Jan Nep. Nečasek. »Kazali ste nam tako, da le blagor človeku, kteri ima bister um in blago serce«. Druga zvezdica v življenji Nečaskovemje sijala k slavi vede (ku slavč vedy), kakor je dokazal P. Neuiaann po pesmici na spominku o njega blagoslovljanji. Sicer je bil Nečasek jako skromen tudi v tem oziru, in nikdar se ni ponašal s svojo. učenostjo, vendar je vsak znanec njegov čutil lehko, koliko moč da ima prava veda. On, ki ga je pri modrem narodu nekdanjetn bog modrosti sam imenoval najmodrejšega, Sokrat — je po ninogem modrovanji spoznal na zadnje: ,,Le to vem, da nič ne vem". Sedem besedf, pa — kolike modrosti 1 A — reci sedaj pervošolcu, da nič ne ve, in — reci osmošolcu, da malo ve, in — reci dijaku godnjaku, da ne ve vsega; kako mu poraste greben! Vsaj se že v pervih šolah učijo sedaj, česar so se nekdaj v srednjih, in v srednjib, česar so se v poslednjih. In — koga je Sokrat proti našim učenjakom!? Nečasek pa je deržal s Sokratom. Kakor se sam nikdar ni ponašal s svojimi vedami; tako je tudi pri učencih svojih meril na to, da se ne prevzetujejo s svojim polovičarskim ali mnogovičarskim znanjem. — Za Sokratom je vstal drug Učenik, kteremu so nekteri moderci rekali drugi Sokrat, česar bi se pa Sokrat sam nikdar derznil ne bil, in ta je klical učencem vsem: Jaz sem resnica! — In tega učenec je bil Nečasek, kajti nkazali ste nam, da le blagor človeku, kteri ima bister um in blago serce", spričujejo mu dijaki slovenski. Sreče, blagosti iščejo vsi, a malokteri jo najdejo. Glava, glava — kaj serce; bistrost, bistrost — kaj vera ali vernost, kličejo premnogi sedanji čas; pa — ravno ti ne najdejo srcče ia blagosti. — BSmilijo se mi najini otroci, dejal je časih Nečasek svoji gospej, kajti ne bodo doživeli tako srečnih dni, kakor sva jih midva; sedaj vpijejo vedno: 7) nOlika, olika napieduje, toda — serca omerzujejo, in človeku jeraljo najsvetejše, kar ga vzderževati more v veselji in terpljenji." »Mens sana in corpore sano", to je človeku najviša blagost na svetu, dejali so že nekdanji poganski modrijanje, kar kerščanski Slovenec pravi tako lepo: V telesu zdravem duža zdrava, To je na svetu sreea prava. Da pa je duša človekova zdrava, treba je, da ima jasen, bister ura, dobro serce, blago voljo, in v kerščanstvu, da je v stanu posvečujo6e milosti Božje. Kdor toraj poleg zdravja telesnega vse to pripravlja človeku, on mu na svetu naklanja srečo pravo. In to, za Boga! naklanjal je po svoji moči Nečasek šolski mladini. Z njegovo pripomočjo že je na svetlo prišlo delo ,,Disciplinargesetz f. d. Gymnasien von Steiermark, Krain u. Kiirnten. Gratz, 1853." — v kterem je med stanovskimi dolžnosttni dijaka giinnazijskega §. 1: gErfullung der rellgiosen Gebote des Gijmnasinms", in §.2: »Den Lehren der Heligion ividme der Gijmnasialschuler die ernsteste Sammlung des Geistes u. Gemuthes, u. obliege dem Gottesdienste u. sammttichen religiosen Uebungen des Gymnasiums geivissenJiaft u. mit wurdiger Ilaltung." V tem smislu je v življenji Nečaskovem perva zvezdica sijala na čast Božjo; druga pa je sijala vedi na slavo. Kakor je skerbel, da si učenci gimnazijski blažijo voljo, boljšajo serce; tako si je prizadeval, da si jasnijo in bistrijo um s potrebnimi in koristnimi vedami; a — mar mu je bilo tudi, da si vadijo ter po moči zdravo ohranijo telo. — Pervo je tedanje šolstvo pospeševalo deloma drugo že preveč, tretje pa premalo. A sedanje? — Sedanje ne pospešuje ni pervega, ni druzega, ni tretjega. Kako to ? — Pervega ne pospešuje, ker se je ločilo ali se loči od cerkve; popušča presv. daritev, svetstva, molitev; nalogo, blažiti voljo, boljšati serce, prepušča veroučitelju, kteri se pa mnogotero opovira, kteremu svetovna veda smelo tudi