IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 105« KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1900 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 90«, MESEČNA ». POSAMEZNA ST. 10 DIN leto xiii. st. 77 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SREDA, 29. JUNIJA 1960 5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj žati šolstvo potrebam gospodarstva Na dnevnem redu včerajšnje skupne seje obeh zborov šolstvo, naj se z novim šolskim v Kranju (razen industrijske šole Okrajnega ljudskega odbora je bilo poročilo o izobraževa- letom 1960-61 ustanovijo: šolski naj bi se razvila še tehniška in nju strokovnih kadrov v rednem šolstvu, dalje poročilo o center metalurške stroke Jeseni- višja šola) izobraževanju delavcev v gospodarskih organizacijah in po- ce (k metalurški industrijski šo- ročilo o skladu z? gospodarske kadre okraja Kranj in o li naj se priključi še tehniška skladih za kadre pri gospodarskih organizacijah. šola metalurške stroke Jesenice, razen tega pa naj se prouči tudi Strokovno šolstvo kot eden iz- zakon o šolstvu je postavil potreba po ustanovitvi višje šole m&d činiteljev strokovnega izo- osnovno tezo - približati šolo za metalurške kadre), šolski cen- braževanja doslej ni dovolj iz- življenju. Prizadevanja strokov- ter tekstilne stroke Kranj (v najalo iz potreb posameznih vej nega šolstva v okraju pa so šla njom naj se združita Industrij- Jugoslaviji in v Sloveniji. Niti gospodarstva, še manj pa iz po- bolj v smeri vnašanja sodobnih ska tekstilna šola in Srednja splošne niti strokovne šole ne »reb posameznega podjetja ozi- pridobitev znanosti in tehnike tehniška tekstilna šola, obenem roma javnih služb. Ze splošen ter aktualne družbeno-ekonomske pa naj se pr0uči možnost usta- problematike v učne programe, novitve Višje tekstilne šole) in zaradi objektivne pogojenosti šolski center kovinsko-elektro- pa je bilo mnogo manj prizade- tehnične stroke pri tovarni Iskra Potrebe po strokovno izobraženih kadrih pa so v gospodarstvu zaradi intenzivnega gospodarskega in tehničnega razvoja veliko večje, kot pa ima gospodarstvo teh kadrov na razpolago. Takšna je danes situacija v Zadnje resti ženeva, 28. junija Tu se je danes pet zahodnih delegacij znova sešlo na razorožitveno konferenco, ki 50 jo včeraj zapustile delegacije vzhodnih držav. Pred zadetkom te seje niso voditelji zahodnih delegacij hoteli dati nobenega pojasnila novinarjem o namenu današnjega posvetovanja. Varšava, 28. junija Poljska delegacija, ki je sodelovala na ženevskih razo-rožitvenih pogajanjih, je danes protestirala, ker so po včerajšnji seji zastopnikov Petih zahodnih držav, ki so Usedali tudi še po odhodu Vzhodnih delegatov s seje, orjjavili poročilo z naslovom *V imenu razorožitvene konference desetih držav-«. London, 28. junija DaviSnje londonsko časopis-•'e kaže v svojih komentarjih rt>5>no zaskrbljenost spričo podaja, ki je nastal po ustavitvi ženevskih pogajanj o razorožitvi. Vsi časniki soglasno Poudarjajo potrebo po novih naporih, s katerimi naj bi OOSegli, da ne bi podobna l,s,,da doletela tudi trojnih Pogajanj o ustavitvi jedrskih Poskusov. »Times« poudarja v Uvodniku, da lahko sklep o Prenehanju konference v 2c-B*yi vzbudi le malodušje in Pripominja, da sc je konfe-r*n°* razbila prav v trenut-ku> ko so zahodne države na-'^opile z novim predlogom. Nato pa še izreka upanje, da J(" ta zastoj samo začasen in da ne bi smeli dopustiti, da ''i škodoval konferenci o usta-v,tvi jedrskih poskusov. **M, 28. JUNIJA . 'ogresivne stranke, organizacije in .sindikati Italijo st močno prizadevajo, du bi prePrečili kongres fašistične str;inke v Genovi, sklican za gj« dni julija. Zastopniki t('l'i\skih zbornic v tom me-sll> in še v treh drugih mestih ■o napovedali za 30. junij sP!ošno stavko od 14. do 20. Ur° v znamenje protesta zo-Por delovanje fašističnega Ko-ngrc.sa v Genovi. S stavko 0 zagrozili tudi železničarji, , vlada ne bo preprečila "•"igresa. v opomin so te dni ;avkali pristani.ški delavci >*w»0ve, včeraj pa je bila v leni mestu sploma opominska stavka. Nocoj bo v Genovi ^'fašistično zborovanje, ki ' la skupno organizirali so-n'ni demokrati, socialisti, "nmnlsti, republikanci, rn-C11.-;,li in mladinske organiza-'jo. V teh a nt i fašističnih ma-""•^.'icijah m> sodeluje de-^'sčanska stranka, saj rr)('>'n" vlado podpira v parla-sl'>n1" edinole fašistična n');,nka. Doslej ni bilo nobe-j^'1 znamenj, ki bi kazala, da l ''" i"'1 'sti namen preklicati 'n«r«-vs v (J,.povi. vanj približati šolo potrebam gospodarstva. Tudi gospodarstvo, strokovna združenja in javne službe niso dovolj skrbeli, da bi vplivali na razvijanje fizionomije in organizacije šol, čeprav so bile zahteve po novem sistemu šolanja zelo očitne. Strokovno izobraževanje kadrov je eden izmed odločilnih pogojev za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Šole, vključene v i enoten sistem strokovnega izobraževanja, morajo biti v neposrednem kontaktu z gospodarstvom in javnimi službami, da bodo svoje programe lahko prilagajale spremembam, ki jih in jih bo vedno bolj terjal gospodarski razvoj z ozirom na vedno večjo družbeno delitev dela in intenzivno uporabljanje sodobne tehnike, avtomatizacije in mehanizacije. Vsklajovanje učne vsebine ter uvajanje osnovnih ter dopolnilnih učnih načrtov z . OZirom na potrebe gospodarstva kl7cl ^ *> Popravljajo na po- morejo kriti vseh potreb gospodarstva. To ni mogoče ne samo zaradi premajhnih kapacitet naših šol, ampak tudi zato, ker si (Nadaljevanje na 6. strani) Pred proslavami na Dan borca Priprave na Kokrici KOKIUCA, 28. junija — Priprave za veliko, osrednjo občinsko proslavo letošnjega praznik« Dneva borca v občini Kranj, ki bo tu v nedeljo, 3. julija, so v polnem teku. Domačini s prostovoljnim delom urejajo prostor okrog Zadružnega doma, pleskajo in lepšajo to vasico. Postavili bodo tudi 2 plesna odra in 4 paviljone za prodajo jedil in pijač na prostem. Hkrati se pripravljajo tudi vesnostjo na pokopališču je dnige organizacije po raznih prevzel kolektiv tovarne Sava, krajih občine, kL bodo sodelova- patronat nad praporom orga- le na tej proslavi. Tako je pr^d- n:zacije ZB) ki videno, da bodo na to prazno- ... , ,. . .v, .. , : , razvili v nedeljo, vanje prišle partizanske patrole .. . _ TT3T ... r ... , . tiv tovarne IBI iz raznih krajev občine, kjer so bili za časa NOV pomembnejši dogodki oziroma boji in akcije. Pionirji v Predosljah in na Ko- nzacije ZB, ki ga bodo tudi pa ima kolek--lc. ŽETEV SE JE PRIČELA Pred Dnevom borca Foto: Fr. Perdan zahtevata, da postanejo gospodar- sobno prireditev že v soboto ske organizacije in javne službe ^er> *° bode Pudel pripadnik VOS Aljo- ZB skušajo čim dostojnejše tečajev in drugih oblik, kjer se upokojevanju se je delno tudi kovnega šolstva mora izhajati iz ša' kateremu bo(io postavili spo- obeležiti ta dan, še posebno, člani ZB usposabljajo za ustrez- zmanjšala spričo posebnih do-gahteve, izobraževati profil ka- mm*ko Pk*CO. Zaradi izdajstva ker je to letos tudi 15-letnica dra, ki bo sposoben izvrševati sc ^krat (8. 11. 1943) tam sre- osvoboditve, se marsikje upra-osnovne zahtev« nadaljnjega raz- naši b(>rc'i in N<-mci- Toda vičeno pogovarjajo tudi o reše- voja gospodarstva, to je dvigati prav v trenutku, ko je eden iz- vanju materialnih in socialno-kvalitcto in produktivnost dela. miK^ Nemcev spustil rafal na zdravstvenih problemov preži-Uspešnost reševanja teh nalog Aljođo, je Miško s strelom po- velih borcev. Postopoma, ko se lxi /i gotovi jena z aktivno so- drl tudi Nemca. Naši SO vrgli razvija naša ekonomska moc, udeležbo vseh gospodarskih or- *® nekaj bomb, napravili zmedo ko nastajajo materialne možno-ganizacij, strokovnih združenj in m<-(1 Nemci in se tako umaknili, sti, se tudi v večji meri rešu-politično-teritorialnih enot. čeprav so bili obkoljeni. jejo posamezni problemi preži- Ker so ustvarjeni objektivni Razen spominsko ploščo na tej velih borcev, njihovih družin pogoji za ustanovitev nekaterih hiši bodo v nedeljo odkrili tudi in otrok padlih v NOB. šolskih centrov, ki bi usposablja- spomenik šestim borcem NOB, Šolanje in strokovno uspo- li .strokovne kadre na dveh ali ki so pokopani na tamkajšnjem sabljanje članov ZB je že več finskimi odbori in posameznimi hkrati pa tudi potrebo po nji VOČ stopnjah, priporoča svet za pokopališču. Patronat nad slo- let osrednje vprašanje te po- gospodarskimi organizacijami hovem strokovnem usposablja- so mnogi borci že letos prišli nju. Od vseh prosilcev sedaj v udobnejša stanovanja, za ž« redno prejema ta dodatek ostale pa je to predvideno v 330 posameznikov, medtem ko bližnji prihodnosti. Veliko ra- »stali še dopolnjujejo svoje zumevanje za pomoč preživelim prošnje s potrebnimi dokumen-borcem je pokazal kolektiv je- tacijami. Ena izmed zelo širo- ne kvalifikacije, je bilo letos v datkov, ki so predvideni za za- našem okraju 150 borcev in ak- poslene borce. Predpisi nam- tivistov samo na srednjih stro- reč dovoljujejo poseben doda- kovnih šolah. tek zaposlenim borcem (aktiv- Lani so začele organizacije ni Pred 9- septembrom 1943), ta- ZB odločneje razpravljati tudi ko da dosežejo njihovi skupni o stanovanjskih razmerah biv- dohodki najmanj 18.000 din. — ših borcev. S posebno anketo so v našem okraju je predložilo ugotovili, da mnogo borcev sta- Prošnje za te dodatke skupno nuje v neprimernih stanova- 720 posameznikov, med kateri- njih, kjer je ogroženo celo nji- mi 223 žena. To dokazuje do- hovo zdravje in zdravje njiho- kajšnjo sodelovanje žena v na- vih družin. v sodelovanju z ob- rodno - osvobodilnem gibanju, seniške železarne, kjer so že letos odstopili preživelim borcem 70 stanovanj. Podobno pomoč nudijo tudi samoupravni organi v podjetju Tiskanina in Iskra v Kranju in drugod. kih dejavnosti za načrtno pomoč preživelim borcem so bili tudi zdravstveni pregledi. Zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja so te preglede morali začasno odložiti, tako da orga- V Preddvoru so sicer malo pozno začeli popravljati cesto, saj se jc sezona že začela in so ob jezeru Cmavj že prvi kopalci. Fprava M Kite Kranj vodi razširjanje rente, ki ,jo bodo pol kilometra tudi asfaltirali. — i mistično društvo pa gradi ceste okoli Criuve Po lanskih zadnjih predpisih, nizacije ZB skušajo trenutno ki predvidevajo tudi posebno usmerjati k zdravnikom le tiste upokojevanje starih in zdrav- (Nadaljevanje na 6. strani) Da bi bilo razirmlgivo Občinski sindikalni svet v datki niso prikazani tako, da bi Kranju je sklical posebno po- navzoči lahko razumeli bistvo svetovanje s predsedniki delav- problema. Včasih samoupravni skih svetov industrijskih podje- organ ne zavzame pravilnega tij ih računovodij, ki bo v pe- stališča do določenih proble- tek, 1. julija. Posvetovati se ho- mov gospodarjenja prav zato, čejo, kako bi bilo najbolje pri- ker ti problemi niso bili v ra- pravljati razna poročala za seje zumljivi obliki prikazani, samoupravnih organov. Proble- Nekatera računovodstva imajo mi gospodarjenja so včasih zelo v tem že dobre izkušnje. Drugod pereči, dajo pa se dokaj dobro se še s tem niso ubadali itd. Na razbrati iz raznih številk, ki se petkovem posvetovanju žalijo zbirajo v računovodstvih. Toda obravnavati najboljšo oblike teh na delavskih svetih, na sindikal- izkušenj in jih razširiti tudi na n;h konferencah in drugod ti po- ostale kolektive. -1. c. SREDA, 29. JUNIJA 19W GORENJSKI IZ NAŠIH KRAJEV KULTURNI RAZGLEDI r NAS RAZGOVOR PRIJETNO SREČANJE _ V soboto ob 20. uri je v Prešernovem gledališču v Kranju gostovala dramska amaterska skupina iz Velike Plane. Pred polno zasedeno dvorano