PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj«* 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
^SS5?'S^ov,ni Cena 600 lir - Leto XLI. št. 208 (12.240)	Trst, četrtek, 19. septembra 19
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
o 4 ^ S O- 2 ' 4 9. h m
t'i č;f-
A c i ‘5 % r c-
Sš*
1
3
Po koraku naprej glede vprašanja dozorelih decimalk
Bo Confindustria popustljivejša tudi na pogajanjih o ceni dela?
V ospredju vprašanje (dove.
Pogovori dele EP v Jugosk
Q
-n
>
"0
Vv
!>
O
o
o
rO
o
o
J
Jugoslavija je proti političnim zlorabam tega vprašanja
De Michelis želi, da bi strani dosegli kompromisen sporazum
RIM — Sklep Confindustrie o »začasnem« izplačilu ene od treh točk draginjske doklade, ki so dozorele z nakopičenjem decimalk, je izzval, kakor je bilo pričakovati, ugodne, čeravno previdne ocene. Po takojšnji skupni izjavi tajništev CGIL, CISL in UIL, da so z Lucchinijevo odločitvijo bili doseženi pogoji za obnovitev pogajanj o ceni dela, je včeraj minister za delo De Michebs izrazil željo, naj bi industiijci in sindikalisti za pogajalno mizo sedli s tvornim pristopom in namenom poiskati kompromisne rešitve za vse odprte probleme.
Podtajnik KD Fontana je dejal, da se je Confindustria vendarle odpovedala prejudicu, s katerim veliko in-dustrijcev ni soglašalo. Odgovorni za probleme dela pri PSI Marianetti je rekel, da se bo Confindustria morala pokazati enako popustljiva tudi prihodnji teden, ko bo s sindikati načela srž spornih vprašanj, in dodal, da bi vlada lahko po potrebi prevzela vlogo posrednice. Konfederalni tajnik UIL Veronese je pa mnenja, da to ni dovolj in da bi vlada morala nastopiti kot primaren subjekt. Glavni tajnik UIL Benvenuto vidi v sklepu o poravnavi točke draginjske doklade
s septembrsko plačo znamenje, da je Confindustria končno razumela, da je treba odnose s sindikati kakovostno prevrednotiti. Pripomnil je, da mora vlada sedaj nujno uresničiti reformo davka IRPBF,
Tajništva CGIL, CISL in UIL bodo imela v ponedeljek popoldne posvet, na katerem bodo osnovala enotno sta-Lišče sindikalne zveze, ki ga bo ta morala zavzeti na pogajanjih s Con-
findustrio v četrtek, 26. septembra. Začetek pogajanj še ne pomeni, da je sporazum za vogalom, je poudaril prisednik glavnega tajnika CISL Colombo. Sindikat gre na pogajanja s ciljem, da v zameno za lastno pripravljenost na preureditev mehani zrna o draginjski dokladi iztrži od Confindustrie pripravljenost na skaj-šanje tedenskega delovnega časa za dve uri (v treh letih).
BEOGRAD — Delegaciji evropskega parlamenta in skupščine Jugoslavije sta na včerajšnjih pogovorih poudarili potrebnost nadaljnje krepitve sodelovanja.
Med drugim pa so se včeraj pogovarjali o uresničevanju mednarodnih konvencij o človekovih pravicah v Jugoslaviji, pri čemer je namestnik predsednika zunanjepolitičnega odbora skupščine SFRJ Ivica Lovrič dejal, da v jugoslovanski praksi ni primerov kršitev človekovih pravic
pod okriljem zakona. Dodal je, da je Jugoslavija proti političnim zlorabam vprašanj človekovih svoboščin, ki se mnogokrat znajdejo v kontekstu spopada velesil ter njihovih vojaških in gospodarskih zvez.
Pri tem se nekatere države predstavljajo kot »šampioni človekovih pravic« — oziroma skušajo svoj model vsiliti drugim. Eno izmed vprašanj članov delegacije evropskega parlamenta (vodi jo Lieselotte Seibel Emmerling) v njej pa je tudi poslanec KPI Tržačan Giorgio Rossetti je bilo tudi, kaj v Jugoslaviji razumejo pod pojmom sovražna propaganda. Lovrič je omenil primer pozivanja k ustvarjanju etnično čistih delov države, kar bi bilo povezano z raznimi oblikami genocida, oziroma bi pomenilo avtomatično negiranje človekovih svoboščin pripadnikov drugih narodov. Omenil je tudi primer nespoštovanja človeških pravic jugoslovanskih delavcev v zahodnih državah ter pojave asimilacijskih pritiskov, kar postaja ponekod celo sestavni del pobtike. V nekaterih državah zahodne Evrope tolerirajo fašistične protijugoslovanske organizacije, ki izvajajo teroristične akcije tudi na ozemlju držav — gostiteljic, ne samo v Jugoslaviji, je dejal Lovrič.
Primer Tortora
NEAPELJ — Torkova razsodba na procesu proti kamori v Neaplju je vzbudila vrsto komentarjev in polemik v italijanski javnosti, tako med pravniki kot med politiki, pa tudi pri navadnih ljudeh.
V središču pozornosti je seveda bivši televizijski zvezdnik Enzo Tortora, ki se je mnogim gledalcem prikupil s svojim »poštenim obrazom« in ki ga nekateri predstavniki PSI s podtajnikom Martelbjem na čelu odprto branijo, češ da je nedolžen, kakor seveda tudi radikalci, na listah katerih je bil lani izvoljen v evropski parlament. Sam Tortora se baje še vedno nahaja v Bruslju, ni pa še dal nobene izjave o razsodbi. Napovedujejo, da bo to storil
neti polemike
prihodnji teden na posebni tiskovni konferenci. Zaradi parlamentarne imunitete mu ne grozi takojšen zapor, niti v Italiji.. Včeraj so vsekakor njegovi odvetniki vložili priziv, kakor so to storili tudi zagovorniki najmanj 50 drugih obsojencev, med temi odvetniki popevkarja Franca Califana.
Toda komentarji in polemike zadevajo tudi na-čelnejše probleme, ki jih je neapeljski proces postavil v ospredje. Tako se npr. postavlja pod vprašaj vloga skesanih kamoristov, ki so imeli pomembno besedo na tem in drugih procesih, pa tudi vprašanje upravičenosti vmešavanja politične na področje sodne oblasti.
Iz Sovjetske zveze izgnali še šest britanskih diplomatskih predstavnikov
MOSKVA — Diplomatski »pingpong« med sovjetsko in britansko vlado, ki ga je sprožil izgon 25 sovjetskih državljanov pretekli teden v Londonu, se nadaljuje. Včeraj so Sovjeti izgnali še šest Britancev in tako izenačili število izgnanih britanskih državljanov s sovjetskimi, kajti v ponedeljek je britanska vlada še šestim Sovjetom ukazala, da morajo v treh tednih zapustiti Veliko Britanijo.
Skupno število izgnanih oseb je sedaj tako na obeh straneh 31, in med tukajšnjimi zahodnimi diplomati vlada precejšnje vznemirjenje, saj so v Kremlju znova dokazali, da ne nameravajo popustiti pred britanskimi pritiski. Tako kot že v soboto, so tudi danes v sovjetsko zunanje ministrstvo poklicali britanskega veleposlanika Bryana Cartledga in ostro protestirali zaradi izgona svojih uslužbencev iz Londona. Kot kaže, sovjetska vlada ne misli sprejeti britanskih obtožb, da so se vsi izgnani sovjetski državljani ukvarjali z vohunsko dejavnostjo ali pa bili vsaj neposredno vpleteni v delo sovjetske obveščevalne službe KGB — kot naj bi izhajalo iz »priznanja« Diega Gordi-jevskega, sovjetskega diplomata, ki je pretekli mesec prosil za zatočišče britanske oblasti.
V Londonu so njegov prebeg označili kot »vo-huski dogodek desetletja«, toda kot izgleda sedaj, se je vse skupaj že sprevrglo v zelo neprijetno zadevo, kajti vznemirjenje se je dvignilo na obeh straneh, čeprav tudi tokrat dokaj trezno po-
stopajo. Sovjetska javnost do tega trenutka na primer še sploh ni zvedela, koliko sovjetskih uslužbencev je doletel v zadnjem tednu izgon iz Velike Britanije, vsa sporočila v zvezi s sovjetskimi reakcijami pa so v tisku zavita v diplomatski jezik, v katerem se govori zgolj o »nujnih protiukrepih«. Očitno v tem trenutku, ko se med Vzhodom in Zahodom pripravlja nekaj pomembnih državniških srečanj, sovjetsko vodstvo ne želi po nepotrebnem zaostrovati političnega ozračja in še vedno računa, da lahko novembrski sestanek med Gorbačovom in Reaganom kljub vsem »negativnim znakom« iz Washingtona spremeni smer dogodkov v odnosih med supersilama.
Med šestimi včeraj izgnanimi britanskimi dr-
Danes priloga posvečena Jesenskemu mednarodnemu zagrebškemu velesejmu
žavljani v Moskvi je en diplomat iz oddelka za kulturo, en vojaški ataše, dva pripadnika britanskih oboroženih sil, en civilni uslužbenec veleposlaništva in en novinar. Skupaj se je tako znašlo na seznamu nezaželenih oseb kar 23 uslužbencev veleposlaništva (od tega več kot polovica diplomatov), dva trgovinska predstavnika in šest novinarjev. Med tiskovnimi hišami je pri tem najkrajši konec potegnila agencija »Reuter«, saj je zgubila kar dva svoja dopisnika, ostab štirje pa so delali za londonsko časopisje in britansko radijsko mrežo BBC.
Britanski veleposlanik Cartledge je po prihodu s sovjetskega zunanjega ministrstva najnovejši izgon odločno obsodil, češ da je povsem »neupravič-Ijiv« in da morajo Moskvo zapustiti ljudje, ki so se »iskreno trudib, da bi se izboljšali britansko -sovjetski odnosi«. Toda, ali se bo sedaj končno zadeva umirila, kljub vsemu še zmeraj ni znano.