nasprotuje itd. — Druzega ne pospešuje, ker um prezgodaj ostri in prehitro, premnogo zahteva ter premnogotero ; spominj zanemarja, domišljijo preganja itd. — Tretjega ne pospešuje, ker telo, malo in mehko in okorno, muči in zaderžuje, da ne more naravno rasti ter vzmagovati si krepko in gibko itd. — Najhujše je pa to, da v sedanjem šolstvu tolikrat vlada uk brez nauka, reja brez vzreje, in da je utihnilo veselo, mladosti tolikanj potrebno soglasno budilo: ,,Sursum corda!" Temu nasprot prizadeval si je Nečasek šolski mladini naklanjati srečo pravo, da v telesu zdravem dhrani si dušo zdravo; toraj je, kedar koli je mogel, polajševal stan dijakom in učiteljem na pr. po srenjah ali posvetvanjih učiteljskih, navadnih in nenavadnih, po opravilih ali slovesnostih cerkvenih, o sejmili in godovih itd., da se jim je pustila tretja ali četerta šolska ura, da se nikdar niso raučili v noč. Poskusili so bili za Djegovega ravnateljstva s šolo tudi o četertkih, pa koj zopet popustili, češ, naj si učenci in učitelji popolnoma prosti dan do dobrega počijejo, časih po potrebi naspijo, o lepem jutru sprehodijo ter čversto razvedrijo. Po sedanji šolski osnovi mora mladina v srednjih šolah po 5 — 6 ur redoma sedeti na dan, po 25 — 30 na teden, in to v dušnih skerbeh. Kolika muka je to premnogim, in kolika radost vlada med njimi, kedar izvedo, da bode prosta tretja ali četerta ura; in — to učenosti ni na zgubo, marveč radost ta veself duha, poživlja telo, ter pospešuje celo napredovanje v vedah in uraetnijah. Nasproti pa inladina dan ua dan vprežena od zora do mraka prerano ter prenaglo giue ,,duhom i telom", in kake bodočnosti nada more biti po teru človeštvu? Trudna in mlačoa mladina — kako starost ima? — Olika, olika napreduje, toda — serca omerzujejo, dejal je Nečasek, in to ne le učiteljem, temuč že mladim učencem. Skušnja uči in zgodovina poterjuje, da pravi dobrotniki Ijudera in koristni udje človeške družbe niso tolikanj oni, kteri so jako učeni in prebrisani, marveč oni, kteri so dobre volje, blazega serca, mirnega duha, in — kako malo učenosti je velikrat treba k srečnerau življenju! Veselje bi vživali radi vsi, terpljenja pa se ne manjka nikdar; bodi nam toraj skerb, da si ohranimo najsvetejše, kar nas vzderževati more v veselji in terpljenji, kajti Blagor trikrat sercu, blagor glavi, Kjer se učenost s krepostjo objema! Njegov venec v nevenljivi slavi K slavnem' djauju pozne vnuke vnema. Rek Sokratov: ,,Le to vem, da nič ne vem" —velja sicer najprej o duhovnem in večnem, o nadčasnem in nadzemeljskem; velja pa tudi o telesnera in časneni ter pozemeljskem. Da pa dospe kdo do te vede, do tega spoznanja, moral sa je že dokaj učiti in truditi. In Sokrat nepravi: ,,Nič ne vem" — ampak: flLe to vem, da nič ne vem". Komur je rek ta, kakor nekdaj Sokratu istina, njemu se že na licu, v njegovem govorjenji, v vsem dejanji in nehanji pozna, da veliko ve in dobro ve, in tak je bil Nečasek, kteri je vedno kazal šolski mladini, da blagor le človeku, kteri ima bister um in blago serce. — In blagor nam! česar je pervi Sokratov učenec še le želel, mi že imamo. Iz unega sveta, iz nebes prišel je Učenik , kteri nam je postal npot in resnica in življenje" (Jan. 14, 6.), da ne hodimo v temi, ampak v luči, in da mir vživajo vsi, kteri so blage volje. In kakor je najpopolnejši vzgled vsem učenikom, tako je tudi edino pravi vzor vsem učencein. Male vzlasti niilo klice k sebi, in kteri jih sedaj v kerščanstvu odvračujejo od njega, so sami pogani in vzrejajo le nove pogane. Kerščanstvo samo naklanja človeku pravo srečo, ter mu kaže vse olike, vsega napredovanja pravi vzor: »In Jezus je rastel v starosti in modrosti ter v milosti pri Bogu in pri ljudeb.« Luk. 2, 52.