so uprizorili moderno dramo v petih slikah Ivana Studena ■»Številka 634«. To sodobno delo opisuje tragične dogodke, oziroma posledice atomskih poizkusov. Z uspelo predstavo so nastopajoči vrnili lanskoletni obisk kranjskega učiteljskega pevskega zbora. Gostje so ostali v Kranju tri dni, ogledali so si razne kraje Gorenjske, med drugim tudi Bled, Begunje, Drago, Bohinj in Krvavec. ŠTEVILNE PRIREDITVE Pred dnevi so se sestali člani pripravljalnega odbora, da se natančneje pogovore o pripravah za prireditve v počastitev kranjskega občinskega praznika. Od 29. do 31. julija se bodo namreč vrstile mnoge športne in kultur-no-prosvetne prireditve. V počastitev 900-letnice mesta Kranja bodo v sklopu Gorenjskega sejma prireditve zabavnega značaja, mnogo prireditev pod pokroviteljstvom kranjskega Turističnega društva pa se bo zvrstilo od 1. do 7. julija. V teh slavnostnih dneh bodo tudi številne otvoritve razstav iz različnega področja. NOV ROMAN PREŠERNOVE KNJIŽNICE Ruski pisatelj Konstantin Pau-stovski se je potrudil, da je v Sevastopolju izkoristil bogato gradivo sevastopoljske pomorske knjižnice in v romanu »Crno morje« nanizal vso zgodovino ljudi in časov okoli tega morja. Iz bogatega zgodovinskega materiala, pesniške fantazije in pisateljske spretnosti je nastal roman, ki se bere prijetno, napeto, a hkrati poučno in koristno. »EVROPSKI RAZGOVORI« KONČANI V soboto, 25. junija, so na Dunaju končali z ►►Evropskimi razgovori«, ki so jih organizirali v okviru tradicionalnega dunajskega festivala. Zaključne referate sta imela jugoslovanski publicist Oto Bihalji-Merin, ki je govoril o »Umetnosti v sodobni družbi — osebnost in množica«. V drugem referatu pa je jugoslovanska kiparka Ana Bo-šlič-Masarovič razpravljala o ar- Novo ustanovljeni ObOLT Železniki — Pred dnevi |e bil v Železnikih ustanovni občni zbor ObOLT Železniki, ki mu je razien številnih ljubiteljev Ljudske tehnike prisostvoval tudi sekretar OO LT Kranj, Stane Vad-nov. V poročilu o dosedanjem delu LT v Selški dolini so poudarili, da sta dosedaj v občini Železniki obstajali le dve društvi LT in sicer v tovarni Niko in v AMD Železniki. Po sprejetju pravil, programu dela in proračuna so novemu organu izvolili tudi upravno vodstvo. Da bi novo ustanovljeni odbor lahko nemoteno pričel z delom, bo treba dobiti ustrezne prostore in finančna sredstva itd. -an n k Crti ZA PRIHODNJE LETO Kranj - V četrtek, HO. junija, bo seja S\ela za šolstvo Obl.O Kranj, na kateri bodo razpravljali o načrtih z • prihodnje leto. Z namestitvijo učiteljev in upraviteljev šel bodo rešili več pomembnih personalnih problemov. hitekturi in plastični umetnosti in obliki izražavanja sodobnega človeka. INFORMATIVNI CENTER ZVEZE LIKOVNIH UMETNIKOV Pred dnevi je bil v Beogradu plenarni sestanek izvršnega odbora Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, na katerem so razpravljali o urejanju gradiva z nedavnega kongresa in sklepali o delovnem načrtu za prihodnje leto. Posebno pozornost so posvetili ustanovitvi centra za dokumentacije ter popularizacijo. Na plenumu so govorili tudi o mednarodnem sodelovanju na področju likovne umetnosti. Ob Dnevu borca: Priprave vsepovsod Po vsej Gorenjski se z vso naglico pripravljajo na praznovanje vsejugoslovanskega praznika, 4. julija — Dneva borca. Spet se bodo zvrstile številne akademije in proslave, po okoliških hribih industrijskih središč bodo zagoreli kresovi, ki jih bo pripravila mladina. Na ta dan bodo nekatere množične organizacije in društva pripravili izlete v znane partizanske kraje na Gorenjskem, da se bodo spomnili vseh tistih, ki so med NOB žrtvovali dragocena živ- ljenja za boljšo prihodnost novih pokolenj. Tako bo Avto-moto društvo v Podnartu priredilo tradicionalno ocenjevalno vožnjo motornih vozil v znano partizansko vasico na Jamnik. O tem nam je nekaj povedal član upravnega odbora AMD Pod-nart tovariš JOŽE KONC: ►►Ta skupinski izlet, ki bo hkrati ocenjevalna vožnja naših članov, bodo organizirali v nedeljo, 3. julija. Člani bodo vozili s svojimi motornimi vozili in jih bo kakih 100. Skupine se bodo zbrale po vaseh, in sicer v Podnartu, Ovsišah, Polj.šeiei, Cešnjici, Rovtah, Lipnici, Kropi, na Ljubnem, Črnivcu in v Pod-brezjah. Namen tega izleta je, da se člani našega društva spoznajo med seboj in da se še bolj utrdi tovarištvo, kot je bilo to med našimi borci v jelovških gozdovih. Odhod vseh skupin bo na Jamnik ob 13. uri, medtem ko se bo družabno popoldne pričelo ob 14. uri s plesom in kratkim kulturnim sporedom. Kot ob vseh podobnih praznikih, ki nas spominjajo na težke dni revolucije, bomo tudi tokrat položili vence padlim v NOB. Letos jih bodo posamezne skupine motoristov odnesle na kraje, kjer so ti spomeniki in grobovi. Razen tega se bodo naši člani udeležili tudi velike proslave v Begunjah, 16. in 17. julija. Proti Begunjam bodo kreniti 16. julija in ne 17., kot je bilo objavljeno v sobotni številki vašega lista.« Prav gotovo se bodo članom Avto-moto društva v Podnartu pridružili tudi ostali, da skupno proslavijo ta pomemben praznik. M. Z. V Bohinju pripravljeni na sezono »Igrišče« sredi Šenčurja. Naš fotoreporter je naredil ta posnetek zato, ker je menil, da bi ta del vasi moral biti vse drugače urejen, kot pa je že vsa povojna leta. Za 4. julij, Dan borca, so se v Bohinju odločili, da priredijo v nedeljo, 3. julija tradicionalno kmečko ohcet. Računajo, da bo tiste dni prišlo v Bohinj posebno veliko domačih turistov. Kot vedno, bodo v soboto priredili vasovanje Pod skalco, v nedeljo popoldne pa kmečko ohcet z vsemi starimi navadami in šegami. Za letošnjo prireditev so pomladili tudi folklorno skupino z 12 novimi pari. Tamkajšnje Turistično društvo razmišlja, kako bi preko sezone organizirali razne prireditve in gostovanja. Toda zaradi neprimernih prostorov je prireditve težko izvesti. Težava je tudi v tem, ker je v Bohinju zelo nestalno vreme. V hotelih, ki so zasedeni z gosti, pa ne kaže organizirati večjih Drireditev. V Zlatorogu so se odločili, da bodo letos le dvakrat tedensko imeli glasbo za ples: ob sobotah in nedeljah. Letos je v Bohinju tudi bolje poskrbljeno za kopalce. Tu namreč ne nameravajo graditi klasičnega kopališča, ker je čas za kopanje prekratko odmerjen. Zato pa so pripravili 10 ličnih kabin za preoblačenje, poleg pa so namestili 180 omaric s ključavnicami, kjer si kopalci lahko spravijo obleko. Za kopalce so pripravljene tudi ležalne deske. Razstava o izvenšolskem delo pionir le v Lesce — Za zaključek šolskega leta so na leski osnovni šoli pripravili razstavo o izvenšol- ZA VARNOST PROMETA Kranj — V sredo, 29. junija popoldne, bo na ObLO v Kranju sestanek z nekaterimi predstavniki krajevnih odborov in funkcionarjev SZDL. Pogovorili se bodo o nekaterih problemih v zvezi s prečkanjem ceste I. reda iz Medvod do Radovljice. Teh prehodov je namreč toliko, da resno ogrožajo varnost prometa na tej cesti. Na sestanku se bodo pogovorili, kako bi najbolj omejili prečkanje na omenjeni cesti. -an USPEŠEN ZAKLJUČNI IZPIT Zaključni izpit na gimnaziji v Kamniku je pred komisijo s predsednikom Mitjo Mejakom, urednikom kulturne oddaje RTV Ljubljana, delalo 28 kandidatov. — Uspešno je napravilo izpit 27 kandidatov, med temi 7 z odličnim in 6 s prav dobrim uspehom. skem delu pionirjev v raznih krožkih. Odprta je bila v soboto in nedeljo in si jo je ogledalo veliko domačinov ter gostov. Naj poudarimo, da je ta šola s tako razvito izvenšolsko dejavnostjo pionirjev edinstvena ne le na Gorenjskem ampak v vsej Sloveniji. V 16 različnih krožkih so udeleženi skoraj vsi pionirji. Modelarski krožek, ki je bil usta- MNOGO VOLJE Škofja Loka — Čeprav so se vrata osnovne šole v Škofji Loki že zaprla, se tamkaj rnjl šolski otroci še vedno zbirajo. Ne v razredih, pač pa na nedograjenem igrišču. Vsak dan pride na delo približno 25 otrok. Štiri ure dnevno urejujejo tekalno progo in jamo za skoke. Pod vodstvom profesor Franca Kalana in Antona Pogačnika bodo delali do 15. julija. V. R. S sodišča NEPLAČEVANJE PREŽIVNINE G. K. iz Prekmurja že od leta 1957 dalje ni plačeval preživnine, po 1.000 din mesečno, za svojo izven zakona rojeno hčerko Biserko. Dolžnost plačevanja mu je bila naložena s sodbo sodišča. Zaradi izmikanja plačevanja se je moral zagovarjati pred sodiščem. Med zagovorom je poskušal sodišču prikazati, da plačevanja ni zmogel. Ugotovili pa so, da se ni hotel zaposliti prav zato, da se je laže izmikal plačevanju preživnine. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca zapora, pogojno za dobo dveh let ter pod nadaljnjim pogojem, da mora od 1. junija tega leta redno plačevati preživnino, sicer mu bodo kazen preklicali. -fl VPitflMETl - II ODGOVARJAMO- Kdaj bo v Siruževem vodovod? S. II., Kranj Kolikor vem, je Struževo edino naselje v okolici Kranja, ki še nima vodovoda. Odgovorite mi, prosim, v vaši rubriki »Vi vprašujete — mi odgovarjamo«, kdaj bo Struževo dobilo vodovod? Odgovor: O tem problemu so pred nedavnim razpravljali na zboru volivcev \ Mru/.evem. O »radnji vodovoda Kovorijo tu že 30 let, pa ga Se vedno ni. Podjetje Vodovod Kranj pa ima to gradnjo v načrtu za letošnje leto. Na zboru volivcev v Struževem je direktor tefft podjetja tovariš Avgust Peperko razložil prebivah eni načrt »radnje. — Občina DO prispevala 10 milijonov dinarjev, prebivalci sami pa s prostovoljnim delom približnu poldniRi mili ion dinarjev. Izkopali bodo vse jarke za glavni vodovod in priključke. Predvidevajo, da bo voda po novem vodovodu pritekla že za občinski praznik Kranja, za 1. avgust 1960. PRISVAJANJE TUJE LASTNINE J. V. je popravljal nek tuj osebni avtotpobll, Pri tem so ga zamikale razno stvari avtomobila, ki jih je na vse mogoče načine odstranil in si jih prisvojil. Predmeti so bili vredni približno SO.000 dinarjev. Kaznivo dejanje je obdolžoni priznal, 5 mesece\ Uipora, ki mu ga jo prisodilo sodišče, pa gtk bo verjetno spametovalo, tako da se bo v prihodnje izogibal podobnih dejanj. OGROŽANJE JAVNEGA PKOMI i A J. D. in M. P., oba šoferja, sta stalS pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja— ogrožanja javnega prometa. Dne 31. decembra lani je namreč J. D. upravljal avtobus po cesti Hotavlje — Gorenja vas. F. M. pa je prav v tem času vozil osebni avto po isti cesti, ✓endar le v obratni smeri. V Gorenji vasi sta oba vozila s preveliko brzino, zelo neprevidno in nepazljivo, kar vse je v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi, zaradi česar je v trenutku, ko bi se morala srečati, J. D. za vozil preveč na desno stran ceste, pri čemer ga je zaneslo v obcestni jarek, tako, da je s celo desno stranjo avtomobila podrgnil ob podporni zid. Na avtobusu jo nastalo za približno 83.000 dinarjev škode. Pred sodiščem sta krivca drug na drugega metala krivdo na nezgodo, vendar ju je sodišče obsodilo J. D. na tri mesece zapora, M. P. pa na štiri mesece, oba pogojno za dobo enega leta, razen tega pa morata oba obdolženca plačati povzročeno škodo. novljen šele letos je pri izdelovanju modelov opravil že 1354 ur. Na letalski prireditvi ob Dnevu mladosti so nastopili s 169 modeli. Uspešni so nadalje še tehnični, radioamaterski, foto-amaterski, likovni krožek, oddelek za ročna dela in drugi. -k. ZAŽELENI USPEHI Kranj — V petek popoldne je bila v Kranju seja komisije za prometno varnost ObLO Kranj, na kateri so ugotovili, da je akcija »Na cesti nisi sam« dosegla zaželen uspeh. Izkazale so se posebno osnovne šole, saj je v tem času napravilo izpit za prometno značko in diplomo kolesarjev preko 2000 otrok. Ugotovili so, da so v tej akciji sodelovali mnogi državljani, razveseljivo pa je zlasti dejstvo, da