Sovjetski komentatorji so se tudi ostro lotili včerajšnje izjave ameriškega predsednika Ronalda Reagana, češ da z Gorbačovom na sestanku v Ženevi ne misli razpravljati o vesoljskih orožjih. Sovjetska tiskovna agencija TASS je njegovo napoved označila kot »neprijetno presenečenje« in ponovno opozorila, da se lahko sporazum o omejitvi jedrskega orožja doseže le v povezavi s prepovedjo militarizacije vesolja.
DANILO SLIVNIK
Bencin od danes 5 lir dražji
RIM — Od polnoči je liter bencina v Italiji za pet lir dražji. Tako je sklenil medministrski odbor za cene, ki je določil, da bo liter super bencina poslej veljal 1315 lir za liter, liter bencina brez svinca 1340 lir, liter navadnega bencina pa 1265 lir.
V petek se bo podražilo tudi plinsko olje in sicer najbrž za osem lir pri litru. Prav tako bo poskočila cena plinskega olja za ogrevanje pa tudi tekočega gorilnega olja.
Ozbey na soočenju z Agcajem v Rimu
RIM — Včeraj sel je na Foru Ita-licu v Rimu po poletnem premoru nadaljeval proces proti domnevnim sodelavcem v atentatu na papeža Janeza Pavla H. Sodniki so zaslišali »sivega volka« Jalcina Ozbeya, ki je do nedavnega bil zaprt v ZR Nemčiji. V soočenju z Agcajem je marsikaj potrdil o t.i. »bolgarski sledi«, govoril pa je tudi o ugrabljeni hčeri vatikanskega uslužbenca Emanueli Orlandi. Proces obeta še marsikatero senzacijo.
Libanonski Tripoli v plamenih
BEJRUT — Več kot 75 mrtvih je krvavi obračun tridnevnih srditih spopadov v sevemolibanonskem pristanišču Tripoliju. Mesto se je spremenilo v kup kadečih se ruševin, kjer se ubiva iz morilske sle in ruši iz uničevalnega užitka. Libanonski premier! Karame, ki je doma iz Tripolija, je zagrozil, - da bo odstopil, če ne preneha krvoprehtje. Njegova grožnja pa je naletela na gluha ušesa, saj so se tudi sinoči nadaljevali spopadi Prebivalstvo že tretji dan živi v zakloniščih. 'Ranjencem nihče ne nudi več pomoči, saj so ostrostrelci, ali bolje rečeno prostostrelci streljali na reševalce in ubili nekega bolničarja Rdečega križa. V Tripobju primanjkuje že najosnovnejših življenjskih potrebščin, spopadi pa se kljub temu nadaljujejo. Alaviti so že zapro-sili za sirski vojaški poseg, Damask Pa kot kaže noče v žerjavico po kostanj.
Tripoli se spreminja v kup ruševin	(Telefoto AP)
V prvem kolu v evropskih nogometnih pokalih
Italijanske ekipe zadovoljile


prvo kolo v tn evropskih klubsk nogometnih pok lih, v katerih zaposlenih več k sto moštev. Ita janske ekip» dokaj uspešno z čele svoje nastop medtem ko so jugoslovanske igra s spremenljivo srečo. V px>kalu p vakov je torinski Juventus gostov v Luksemburgu, kjer je brez teži s 5:0 odpravil moštvo Jeunesse. V rona pa je doma pw nelahkem bo premagala moštvo Paok iz Soluna 3:1. Jugoslovanski prvak Sarajevo nepričakovano, toda zasluženo izg bil na Finskem (1:2).
V px)kalu p>okalnih prvakov je Sam doria dokaj srečno izbojevala v G
čiji proti ekipi Larisse neodločen izid (1:1), medtem ko je C. zvezda v Beogradu zanesljivo premagala švicarsko ekipxj Aarau z 2:0.
V pxikalu UEFA je Inter nasul Švicarjem St. Gallena pjet golov. Torino je s težavo doma premagal Pana-thinaikos (2:1), medtem ko je Milan zasluženo izgubil (1:3) v Franciji. Hajduk, z Zlatkom Vujovičem v izredni formi (strelec štirih zadetkov) je s 5:1 odpravil nevarno francosko moštvo Metza, Vardar je tesno izgubil v Bukarešti (1:2).
Povratna srečanja v vseh treh px>-kalih bodo igrali v sredo, 2. oktobra.
Beograjski Partizan pa je s tesnim izidom 0:1 izgubil na Portugalskem in ima seveda možnost, da ta rezultat nadoknadi doma.
NA 14. STRANI
Skrajna pobuda po neuspehu vseh preiskav
Pol milijarde za izsleditev »florentinskega razparača«
FIRENCE — V brezuspešnem iskanju »florentinskega razparača«, ki je v 17 letih umoril 18 oseb, se bo florentinsko sodstvo poslužilo tudi tiralice v višini 500 milijonov lir. Te besede pa se strogo izogibajo, saj trdijo, da je to le neke vrsta nagrada tistemu, ki bo s svojimi informacijami omogočil izsleditev tega zagonetnega večkratnega morilca. Sklep o tiralici ali nagradi so sprejeli včeraj po srečanju florentinskega državnega pravdnika Cantagallija z notranjim ministrom Sealfarom, saj je tudi predsednik vlade Crasi poidprl to pobudo.
Po vsem sodeč so se oblasti odločile za to v italijanskih razmerah precej neobičajno pobudo, potem ko so spoznale, da ne bodo z običajnimi preiskavami prišle do dna vsej zadevi. Zadnji dvojni umor 8, septembra je namreč zmedel preiskovalce, saj so vsi pričakovali, da bo »razparač« moril kot leta prej ob prvem krajcu in ne ob mlaju. Prav ob najbolj verjet-
nih datumih je namreč policija pripravljala pasti in alarmirala razne informatorje. »Florentinski razparač« pa je zagrešil svoj gnusen zločin, šest dni pred pričakovanim datumom. še več, za razliko od prejšnjih zločinov, je trupla nekako skril, da so preiskovalci odkrili zločin 14 ur kasneje, ko ni bilo več časa, da bi morilca izsledili na morebitnem begu.
V vseh teh dneh se ni preiskava pomaknila niti za milimeter. Vodja policijskega oddelka, ki je zadolžen za iskanje »florentinskega razparača«, Sandro Federico je prepričan, da nekdo pozna ime ali vsaj obraz tega zločinca. Nagrada je lahko torej prava pot, a obenem tudi nevarna. V vseh teh letih so namreč odkrili kar 5 lažnih osumljencev, dve osebi pa sta napravili samomor, ker so ju obtoževali teh zločinov. Previdnost ne bo torej odveč tudi pri uporabi te denarne nagrade, saj je vsota tako visoka, da lahko marsikoga zamika.
Polemike o vohunih v Zahodni Nemčiji
BONN — Nobenega dvoma ni več, da je 46-letna Hertha - Astrid Willner, ki je delala kot tajnica v zveznem kanclerstvu, bila vzhodna vohunka. Iz verodostojnih virov se je včeraj razvedelo, da so agenti našli v njenem stanovanju močan kratkovalovni radijski sprejemnik in oddajnik, zavoje za mikrofilme in večje vsote denarja.
Willerjeva se z možem Herbertom, ki je bil zaposlen v skladu Neumann liberalne stranke, ni vrnila s počitnic v Španiji. Oba sta svojima delodajalcema iz Vzhodnega Berlina poslala pismo s sporočilom o odstopu. ■Tudi o Herbertu Willerju se zdaj govori, da je najbrž bil vohun, vendar vse kaže, da preiskovalci zaenkrat še niso našli trdnih dokazov o tem. Kot je sporočilo samo notranje ministrstvo, je bil Willer v zadnjih mesecih prav zaradi sumov o njegovi dejavnosti pod posebnim nadzorstvom, toda 23. avgusta je zvezno državno
pravdništvo prišlo do sklepa, da ni zadostnih razlogov za njegovo aretacijo.
Notranje ministrstvo je to sporočilo, potem ko so se v javnosti razširile govorice, da je hal notranji minister Friedrich Zimmermann julija obveščen o resnični dejavnosti zakoncev Willer. V tiskovnem sporočilu je v zvezi s to obtožbo rečeno, da so funkcionarji protiobveščevalne službe v resnici ministra obvestili, da so se v pisarnah zveznega kancler-stva vgnezdili vzhodni vohuni, a da niso navedli nobenega imena.
Medtem se je včeraj razširila vest, da je bivši svetovalec vzhodnonemške vlade Hermann von Berg uradno zaprosil oblasti NDR za dovoljenje, da bi se izselil na Zahod. Von Berg, ki je vseučiliški profesor ekonomije in je sodeloval pri oblikovanju sporazuma med Nemčijama iz 1. 1972, je kot pravijo, izgubil zaupanje v razvoj realnega socializma.
Ob odprtju zasedanja generalne skupščine OZN
Vprašanje proračuna označilo otvoritveno zasedanje skupščine
NEW YORK — 40. zasedanje generalne skupščine OZN se je začelo z velikimi besedami hkrati pa tudi z grožnjo, da bodo težki problemi, ki obremenjujejo mednarodne odnose zasenčili tudi jubilejno zasedanje generalne skupščine,
Nikoli doslej še ni toliko najvišjih svetovnih voditeljev napovedalo prihoda na sedež svetovne organizacije v New Yorku. To je po besedah tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja OZN Francoisa Guilianija »enkratna priložnost za razrešitev nekaterih težkih, akutnih mednarodnih problemov in za revitalizacijo celotnega sistema svetovne organizacije^. Jubilejno zasedanje ima vse možnosti, da postane zgodovinsko, saj gre za eno najbolj dramatičnih zasedanj GS od ustanovitve svetovne organizacije, je bilo mnenje, ki ga je bilo mogoče včeraj velikokrat slišati v hodnikih palače svetovne organizacije.
