHHIIIHH
SjU?
v
r—
	
'	■	-I	V
< t
255.	Ko je iztegnil :roke proti njej, se mu je umaknila in stekla k vratom. 2e je odpirala zapah, ko jo je ujel. Povlekel jo je nazaj. Nepeesa je obupno zavpila, prosila je pomoč, rešitev. McTaggartove roke so jo stiskale in obračale, dokler ni zagledala njegovega obraza. Bolj kot ga je praskala po obrazu, bolj surovo jo je stiskal.
256.	McTagga>rtove reke so |o spet tako tesno stisnile, da ji je poleno padlo iz otrple dlani. V obupnem strahu je pograbila prvi predmet, ki ga je dosegla. Bila je palica. Zbrala je vse moči in zamahnila. 7 1 lela je njegovo glavo. McTaggart je omahnil nazaj, toda 'enih las ni izpustil. Preden je še emkral udarila, se je zravnal.
e*:®:
KS*
mm
		
iti«*«'
»Ml
o ,
g^/- f • I WJfk
'Dr/A
^mmm.
mm
mmm
..S:W-VVV-mm
2s?i m
v..
J
257.	Potegnil jo je k sebi s tolikšno surovo silo, da je zakričala od strahu in vrgla palico na tla. Sedaj mu ni mogla pobegniti, ni mogla najti niti enega predmeta za obrambo. McTaggartove roke so jo dušile, stiskale so jo bolj kot skala, iki se je pomladi prevesila nanjo. Takrat je bilo strašno, toda še strašneje ji je bilo sedaj.
258.	McTaggart je čutil, da Nepeesin odpor pod stiskom njegovih rok vedno bolj slabi. Se bolj divji je postal. Zmagoslavno je kriknil, ko mu je brez moči omahnila na rokah-Oči je imela le na pol odprte, komaj se je še zavedala. Mc<’ Taggart se je zadovoljno, zlobno zasmejal. Takrat so se odprla vrata. Ozrl se je in zagledal Pierrota.