so se pripetile v kranjskem okraju do 20. junija le tri nesreče, pri katerih so bili udeleženi kolesarji, pa še od teh je bil samo en kolesar krivec nesreče. -an SVEČANI ZAKLJUČEK Predoslje — Sobotne proslave v Prosvetnem domu v Predosljah v počastitev 100-letnice obstoja šole, se je udeležilo izredno veliko število domačinov in okoličanov. V nedeljo dopoldne se je pred šolo razen številnega prebivalstva zbralo 14 učiteljev in učiteljic, ki so pred tem poučevali na tej šoli. Na zaključno slovesnost so prišli vidnejši predstavniki kranjske občine, ki so si skupno z drugimi ogledali razstavo, športno igrišče in park, o čemer smo že pisali. -an NASI OTROCI NA STENJAKU Kranj — V minulem tednu so je i/ otoka Stenjaka vrnilo 116 predšolskih zdravstveno OffrOŠt nih otrok, ki so bili tri ledne na letovanju na tem otoku. Zdravi in okrepljeni so prišli domov, v soboto zjutraj pa jih ie že za menjala skupina 180 šolskih ODKRITJE URANA Brebovniea — Zvezna geološka skupina za raziskavo nuklearnih snovi iz Beograda je v vasi Brebovica v Poljanski dolini odkrila uranovo rudo. Strokovnjaki še nadalje ugotavljajo količino te rude in procent radioaktivnosti V. R. Razen hotela »Jezero« v Bohinju, ki ga še preurejujejo, s° ostali pripravljeni na sezono. S prvim julijem pa bo pripravljena tudi nova depandansa hotela Zlatorog, v kateri bo 90 ležišč, 60 jih bo v sobah z eno ali dvema P°" steljama ter 30 v dveh skupn'h ležiščih. Sobe in skupna ležišča so sodobno urejena. Večina j'n je s prhami in drugimi sanitarnimi napravami. Tudi skupna ležišča imajo lepo urejene umivalnice s prhami. • V novi zgradbi je tudi zajtrko-valnica, ki bo sicer služila dnevnemu družabnemu prostoru. Tudi hotel Zlatorog so preko ziffle renovirali; uredili so centralno ogrevanje, preuredili recepcij0' modernizirali kuhinjo itd. V prvih mesecih letošnjega le' ta so imeli v Zlatorogu okoli 30 odstotkov več prometa kot lani v istem razdobju. Zadnje 14 dni je hotel zaseden. -* otrok iz Gorenjske, ki bodo prav tako ostali na morju tri tedne. Na omenjenem otoku bodo v letošnji sezoni letovale tri šolske skupine in dve predšolski. Zadnja predšolska skupina bo odšla na letovanje 2. septembra. V POČASTITEV DNEVA BORCA Podnart — Motorizirane patrulje AMD Podnart bodo odšle v soboto, 2. julija popoldne, k spomenikom padlih borcev na Ovsiše, Ljubno, Podbrezje, Kropo in na Jamnik, kjer bodo položili vence v počastitev žrtvam fašističnega terorja. Na Ovsišah bodo imeli s člani ZB skupno komemoracijo, in sicer v soboto ob 19. uri pred spomenikom padlih. Po komemoraciji bo v Podnartu skupno posvetovanje s člani ZB. USPELA RAZSTAVA Stražišče — Na osemletki v Stražišču je že nekaj dni v vseh 10 učilnicah odprta razstava o delu tamkajšnje šole. Za tehnično ureditev uspele razstave je poskrbel akademski slikar Milan Batista. V nedeljo dopoldne si je razstavo ogledalo več predstavnikov kranjske občine, med njimi tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora France Puhar. -an tudi V ItlliMM strelska družina ribno - Pfed dnevi je bil v Ribncm pri Bledu ustanovni občni zbor strelske družine v Ribncm pri Bledu. Po sprejetju programa, družinskih pravil in proračuna, so izvolili tudi upravno vodstvo. Družini so dali ime ►►Bernard« po znanem padlem partizanu — heroju tega kraja. To je sedaj že peta strelska družina v blejski občini. ZAOSTANKI Zgodilo se je mojemu znancu-Ondan je prejel od kranjske P°" družnice Zavoda za socialno Za' varovanje obvestilo, naj poravna dolg o socialnem zavarovanju njegove hišne pomočnice za mesec januar lani. Po malone Po1" drugem letu od takrat, po dobrem letu, ko pomočnice spi3*1 nima v hiši, ob trdnem prepriča" nju da je vse obveznosti poravnal, danes, ko je na to že zdavno pozabil, ga je seveda tako obvestilo dokaj iznenadilo. Ob tem dogodku pa smo »o za' nimali kako sploh posluje evidenca o vplačevanju in kako tečejo vplačila. Zavod ni imel dovolj kadra, kot pravijo tam. Za*0 tudi evidence o zaostankih nis° sistematično vodili. Sedaj P3 s£ to službo postavili na noge. Ob tem so ugotovili, da imajo manj' ši delodajalci skupno v zaostanku več kot 9 milijonov dinarjev-Vplačevanje teh obveznosti večjih gospodarskih organizacij teč dokaj normalno. Zagatilo P*1 s je pri nekaterih manjših obrtnih podjetjih oziroma obrtnikih, Pr' posameznih kmetih itd. Tako J zelo v zaostanku pleskars'v'0 Jaklič v Stražišču, pleskarstva Režim v Kranju in livarna St>lav v Struževem. Med kmeti Je največjem zaostanku Markota n< Okroglem za nienovo kmeč* njegovo delavko in posamezni drusji lodajalci za njihove obrtniš kmečke delavce, za gospodinji deške i" ke de- pomoenice itd. Vsekakor pa . vet milijonov dinarjev, neizterj3^ nih od teh privatnikov dol<;'/l1' je morda premalo odločn<* hkrati pa tudi odgovornosti **' voda do teh družbenih sredstev--1. G 1 J 11 PRAVNI NASVETI K. L. škoija Loka VPRAŠANJE — Prod dvomi leti sto bili poškodovani pri prometni nesreči. Storilec jc bil .spoznan za krivega, vi pa sto bili napoteni na pot civilne pravde. Zanima vas ali je od-škpravilo, vendar obrtnik svojo delo ni izvršil v redu. Zanima vas ali lahko zahtevate, da se peč v radu popravi ODGOVOR — Misni kot lastnik dolžan, da svet ■>'' *abt«* od obrtnika, da vam peč l"'"",^ no popravi, v kolikor >u", Im • .s|x»r prišel pred sodišče. T. P., Kranj VPRAŠANJE Med 0«jj vodnim rokom ste zbolel' 1,1 sedaj zdravite, zanima va> ' Je odpoved seduj šo zakon'1, ODGOVOR Bole/.eiisk' «•<> pust, katerega ste nastopil' ^\ radi bole/ni, nastali P" ' odpovedi, ne pr eklnc od**" ncna roka. NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Ž Nagrajevanje po učinku v podružnici NB Kranj Ob nedeljskem sprehodu prvi koraki od posavca do Krope V petek, dne 24. junija, je bil v podružnici Narodne A V petek, dne 24. junija, je bil v podružnici Narodne banke Kranj sindikalni sestanek, na katerem se je kolektiv seznanil s Pravilnikom o nagrajevanju uslužbencev po delovnem učinku, ki ga je skupno z Zavodom za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela Kranj sestlavila posebna komisija. Pravilnik o nagrajevanju po učinku je upravni odbor podružnice NB Kranj že sprejel in se uporablja od 1. junija letos, potrditi pa ga mora še guverner Narodne banke FLRJ. Podružnica Narodne banke v Kranju je prva v Jugoslaviji, kjer poskusno uvajajo sistem nagrajevanja po učinku, za zdaj le v plačilnem prometu, žarišču in med števci denarja, pozneje pa bodo sistem razširili tudi na knjigovodstvo, likvidaturo, blagajno itd. Nagrajevanje po učinku se uvaja z na-rnenom, da se vsaj nekoliko odpravijo nasprotja med nagrajevanjem v gospodarstvu in med nagrajevanjem v bankah in da se čimbolj stimulira povečevanje delovne storilnosti uslužbencev. Sistem nagrajevanja, ki ga zdaj uvajajo, je le Prvi korak k spremembi celotnega nagrajevanja. Na osnovi rezultatov tega sistema ter vrednotenja vsakega delovnega mesta ter po prehodu na ekonomsko obračunavanje uslug banke komintentom, bo mogoče Gospodarsko vesti Avstrijska vlada potrdila dodatni sporazum o drobnem obmejnem prometu z Jugoslavijo. Na svoji zadnji seji je avstrijska vlada potrdila dodatni sporazum k jugoslovan-sko-avstrijski pogodbi o drobnem obmejnem prometu med obema državama. Ta sporazum je bil podpisan ob obisku avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega v naši državi. Izvoz motorjev v Indijo. Industrija motorjev v Rakovici Pri Beogradu je z nekim indijskim uvoznim podjetjem sklenila pogodbo, po kateri bo v prihodnjih mesecih dobavi-|a Indiji 104 cilindrske motorje, ki so se v preizkušnjah v indijskih razmerah dobro obnesli, zaradi česar kljub močni tuji konkurenci vse bolj osvajajo tuje trge. Povečanje proizvodnje zla- Po svoji proizvodnji zlata ie Jugoslavija na tretjem mestu v Evropi, in sicer takoj 23 Švedsko in Zahodno Nemčijo. Lanska proizvodnja zla-'a jo dosegla v naši državi 1855 kg, kar je za 165 kg več kot leto poprej. Največ zlata Pridobivamo v naši državi kot stranski proizvod pri proizvodnji bakra. Razen teh koli-iln pa pridobivamo manjše količine tudi z izpiranjem v rečnih strugah. Kot stranski Proizvod v industriji barvastih kovin pa pridobivamo v naši državi od plemenitih ko-v|n tudi srebro in bizmut. La-ni je znašala proizvodnja sre-bra 85.400 kg, s čimer je bila naša proizvodnja na drugem mestu v Evropi. sestaviti za vsako bančno enoto tarifni pravilnik in s tem izenačiti nagrajevanje v bankah z nagrajevanjem v gospodarstvu. Kakšna so osnovna načela Pravilnika nagrajevanja po učinku v podružnici NB Kranj? Zaradi enostavnejše evidence in obračunavanja delovnega učinka se s tem sistemom uvajajo skupinske norme v vseh službah, kjer uslužbenci delajo na enakih oziroma podobnih opravilih in se delovne operacije med seboj prepletajo. Individualne norme se uvajajo na tistih delovnih mestih, kjer se delo opravlja samostojno in kjer ni posredno vezano na druga delovna mesta. Uslužbenci prejemajo osnovno plačo po plačilnem razredu, ki jim pripada in napredujejo kot doslej. Za vsako skupino oziroma delovno mesto pa se z ozi-rom na zahtevnost določi povprečna osnovna plača, ki skupaj z obračunsko položajno plačo tvori osnovo za obračun vrednosti preseganja ali nedo-seganja norme. Dosedanje položajne plače se z novim sistemom ukinejo, namesto njih pa se uvede gibljivi del plače, ki je v celoti odvisen od delovnega učinka. Če skupina oziroma posamezni uslužbenec doseže točno 100 % normo, dobivajo osnovno plačo in gibljivi del plače v znesku obračunske položajne plače za to vrsto dela (obdelava 5500 dinarjev, strojno knjiženje 6000 dinarjev itd.). Če skupina preseže ali ne doseže norme, se presežek ali primanjkljaj obračuna po vrednosti normnih ur in se razdeli med uslužbence v razmerju s časom, v katerem je vsak izmed njih delal po učinku. Pri razdeljevanju gibljivega dela plač so udeleženi tudi pripravniki, vendar ne v celoti kot redni uslužbenci, temveč le v določenem odstotku. Pripravnik prvo leto prejema 0,75, drugo leto pa 0,90 gibljivega dela plače rednega uslužbenca. Taka razdelitev je razumljiva z ozi-rom na to, da pripravnik sicer sodeluje pri učinku skupine, vendar vsaj v povprečju ne v popolnoma enaki meri kot redni uslužbenci. Z uvedbo obračunavanja po učinku pa obstoja nevarnost, da bi uslužbenci hoteli prekoračiti norme na škodo kvalitete dela. Da bi se zagotovila primerna kvaliteta, je s pravilnikom uveden sistem odbitnih točk za napake in pomanjkljivosti. Uslužbencu se bo zaradi tega bolj splačalo, da dela brez napak kot pa, da prekomerno povečuje obseg dela na račun kvalitete, -t OB POTI NAPREJ, v sredini med Kamno gorico in Kropo je bilo že zdaleč čuti izza grmovja onstran potoka živahen živ-žav. Radovednost nas je vlekla preko zibajoče se deske čez potok Kroparico in odprlo se nam je dvoje presenečenj: lepo urejeno kopališče s plavalnimi in skakalnimi tekmami ter veliko športno igrišče kjer je bilo pravkar zanimivo atletsko srečanje med mladino iz Naklega, Kamne gorice in mlade ekipe Triglava iz Kranja. Kot gostje so v tekmovanju nastopili tudi mladinci in mladinke tamkajšnje kolonije osiješkega Rdečega križa. Vrstili so se skoki v daljavo, skoki v višino, zatem teki posameznikov, štafete . . . Gledalci, večinoma mladež iz kolonije, so navdušeno BILO JE CISTO NAVADNO nedeljsko jutro. Tako jutro, ko pri Posavcu skoraj ni bilo moč čez cesto mimo tolikih vozil, ki so iz Ljubljane ali kdo ve od kod drvela proti planinam in jezerom, proti svežemu zraku naše Gorenjske. Toda prodajalka pisanih spominčkov na železniški postaji Otoče je celo menila, da je to podpovprečna nedelja. ►-Kmetje imajo mrvo za