Novi predsednik generalne skupščine 67-letni španski diplomat Jaime De Fines, ki je bil član španske misije pri OZN več kot trideset let, je ob otvoritvi izrekel misel, da »ni skrivnost, da so združeni narodi sredi krize, da pa organizacija ne more storiti več kot so pripravljeni storiti njeni člani, saj nima izvršne moči, da bi lahko zagotovila izvajanje svojih sklepov«. Po mnenju novega predsednika generalne skupščine je kriza posledica »sebičnosti« držav članic, ne pa organizacije kot takšne.
Tudi predsednik 39. zasedanja generalne skupščine zambijski predstavnik v OZN Paul Lusaka, je v poslovilnem govoru opozoril na kritike, češ da sistem OZN ni sposoben odpravljati težkih problemov, s katerimi se sooča svet, vendar pa je po njegovih besedah svetovna organizacija v svojem 40-letnem delovanju razrešila -veliko kriz, ki bi se lahko končale z novo svetovno vojno.
Do konca decembra bo generalna skupščina pretresla 147 točk dnevnega reda. že na prvem slovesnem zasedanju se je pojavila bojazen, da bi se sedanja nesoglasja med velikimi silami prenesla tudi na potek letošnjega zasedanja. Oboroževalna tekma, oziroma njem širjenje v vesolje utegne postati ena od najbolj vročih razprav letošnjega zasedanja. Podobno utegne ozračje segreti tudi razprava o nadaljnjih ukrepih proti Južnoafriški republiki. Predvsem neuvrščene države bodo poskušale doseči, da bi varnostni svet sedanje prostovoljne gospodarske sankcije proti Južnoafriški republiki spremenil v obvezne gospodarske ukrepe proti rasističnemu režimu. Sicer je bilo v nabito polni dvorani generalne skupščine prazno samo eno mesto. Od 1974. leta predstavniki južnoafriškega rasističnega režima ne smejo več sodelovati na zasedanjih generalne skupščine.
Velika senca, ki se je nad slovesno zasedanje zgrnila že prvi dan pa so ponovne grožnje ZDA, da bodo zmanjšale finančno podporo svetovni organizaciji, če države, ki največ prispevajo v proračun ne bodo dobile več glasov, oziroma odločilne besede pri razdeljevanju proračuna svetovne organizacije. Ameriški poročevalci so na primer volitev predsednika proračunskega komiteja označili za prvo zaostritev na le-
tošnjem zasedanju generalne skupščine. Za predsednika tega komiteja je bil namreč namesto švedskega diplomata Amneusa, ki so ga predlagale razvite države, izvoljen kamerunski delegat Tomno Monthe.
Ameriški predsednik Reagan je pred časom predlagal zakonski osnutek, ki predvideva, da bodo ZDA svoj prispevek svetovni organizaciji zmanjšale s 25 na 20 odstotkov celotnega proračuna svetovne organizacije, če do naslednjega leta ne bo vpeljan novi sistem glasovanja o proračunskih zadevah. Predlagatelj tega ukrepa je republikanski senator Nancy Landom Kassebaum iz Kansasa, ki trdi, da birokracija svetovne organizacije neodgovorno trosi proračunska sredstva. Združene države Amerike bi morale letos v proračun svetovne organizacije vplačati predvidoma 196 milijonov dolarjev. Prva demonstracija te politike je bil lanskoletni umik ZDA iz Unesca.
Mnogo bolj kot skrb za racionalno trošenje proračuna svetovne organizacije je zadnje ameriške grožnje spodbudilo nezadovoljstvo Reaganove administracije, da ZDA izgubljajo vpliv v svetovni organizaciji. State departement je na primer pred nekaj meseci izdelal študijo, ki razčlenjuje kolikokrat so posamezne države članice glasovale v prid ZDA, kolikokrat pa proti njim. Ta študija ugotavlja, da so na primer zahodnoevropske države približno 80 odstotno glasovale z Združenimi državami Amerike, zato pa so arabske države samo na vsakih 10 glasovanj dale glas ZDA, afriške države so bile v 80 odstotkih glasovanj proti ZDA itd.. Eden izmed najpomembnejših kriterijev za dodeljevanje a-meriške pomoči naj bi bil poslej kolikokrat je neka država v OZN glasovala v prid ZDA. Gre torej za poskus kupovanja glasov, oziroma za izvajanje političnega pritiska na posamezne države. To je sicer praksa, ki jo velike sile tradicionalno uporabljajo, vendar pa je ob sedanjih grožnjah Reaganove administracije prišla najbolj do izraza.
ZDA terjajo uvedbo podobnega sistema kot je v veljavi v svetovni banki ali Mednarodnem denarnem skladu, kjer imajo držati toliko volilnih glasov, kot imajo vplačanih kvot. Ugoditi tej ameriški zahtevi bi pomenilo odstopiti od enega izmed temeljnih načel svetovne organizacije, to je suverene enakosti držav. V generalni skupščini OZN ima vsaka država en glas, ne glede na njeno moč ali velikost. Glede na to, da proračun OZN sprejema generalna skupščina, ZDA terjajo pravzaprav spremembo ustanovne listine svetovne organizacije. Odpiranje tega vprašanja pomeni zato načenjanje temeljev, na katerih sloni celoten sistem svetovne organizacije. V primeru če bodo Združene države Amerike vztrajale na tem vprašanju nekatere afriške in arabske države napovedujejo, da bodo sprožile vprašanje umestnosti ohranitve veta v varnostnem svetu, ki velikim silam daje predpravice pred ostalimi državami članicami.
Slovesni trenutek otvoritve 40. jubilejnega zasedanja generalne skupščine OZN so torej že prvi dan obremenila nekatera težka vprašanja, ki utegnejo dati ton celotnemu zasedanju.
UROŠ LIPUŠČEK
Reagan »zelo resno jemlje« vrh v Ženevi ne bo pa se odpovedal Vesoljskemu ščitu
WASHINGTON — Reagan se ne bo odpovedal raziskavam po načrtu o »strateški obrambni pobudi« SDI v zameno za drastično zmanjšanje jedrskih in raketnih zalog, kot to predlaga Sovjetska zveza, in bo na sestanku z Gorbačovom 19. in 20. novembra v Ženevi vztrajal pri nuji, da SZ in ZDA po desetletjih »ravnotežja terorja« preideta k obrambnim strategijam. Tako je izjavil sam ameriški predsednik na prvi tiskovni konferenci po julijskem kirurškem posegu na danki zaradi raka.
Reagan je poudaril, da preiskave o vesoljskem ščitu ne kršijo nobene pogodbe, saj je njihov namen preveriti izvedljivost in učinkovitost tovrstnega orožja, ki tudi ne bi pomenilo »militarizacije vesolja«, v kolikor ne bi bilo uperjeno zoper ljudi, temveč proti smrtonosnim raketam. Če se bo pokazalo, da je vesoljski ščit u-resničljiv, je dodal Reagan, bomo pobudo izpeljali šele po ustreznih mednarodnih pogajanjih, v prvi vrsti po
pogajanjih s SZ. »Vojna zvezd« je prevelikega pomena za ves svet, da bi se ji odpovedah, je nadaljeval šef Bela hiše, saj bi človeštvo rešila »strašnih« jedrskih naprav, oziroma preprečila možnost, da jih izkoristi »kakšen blaznež«.
Po zatrdilu, da SZ prednjači pred ZDA tako na jedrskem področju kot na področju »konvencionalnega« pa tudi obrambnega orožja, s čimer je utemeljil nedavni prvi preizkus protisatelitskega sistema ASAT in uničenje statične rakete v New Mexicu z laserjem, je Reagan naglasil, da »zelo resno jemlje« novembrski vrh z Gorbačovom. V Ženevi, je zagotovil, si bom prizadeval za »konkretno razpravo«, ki naj prispeva k zboljšanju odnosov med velesilama in k odstranitvi nevarnosti tretje svetovne vojne. Nazadnje je kritiziral SZ, češ da na ženevskih pogajanjih o nadzoru oboroževanja, katerih tretji krog se začne danes, ni iznesla nobenega stvarnega predloga, (dg)
Umor sirskega založnika
Za sedaj so še neznani vzroki, ki so botrovali umoru sirskega založnika Numarija, ki so ga neznanci ustrelili pred njegovim stanovanjem v Atenah
Predstavili Pricejevo knjigo »Homerjevo slepo občinstvo«
BEOGRAD — V mednarodnem tiskovnem središču v Beogradu so včeraj predstavili knjigo Roberta Salinasa Priceja »Homerjevo slepo občinstvo«, ki sta jo v srbohrvaškem jeziku izdala beograjska založba Rad in Tanjug. Predstavitve se je udeležil tudi avtor, ki so ga novinarji zasuli z vprašanji.
Direktor Tanjuga Mihailo šaranovič je omenil tri vrste reakcij na Priče jeva odkritja: zavračanje, nevtralna stališča in podporo. Vse reakcije imajo svojo vrednost, najpomembnejša pa je kljub vsemu resnica, je dejal Šaranovič.
Priče je v odgovorih na vprašanja novinarjev poudaril pripravljenost za dialog, čeprav sam po izobrazbi ni arheolog. Zaveda se, da pri vseh vprašanjih ne bo mogoče priti do skupnih imenovalcev, želi pa, da bi se vsaj v nekaterih delih nasprotniki strinjali z njim. »Moje sanje so«, je rekel Robert Priče, »da bi v Gabeli ustanovili znanstveni center, v katerem bi bilo mogoče razpravljati, raziskovati, veliko pa bi to pomenilo tudi za razvoj turizma na tem področju.«
Na vprašanje, zakaj ravno Gabela, je Priče obširneje pojasnil, kako je prišel do svojih tez. »Ko sem naposled leta 1967 in 1976 videl Gabelo, sem spoznal, da je to Troja in sedaj to z zanesljivostjo trdim. Sledi, ki sem jih tam našel, povezujejo opise iz Ilijade in Gabelo.« Na vprašanje, kaj meni o reakciji jugoslovanskih arheologov, češ da Gabela ne more biti Troja, ker da so najdišča iz kasnejših obdobij, je Priče odvrnil, da bo pravo izkopavanje šele treba izvesti, šele potem bo mogoče trditi, kaj je res in kaj ne.