spravljat«, je dejala, kajti nobenega obiskovalca oziroma kupca ni bilo nikjer. Z zavihanimi rokavi in nekaj dolgih, enakomernih korakov in že se je izmed kamnitnega venca prikazala vabljiva ravnina Dobrave. Z male vzpetine je bil zelo lep razgled na Radovljico in jeseniški kot, na Tržič, ki je bil še v rahli megli, ter na blejski grad in pobočje Jelovice na drugi strani. DOBRAVSKA POLJA so bila križem prekopana. Preko njiv in travnikov ob jarkih so bili dolgi kupi mrtve, puste zemlje in kamenja. Toda to ni žalost tamkajšnjih prebivalcev, marveč velik, srečen dogodek. V okviru njihove vodovodne skupnosti, ki na desnem bregu Save že več let vztrajno in načrtno gre z vodovodom od vasi do vasi, so končno na vrsti tudi na Dobravi. Prav te dni je, menda samo poskusno, že pritekla voda v glavni cevovod na Zgornjo Dobravo. Prekope za stranske vode do svojih hiš pa kopljejo sedaj. Niti nedelja, niti mrva jih ni zadržala. »-Voda je za nas najvažnejša«, so povedali v razgovoru. Dan borca bodo, kot pravijo, proslavili s to delovno zmago. Nihče menda ni vprašal za odškodnino za razkopano žito, koruzo ali krompirišče. Samo da bo končno pritekla voda. Iskrin obrat v Lipnici je, kot je bilo videti, še vedno v gradnji. Prebivalci Lipnice, Kamne gorice in Dobrave si od Še nekaj dni in voda bo pritekla njega precej obetajo, kajti mno- do hiše. Davne, davne želje in gi bodo še našli tam zaposlitev. obljube je uresničila samo enot-* * * nost in pripravljenost prebivalcev Slavonske vasi z neskončnimi ravninami so seveda dokaj drugačne kot oaza sredi naših gozdov. Zato so si malčki tudi pred opoldanskim počitkom dali duška in zaplesali kolo bodrili tekmovalce, vzklikali zmagovalcem in dopolnjevali živahnost prireditve. Osješki gostje so nas povabili še v svojo kolonijo. Skrita je tik zadaj za kopališčem, za malo vzpetino v prijetni dolinici v gozdu. Več let imajo že tam kolonijo. Toda letos, prav pred dobrim tednom, so jo odprli povsem preurejeno in okusno. Nad 40 malih, lesenih hišic v pisanih barvah, med cvetjem inskroparskimi svetiljkami, nudi zares pester pogled. Pravkar so se otroci začeli razhajati iz jedilnice in se pripravljati na opoldanski počitek. Bili so mladi, predšolski otroci pa tudi dijaki, ki jih organizacija osješkega Rdečega križa pošilja tu na sveži zrak. »■Kako pa ti ugaja v tem gozdu? Si že videl kako divjad?« smo vprašali enega izmed gostov. Fantiček, bistrih oči, morda mu je šest ali sedem let, je imel kaj hiter odgovor. »Da, zeca smo videli! Čak dva zeca zajedno! Pa znate, ne osudimo se daleko u šumu. Samo nekoliko dana smo tu.« Medtem je manjša skupina zaplesala kolo. Hišice so oživele in spominjale na oder z naravnimi kulisami. Toda kaj kmalu se je vse umirilo in utihnilo tako, da se je izza taborišča spodaj slišalo žuborenje potoka. KROPA JE BILA TISTO POPOLDNE zelo tiha. Toda domačini so svetovali, naj bi še prišli tja na sprehod. Kadar je lepo vreme, pravijo, je zelo lepo iti do Jamnika in v druge kraje po obronkih Jelovice. Tudi kopališče, ki je zelo lepo urejeno, je ob poletnih popoldnevih, zlasti pa ob nedeljah zelo privlačno. Toda pretekla nedelja je bila cmeravo kisla, z dežjem, ki je pršil in z vetrom, ki je pihal po grapi. Zato so se domači fantje sestali kar ob ograji pred Muzejem in se menili o filmu in o pravkar končanih atletskih tekmah. Višje na trgu, pod orehom je posedalo nekaj možakov. Zapletli smo se v pogovor. Veliko se je spremenilo v Kropi zadnja leta, pravijo. Letos še posebno zelo belijo, krasijo hiše z njihovimi kovanimi svetilkami in polnijo okna s košatimi, padajočimi gorenjskimi nageljni. Res je lepo! Tudi druge stvari se zboljšujejo. Koliko let so bili v stiski za kruh! Zdaj, kot pravijo, je urejena pekarna in vsi so zadovoljni s peko. SE RADOVEDEN POGLED v Vice. Tako so namreč nekdaj imenovali kovačijo oziroma vigenc, ki je tam še edini ohranjen za zgodovino žebljar-stva tega kraja. Miha Bertoncelj in njegov oče, ter Franc Petrač so pripovedovali kako so nekoč tam kovali. Sami vigenci so bili tam okoli. Udarci kladiv so ponehali samo med deveto ali de- PROTI FORMALIZMU in birokratizmu v občinskih samoupravnih organih Objavljamo izvleček iz poročila predsednika radovljiškega občinskega odbora SZDI, tov. Vinka Koprivca, ki ga je prebral na občinski konferenci pretekli četrtek, 23. junija. Metode dela ljudskih odberov, odborniških komisij in svetov so v različnih občinah seveda različne, vendar se povsod srečujemo s podobnimi težavami kot v Radovljici in bo zato objavljeni izvleček lahko koristna osnova za nadaljnjo razpravo o izboljšanju dela občinskih samouprav ii i h organov. Prenosom vrste jx*slov Ijud-■°«a odbora na svete se je po-^jV 1,1 njihov vpliv, pomen in \^'X' p°v družbeno p^avljanjv, ter zagotavljamo ne-n un'l;m-iu raznih teh mov- V nadaljnjem delu rilz Hv"u>v je troba čedalje bolj demokratičnost in si v '-adevati, da ne lx> vključilo r.i,vJ,> (''in'vo hkrati njihovo delo lJl|(. Polletnih izkušnjah dela ^eJe zbora proizvajalcev ugo- tavljamo velik napredek nojx>-srednega upravljanja, skrbi, iznajdljivosti, posebno pa zanimanja, ne samo članov teh orgaHOV| temveč celotnega prebivalstva, V tem razdobju pa so se jasno tudi pokazale nekatere nepravilnosti, ki ovirajo delo obeh zborov, komisij in svetov. Prepričani smo, da jo komunalni sistem nekatere stvari že preživel in da bi bilo potrebno, da nadrejeni forumi intenzivneje spremljajo delovanje teh pomanjkljivosti in da bolj elastič no spreminjajo predpise, ker ne kateri resno ovirajo delo l.jud škrga odboru in njegovih orga nov. Pmlpisi so samo avtomatično prenašali pristojnosti republiških in okrajnih organo posameznih vprašanj na enostavnejši, cenejši in smotrnejši način. Seje občinskega ljudskega odbora so dokaj pogoste, dnevni redi pa navadno natrpani z raznimi zadevami, ki jih je temeljito pripravil upravni organ na predlog pristojnega sveta, obravnavala odgovorna komisija, /bora pa sta jih najčešče v nespremenjeni formulaciji avtomati« no potrdila. Pri reševanju takšnih zadev navadno ni nobene razprave, ker so le formalnega enačaja, o važnejših vprašanjih g področja gospodarstva, kulturo, zdravstva ali prosvoto, sploh pa razvoja komune, pa ljudski odbor preprosto nima časa, -d.uskih dejavnosti, ga pravočasno priložili dnevnim redom, pa vendar odborniki niso pokazali posebnega zanimanja pri razpravi o takih zadevah. Manj važna formalna vpraša nja bi moral reševati po začrtani politiki ljudskega odbora ali sveta upravni organ, o rezultatih in ukrepih ter predlogih pa naj bi poročali pristojnemu organu. To tudi nekateri ljudski odbori že praklieirajo, čeprav ni zakonito, vendar pa v praksi boljše in hitrejše. Če progi ^j^mo dnevne rede m j obeh zborov ali svetov, lahko ugotovimo zares številne zadeve, ki pa se pogosto zelo formalno obravnavajo. Odborniki, navajeni takih formalnosti ali utrujeni zaradi tega, navadno nezaintere-sirnno prehajajo preko zares aktualnih vprašanj, o katerih bi morale teči temeljito razprave. To velja prav tako za delo svetov ljudskega odbora, da ne govorimo 0 OdbOrniških komisijah, ki zasedajo zgolj formalno zaradi predpisov, ki velevajo, naj o teh zadevah razpravlja tudi pristojna komisija. Iz pregloda števila sej ter obravnavanih zadev na ljudskem odboru in pri nekaterih svetih lahko nan-dimo zelo poučne zaključke. Od novembra leta 1957 sta oba zbora imela naslednje število sej: skupne seje oholi /borov: 33 sej, 132 zadev; občinski zbor: 38 sej, Od ►►Slovenske peči« v Dnu do ostankov nekdanjih koles ob potoku in vigencev, je celotna Kropa en sam spomenik zgodovine železarstva in življenja ljudi v tem kraju. Njihove, čeprav stare hiše pa so še zmeraj privlačne, polne topline in domače motivike seto uro zvečer pa tja do treh zjutraj. Miha je pravil kake vrste žebljev so kovali za.železnico, za kamele v Afriki, za ladje itd. Tudi soseda, starejša žena, je pripovedovala, kako je ona 32 let kovala v tem vigencu. »Ni bilo težko. Kadar se roka privadi, je kar lepo kovati,« je dejala čisto hladnokrvno. Toda daljši razgovor, kako so v vigencih kuhali in jedli, kako je takrat vzgajala otroke in drugo, je na njenem obrazu izoblikoval globoke gube neprijetnih spominov na takratno težko življenje. K. Makuc 366 zadev; zbor proizvajalcev: 42 sej, 384 zadev. Od 1. I. 1959 pa so nekateri sveti imeli naslednje število sej: svet za splošno upravo in notranje zadeve: 8 sej, 12 zadev; svet za družbeni plan in finance: 28 sej, 233 zadev; svet za industrijo in obrt: 11 sej, 37 zadev; svet za blag. promet in turizem: 12 sej, 60 zadev; svet za kmetijstvo in gozdarstvo: 12 sej, 32 zadev; svet za komunalne zadeve in gradb.: 14 sej, 97 zadev; svet za socialno varstvo: 11 sej, 68 zadev. 2e ta kratek pregled odločno dokazuje, da je število obravnavanih zadev na posameznih organih preštevilno in da ti organi ne morejo voditi načelne po-litilke ipo določenih področjih gospodarskega, kulturnega in zdravstvenega življenja komune. Delo demokratičnih organov v občini je najbolj življenjsko pred-\ sem zaradi tega, ker ima največ neposrednega stika s terenom. Ugotovitve, da se demokratični organi preveč obremenjujejo z reševanjem problemov, katere bi lahko reševal kakšen drug organ pa so točne in jih bo treba upoštevali, če hočemo preprečiti birokratiziranje dela demokratičnih organov v občini in v /vozi s tem občinskih upravnih organov. Zatiranje krompirjevega škodljivca PODNART — Koloradski hrošč, ki se je letos pojavil v veliki množini tudi na področju KZ Podnart, se da najbolje zatreti s pantakan praškom. Le-tega pa KZ Podnart in KZ Radovljica sploh nimata na zalogi. Izgled krom-pirišč je zato sila žalosten. Nekateri si pomagajo kar z ročnim pobiranjnm. Na posameznih njivah cele družine s posodami v rokah obirajo hrošča, kot bi obirali maline. Skoda pa je klub temu iz dneva v dan večja. Glede na omenjeno stanje, bi morala KZ Podnart organizirati na-črtnejše zatiranje hrošča pri velikih kmetih in vrtičkarjih. KAJ BO O Z DOMOM ■ CEŠNJICA — Zadružni dom v Češnjici gradijo že osmo leto. Leta 1953 so ga spravili pod streho, odtlej pa stoji nedograjen v spotiko občanom, ki so o njem razpravljali na mnogih zborih volileev. Letos je Občinski ljudski odbor Železniki sicer dobil neka sredstva za nadaljevanje gradenj, vendar ni dobil nobenega gradbenega podjetja, ki bi hotelo prevzeti dela. Počasi bo gradnjo začel razjedati zob časa, zato . bi kazalo le nekoliko bolj pohiteti in morda že sedaj zagotoviti izvajalca del za prihodnje leto. V novem domu bi lahko uredili prepotrebne prostore za družbene in politične organizacije v Občini ter klubske prostore in večjo kino dvorano. o s y £ S C £ YA L £ C mali oglasi IZGUBLJENO Denarnico z denarjem in dokumenti sem izgubil v nedeljo od Britofa do Begunj. Prosim najditelja, naj mi proti nagradi vrne dokumente na naslov, naveden v njih, denar pa lahko obdrži za nagrado. 2483 Prosim voznika tovornega avtomobila Mercedes, ki me je 22. junija ob 11. uri prepeljal od Posavca do Jesenic, naj mi vrne 2 vverthaim ključa, ki sta mi med vožnjo padla iz žepa, na naslov v ogl. oddelku. 2484 PRODAM Telico, 11 mesecev staro, prodam zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v ogl. oddelku. 2485 Deteljo, druge in tretje košnje ter otavo, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 2486 Kravo s teletom, s 15 litrov mleka dnevno, prodam. Križ-narjeva 1, Stražišče, Kranj. 2487 Avto Topolino B, generalno preurejen, prodam. Poizve se v gostilni na Kolodvoru, Kranj. 2488 Opel Olimpio prodam. — Cena 300.000 din. Naslov v ogl. odd. 2489 Mlado kravo, dobro mlekari-co, 8 mesecev brejo, prodam. Zaplotnik Karel, Letence št. 6, Golnik. 