Izšel je
Slovar slovenskega
knjižnega jezika
(ČETRTA KNJIGA)
Vsi, ki so pomembno znanstveno delo naročili po predna-ročniški ceni, ga lahko dvignejo v prostorih TRŽAŠKE KNJIGARNE
Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20
Konec prejšnjega tedna na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli
Miting Kladiva: odločen odgovor na provokacije
ŽELEZNA KAPLA — Peršmanova domačija pri Železni Kapli, kjer so pred 40 leti podivjani esesovci pobili 12 članov zavedne partizanske družine, je v soboto in nedeljo sprejela več sto mladih ljudi, Slovencev in Nemcev, zbranih na mitingu Kladiva, bojevitega sedaj že dvojezičnega glasila napredne koroške mladine.
Povod za miting je bila nujnost, da se na dostojen način proslavi 40-letnica osvoboditve in pri tem vrne prava vloga boju koroških Slovencev, ki so ga uradne oblasti sramežljivo (ali oportunistično) enostavno prezrle, ne da bi naletele na ustrezen odgovor ostalih demokratičnih sil. Mladim Nemcem in Slovencem s Koroške, italijanskega zamejstva in matične domovine, so se pridružili tudi mladi Hrvati z Gradiščanskega, ki so ogreli vzdušje s satiričnim, manjšinsko angažiranim rockom.
Program mitinga je bil kar se da pester; v soboto zvečer so v šentprimožu prikazali sovjetsko partizansko dramo »A zarje so tukaj tihe«; miting, ki se je odvijal pod geslom »Nikoli več fašizma, nikoli več vojne, za narodno enakopravnost«, se je preselil v nedeljo dopoldne v Železno Kaplo, kjer so za otroke prikazovali kar v farni dvorani igrico »Švigulin«, sicer v slovenščini, toda tako, da so jo razumeli tudi nemški otroci.
Iz Železne Kaple do Peršmanove domačije je nekaj ur hoda, po planinah in senožetih; domačini so zato organizirali kar pohod po poteh domačih partizanskih komandantov — Lenarta in Gašperja; pri Peršmanovih so zatem odkrili razstavo o deležu avstrijskih antifašistov k svobodi. Za-
pel je moški pevski zbor PD Zarja, spregovorili pa so predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte Lue, za Zvezo koroških izseljencev Jože Parti, za nemške politične preganjance in deportirance pa Josef Nischelwtze.
Zbrani mladini sta med koncertom manjšinskega rocka spregovorili slovenska in nemška u-rednica Kladiva, predstavnik solidarnostnega odbora za obrambo dvojezičnega pouka pred napadi nemških nacionalistov, slovenski predstavniki iz matične domovine (Stano Krivic v imenu RK ZS MS) in iz zamejstva (Rudi Bartaloth kot predstavnik Slovenskega kluba Kanalska dolina, Boris Siega v imenu MO SKGZ in Sotjan Spetič v imenu deželnega komiteja KPI). Njihovi govori so opozorili na rjovarjenje nacionalističnih sil, da bi 40 let po osvoboditvi odvzeli koroškim Slovencem še tistih nekaj pravic, ki so jim ostale in so na poti Heimatdienstu in oblastem.
Namen mitinga je bil dvojen: prvi je bil ta, da se pošteno proslavi 40-letnico osvoboditve, drugi pa ta, da na njem odgovorijo na provokacijo v zvezi s šolstvom, ker koroške oblasti, kakor znano, nameravajo bistveno okrniti dvojezično šolstvo. V intervjuju uredniku tržaške slovenske radijske postaje je glavni urednik Kladiva Mirko Messner (ki je tudi funkcionar Komunistične partije Avstrije in v njenem okviru odgovarja za problematiko slovenske manjšine) poglobil obe vprašanji; med drugim je dejal: »Prav ob 40-letnici je pri nas uradna Koroška proslavila ta datum na zelo svojstven način. Prispevka slovenskih partizanov ni samo ignorirala, mislim prispevka par-
tizanov k osvoboditvi Avstrije, temveč ga je predstavljala kot negativen faktor, kot faktor grožnje demokratične Avstrije. Namen take ideološke propagandne ofenzive je pa seveda zelo prozoren. S tem skuša spodrezati zgodovinske korenine nacionalne zavesti koroških Slovencev, da bi si olajšala tudi boj proti dvojezičnim šolam; in to povezavo smo skušali na našem mitingu ustvariti tudi v govorih.«
V istem intervjuju je Mirko Messner govoril tudi o nedavnem srečanju med italijanskimi nacionalisti s Tržaškega in koroškim Heimatdien-stom. Ob tem povezovanju nasprotnikov slovenskih manjšin je izrazil naslednje misli: »V našem krogu smo o tem razmišljali in točka do katere smo dospeli je pač ta: očitno gre za povezovanje nazadnjaških sil v tej regiji, ki gre preko državnih meja: to je jasno. Očitno z namenom, da se iz tega dela Evrope spet napravi neko žarišče nemira in šovinizma; s tem pa so povezani tudi računi tistih ljudi, ki preko okvira te ozke regije zasledujejo tudi cilje v zvezi z oboroževanjem, oziroma s psihološko vojno, ki je s tem oboroževanjem povezana in pa s pripravljanjem takorekoč propagandne vojne proti vsemu, kar je naprednega, kar je levičarskega, ali kar je demokratičnega.«
Napredne, demokratične, dosledno antifašistične sile so zato uredniki Kladiva na mitingu pozvali, naj nastopajo dosledneje in se postavijo po robu poskusom ustvarjanju novih napetosti v Srednji Evropi, prostoru, kjer je mir možen samo ob sožitju in enakopravnosti vseh narodov in narodnih manjšin.
V SEČOVLJAH IN STRUNJANU
Solna žetev dobro kaže
SEČA — Kljub trem milimetrom dežja (tri litre na kvadratni meter), ki je pred dnevi padel na obalnem območju, sečoveljski in strunjanski solinarji še ne nameravajo prekiniti solne žetve, čeprav gre sezona h kraju. Vse pa tudi kaže, da bo ta žetev letos spet rekordna. V Drogina skladišča so delavci tozda Soline že spravili 6500 ton soli. Ob solinskih poljih pa je po besedah Jožeta Zudiča, vodje proizvodnje, na kupih že pripravljenih za prevoz v skladišča več kot tisoč ton slanih kristalov, skupaj torej več kot 7500 ton soli, k tej pa bo treba prišteti še tisto, ki jim bo uspelo nagrabiti v naslednjih dneh. Povsem mogoče je, da bodo dosegli ali celo presegli predlanskih rekordnih osem tisoč ton. Brez dvoma pa je žetev rekordna po svoji čistosti. Zahvala gre predvsem pridnim rokam šestdesetih izkušenih solinarjev (pri delu so jim pomagali tudi sorodniki in prijatelji), ki bodo za čistejšo sol dobili tudi 25 do 30 odstotkov boljše plačilo. Čista sol je v glavnem namenjena prehrani, ta pa dosega na trgu najvišjo ceno. Kot nam je povedal Jože Zudič, bodo solinarji sol pobirali dokler ne bo padla večja količina dežja (7 do 10 mm), kar bi dokončno zaustavilo letošnjo žetev. Lani so zaradi kislega poletja sol prenehali grabiti že konec avgusta,
B. Š.
Razstava v Kosovelovi knjižnici v Sežani
SEŽANA — Med bogato razstavno dejavnostjo in prirejanjem kulturnih večerov ter predstavitev je sežanska Kosovelova knjižnica letos uvrstila tudi zajetno razstavo slovenskih prevodov iz poljske književnosti, ki so se od leta 1837 (leto, ko je izšel prvi prevod, Prešernova prepesnitev Mickie-wiczeve pesmi Resignacija, sicer v nemščino), oziroma od leta 1865 (ko je izšla prva poljska povest, prevedena v slovenščino v knjigi), torej v skoraj 150 letih močno namnožili, saj gre za nekaj sto knjig, da ne govorimo o številnih objavah po časnikih in revijah.
Od tega izrednega bogastva bo razstava (ki bo odprta jutri ob 18.30 v prostorih Kosovelove knjižnice) prikazala po možnosti vsa prevedena literarna dela, seveda brez ponatisov in drugih ali tretjih izdaj. Razstavno gradivo so posodile nekatere vidnejše slovenske knjižnice, opremljena pa bo tudi z večjim številom jotograjskih posnetkov nekaterih poljskih besednih umetnikov, ki bodo na razstavi zastopani, posebej še s slikami vidnejših slovenskih prevajalcev iz poljščine.
Taka poljska razstava je za primorski prostor ne le pomembna, ampak tudi po svoje več kot upravičena, saj ima poljska književnost na, Primorskem nekako »domovinsko pravico«, pozabiti namreč ne smemo, da smo prav na Goriškem dobili že zelo zgodaj številne tiskane knjižne prevode
Na otvoritvi bo ob priložnostnem nagovoru prof. polonista Toneta Pretnarja slišati tudi izvirno hesedo Poljaka, ki bo bral nekatere poljske pesmi, te pa bodo prebrali tudi v slovenskem prevodu.
Dosežki jugoslovanskega gospodarstva v letošnjem letu ne vlivajo veliko optimizma. Položaj je sicer boljši kot na začetku leta, ugotavljajo npr. tudi funkcionarji Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so prav v teh dneh na rednih posvetovanjih z jugoslovanskimi vladnimi gospodarstveniki, vendar — tako poudarjajo — položaj ni takšen, kot ga je na pogajanjih s tem skladom napovedala (in obljubila) jugoslovanska stran.