2490 Lepo kobilo, staro 10 let in kravo po teletu, ki je drugič teletila, prodam. Cena ugodna. Ješe Janez, Sp. Dobrava št. 1, Kropa. 2428 Zakonsko spalnico, zelo dobro ohranjeno, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 2491 Bikca, 15 mesecev starega, za rejo, prodam. Naslov t oglasnem oddelku. 2492 KUPIM Motorno kolo od 150 do 250 kub. centimetrov, vseeno kakšne znamke, kupim. Ogled vsak dan od 8. do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 2493 RAZNO Razvažalca kruha sprejme ta-kaj Pekarna Kranj 2474 Iščem starejšo žensko, ki bi varovala 6-mesečnega dojenčka v dopoldanskem času. Osebi, ki stanuje blizu mene, ga dam v oskrbo tudi na njen dom. — Naslov v oglasnem oddelku 2475 Vajenca za precizno mehaniko sprejmem v uk. Velikavrh Janez, Titov trg 18, Kranj -2477 Sprejmem v uk dve vajenki. Prednost imajo tiste s stanovanjem v Kranju. Trgovina »Ko-loniale«, Prešernova 18, Kranj -2479 Vzgojiteljica išče sobo od 1. septembra naprej. Dam nagrado 5.000 din. Naslov v oglasnem oddelku -2494 Gospodinjsko pomočnico išče zdravnik k 3 mesece stari punčki. Zaželeno znanje kuhe. Ostalo po dogovoru. Ponudbe, osebne ali pismeno oddati najkasneje do 10. julija na naslov: Ljubljana, Sojerjeva 31, Dravlje -2495 POZOR! — Komunalni servis Kranj obvešča prebivalstvo, da bo zaradi praznika »Dneva borcev«, 4. julija, preložen tržni dan za živilski in živinski sejem na torek, 5. julija. Uprava. -2496 Sprejmem dva vajenca. Pečarstvo, Močnik, Tavčarjeva 51, Kranj -2497 PGD Mavčiče priredi v nedeljo, 3. julija ob 15. uri veliko vrtno veselico v Mavčičah. Ob tej priliki bo izročena svojemu namenu gasilska sirena. V pri-, meru slabega vremena se bo prireditev vršila 10. julija ob istem času. Vabljeni! -2498 Preklic! Preklicu jem, da ni prijavil karambola, ki se je pripetil 8. marca, Menginger Pavel iz Zgoše, kot je bilo to rečeno. Prime Janez, Begunje 103 -2493 di popoldne, kot vsak običajen delovnik; 2. v nedeljo, dne 3. in v ponedeljek, dne 4. julija 1960 bodo vse prodajalne zaprte, razen dežurnih prodajaln mleka, kruha, sadja in zelenjave, tobaka in drugih, ki so običajno odprte ob nedeljah v mestih in turističnih krajih; 3. dežurne mesnice bodo odprte v ponedeljek dopoldne. Vse gospodarske organizacije, ki bodo imele dne 3. in 4. julija 1960 odprte dežurne prodajalna, bodo to tudi še same pri vseh svojih poslovalnicah pravočasno in natančno objavile. Trgovinska zbornica za okraj Kranj Svet Okrajnega zavoda za spomeniško varstvo Kranj RAZPISUJE delovna mesta pod naslednjimi pogoji: 1. Upravnik Zavoda: visoka strokovna izobrazba, zgodovinar ali umetnostni zgodovinar z dvoletno prakso iz spomeniškega varstva; 2. Referenta za zaščito kulturnih znamenitosti: visoka strokovna izobrazba, ing. agronom z dvoletno prakso. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim življenjepisom in dokumenti o šolski izobrazbi in dosedanjem službovanju je poslati na Okrajni zavod za spomeniško varstvo Kranj, Kranj — Tavčarjeva 8 do 20. julija 1960. Svet Okrajnega zavoda za spomeniško varstvo Kranj Gospodinje! Kupujte v trgovinah K ROK O specialno mešanico krompirjevo testo! Zakaj? Ker odpade zamudna priprava krompirjevega testa. Ker je priprava jedi enostavna. Ker je jed kuhana v okoli 15 minutah. Ker je poceni. Izdeluje Kolinska tovarna v LJubljani. KOLONIALE KRANJ, PREŠERNOVA 11 Cenjenim strankam se priporočamo za nadaljno bo s 1. julijem pričela z ntn-step poslovanjem Trgovina bo odprta noprekinjono od 7. do 19. ure. naklonjenost. Turistično društvo Kranj razpisuje avdicijo za javno oddajo »Pokaži, kaj znaš« ca cicibane in pionirje na 1#. - jubilejnem letošnjem Gorenjskem sejmu. Prijavijo se lahko posamezni in prav tako izvajalci manjših skupin z recitacijskim, glasbenim, folklornim, baletnim in šaljivim programom. Prijave pošljite s točnim opisom nastopa, s katerim se želite predstaviti, na Turistično društvo Kranj do 19. julija, ker bo tega dne od IT. uro dalj« te avdicija ▼ koncertni dvorani Delavskega doma Kranj (kino Storžič). S tem popravljamo in dopolnjujemo objavo v -Glasu Gorenjske« St. 71/60. V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je v 90 letu starosti prenehalo biti zlato srce naše mame, stare mame, babice MARIJE RAKOVEC roj. Re.tiir (Pavleiova mama iz Goric). Pogreb bo v sredo ob 15.30 uri izpred hiše Žalosti v Goricah, kamor jo bomo pripeljali iz Suhe ob 14.30 uri. Suha, Ziganja vas, Posavc, Babni vrt, Cikaga Žalujoči hčerke: Angela, Kristina, Doroteja z družinami, sestre Rotija, Katarina in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predrage mamice, hčerke, sestre, svakinje in zaročenke DRAGICE STOPAR se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje za njen poslednji dom. Posebno se zahvaljujemo direktorju tov. Senku Francu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu za materialno pomoč. Žalujoči: otroka Dušan in Branka, starši, brat, sestre, svak in zaročenec Ciril objave OBJAVA Državni zavarovalni zavod v Radovljici nas je obvestil, da je Poslovni čas ( trgovinskega našemu naročniku Mihu Meglic, omrežja Gorenjske v času od Vodiče 6, Križe, izplačal 18.000 2. do 4. julija 1960 dinarjev za zdravniško ugotov- 1. V soboto, dne 2. julija 1960 Ijeno 45 % trajno nesposobnost bodo vse prodajalne odprte tu-za delo. Uprava Gostinska zbornica za okraj Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV V GOSTINSKI STROKI V OKRAJU KRANJ S SEDEŽEM NA BLEDU POGOJI: visokokvalificiran gostinski delavec ali absolvent hotelske šole. Prednost imajo kandidati s prakso pri izobraževanju kadrov v gostinski stroki. Prošnjo s prepisom listine o strokovni izobrazbi in življenjepisom je vložiti v tajništvu Gostinske zbornice za okraj Kranj, Mladinska ulica 2, do 10. julija 1960. y BtLDLCE R A Z P I S Tovarna tiskanega blaga »Tiskanina« Kranj sprejme v uk vajence za naslednje poklice: 3 strojne ključavničarje 7 razredov osemletke 1 kovino strugar 7 razredov osemletke 1 klepar 7 Tazredov osemletke 2 električarja 8 razredov osemletke 7 strojnih tiskarjev 7 razredov osemletke 2 graver ja 7 razredov osemletke 2 moleterja 7 razredov osemletke 1 fotografski vajenec 8 razredov osemletke 1 vajenec za jedkanje 7 razredov osemletke 1 relivjer 7 razredov osemletke 4 apreterje 7 razredov osemletke 3 moške — predilce 6 razredov osemletke 8 moških — tkalce 6 razredov osemletke 4 ženske — tkalke 6 razredov osemletke Poleg nagrade, ki jo prejemajo vajenci po zakonu. prejemajo še posebne nagrade po Tarifnem pravilniku podjetja. Rok prijave je do 30. 7. 1960. Prijave sprejema kadrov- ski oddelek. S seboj prinesite tudi zadnje šolsko spričevala Tokrat naj bodo bodice turistične! Saj veš, približno tako, kot si zadnjič skrtačil promet, tako obdelaj danes turizem! — Tako mi je rekel urednik. A Pa sva^z Marjano sklenila, da odrineva na krajši izlet po Gorenjski. Turistična sezona se je že začela — o tem ne pričajo le številni avtomobili po cestah, pa morda še polni hoteli, pač pa je v teh dneh zmanjkalo tudi tiste velike table ob cesti I. reda pred Radovljico, ki je opozarjala turiste, domače in tuje, na to prijetno gorenjsko turistično mestece. Seveda, sem takoj pogrun-tal pravi vzrok, kapacitete so že sicer premajhne za vse, kaj bi potem vabili sem še nove ljudi in si s tem delali še večje težave in probleme! Ko sem to povedal Marjani, me je sicer »zelo čudne** pogledala, pa kaj zato, ona ima vedno svoje muhe in vsako novost bolj počasi in s težavo zastopi. Preveč tiči v tradiciji, bi temu strokovno rekel. Tako približno, kot gorenjska industrija, pa morda še marsikaj drugega pri nas! A, No, v Radovljici gostincem in turistom nisva delala posebnih problemov, saj sva takoj odrinila naprej proti Bledu — svetovno znanemu turističnemu kraju. »Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'šno ta podoba raja!« Tako pravi Prešeren, tako je bilo menda v njegovih ca j tih. Pa kaže, da se ta veliki mož tudi za današnji atomski vek ni dosti zmotil, kajti tik pred Bledom, pred najlepšimi hoteli, se ti še danes odkrije ob cesti I. reda kos tiste stare gorenjske idile z bohinjskimi cika-mi . . . Mejduš, na Bledu pa danes tega res nisem pričakoval! A Greva v Ribno? je bolj ukazala kot vprašala Marjana. Nisem ji navajen oporekati, zato sem samo prikimal. Toda kje? Kje je tista pot? In kje je kakšna tabla ali kažipot za ta znani turistični kraj? Dodobra sem se spotil z iskanjem in končno le odkril majhno tablo s puščico za Ribno. kino Jesenice »RADIO«: 30 junija in 1. julija angleški barvni film MED LOVCI NA CLOVSKE GLAVE Jesenice »PLAVŽ«: 30. junija in 1. julija italijanski film FANT ZA VSE Bled: 30. junija ameriški barvni vistav. film VREMEN AR, predstave ob 18. in 20.30 uri Radovljica: 1. julija ameriški barvni cin. film TISTI NJEN NASMEH, predstava ob 20. uri Kranj »STORŽIC«: 30. junija in 1. julija ameriški barvni film POSLEDNJI VAGON, predstave ob 16., 18. in 20. uri, in 1. julija matineja istega filma. 30. junija nemški film LJUBEZEN IN PESEM, matineja ob 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 30. junija nemški film LJUBEZEN IN PESEM, 1. julija premiera francoskega barv. filma TABA-RINE, predstave ob 20.30 uri Stražišče »SVOBODA«: 30. junija ameriški barvni vestem film LINIJA ZA TUCSOM, predstave ob 19.30 uri Kamnik: 30, junija OKNO PROTI LUNA PARKU, predstava ob 17.15 uri Duplica: 30. junija angleško-sovjotski film POT ZA ANTARKTIKO, predelava ob -o. uri Nak, tja pa ne grem! sem se potem le izprsil pred Marjano, preveč truda me je stalo že samo iskanje table. — Sicer pa velja za Ribno isto kot za Radovljico: kaj bi privabljali preveč turistov, če jih je pa že dovolj! Kaj bi si delali težave! Ljudi je treba razumeti! A V Bohinj greva, v hotel »Jezero«, kjer imajo novo restavracijo, dovolj prostora, pa lep razgled in odličen zrak! Ideja, kaj? S »Fičotom« sva bila kar hitro tam (cesta sicer še vedno ni najboljša, ker pa nisem preveč razvajen, se sploh nisem razburjal, samo ponižno sem prikimal, ko je Marjana rekla, da bi jo že lahko popravili, saj že dovolj dolgo o tem govorijo!). Re» sva našla tisto, kar sva iskala — lepo pokrajino, jezero, mir, čisti zrak, nove restavracije in dovolj prostora pa še zdaleka ne! Novi del restavracije, ki bi moral prve goste sprejeti že konec maja, je še vedno ves razrukan, za nameček pa preurejujejo zdaj še del prejšnje restavracije. »Ja, veste, to je pa perspektiva!« se mi je zarezal v obraz domačin, ki je hodil tam okoli in nekoliko manj radovedno kot jaz opazoval tiste domače in tuje goste, ki so se drenjali v restavraciji hotela »Jezero« kot sardine v konservi. »Kakšna perspektiva?« sem bil radoveden. »I kakšna! Do jeseni, do zimske turistične sezone, bo restavracija fertik. Ja, to je treba gledati naprej! Veste, mi, Bohinjci, nismo kar tako, od muh. Mi znamo planirati!« »Aha. Hvala za pojasnilo.« A Ko sem prišel v Kranj, mi je kolega najprej pomolil pod nos kos papirja — ves nasmejan je bil in vesel — in hitel dopovedovati, da bo v Kranju zdaj v redu, da ne bom mogel nič več natikati na bodice turističnih pomanjkljivosti, ker jih — enostavno — več ne bo, da bo Kranj kmalu tako privlačen, da bo turistov kot listja in trave itd., itd. »Kaj pa je spet to? To je pa menda coprnija!« »Ne, ne, dragi moj, poglej!*1 Glej ga vrabca! Na tistem ce-gelcu je pisalo: Predlog odloka « ureditvi in zunanjem izgledu mesta Kranja. »Ja, ta odlok so že sprejeli ! Saj pravim, zdaj pa bo!« »Ce je pa tako!« sem mu odgovoril, »potem pa tistim možem na občini najprej, predlagaj, naj odstranijo tiste na pol požgane in zapuščene barake zraven av~ toparka Projekta na Jezerski cesti, v bližini osemletk Franceta Prešerna in Simona Jenka. Tja naj postavijo tisti »mednarodni zabavni variete«, športnike na igrišču Triglava pa naj pustij°' da bodo lahko trenirali! No, pa nasvidenje do prihodnjič' BODICAB IZ NAŠIH KRAJEV Komisija za vzgojo kadrov pri Tovarni gumijevih izdelkov SoUKX K r a o j razpisuje 30 mest vajencev - gumar j ev v redno vajensko šolo pri tovarni „SAVA" Kranj POGOJ: dokončana osemletka, veselje do gumarske stroke in Splošno zdravstvena sposobnost. Po končanem dvoletnem šolanju in praksi se učencu nudi možnost vpisa v tehnično gumarsko šolo. Prijave poslati na kadrovski oddelek podjetja do 1. avgusta 1960. UNIČEVANJE POLJSKIH PRIDELKOV Koloradski hrošč je letos le malokje prizanesel. Tudi po P°~ i jih okrog Kamnika ga je dovolj. Vendar so vse potrebno za zatiranje tega škodljivca ukrenili šele takrat, ko so od krompirjevih rastlin preostala sarno Stebla; Scle po izdatnem <11*" ju so le krompirišča spet op«1" mogla in če bodo kmetovalci sproti z zapraševanjem uniče vali škodljivca, se ni bati, da bi se drugi rod koloradskega hrošča pojavil v takem števil" kot prvi. V okolici Kamnika tudi * košnjo ni tako kot bi moralo biti. Košnja počasi napreduje-Ker ni koscev, De toliko bolj čuti pomanjkanje1 kosilnic. /';lt° se je na mnogih travnikih s(,p spremenilo v pravo rumeno slamo. Da bi se stanje i/boljšaj bi morali kmetje v okviru r» ' v Kamniku kupiti vsaj še ^ motorno kosilnico. POGREB V BEGUNJAH Begunje Delavci kolektiva Klan v Hegunjah in predstaV' nikl okoliških gasilskih or««0?* zaeij so v sredo, 22. junija, 1)r!' sostvovali pogrebu Francu HX* barju, ki ki je bil 11 let !>"klu ni gasilec v tej tovarni. 1 itiC- novani se je preteklo nede i ponesrečil kolesom '/,,,r;''n hodih poškodb na glavi, W * , je dobil ab padcu, Je P0^6*! kljub zdravniški pomoči. je bil kot vesten in prizadeve član kolektiva. 9H FILMSKE ZANIMIVOSTI CAPOV »VOHUN X-25« V ZAGREBU Pred kratkim so na zagrebških ulicah pričeli z nadaljevanjem snemanja filma »Vohun X-25«, ki ga po romanu Milana Niko- liča snema za ljubljanski »Tri-8lav-film« František Cap. Snemanje v Zagrebu, kot tudi zadnji dnevi snemanja v študijih »Film-servisa« v Piranu, ni bilo brez neprilik. Okvare na objektivu kamere so snemalno ekipo Precej razburile. Vse raziskave celo strokovnjakov iz Pariza niso mogle pojasniti, zakaj objektiv kamere včasih riše neostro. Sele ko so objektiv zamenjali, je •kipa uspela končati snemanje v Zagrebu. ROSSANA PODESTA, ki smo jo Pr«l nedavnim gledali v naslov-ni vlogi v filmu »Helena Trojan-skjK se je rodila v Tripolisu v LibUi 20. junija 1934. Ni imela Urnetniških ambicij, pač pa so jo življenjski pogoji star-Sev Prisilili, da se je od mladih let Pričela resno pripravljati za to> da bi postala zdravnica. Med-tern Pa so ji ponudili vlogo v fil-mu Leonida Moguya »Jutri je tlri,8i dan«. Potem je posnela še 30 Hlrnov v Italiji in Ameriki. tred dnevi je bila v Zagrebu, kjer v filmu italijanskega reži-ScrJa Guida Malctcste »Toryok, besni barbar« nastopa v glavni vlogi. KONEC KARIERE GARY COOPERJA? pet tednov po operaciji na postati v bostonski bolnišnici je * teh- dneh moral Gary Cooper Preslati še eno operacijo v Hol-gJJOdu. Operacijo je prestal °r^z komplikacij, toda po izja-^ah zdravnikov je bolezen res-Ja- Prijatelji iz studia pravijo, Ja se Cooper tudi po prvi ope-baciii ni dobro počutil. Pri druž- 1 ^United Artist s« bi moral 15. ti- a "»stopiti kot partner So-r110 Loren v filmu »Kratek Weekend«, toda v teh dneh, pre- den je prišel na kliniko, je brez pojasnila odpovedal snemanje. Ali ta odpoved obenem pomeni tudi konec njegove igralske kariere, ki neprestano traja že polna tri desetletja? »POTUJOČI KITARIST« Tak je naslov novega japonskega filma, ki ga je režiser Buichi Saito posnel v slikovitem pristanišču Hakodate. Film govori o sodobni japonski mladini in opozarja na potrebo energič-nejše intervencije in večje družbene kontrole nad mladinci in mladinkami. Tudi Japonska ima svoje »blouson noir«, »Beat-nikse« in »Teddy Boyse«, ki se po načinu življenja in tudi po oblačenju ne razlikujejo od svojih zahodnih kolegov. To kaže predvsem ta zglodba o mladeniču, ki je v samoobrambi postal morilec. Ta dogodek ga peha vse globje v propast, med narkomane. Kot potujoči kitarist on zaman poskuša pobegniti pred kaznijo. Lik popularnega mladeniča tolmači v Japonski znani Akira Kobavashi, ki je nastopil že v treh filmih in ga imenujejo japonski James Dean. BITKA PRI TERMOPlLAH Ameriški režiser Rudolph Mate, avtor številnih westernov, pripravlja snemanje novega zgodovinskega spektakla »Termopil-ski klanec«. V ta namen je te dni odpotoval v Grčijo. Scene srečanja perzijske vojske in Grkov pod vodstvom Leonide v gorski tesni pri Termopilah bodo snemali na istem mestu, kjer se je resnično odigrala znana bitka. Toda pretekla stoletja so pustila tu svoje sledove, zato bo treba marsikaj spremeniti, da bo kraj tak, kot nekoč. Za potrebe filmanja so že začeli z gradnjo nove ceste ob morju. Notranje scene bodo snemali v rimskem »Cinecitta«, kjer zdaj rekonstruirajo nekaj objektov stare Sparte. NASl RISANI FILMI NA INOZEMSKIH FESTIVALIH Na festivalu v Annecyju, ki je bil od 7. do 12. junija letos, je Jugoslavija sodelovala z 11 risanimi filmi produkcije »Zagreb-film«, in sicer: »Pri fotografu«, »Inšpektor se vrača domov«, »Happyend« režiserja Mimice, »Piccolo«, »Maščevalec«, »Krava na mesecu« in »Koncert za strojno puško-« režiserja Vukotiča; dalje film »Zaradi enega krožnika« režiserja Kostelca, pa še »Kraja draguljev« režiserja Fe-mana. V toku tega festivala je bil tudi kongres proizvajalcev risanih filmov, na katerem je predstavnik »Zagreb-filma« imel referat o estetski problematiki jugoslovanskega risanega filma. V Annecyju so odprli tudi prvi muzej risanega filma, za katerega je »Zagreb-film« poslal svoje eksponate. Na festivalu v Karlovyh Varyh (od 9. do 24. julija) bo jugoslovanski risani film zastopal Vuko-tičev film »Koncert za strojno puško«. »hollywood AUI PROPAST« V JULIJU V KRANJU V juliju bodo v kranjskih kinematografih vrteli ameriški barvni vistavision film »IIOLLY-WOOD ALI PROPAST«, ki ga je odkupilo podjetje »Zeta film« iz Budve. Plastlfne hišice na Imenskem Japonska ne preplavlja vsega sveta samo s svojo optično industrijo, svojimi ladjami in predmeti široke potrošnje, temveč so se zdaj pojavili na trgu tudi kot proizvajalci plastičnih hiš, ki jih je treba le sestaviti. Posebno zanimanje vzbujajo enodružinske hišice, ki jih je mogoče montirati v eni noči. Površina hišice znaša 46 kvadratnih metrov, stane pa okoli tisoč dolarjev (600.000 dinarjev). 60 do 70 odstotkov hiše je izdelano iz plastične mase, nosilna konstrukcija je iz lahkega jeklenega okvirja, ki ga montirajo na betonsko podlago. Strop, tla in stene so iz plastičnih plošč, III. RAZSTAVA KEMIJSKE INDUSTRIJE Od 21. do 30. junija je na beograjskem sejmu odprta razstava kemijske industrije. Vrvico je prerezal Hasan Brkič, sekretar za industrijo SIV, ki je v svojem govoru med drugim rekel, da v Jugoslaviji sedaj proizvajamo kemijske proizvode, ki se v predvojnem času niso proizvajali. Naj bo dovolj, če rečemo, da se je proizvodnja kemijske industrije povečala več kot šestkrat. Razstava ima mednarodni značaj in na njej razstavljajo največja inozemska podjetja. ZANESLJIVO JE ZANESLJIVO Neki vrhunski francoski lahko-atlet, ki marljivo trenira za Olimpiado v Rimu, sodeluje tudi v dveh natečajih, ki zagotavljata kot prvo nagrado dobitniku, brezplačno potovanje in desetdnevno bivanje v Rimu. Zanesljivo je zanesljivo. ki vsebujejo zmes, ki dobro izolira zunanjo temperaturo. Hišica tehta komaj tri tone in jo je mogoče prav lahko montirati. Trije delavci jo lahko v osmih urah znova postavijo na betonski plošči. Za sedaj izdelajo Japonci mesečno 200 do 300 takšnih hišic. REDEK SPOMIN Mile MiloŠević, kmet iz vasi Dobrovodice pri Lapovu, je služil vojaščino še med prvo svetovno vojno, a se še danes dobro spominja vseh tovarišev iz bataljona. Zelo pogosto mu kmetje »preizkušajo* spomin. Mile takrat v kratkem času tekoče »izrecitira* ime in priimek vsakega posameznika, ki je bil z njim v bataljonu, ne. da bi pri tem izpustil mesto njegovega rojstva. To svojo »recitacijo* začne Mile z imenom in priimkom takratnega svojega komandanta bataljona in jo nadaljuje vse do zadnjega vojaka in to po vrsti, kot so bili v stroju. Pri tem seveda ne izpusti niti sebe. Elektronska straža Umetniški muzej v Chicagu je bogat dragocenih del. Sedaj je dobro zavarovan pred vlomom. Varujejo ga visokofrekvenčni zvočni valovi, ki jih človeško uho ne more slišati. Oddajnik zvočnih valov, elektronski stražar, je spojen s sistemom alarmnih naprav. Ze čez deset sekund so na mestu oboroženi stražarji. Ko pa vlomilci začnejo bežati, jih spremljajo prižgane kontrolne luči. Niti ne slutijo, da se zožuje okrog njih past. Sodijo, da je muzej v Chicagu sedaj najbolje zavarovan na svetu. Ali je to resnični morilec Rosemarie Nitribitt? OD KOD JE DOBIL ZADOLZE ZA NAKUP RAZKOŠNEGA AV NIČESAR O »aferi Nitribitt« smo slišali že kmalu po 1. novembru 1957, ko so to »prostitutko najvišjega ranga« našli v njenem razkoš- Alkohol in vožnja Trije angleški zdravniki so na štiridesetih prostovoljcih mesec dni proučevali, kako vplivajo tudi najmanjše količine alkohola na sposobnosti voznikov motornih vozil. Predvsem so ugotovili, da se vozniške sposobnosti zmanjšajo tudi pri tistih, ki so popili tako majhne količine alkoholnih pijač, da bi jih tudi najboljši strokovnjak komaj ugotovil. Prostovoljci so naenkrat popili toliko alkohola, kolikor ga je v treh kozarcih piva. Zdravniki pravijo, da so v vseh primerih ugotovili tolikšno zmanšanje sposobnosti vedenja avtomobila, da se voznik ni več popolnoma zanesljivo znašel v nevarnih položajih. NI TRGOVSKI POTNIK DENAR TOMOBILA - POHLMANN NI PRIZNAL nem apartmaju v Striftstrasse v Frankfurtu ob Meini mrtvo. Pozneje — še ni dolgo tega — smo v naših kinematografih gledali tudi film na isto temo »Deklica Rosemarie«. »Afera Nitribitt« bi morda šla počasi v pozabo — o, kako bi si nekateri vplivni gospodje v Zahodni Nemčiji to želeli! — če bi policija tako vztrajno ne vrtala za morilcem. Tega namreč še vedno nimajo, čeprav domnevajo, da je Rosemarie Nitribitt ubil tisti, ki sedi od ponedeljka dalje na zatožni klopi sodišča v Frankfurtu ob Meini — 39-letni trgovski potnik Heinz Pohlmann. Čeprav je policija v stanovanju umorjene našla poseben JAPONSKI UMETNI SATELIT Na Tehničnem inštitutu univerze v Tokiu pripravljajo gradnjo velike rakete. Japonski znanstveniki pravijo, da bodo z njeno pomočjo lahko izstrelili v vesolje svoj prvi umetni satelit. Raketa bo visoka 7 metrov in bo lahko dvignila umetni satelit do primerne višine, na kateri bo krožil okoli našega planeta. Slabi živci Mac Treeberger, 21-letni Avstralec z Camberre, se je peljal z vlakom v Sidney. V kupeju je vključil svoj tranzistorski radijski sprejemnik in poslušal ročk n' roll glasbo in reportažo s konjskih dirk. To pa je šlo njegovim sopotnikom na živce in ko navzlic njihovi prošnji ni hotel zapreti radijskega sprejemnika, so ga zatožili dežurnemu policijskemu uslužbencu po prihodu v Sid-ney. Uslužbenec ga je kaznoval s 15 dolarji globe. ZA RAZVEDRILO Optimisti in pesimisti »seznam gostov«, ki je obsegal nič manj kot .1362 imen, od katerih pa bi jih lahko prišlo 274 v poštev za umor, je policija vendarle prijela samo Heinza Pohlmanna. Ta je bil v preiskovalnem zaporu od 5. februarja do 29. decembra 1958, ko so ga morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti, čeprav je mnogo stvari pričalo za njegovo krivdo. Stvar, ki ga najhuje bremeni, je nakup modernega novega avtomobila, za katerega je moral plačati 18.000 mark. Pohlmann je bil povsod zadolžen, prav taka vsota pa je ob smrti Rosemarie Nitribitt izginila iz njenega stanovanja. Ko so torej Pohlmanna izpustili iz zapora, je ta »zgodbo o Nitribitt« — z dekletom je bil ves čas njenega življenja v najtesnejši zvezi — prodal neki nemški ilustrirani reviji, hkrati pa je bil tudi svetovalec pri snemanju filma o Rosemarie. Kasneje je bil zaprt nekaj več kakor leto dni zaradi goljufij, ki niso imele nobene zveze z Nitribitt. Bil je zopet nekaj časa na svobodi, dokler ga policija ni pred meseci ponovno aretirala zaradi suma umora Rosemarie Nitribitt. Pohlmann je ves čas preiskave vztrajno zatrjeval: »Ničesar mi ne morete dokazati!