Moti jih predvsem zelo visoka inflacija: maloprodajne cene so bile namreč julija kar za dobrih 74 odstotkov višje kot pred letom dni, samo letos pa se je draginja povečala za 40 odstotkov. Skoraj bolj kot sama rast inflacije pa skrbi gospodarska živahnost, ki upada, saj je v letošnjih sedmih mesecih gospodarstvo naredilo komaj za 2,7 odst. več kot lani v takem obdobju. Izrazito zaostaja predvsem Slovenija, kjer je gospodarska rast dosegla komaj 1,4 odst. Žal pa tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji gospodarska živahnost upada predvsem v zadnjih mesecih, kar pomeni, da gospodarstvo ne okreva.
Gospodarska rast močno zaostaja za cilji, ki jih je za letos postavil gospodarski načrt. Tudi v minulih letih, odkar je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v krizo, gospodarska rast ni bila na zavidljivi ravni, saj je gospodarstvo uspevalo vsako leto narediti komaj za kakšen odstotek več izdelkov kot prejšnje leto. Toda vzroki za takratno šibko rast in zdajšnjo so vendarle precej različni. Prejšnja leta gospodarstvo ni uspelo bistveno povečati proizvodnje zaradi pomanjkanja. Primanjkovalo mu je zlasti energije (nafte in elektrike), surovin in reprodukcijskega materiala. Domača industrija vseh teh »vhodnih« materialov ni uspela narediti, možnosti za uvoz pa so bile zaradi strašanske devizne suše zelo majhne. Zdaj je gospodarstvo dobro oskrbljeno (»dobro« je treba vendarle razumeti s pridržkom, saj si morajo tovarne kupovati surovine in polizdelke za nekaj mesecev vnaprej). Težave pa ima zato, ker ima preveč izdelkov, ki jih ne more prodati. Povpraševanje na domačem trgu je zaradi nekaj let padajoče kupne moči močno splahnelo, tujih naročil pa ni toliko, da bi samo ta naročila omogočila živahnejši gospodarski tempo. Zaradi tega
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Gospodarskih ciljev ne bo moč doseči
JOŽE PETROVČIČ
se zaloge kopičijo: V Sloveniji so letos kar za 18 odstotkov večje kot lani, v Jugoslaviji pa je rast nekoliko umirjenejša.
Napovedi niso obetavne. Ekonomski analitiki ne napovedujejo, da bi se do konca leta povpraševanje na jugoslovanskem trgu povečalo. Kupna moč se namreč letos v Jugoslaviji ni povečala (realno so se plače povečale nekoliko le v Sloveniji), kar pomeni, da nakopičenih zalog ne bo moč prodati doma, tuja naročila pa se tudi skromno povečujejo, ker je jugoslovansko gospodarstvo v tujini premalo konkurenčno. Gospodarska politika namreč izvoz premalo spodbuja. Čeprav vrednost dinarja neprestano pada, njegovo razvrednotenje ni tako močno, kot je močna inflacija, kar pomeni, da se da s prodajo na domačih trgih bolje zaslužiti kot z izvozom. Marsikdo lahko izvaža le, če svoje izdelke na tujem prodaja pod proizvodno ceno. To lahko dela le toliko časa, dokler to negativno censko razliko uspeva pokrivati s prodajo na domačem trgu. Zaradi spremenjenih tržnih razmer na jugoslovanskem trgu tega zdaj marsikdo ne more več delati in ker je tudi tečaj dinarja zaostal za inflacijo za 6 do 7 odstotkov, pravih spodbud za izvažanje nima več dovolj.
To zakonitost potrjujejo letošnja izvozna gibanja. Do 22. avgusta je namreč uspelo jugoslovanskemu gospodarstvu povečati izvoz na trge, kjer plačujejo s trdimi valutami, le za 2 odst. Gospodarstvo močno zaostaja za gospodarskimi načrti za letošnje leto, ki so predvidevali, da bi
se moral letos izvoz na konvertibilne trge povečati kar za 15 odstotkov. Nekoliko boljši so dosežki slovenskega gospodarstva, ki je v tem času vendarle uspelo povečati izvoz za 6 odst. Ker je na drugi strani uvoz sorazmerno močan, ima zdaj Jugoslavija v trgovinski izmenjavi s tujino kar za dobro milijardo dolarjev primanjkljaja, v začetku leta pa so računali, da primanjkljaja ne bi smelo biti.
Ti podatki dokazujejo, da izvozna politika ni vodena dobro: premalo spodbuja izvoznike, ker ne izenačuje prodajnih pogojev na domačem s prodajnimi pogoji na tujih trgih. Ne uspeva ji, da bi s tečajem dinarja aktivneje vplivala na izvoz. Dovoli si celo to razkošje, da s precenjenim klirinškim dolarjem močno spodbuja prodajo na klirinškem trgu (zlasti na sovjetskem). Tako se je npr. zgodilo, da je Hrvaška, ki je letos najbolj povečala celoten izvoz (za dobrih 21 odst.), večino tega povečanja dosegla s prodajo na klirinških trgih, saj je konvertibilni izvoz povečala le za 0,8 odstotka.
Na srečo se vsaj nekatera gospodarska gibanja v zadnjem času nekoliko izboljšujejo. Opaziti je, da zlasti inflacija nekoliko izgublja sapo, vendar ekonomski analitiki ne pričakujejo, da bo do konca leta padla pod 70 odst. Nekoliko se izboljšujejo plače, vendar to izboljšanje nekateri upravičeno prikazujejo kot slab znak, saj boljše plače nimajo prave podlage v boljšem gospodarjenju, kajti produktivnost pada. Dokaj dobre rezultate imajo nekatere neindustrijske gospodarske dejavnosti (turizem, promet), vendar je med njimi tudi kmetijstvo, ki je zašlo v hudo krizo. To krizo je pospešila še dolgotrajna suša, ki je močno zmanjšala pridelke (ponekod kar za tretjino), tako da letos kmetijstvo ne bo prav nič izboljševalo gospodarskih dosežkov, kot jih je v nekaj minulih letih, ko so bile letine sorazmerno dobre.
Napoveduje se sorazmerno klavrno gospodarsko leto. Ekonomisti so si enotni, da letošnjih gospodarskih ciljev ne bo mogoče več doseči tildi, če bodo ukrepi ekonomske politike mnogo bolj spodbudni in takojšnji. To pa seveda ne pomeni, da ni treba ukrepati. Ukrepati je treba čim-prej, toda glavna značilnost jugoslovanske ekonomske politike je še vedno počasnost.
MIŠKO KRANJtC
Povest o dobrih ljudeh
103.
Glas se je sprostil, našel je dovolj prostora, da se je razlival ne samo na cesto, temveč daleč prek kmečkih vrtov, kjer so cvetele prve slive in zgodnje češnje, da se je razlival prek zelenja po teh vrtovih in daleč pod sinje nebo, kjer je sijalo žarko pomladno sonce. Tisto, kar je Katica doma pela, je bil samo sen vsega; zdaj se je sprostila. Sprostilo se je, kakor se nekoč sprostijo vse stvari na svetu, ki so bile zadušene. Lepota njenega glasu, ki je postajal od trenutka do trenutka jačji in zvočnejši, a tudi čedalje bolj otožen, da ga je naposled otožnost že skoraj dušila, da je božala ljudi, dokler jih ni vseh vznemirila in naposled spravila v glasno in skoraj neutešljivo jokanje.
Katica je pela dalje. Tu pred njo na dvorišču se je gnetla velika množica, ki bi napolnila tri take cerkve, kakršna je farna, množica, pred kakršno Katica še ni nikdar stala in nikdar ne bo. Če jih ni videla, jih je slutila. Vsa ta silna množica se je predala joku, kakor bi konec koncev že drug drugega vzpodbujali k čedalje stanovitnejšemu in večjemu ihtenju, dokler ni ta jok preglasil njene pesmi in se je zdelo, da to ni več jok, temveč pesem. Katica ga je že komaj prekričala: toda ne za dolgo, zakaj naposled ji je nekaj zaprlo grlo, pesem je začela umirati. Sklenila je roke, kakor bi molila in sklonila je glavo in kakor v najbolj pobožni molitvi zaključila pesem. Potem se je oprijela dedka in zahotelo se ji je, da bi odšla od tod. Opravila je svoje, odpela je dobremu
organistu. Ničesar več mu ni imela dati. Tudi je ni ničesar več prosil. Mimo je ležal v svojem lesenem ležišču, s prekrižanimi rokami, česar pa Katica ni videla. Pač pa je slišala, kako so padla kladiva in pokrov se je zaprl nad njim.
Pomladno sonce je ležalo na njegovi črni krsti, pomladno sonce je ležalo na vsej presilni množici, ki se še vedno ni mogla potolažiti; in to isto sonce je obsevalo starega Jožefa Koštrco, ki si je otiral solze, dokler ni, ko se je sprevod že pomaknil z dvorišča, šepetnil Katici:
»Razjokal sem se. In ni me sram priznati kaj takega. Potrebno je, da se človek v življenju vsaj enkrat iz srca razjoče, ne zaradi ene same stvari, temveč zaradi tisočero drobnih, že skoraj pozabljenih stvari ali pa zaradi takih, ki šele pridejo. Nekaj solz sem potočil tudi zaradi njega, ki ga zdaj nesejo; bil mi je dober in ne vem, ali bo novi organist sploh kadil ali ne in ali se bo razumel na pesem in lepoto glasu. Razjokal sem se naposled tudi zaradi tebe in teh solz mi ne bi bilo žal, čeprav bi tekle še kako uro.«
Vse, kar je sledilo temu, ju ni niti malo privlačevalo, čeprav si je moral Jožef vse natančno ogledati, da bo znal Ani vse do podrobnosti opisati, s čimer ji bo napravil nemajhno veselje, siroti, ki tako rada posluša o lepih pogrebih, kakršnega sama pač ne bo imela, ker ga po svoji nepomembnosti nikakor ne zasluži.