« Priznal ni ničesar, niti najmanjše stvari. Policija gradi ves proces, ki se je pričel v ponedeljek, samo na indicijah. Sef policije v Frankfurtu ob Meini je pred začetkom procesa dejal: »Zame ni nobenega dvoma, da je Pohlmann morilec Rosemarie Nitribitt.« Vprašanje je le, če bodo takšnega mnenja tudi sodniki in porotniki. V tem primeru bi šla »afera Nitribitt« za vedno z dnevnega reda. Trajala je dovolj dolgo: nekaj let pred in še nekaj let po smrti »največje nemške prostitutke«. te ki rav'" je pritrdil Tilen, »Saj gospod Urh so mi rekli, naj So iJ?.Van"'J«' spravim k Volkovim. Zi pot pa sam dobro ve D lis(; »vili.«, k S*a krenila na strmo step in še po bližnjici sla hitela, |T* so Kreaniku dopuMale moči. n>ku- ' p* dospela v bližino oglarjeve koče. je Tilen rekel Krrs-tlut ^ '} "'<' lM,d drevesom počakaj, jaz pa stopim naprej poglr Uvjjl'; •* varno. Ne premakni se mi, dokler ti ne dam znamcn.j;i! ^r;it bom zažvižgal na prste.« Je ,SM'k i'' sedel, kajti obšla ga .je slabost. Ko je to minilo, jl>, . al V torbici ostanek požare in sočno hruško. Simon mu <"'(>* 11 J(' I*'1 opustil BkOZl skrivna vratca na prosto, občil bi] br Grbico, P"lno sladkih hrušk in pogače. Težko, da bi h „s, " Popolne zmogel to, cepi av ne predolgo pot, kajti bil Pit s^ "si»'n od lepeža in skoro štirinajstdnevnega posta. Nocoj k;ik„ r<>,,'la Simon in-tale vilez. Simonu ho /c se povrnil, *"i*x ri,.'1'1' M> l)a oddolži svojemu žametnemu spremljevalcu, pa V< slinila ga je radovednost odkod se je vzel žlahčič. Oglarjev«* koč«- se je oglasil žvižg dvakrat zapored. ;|>,,'i«d \llik S< M dvignil in pohitel proti kori. Pred durmi a je '■.i .jr. jjOlk, »Kar bi/ iiolcr, fant!« mu je šepnil. »Jaz pa dupini y ,0' v'š za vsak slučaj!« I« j« sprejela Meta. 11'"i mili' le rekel fant in se zasmejal. vU|j t,a si le prišel, Kresek!-. je vzkliknila vsa vesela, da 'Hi, •"oko 1>r jokajte, mati, saj j«- sedaj vse preslano!., jo Je tola-s,*ik. »Za uie na svelu me ne dobe več v pesi!- »Le brž v hišo! Stric Urh te čaka. Jaz pa ti prinesem vročega mleka, saj si revčc*k ves premražen!« je gostolela dobra žena, odprla vrata in ga potisnila v izbo. Na mizi je v umettdno izdelanem svečniku gorela debela rdeča sve«'a, kakršnih nikoli preje ni bilo videti v ojjlarjevi bajti. Pri peči je sedel gozdar Urh. Kresnik je brez bes«'«le planil k njemu in ga -i>a!-< je pritrdil fant in se zagledal v Urbovo obličje. Zazdelo se mu je, da se je »stric- , odkar ga ni videl, čudno postaral. Na čelu in po licih so se mu gube zaostril«*, lasje in brada so se pobelili docela. Prej se je držal pokonci, sedaj je upognjen. i,e i/ njegovih tcninorjav ih ori, ki so živahno zrle v svet, se je še ve«lno odražala volja kljubovati vsem tegobam življ«*nja. i/, kamrice se je prismehljala Roža. Mlada dva sta se vt*selo po/dravila in fant je prijel dekle za roko ter jo povabil, naj prisede. Potem Dl je. kakor da se je spomnil nečesa važnega začudeno \pr.tsal: 'Kje j«* Tilen, vit«*/ Tilen, ki me je rešil in spremil do sem. Ko sva dospela čisto blizu do doma, mi je ukazal pora k tli, sam pa je odšel dalje. Rekel je, da ko mi dvakrat zažvižga, naj pridem. Toda zažvižgali so oče, — poznam njihov / \ lift« Urh in Roža sta se zasmejala. »Roža.« je rekel Urh, »no, pa mu pripelji Tihi'!« Dekle je stopilo v kamrico. Vrnila se je z žametno čepico 7 belkastim jastrebovim peresom, z obleko in škomji in vse skupaj Položila na klop pri mizi. Čutaro in torbico pa je položila na in i/o. Vse to ti tvoj vitez zapušča za spomin,« je rekla in se nasmehnila. »Kje je Tilen . . .?•■ je Kresnik planil proti kamrici. »Kaj ste storili / njim . . .?•• je zakričal na«t Rožo, jo trdo prijel za roko in rekel: »Ne norčuj se! Preveč sem prestal v ječi in preveliko zahvalo mu dolgujein!« Ostro jo je pogledal. Ob tem pogledu pa se ni mogel znebiti občutka, da je Roža v nos in usta čudovito podobna njegovemu nedavnemu spremljevalcu, v kolikor si ga je pri mesečini mogel ogledati. »Za zahvalo, Kresek boš pa imel vse življenje dovolj časa,* se je oglasil Urh in veselo pomežiknil. »Ti...?« je zaslutil fant. »Da,« je prikimala Roža in dodala: »Predvsem gre zahvala stricu Urhu in Simonu.« »Prvo tebi. Roža, ki si imela glavno nalogo priti do ječarja in mu dati uspavalni napoj,« je popravil Urh. Kresnik pa je prižel Rožo k sebi in jo poljubil. Urhove oči so z dopadanjem počivale na mladem paru. Kakor ustvarjena drug za drugega, je ugotavljal sam pri sebi. Nato se je ozrl na peščeno uro, ki jo je bil del s svečnikom vred Roži za spomin, in rekel: »Na pot bo treba tako meni, kakor tebi, Kresek.« »Krcsku—?« se je zbala Roža. »Da, Kresnik mora še nocoj od tod!« je pribil starec in se okrenil k fantu: »Za vse je poskrbljeno. V Bohinj pojdeš. K Prazniku. Kje je, veš.« »Vem,« je vdano pritrdil Kresnik. »Tam boš še najbolj varen pred grajskimi psi. In Bohinjci te bodo še potrebovali! Tam vre: paše in lovne pravice jim kratijo ...« Starec se je razživel; prijel je fanta za roko in še rekel: »Premagal si grad, ki je meni dolgoval velik dolg; pomagal mnogoterim srenjam, ko si jim reševal živino, rt-šil Hribarju čast in svobodo. Kar sta potem v svoji zlobi storila Herman in Fraja, je druga reč! Hribar te ni pozabil. Glej, izročam ti mošnjo tolarjev dobre veljav«*. Za tisto oglje na Mežaklji jih je dobil. Za oglje, za katero sva prav midva prelisičila grad. »Niti beliča nočem,« mi je rekel Hribar, »to izroči Kresniku ob svojem času! Sin bi mi ne bil boljši;« Tt dm' po svetit NA POT PO EVROPI Indonezijski ministrski predsednik Džaanda je preteklo nedeljo odšel na obisk v nekatere svropske države. Obiskal bo Sovjetsko zvezo, Poljsko, Madžarsko, Cehoslovaško, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. — V Jugoslaviji se bo visoki gost zadržal nekaj dni. Zadnjič je bil v naši državi pred dvema letoma. Ministrski predsednik so bo razgovarjal predvsem o razširitvi gospodarskih stikov med obiskanimi deželami in In-donezi j o. KDO BO ZAMENJAL KIŠU A? Funkcionarji vladajoče Libe-»alno-demokratske stranke res-mo razmišljajo, kdo naj bi zamenjal dosedanjega predsednika vlade Kišija. O tem še niso dosegli sporazuma. Menijo, da bo kandidat za novega ministrskega predsednika nekdo iz ■ajbližje Kišijeve okolice. Prvaki vladajoče stranke so ee sporazumeli edino, da ne bodo sklicali nacionalnega kongresa stranke zaradi politične krize v deželi. FRANCOSKO ALŽIRSKI RAZGOVORI V Melunu teko pripravljalna pogajanja med predstavniki začasne alžirske vlade in predstavniki francoske vlade. Pričakujejo, da bodo razgovori kmalu privedli do določenih rezultatov. Pogajanja so strogo zaupna in o njih ne izdajajo nobenih uradnih sporočil. Sodijo, da govore predvsem o sestavi francoske in alžirske delegacije, ker bo izbira voditelja francoske delegacije pokazala, ali namerava Pariz dati glavnim pogajanjem izključno značaj pogajanj o opustitvi sovražnosti. Kot poročajo, potekajo pogajanja v mirnem vzdušju. Kaže, da bodo pripravljalni raz-jovori vendar privedli do razprav o usodi Alžirije ne pa sa-imo o prekinitvi sovražnosti. BKSPLOZIJA V HAVANI V zvezi s sinočnjo močno aksplozijo v Havani je kubanska vojaška policija danes uvedla obširno preiskavo. Eksplozija je nastala v trgovski četrti starega- dela kubanskega glavnega mesta in je povzročila veliko materialno škodo. Bokončnih podatkov o tem, koliko jo bilo mrtvih in ranjenih, š« ni. Sodijo, da gre za provokacijo protirevolucionarnih elementov, katere namen je bil, »sejati psihozo negotovosti med prebivalstvom. TELESNA KULTURA 10. me d naredna veslaška regata na Bledu 220 veslačev v 58 čolnih Skromno zastopstvo tujcev - Uspešen start Biejcanov Tržič in Storžič na preizkušnji V nedeljo je bila na Bledu 10. jubilejna mednarodna regata. Bled je s tem proslavil 10 let, odkar z uspehom pripravlja edino mednarodno veslaško prireditev v naši državi. — Letošnja regata se sicer ne more pohvaliti z zvenečimi imeni, ki smo jih vajeni iz prejšnjih let, vendar so borbeni domači veslači poskrbeli za to, da so številni gledalci prišli na svoj račun. Njihova borbenost je bila povsem razumljiva, saj se je prav na blejski regati v veliki meri odločilo, kdo bo šel na olimpijske igre in na žensko evropsko prvenstvo. Prednjačili so tekmovalci z morja, saj so bili kar sedem- ni le dober organizator veslaških prireditev, ampak da vzga- tudi domači mladinski četverec s krmarjem. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: Člani: četverec s krmarjem - Mornar (Split) 7:02,5; dvojka brez krmarja - Mladost (Zgb) 7:36,3; skiff - Popov (Tamiš, Pančevo) 7:42,0; četverec brez krmarja - Mornar 6:53,1; dvoj- nar 7:10,0; osmere« 6:23,3. Mladinci: osmerec - Mornar 3:02,1; skiff - Stojanov (Tamiš) 4:05,5; četverec s krmarjem -Lokomotiva (Zagreb) 3:39,1. Članice: četverec s krmarjem - Argo (Izola) 3:38,6; skiff - Sika (Donau Linz) 3:50,9. M. T. Tako je bilo v nedeljo na Bledu, ko je bila tu 10. jubilejna mednarodna regata JU Od gorenjskih rokometni* S vrst sodeluje v republiški u-gj gi le kranjska Mladost z m*" B ško in žensko ekipo, ki sts S bili uspešni na kvalifikacija-1 M. lani. Tudi letošnja gorenjsk* gl prvaka Tržič pri mo-ških 1* H Storžič z Golnika med žen-jp skami sta na nedeljski!5 Mornar j| kvalifikacijskih tekmah v Trli žiču in na Golniku skušal* =| čim bolje zaigrati, da si Prl" lp dobita vstop med najbolj^* Hj slovenska moštva. Bi Iz razgovora s trenerje1* jj ženske vrste Storžiča Ja**-fH zom Grbcem, smo zvedeli, d* Ig je to še zelo mlada ekipa, s«J U tekmujejo šele leto dni. H »Tokrat verjetno prvič W H delujete na kvalifikacijah? fl »Ne, že lani junija smo * gj v Ajdovščini potegovali g vstop v republiško ligo, Ker veli. Visočnik potrdil sloves najboljšega V Bjelovaru je bila v nedeljo tretja dirka za državno prvenstvo v speedwayu. 26 letni Ma- m pa Sm° tedaj kc>maj Z3Z1 riborčan Jože Visočnik je na tem tekmovanju dokazal, da njegovi =§§ je razumljivo, da nismo m** ~1 gli kaj dosti doseči.« krat prvi, medtem ko je »sladkovodnim« to uspelo le štirikrat. Od posameznih klubov je • imel največ uspeha splitski Mornar, saj so njegovi veslači kar petkrat prvi privozili v cilj. — Slovenskim veslačem športna sreča ni bila naklonjena. Še posebno velja to za veslače Savice, ki jim ni uspelo, da bi se oddolžili četvercu Mornarja za poraz na prvomajski regati na Bledu. Ugodno pa so presenetile veslavke Arga iz Izole. Pred startom ni nihče pričakoval, da jim bo uspelo pustiti za seboj rutinirane Romunke, ki so že zmagovale na Blejski regati. Toda tudi to se je zgodilo in Izolčanke bodo prav gotovo zastopale ženski jugoslovanski veslaški šport na ja tudi kvaliteten rod mladih veslačev. Sem lahko prištejemo ka s krmarjem - Krka (Šibenik) 7:53,0; double scoul - Mor- dve zmagi v Mariboru in Kr- m »Kako pa računate leto«?