Ko so utihnili zvonovi in so se ljudje zvečine že razgubili p0 vasi, imenitnejši pa odšli v organistevo hišo na prigrizek in kozarec vina, sta se tudi Katica in Jožef vračala na svoj otok. Njiju ni nihče povabil, pa jima ni prišlo na misel, da bi bila užaljena.
Vračala sta se po cesti skoz vas in stopila naposled na cesto, ki vodi proti Muri, v samoto otoka
med močvirnimi jarki. Pa je Jožef ves čas premišljal o mnogih stvareh, dokler ni vsega skupaj strnil v naslednje besede, ki jih je izrekel Katici:
»Mislim, da ga zdaj ne bo človeka, ki bi še dvomil o lepoti in milobi tvojega glasu. In zdi se mi, da je bilo nekako prav in potrebno, da je umrl naš dobri organist, da se je tako ponudila lepa prilika zate, da si pokazala svetu, kaj znaš. Ko bodo ljudje govorili o našem vrlem organistu, se bodo nehote spomnili tudi tebe in tvojega glasu in marsikateri bo rekel: ”Tako kakor Katica ne zna nihče več peti.”«
Lepo je bilo, dokler je sonce samo ogrevalo zemljo in dokler se le-ta ni docela zganila, prebudila in si zaželela, da pridejo kmetje in vržejo v preorano prst zrnje. Lepota sveta se ni zmanjšala tudi kasneje, takrat, ko so kmetje najprej stopili v gozdove in jih očistili, ko so stopili na travnike in poravnali brezštevilne krtine, ki so jih napravili prek zime podzemski prebivalci, še manj se je spremenila, ko se je prvi kmet pripeljal na njive, vrgel kolca v razgon, zadrgnil plug, vpregel spočite krave in vzkliknil: Naa! Nasprotno, vse to je lepoto te pomladi samo povzdignilo, ker jo je le poživilo in ker poslej tudi Ana Koštrčka ni mogla dvomiti, da je pomlad tu. Zakaj toliko različnih stvari je videlo oko, stvari, ki so razodevale pravo pomlad, da je naposled tudi sama lahko posedela pred hišo. Okoli nje se je zbralo vse, kar daje pravo vrednost in pravo lepoto pomladi.
Proti gozdu je videla prve rože v razcvetu, videla je drevje, ki je nedvomno zelenelo, videla je zelene meje med očmelimi brazdami, videla je mlade setve, ki so se že vzdignile, umile in počesale; in slišala je pesem ptic, ki jim zdaj ne primanjkuje več hrane. Videla je v zraku poleg štorkelj in lastovk metulje, mušice, čebele in čmrlje.
V odgovor na dokument slovenskih organizacij
Anzellotti: Sinhrotron nam ne sme zbežati upoštevali pa bomo potrebe krajevne skupnosti
Pismo predsednika Znanstvenoraziskovalnega centra pa ne daje zadovoljivega odgovora na upravičene ugovore prebivalstva
Predsednik Konzorcija za upravljanje Znanstvenoraziskovalnega centra pri Padričah dr. Fulvio Anzellotti je takoj reagiral na dokument, ki so mu ga prejšnje dni poslale slovenske krovne organizacije. Koordinacijski vzhodnokraški odbor ter vse krajevne organizacije Padrič, Bazovice, Gro-pade, Trebč, Banov in Ferlugov v zvezi z vprašanjem spremembe lokacije sinhrotrona pri Padričah.
Anzellottijevo pismo se tako glasi: »Izjave organizacij slovenske etnične skupine ter predstavnikov kraških skupnosti o vprašanju lokacije sinhrotrona vsebujejo nekaj netočnosti, ki jih želim popraviti.
1.	Predlog o lokaciji sinhrotrona v drugem kraju ne pomeni, da gre za širjenje centra, temveč samo za premestitev, ker smo zmeraj poudarjali, da bomo v zameno odstopili prav takšno površino v sedanjem vinkulira-nem območju.
To pa zato, ker smo spoznali vrednost, ki jo zemlja ima za krajevno skupnost, vrednost, ki je ni mogoče ocenjevati samo iz ekonomskega vidika.
2.	Gorsko skupnost in krajevne skupnosti smo seznanili s potrebo po premestitvi lokacije že poleti 1983, spomladi 1984 pa smo imeli več sestankov, na katerih smo prikazali razne alternative (skupno 42).
Na predlog krajevne skupnosti smo tudi proučili triinštirideseto možno lokacijo (imenovano 9 bis) ter poslali krajevnim skupnostim in Gorski skup-
nosti kopijo geološke raziskave, ki smo jo s tem v zvezi naročili.
3.	Nadaljevali smo z informativnim delom in s posvetovanji ter sedaj — preden bi sprejeli kako odločitev — sklicali predstavnike Gorske skupnosti in krajevnih skupnosti.
Sledilo je nato srečanje, ki sta se ga udeležila tudi odbornik Dario Rinaldi in tržaški župan Franco Ri-chetti.
4.	Po teh sestankih, ki pričajo o kontinuiteti demokratičnega angažiranja predsedstva Znanstvenoraziskovalnega centra, smo naročili tehnikom, da še poglobijo ta problem.
Kar zadeva negativno oceno doseženih rezultatov centra, prepuščamo javnosti sodbo o tem, ali predstavljajo pridobljene možnosti za namestitev Mednarodnega centra za biotehnologijo in sinhrotron res »skromen rezultat«.
Za zaključek:
razprava in posvetovanja se nadaljujejo in kljub naporom, da bi jih z raznih strani onesnažili s tendencioznimi trditvami, se bodo nadaljevala do končne odločitve, s trdnim namenom, da se upoštevajo potrebe krajevne skupnosti in da se upošteva potreba o pravični tehnični rešitvi problema lokacije sinhrotrona, ki ne sme zbežati Trstu«.
Do tu pismo Anzellottija. Ob njem se vprašujemo, kaj pravzaprav oporeka dokumentu slovenskih organizacij,^ ki ne govorijo o širjenju centra, pač pa o novi lokaciji, s katero se iz
predobro znanih razlogov ne strinjajo. Prav tako ne zanikajo, da so imele stike s Konzorcijem za upravljanje sinhrotrona. So pa bile od samega začetka (že poleti 1983) proti spremembam lokacije, čeprav je prišlo do ponesrečenega predloga o lokaciji, ki jo Anzellotti imenuje 9 bis. Ta nevezan predlog pa ni še pomenil in ne pomeni, da se krajevno prebivalstvo in vsa slovenska skupnost strinjata z lociranjem sinhrotrona izven že določenih in vinkuliranih meja Znanstvenoraziskovalnega centra.
Res je tudi, da je prišlo do srečanja z Rinaldijem in Richettijem, vendar je tudi res, da so tudi na tem srečanju slovenski predstavniki potrdili svoje nasprotovanje novi lokaciji, kot je res, da se doslej ni upoštevalo niti ene zahteve krajevne skupnosti, vendar o tem Anzellotti očitno raje ne govori.
Na seminarju za slovenske šolnike
Sodobni pogledi na pouk slovenščine v srednji šoli
Predavatelj je govoril predvsem o oblikoslovju, o didaktičnih problemih na področju jezikovnega pouka in o njihovem reševanju. Mnogo po »mosti je posvetil dvojnicam, različnim oblikam, ki pa jih lahko obojestransko rabimo (na primer: »med dvema možnostima« in »med dvema možnostma«). Ob tem je omenil tudi nekatere norme.
Pri nekaterih primerih pa se je znašel še sam v zagati ((>b primeru »vratič« in »vratc«). Ob takih primerih bi se morali jezikoslovci zmeniti, kaj je prav in kaj je napak, a jezikoslovci si pri tem še niso enotnega mnenja. Žagar je omenil, da gre v tem pogledu za zamolčane primere, »ki so prepuščeni naravnemu občutku.« Dejstvo pa je, da taka navzkrižja med jezikoslovci porajajo le zmedo, Id še najbolj prizadene prav otroke.
Seminar za slovenske šolnike se bo nadaljeval jutri s predavanjem o naravni dediščini slovenske dežele. V Peterlinovi dvorani bo za profesorje naravoslovja predaval biolog prof. Jože Peterlin z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane.
Včerajšnji predavatelj prof. France Žagar
Profesorji slovenščine, drugih jezikov in humanističnih predmetov so sledili včeraj drugemu predavanju v sklopu letošnjega seminarja za slovenske šolnike. Profesor France Žagar z ljubljanske Pedagoške akademije, ki je že predaval učiteljem o jezikovnem pouku in sporočanju v o snovni šoli, je seznanil udeležence seminarja s sodobnimi pogledi na pouk slovenskega jezika v srednji šoli.
Prihodnji teden začetek izpopolnjevalnega tečaja za profesorje slovenskih nižjih srednjih šol
V ponedeljek, 23. septembra, se b0 začel izpopolnjevalni tečaj za pro fesorje nižjih srednjih šol v Trstu. Prvi del tečaja bo posvečen naslednjim temam: lik zamejskega vzgojitelja — šolnika, vključevanje prizadetih otrok v obvezno nižjo srednjo šolo, šolska zakonodaja, vzgojno — izobraževalno načrtovanje ter vzgojna interakcija in usmerjevalno — formativna naloga nižje srednje šole.
Drugi del tečaja bo posvečen analizi učnih načrtov posameznih predmetov. Tečaj organizirajo slovenske nižje srednje šole na Tržaškem.
Včeraj ponoči in v zgodnjih jutranjih urah
Silovit požar popolnoma uničil del borovega gozdiča pod Križem
Silovit požar je včeraj ponoči in v zgodnjih jutranjih urah skoraj popolnoma uničil pet hektarjev borovega gozdiča pod Križem, med železniško progo in med obalno cesto. Goreti je začelo verjetno že zgodaj zvečer, a-larm pa je nekaj čez polnočjo prvi sprožil nek avtomobilist, ki se je peljal po obalni cesti in ki je o požaru takoj obvestil nabrežinske karabinjerje in tržaške gasilce. Slednjim, ki so čez nekaj minut dospeli na kraj z dvema cisternama, se je nudil srhljiv prizor; ogenj je že zajel tri hektarje gozda in se je na severu nevarno širil proti železnici, na jugu pa proti obalni cesti, ki je bila za kakih dvesto metrov zavita v gost in dušljiv dim. Na srečo se prav v tistem predelu nad cesto nahaja visok betonski zid, ki je preprečil, da se bi ogenj razširil do cestišča. Železniška proga pa je bila neprehodna, kar je nekaj po eni uri ponoči primoralo pristojna telesa, da so jo uradno zaprli za promet. Zapora je ostala v veljavi do šestih zjutraj, čeprav so nekatere vlake preusmerili na staro progo skozi postajo Sv. Andreja do Vrdele in do Opčin, od koder so nadaljevali pot proti Jugoslaviji ali proti Nabrežini. Obalne ceste niso zaprli, promet pa se je do osmih odvijal zelo počasi in z velikimi težavami, tudi zato, ker so takoj po naravnem predoru proti Nabrežini v teku gradbena dela na cestišču. Mnogi avtomobilisti pa so se ponoči in v zgodnjih jutranjih urah raje izognili obalni cesti in so se že na sesljanskem križišču usmerili na pokrajinsko cesto Sesljan-Opčine ali na državno cesto št. 202. Vsi drugi pa so ostali vpleteni v dolgi koloni, Id se je zredčila šele proti jutru, nakar se je ustvarila kolona v nasprotno smer (proti Sesljanu).
Po prvih ugotovitvah kaže, da je požar izbruhnil ob strmi cesti, ki povezuje Križ z obalno cesto in z Broj-nico, od koder se je nato razširil v smeri proti Nabrežini. Pri gašenju ognja je sodelovalo približno sedemdeset mož: štiri ekipe poklicnih gasilcev s Trga Nicolini in iz starega pristanišča, prostovoljni gasilci AVAB (bivše sekcije Svetovnega sklada za naravo-WWF), slovenskega gasilskega društva Globojner in gasilske zadruge
S.	Barbara ter gozdni čuvaji deželnega nadzorništva za gozdarstvo in protipožarno službo. V različnih izmenah (nekateri poklicni gasilci in člani AVAB so bili na kraju celih dvanajst ur) so gasilci delali skoraj do večera, saj je bilo treba dejansko
odstraniti vsa tleča debla, ki so predstavljala nevarnost za nove požare. Gasilci in prostovoljci so delali v zelo težkih pogojih, tako zaradi duš-Ijivega dima in zaradi zemljepisne lege prizadetega področja, ki je zelo strmo in težko dosegljivo tako z železnice kot z obalne ceste.
Požar seveda ni nastal sam od sebe, čeprav sta veter in suhljad botrovala, da so se plameni takoj razširili. Najverjetneje je požar sprožil cigaretni ogorek kakega brezvestnega avtomobilista, gasilci pa ne izključujejo možnosti, da je bil požar morda namerno podtaknjen.
SANDOR TENCE
Na sliki (zgoraj): gasilec na delu v opustošenem borovem gozdiču in (spodaj) gasilci na obalni cesti, kjer se je promet skoraj do desetih zjutraj odvijal s precejšnjimi težavami.
Kdo je odgovoren za čiščenje naših gozdov?
Ognjeni zublji so v nekaj urah uničili enega najlepših in najbolj tipičnih borovih gozdičkov naše obale, prav tam, kjer se Kras harmonično spaja z obmorsko vegetacijo. Ekološka škoda je ogromna in se pridružuje škodi, ki so jo povzročili številni drugi požari, ki so tam žal že dolgo let na dnevnem redu. Zadnji resnejši požar je tam izbruhnil za veliki šmaren, ko je le takojšen poseg gasilcev preprečil najhujše. Kljub temu je zgorelo kakih sto metrov gozda vzdolž železnice.
Ogenj res spada med naravne elemente, večkrat pa se ga lahko tudi prepreči ali vsaj omeji z učinkovito in načrtovano preventivo. V tem primeru bi morala pri-
stojna telesa skrbeti za čiščenje in za odstranjevanje gozdne podrasti, česar med Križem in Nabrežino ne delajo, oziroma ne delajo redno, kot bi morala in kot zahtevajo specifične naravne posebnosti tega okolja. Na Deželni gozdni službi, ki ima itak na razpolago zelo inalo osebja v tržaški pokrajini, pravijo, da so za take posege pristojne tudi občinske uprave (borov gozd pod Križem se deloma nahaja v tržaški, deloma v devinsko-nabrežinski občini), ki pa same trpijo zaradi kroničnega pomanjkanja delovnih moči. Priča smo torej značilnemu pingpongu in zavračanju odgovornosti, naši gozdovi pa še dalje nemotena gorijo, (st)
Drevi ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani
Zaključek seminarja filmske animacije v priredbi ZSKD
Iztekajo se dnevi seminarja - laboratorija filmske animacije, ki ga je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z avtorjem risanih filmov in pedagogom Koni-jem Steinbacherjem. Seminar - laboratorij bo danes zvečer imel svojo zadnjo »lekcijo«, poslovilni večer v imenu risanega in animiranega filma. Del večernega programa so pripravili udeleženci seminarja, ki bodo prvič prikazali in obenem tudi prvič sami videli to, kar so v prejšnjem tednu trdega dela realizirali z uporabo barvnih kartonov, risarskih pripomočkov in seveda filmske kamere. Glede na to, da se je v Trstu dober teden teorično in praktično razpravljalo o tehnikah animacije in o realizaciji risank, je »filmski odsek« ZSKD v sodelovanju s Huminsko kinoteko Cinepopolare dodatno pripravil emumi program »zgodovinskih« risank.
Tako si bomo lahko od 18.30 dalje v prostorih Zveze v Ulici sv. Frančiška v Gregorčičevi dvorani ogledali dva izredno zanimiva primera prvih animacij, delo francoskega spe-rimentalnega umetnika Emila Cohla iz leta 1908. Tema dvema bodo sledili nekateri primeri ameriških car-toonov, Mesmerjev Maček Felix in prve Disneyeve Miki miške. Za odraslo publiko, čeprav vseeno v veselje otrok, je tudi Fleìscherjeva Betty Boop, medtem ko bo ta enkratni program risank zaključil izredno redek film iz leta 1942: Coal Black and fhe Seven Dwarfs (Črna — kot — premog in Sedem palčkov pisano s »črnsko« izgovarjavo) Boba Klampetta. kot je že iz samega naslova razvidno, smo tu pred neobičajno Sneguljčico. V njej namreč nastopajo samo temnopolte in ne ravno pravljične figure. Vendar Klampettova risanka ni originalna in zanimiva samo zaradi tega... Svetujemo vam, da pridete kar sami pogledat, kako se risanka konča. Malo zabave vam prav gotovo ne bo škodilo in tako se boste tudi iznebili prepričanja, da so risani filmi otroška zadeva.
EVA FORNAZARIČ
Septembrski vozni red motorne ladje Dionea
Motorna ladja Tržaškega Lloyda »Dionea« je s koncem poletja prešla na jesenski vozni red svojih »mini križarjenj« vzdolž istrske obale.
Do 30. oktobra bo ladja ob sobotah in nedeljah vozila po naslednjem redu: odhod iz Trsta ob 8. uri, iz Pirana ob 9.30, iz Poreča ob 11.25, prihod v Rovinj ob 12.25 in odhod ob 10.30, odhod iz Poreča ob 17.35, iz Pirana ob 19.40 in povratek v Trst ob 20.40.
»Dionea« se bo torej v Rovinju u-stavljala za štiri ure, v teku katerih si bodo turisti lahko ogledali akvarij, baročno katedralo sv. Evfemije, ro-mansko-gotsko cerkev, stolpno uro ter gotske in renesančne palače.
0 Od jutri do 27. t.m, bodo v Trstu potekali izpopolnjevalni tečaji o oživljanju in terapiji bolečine, ki jih organizira inštitut za anestezijo tržaške medicinske fakultete.
Stiri mesece po upravnih volitvah
KONČNO PRED POLITIČNIM RAZČIŠČENJEM V NABREŽINI ?
Štiri mesece po volitvah kaže, da se v Miljah in v Nabrežini vendarle nekaj premika za izvolitev županov in novih občinskih odborov, čeprav je v marsičem deželna kriza negativno vplivala na razplet splošnega političnega položaja. V Miljah se dejansko vse stranke strinjajo, da ne gre več odlašati s prvo občinsko sejo, ki je že sklicana za prihodnjo sredo, 25. septembra, potem ko so napovedano včerajšnje zasedanje kot znano odložili. Svetovalska skupina Liste Frausin je predsinočnjim dokončno o-dobrila ponudbo laično - socialističnim strankam (PSI, PSDI in PRI) za tri ali celo štiri mesta v bodoči u-pravi, v nasprotnem primeru bo na drugi občinski seji primorana izvoliti enobarvni odbor. Krajevna in pokrajinska tajništva laično - socialističnih strank bodo do sobote odgovorila na predlog Liste Frausin (KPI in neodvisni) in pričakovati je, da bo dogovor še vmesnega značaja, kar pomeni nasprotovanje političnemu sporazumu s komunisti, a po drugi strani odprto pot oziroma konstruk-tivno opozicijo Bordonovi enobarvni upravi.
Tudi v devinsko - nabrežinski občini, kjer vlada med občani velika zaskrbljenost zaradi zamud pri izvolitvi novega odbora (občino začasno upravlja še župan Fonda), so se stvari baje v zadnjih dneh premaknile z mrtve točke, čeprav je še prezgodaj govoriti o jasnem političnem položaju. Odločitev domačih komunistov;, da se za rešitev napredne uprave s socialisti in s Slovensko skupnostjo do-
končno odpovedujejo županskemu mestu, je pregnala s pogajalne mize z nekdanjimi zavezniki marsikateri nesporazum. KPI, SSk in PSI sedaj jasneje in odkriteje razpravljajo o sestavi nove uprave in zlasti o novem županu, kar daje upati, da so pogajanja po štirih mesecih res prišla v živo in da bo v kratkem devinsko -nabrežinska občina dobila napredno in stabilno upravo.