* g »Kvalitetno smo od l*1" lj precej napredovali, kar se Je H pokazalo tudi v tekmah Ift*" U ljanske podzvezne lige, k)** jj mo zasedli 3. mesto. jj Tudi Tržičani so se za g deljske tekme marljivo pn- i pravili. Kljub temu, da so let«* i§l že drugič osvojili naslov g*" j renjskega prvaka, so se zdd M prvič udeležili kvalifi^aC1'' v m l>on Hladnik, ki igra I moštvu Tržiča, je rad odgo* p voril tudi na nekaj vprašanimi »Kakšni so vaši nasproti' m ki?« m ie M »O ekipi iz Idrije smo ** g§ nekoliko poučeni, čeprav |f§ z njimi še nismo srečali-U večja uganka za nas Pa ^ ki w škem nista bili slučajni in da je čas absolutnega primata Medveda in Regvarta minil. Kranjčan Rozman je tokrat zbral sicer manj točk kot na prvih nastopih, vendar je njegova končna uvrstitev še vedno solidna. Rezultati: Visočnik 15, Medved 14, Regvart 13, Babic 11, Mlakar 10, Rozman in Mihalinec 8 itd. Končni vrstni red: Visočik 43, Regvart 40, Medved 36, Mlakar 32, Babic 30, Rozman 27 itd. Planika ostane v Gorenjski ligi V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko consko nogometno ligo je v nedeljo v Kranju domača Planika igrala neodločeno 2:2 (1:1) s Taborom iz Sežane. Ker so gostje v prvi tekmi zmagali, so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, medtem ko bo morala Planika jeseni spet v podzvezno ligo. Igralci Planike so bili sicer večidel igre v premoči, vendar med nasprotnimi napadalci ni bilo dobrega rcalizatorja, Na- igrati zelo ostro, zaradi česar je moral sodnik izključiti Žvok-Ija. ZASLUZENA ZMAGA JESENIČANOV V Kamniku je bila v nedeljo prvenstvena odbojkarska tekma moške republiške lige med Jeseničani in domačo vrsto. Jeseničani so prejšnjo nedeljo premagali favorita za prvo mesto Novo mesto, zato je bila tekma s Kamnikom zanje odločilnega pomena. Srečanje je bilo zanimivo do zadnjega trenutka, saj je bil v petem setu rezultat neodločen 13:13, potem pa so gostje dosegli še dve točki in zmagali s 3:2. Tudi v tekmi B moštev so zmagali Jeseničani z rezultatom 3:2, srečanje ženskih vrst pa se je končalo z zmago domačink z rezultatom 3:0. Se jyt Olimpija iz Ljubljane, favo: verjetno tudi glavni |l za 1. mesto.« H »Ce se uvrstite v repu rit bli- 3. mssto za Jsseničanke, 7. za Triglavane 1 ško ligo boste morali °^°ve.^ |g no imeti tudi pionirsko H žensko vrsto.« jj »Tudi na to smo že misul1' gl V letošnjem gorenjskem P* §jf venstvu sicer nismo sedela ker * evropskem prvenstvu v Londo- sprotno pa so igrali gostje bolj nu. Za Gorenjsko pa je še po- defenzivno, s hitrimi napadi po sobno razveseljiv nastop blej- desnem krilu pa so nevarno skih skifistov Petrmana in Kla- prihajali pred domači gol. Pro- vore, ki sta dokazala, da Bled ti koncu so pričeli Planikovci bi se pozneje nadaljevala v do o tem predlogu razpravljale OZN. Iz istih razlogov so tudi še naprej ne glede na to, da zavlačevali z dogovori na novi vzhodne države sestankom ne sovjetski razorožitveni načrt, prisostvujejo. Povsem očividno čeprav so hkrati poudarjali, da pa je, da razgovori ne bodo pripravljajo tudi oni nov pred- imeli nobenega haska. log za razorožitev. Brž ko pa so vzhodne delegacije zapustile konferenco, so objavili ta novi ameriški načrt o razorožitvi, ki predvideva tri faze. V prvi fazi naj bi ustanovili predvsem mednarodno organizacijo za kontrolo in določili cone za opazovanje l zemlje in zraka. Omejili naj bi tudi število oboroženih sil in spravili presežek orožja v skladišča pod mednarodno kontrolo. Prepovedali in nadzorovali bi tudi proizvodnjo jedrskih surovin v vojne namene. Koliko časa bi ta faza trajala, ni pose hej določeno. V drugi fazi naj hi nadalje zmanjšali oborožene sile, hkrati pa ustanovili enote za mednarodno obrambo miru. V tretji fazi pa naj bi zmanjšali število nacionalnih sil za t.diko, da bi zadoščale le za no-fra.jno varnost. Opustili bi proizvodnjo vseh vrst orožja, razen tistih, ki bi jih sporazumno določili za namene mednarodnih sil in preostalih nacionalnih oddelkov. Ne glede na vrednost tega novega predloga ZDA je povsem jasno, da Je prišel prepozno, če-psav Je zelo verjetno, di je bil pripravljen že tedaj, ko Je konferenca še trajala. Zahodne de- Vest o prekinitvi ženevskih pogajanj o razorožitvi je skoraj na vse politične kroge v svetu napravila neprijeten vtis. Britanski predstavniki so še v ponedeljek trdili, da se bodo porajanja nadaljevala. Tudi v LlUDfE IN DOGODKI IVova Na ponedeljkovi seji 10-član-skega paritetnega odbora za razorožitev v Ženevi Je sovjetski delegat Velerian Zorin izjavil, da se sovjetska delegacija ne more več udeleževati pogajanj, ki so privedla do nenormalnega in nesprejemljivega položaja, ker zahodne delegacije stalno načenjajo probleme, no-sejo pa odgovoriti na revidirani sovjetski razorožitveni načrt. Brž p« tej izjavi je vseh pet vzhodnoevropskih delegacij zapustilo pogajanja in s tem so bila pogajanja praktično prekinjena. Izpuščena je bila ponovna možnost, da so najdejo slične točke med Vzhodom in Zahodom, hkrati pa je to ponoven dokaz, da za rešitev najbolj perečih svetovnih problemov res niso kvalificirani samo predstavniki obeh blokov v širšem ali ožjem sestavu, marveč, da je ta problem sposohen rešiti samo tako univerzalen mednarodni organ, kot je Organizacija združenih narodov. Nobenega dvoma ni, da so tak razplet dogodkov v Ženevi povzročile tudi ZDA, ki se pred predstavniškimi volitvami letošnjo jesen ne nameravajo resneje lotiti niti r »zorožitvenc-fffl niti kateregakoli drugega važnejše a r cdi i rod nega vprašanja, »to morilki delegat že pfOd '>\ itskO Izjavo omenjal možnost, rta 1 i bila razorožltvc-ua po .-. i.i ,.i t \in.jci.u in d i V nedeljo je bilo v Mariboru letošnje republiško mladinsko prvenstvo v košarki, ki se ga je udeležilo 8 vrst, med njimi tudi gorenjski prvak Triglav iz Kranja. Kranjčani tudi to pot niso mogli resno poseči v borbo za boljša mesta. V predtek-movanju so se resno upirali le ljubljanskemu Slovanu, s katerim so izgubili le za 2 točki in zasedli zadnje mesto v svoji skupini. Edino zmago na prvenstvu so dosegli proti Rudarju iz Velenja, ki so ga premagali z rezultatom 37:30. V končni razvrstitvi so dosegli 7. mesto za Olimpijo I, Ljubljano, Mariborom. Olimpijo II, Slovanom in Branikom. V Ljubljani pa se je za naslov mladinskega prvaka med ženskami pomerilo 5 vrst. Gorenjski predstavnik Jeseničan-ke so z zmago nad Mariborom z 31:30 in Celjem z rezultatom 47:20 osvojile tretje mesto za Olimpijo in Slovanom. gl vali s tema ekipama, y? bilo primernega trenerja- da b0" do** voda bomo primorani I lje poskrbimo tudi za J ščaj, saj je v Tržiču % mladine, ki bi rada t S rokomet.« S seje 0L0 Krani (Nadaljevanje s 1. strani) litike, dobiti ustrezno m^10..; podJ«w in tudi potrebno družbeno ljavo. To je mogoče doseči n uspešneje s formiranjem iz0 ^ ževalnih centrov v okviru drovsko socialnega sektorja, tudi s sistematičnim izobra'-e y njem teh kadrov — najbolj ^„ Soli za kadrovsko-socialno 6 . K„ ...... :.. je v Pr. podJ4' Kranju. Dosledno j*' .'.„gj* hod nje treba v vseh prekiniti ■ orientacijo na obrt'1'' zavarovancev Kranj. 28. junija. V prostorih Okrajnega lj»d-škrga odbora v Kranju bo jutri skupščina Okrajnega zaveda za socialno zavarovanje. Na skup-s ini bodo razpravljali o organizaciji zdravstvene službe In o zdravstvenih problemih. Poroči- alne k**^^ naj sr cije. Nagrajevanje . Izjeme orientira na drl« 1,1 nek brez upoštevanja srP in drugih formalnih kril" -S tem v zvezi naj se V ,, 0 tem vprašanju je pripravil gpričo sedanjega razvoja dogod kov. Mnogi komentatorji v svetu se strinjajo, d i je Zahod preveč odlašal I odgovorom na predloženi sovjetski razoreiUitf ni načrt ne glede na to, da je sovjetska delegacija opozarjala, da bodo vzhmlne de'egacije za pustile konlcicnco. Edino v Bon nn so /. neprikri'im zadovoljstvom sprejeli vest o prekinitvi razoroži t v enih BOgaJaaJ. Dokazali hočejo, da je imela Zvezna republika prav, ko je poudarjala, da bodo razoroži l v ena pogajanja preizkusni kamen sovjetske iskrenosti. Sedaj pričakujejo v Bonnu, da se bo položaj na Zahoda lahko razvijd v njihov prid, namreč, da bodo zahodne dc/ele bolj intenzivno vojaško sodelovale v okviru Atlantske zveze. Ze samo bonnski odine. prekinitev pogajanj v Ženevi ka Vladimir dr. 1'remrou. Hkrati bodo razpravljali znižanju posebne stopnje priopevks it socialno zavarovani«- gospodarskih organizacij. V veljavi je namreč predpis, d* podjetje, kjer se število bdeotnth zaradi bdtasnJ in ne.reč povzpne nad 1% 11 >" lic nih, mora vplačevali še poseben prispevek za socialno zavarovanje. Ta princip, kol s<> pripravili predlog za iutranio skupščino, naj hi še ostal, le merilo za to obveznost naj U se pomaknilo od sedanjih i ",, na i.a",,. To bo d<>- kaj ublažilo vplačevanje posebne stopnje. N.i jutrišnji skupščini pričakujejo tudi zelo zanimivo razpravo o nekaterih predlogih, ki so iih dali zavarovanci na zadnjih zborih. Bilo je namreč vrsto pripomb, kritike in predlogov o organizaciji zdravstvenih m Djtanov, o delu posameznih sln/.b, c odnosu med zavarovan- ec, da je bila s tem storjena kaj ci in zdravstvenim osebjem itd. legaeije so sicer sklenile, di bo- slaba usluga miru. -1. o. večidel delovnega prebivalstva organizacijski strukturi * vključuje v industrijo, gradbeni-pokliee. Drugi problem izobraževanja pa je v tem, da je razvoj prinesel vrsto novih poslov, za katere sploh nimamo primernih šol in ne drugih načinov izobraževanja. Zaradi specifičnega razvoja gospodarstva v kranjskem okraju so se v industrijskih, gozdarskih in gradbenih podjetjih pri nas razvile tudi nekatere specifične oblike izobraževanja oziroma vključevanja kadrov v podjot jih. Priucc-vanje specializiranih delavcev je za mnoga podjetja pri nas zelo resen problem, ki zahteva novih sistematičnih prijemov. Dve Industrijski podjetji (Planika in Peko) sta organizirali posebne trenažne delavnice, kjer te priučujojo delavci v celoti za določena dela tako, da že popolnoma priučeni pridejo v obrat na različna delovna mesta. V 6 podjetjih (Železarna, Iskra, In-tek.s, IB1, špik in BPT) se delavci priučujojo v trenažnih delavnicah samo delno, samo za določeno delovne operacije ali le toliko, dn dobijo osnovne predstave o delovnem mestu in njegovi strojni opremi (n. pr. v Iskri). V nekaterih podjetjih princu jejo delavce neposredno na delovnem mostu pOdObnl profesionalni inštruktorji, drugje pa priučujojo delavce preddelavci, mojstri ali starejši delavci, ki ko po pravilu vsi končali tečaj meti,.!.' ptMieevanju |)i'akt:enide la. V prihodnje je v vseh gospodarskih organizacijah treba vzgajati specialiste«, ki se bodo posvetili izobraževanju za delovna mesU. Ti kadri morajo ol.enun /. ostahmi strokovnimi kadri, ki bodo skrbeli zu i . njo kadrovske in .socialni? po- ii« znan ie -za uspe no u nje določenih del, In s inl<', inanje naj s«- tudi nagraJuJe Dolžnost družbe (Nadaljevanj.- s 1. stran1' za posameznike, ki čutiJ0 fcvSc& potrebo. Prav tako je P° ^ey$ organizacijah še zmeraj v .n|U delo za priznavanje dv ^r službenih let v času N° jC * mo v zadnjih treh letih tem dopolnilo delavske voč kot 2000 članov !"',,/ borcev in aktivistov N°,|,.kami S takimi in drugimi ol>u ^ dane ; .,: .. mi/ae :<' /x r'^flO^ cev pomagajo svojim vab-pri njihovih današnjih te' Te pravne davjo f'""^pO*" pre Iju-ani zakoni. Toda ^gli teh težav zakoni ne bi ^ reševati, če ne bi bU° pfi iti m kega razumevanj8 ^ i. a I ;kih odborih •'■••lavsK v, tih in drugod. In to Jp borc« kajti skrb za pivzlveic %0p je in mora biti '"Pisfl'bl. W moralna dolžnost drU* celoto.