Praznik trgatve v Podlonjerju
Konec tedna bo v Podlonjerju praznik trgatve, ki ga organizira Ljudski dom v sodelovanju s skupino krajevnih vrtnarjev in vinogradnikov. Praznik bodo otvorili v soboto, 21. septembra ob 17. uri, ob 18. uri pa bo na sporedu nastop Neve, Mare in Germanota.
V nedeljo bo otvoritev že ob 15. uri, ob 16. uri bo na vrsti sestavitev ocenjevalne komisije za nagrajevanje grozdov, sledil bo pozdrav udeležencem, od 18. ure dalje pa bo igral ansambel Pomlad. Tako v soboto kot v nedeljo bodo delovali tudi dobro založeni kioski.
• Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal prihodnji ponedeljek, 23. t.m., ob 20. uri. Na sporedu je, med drugimi točkami, tudi izvolitev novega podpredsednika sveta.
V ospredju pogovorov delegacije SDGZ s hrvaškimi gospodarstveniki
Avtonomni računi in možnosti razvoja višjih oblik gospodarskega sodelovanja
Delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so jo sestavljali predsednik dr. Vito Svetina, podpredsednik Vilko Nanut, predsednik nadzornega odbora Stanislav Bole, predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije Marino Košuta, predsednik goriške obrtniške sekcije Livio Antonič in organizacijski tajnik združenja dr. Odo Kalan, se je s torkovega obiska v Zagrebu vrnila z zelo ugodno oceno pogovorov, ki jih je imela na hrvaški Gospodarski zbornici in s predstavniki nekaterih sektorjev združenega dela.
Na Gospodarski zbornici sta goste sprejela predsednik Milovič in podpredsednik Jure Gotovac, ki jima je dr. Svetina na uvodni pozdrav odgovoril z orisom pričakovanj in želja po razširitvi in okrepitvi sodelovanja med slovenskim gospodarstvom v Italiji in hrvaškim združenim delom. Opozoril je, da je to sodelovanje še vedno premalo usklajeno in poudaril zlasti potrebo po večji navezavi gospodarskih stikov ob meji, predvsem s sosedno Istro, kjer obstajajo nekatere konkretne možnosti za skupna proizvodna vlaganja na obeh straneh. Slovenski gospodarstveniki so navedli tudi najbolj aktualne sektorje, kjdr bj to sodelovanje mogli razviti in ki so elektronika, biomedicina in informatika ter še posebej turizem, ribištvo in pomorske zveze. Posebno pa se je predsednik združenja ustavil pri vprašanju blagovne menjave po avtonomnih računih, ki so v letošnjem poslovanju zabeležili občuten padec
Gostitelji so se pridružili zaskrbljenosti zaradi upadanja prometa po avtonomnih računih in podčrtali svoja prizadevanja za nov ustrezen devizni zakon, ki je pravkar v pripravi in ki ne bi smel okrniti tega dragocenega instrumenta menjave. Res pa je tudi — so podčrtali hrvaški sogovorniki — da so se sorazmerno povečali kompenzacijski posli, vendar Gospodarska zbornica Hrvaške v celoti podpira prizadevanja SDGZ za večji razmah sodelovanja čez mejo in za razvoj dodatnih sektorjev, zlasti turizma.
Po sestanku na Gospodarski zbornici so si člani delegacije ogledali Zagrebški velesejem, nato pa je sledilo srečanje z zastopniki hrvaškega združenega dela s področja bančništva, lesne in prehrambene industrije, športne opreme in drobnega gospodarstva. Zastopane so bile nekatere največje hrvaške delovne organizacije, kot so na primer Voće in Vajda s področja prehrambene industrije, Zagrebačka banka, Generalturist in Eksport-drvo. Konkreten in zanimiv pogovor je uvedel podpredsednik Gospodarske zbornice Gotovac, ki je goste izčrpno seznanil z novimi deviznimi predpisi v pripravi in ki bi predvidoma morali stopiti v veljavo 1. januarja prihodnje leto. Predstavniki združenja so še enkrat izrazili pričakovanje, da bo novi zakon upošteval specifiko avtonomnih računov in ponovili svojo pripravljenost in možnosti za skupna vlaganja. Predstavnica Zagrebačke banke je pohvalila plodno sodelovanje s Tržaško kreditno banko in ji izrekla veliko priznanje za njeno poslovno usposobljenost, medtem ko je Jure Gotovac gostom orisal tudi perspektive hrvaškega srednjeročnega gospodarskega razvoja. Posebno zanimiv je v tem okviru hrvaški predlog o uvedbi tako imenovanega večlastništva v jugoslovanski turizem, kar bi lahko ugodno vplivalo na tuja vlaganja vanj, obstajajo pa tudi možnosti za skupna vlaganja v lesno industrijo v Istri. Posebno pozitivni in konkretni so bili dogovori za sodelovanje na ravni obrtništva in male industrije, ki jima na Hrvaškem posvečajo posebno pozornost in ki imata veliko potrebo za sodelovanje s tujimi partnerji. Zato so hrvaški predstavniki predlagali posebno specifično srečanje s SDGZ.
Pogovor je nato stekel še okoli vprašanja infrastruktur, sodelovanja v mešani zbornici Italjug in problema jugoslovanskih predstavništev na tej strani meje. Člani naše delegacije so pri tem znova predlagali, da bi zastopanje jugoslovanskih podjetij v čimvečji meri prevzela slovenska podjetja v Italiji, ki imajo za to potrebne izkušnje in pogoje.
Občinske olajšave za nakup vozovnic
Ob septembrski podražitvi mesečnih avtobusnih vozovnic so bile začasno ukinjene vozovnice po nižjih cenah za upokojence in druge kategorije, ki spadajo v pristojnost občinske uprave. Zato je občinski odbor na svoji zadnji seji obravnaval tudi ta problem in odločil, da se nakup mesečnih vozovnic omogoči od 1. oktobra dalje le tistim, ki prejemajo socialno ali minimalno pokojnino INPS.
Odbor se je pri tej odločitvi skliceval na omejenost občinskega proračuna in za izostalo predvideno finančno pomoč od dežele. Cene vozovnic po znižanih cenah so naslednje: za eno progo- 5.000 lir (celotna vozovnica stane 11.000 lir), za dve progi 6000 lir (namesto 12.000) in celotno mestno omrežje 10.000 lir (namesto 15.000).
Poleg tèga je odbor odobril posojilo v višini 3 milijarde in 500 milijonov lir za ureditev 3. predela na pokopališču pri Sv. Ani in 4 milijarde lir za obnovo javne razsvetljave v Ulici Zenatti. Vera j so tudi poverili dela specializiranim podjetjem za obnovo sanitarnih napeljav v občinskih domovih za ostarele in za prenovo pralnice ter likalnice v domu Don Marzari.
V Trstu
o zgodovini medicine
V soboto se bo v Trstu zaključil 32. kongres Italijanskega združenja za zgodovino medicine. Kongres se začne danes v Padovi, kjer se bo nadaljeval tudi jutri, udeleženci pa se bodo v soboto preselili na zaključno zasedanje v Trst, najprej v veliko dvorano Krožka za kulturo in umetnost, kjer bodo na vrsti še zadnja predavanja, nato pa v Miramarski grad na poslovilno srečanje.
Skorajšnje nadaljevanje prenove mestnega jedra
Tržaška občinska uprava je zaključila zapleten birokratski in tehnični postopek za oddajo del pri gradnji petdesetih novih stanovanj na območju Starega mesta. Gradbena dela so prevzela štiri tržaška podjetja, ki bodo prenovila šest stanovanj v stavbi v Ul. San Rocco, pet stanovanj v Ul. del Ponte, na novo pa bodo zgradila dvajset stanovanj v Ul. del Pane in osemnajst v Ul. del Fortino.
Volja občinske uprave in zlasti odbornika za urbanizem Pacorja, da čimbolj pospeši obnovo mestnega jedra ter tako prenese javno ljudsko stanovanjsko gradnjo iz predmestja v središče mesta, je našla takojšen in kvalificiran odgovor pri tržaških gradbenih podjetjih, ki t*odo v zelo kratkem času začela z deli. S tem pa smo po daljšem času končno priče pravemu začetku preobnove mestnega jedra, potem ko so bili uresničeni prvi posegi na območju rimskega amfiteatra. Z bližnjo odobritvijo novega deželnega zakona o stanovanju, naj bi se ta proces še pospešil in uresničil številne cilje: znova usposobiti danes izredno zapuščeno in propadlo območje mesta, pridobiti prepotrebna nova ljudska stanovanja in zagotoviti delo krajevnim gradbenim podjetjem.
Miksomatoza prizadela tržaška zajčerejo
V zadnjem obdobju se je v zajčereji na Tržaškem pojavila miksomatoza. Ugotovili so, da je žarišče te bolezni v neki zajčereji na Alturi. Da bi preprečili nadaljnje širjenje te bolezni, je župan proglasil celotno občinsko ozemlje za okuženo področje.
Zato bodo na meji občinskega ozemlja postavili table z napisom »Področje okuženo z zajčjo miksomatozo«, zaplenili okužene živali in njihove kletke, iz okuženega področja je prepovedan iznos zajcev (živih ali mrtvih) in predmetov, ki so prišli z njimi v stik. Poleg tega je potrebno pobiti vse okužene živali in jih uničiti. Živali, ki so na videz zdrave, bodo izločili in jih oštevilčili, prepovedan pa je vnos novih zajcev iz drugih področij. Odgovorne oblasti so prepovedale vse morebitne zajčje razstave na področju tržaške KZE in prodajo živih zajcev na trgu.
Tisti, ki teh navodil no bodo upoštevali, bodo kaznovani v skladu z zakonom. KZE tudi poudarja, da bolezen prizadene samo zajce in za druge živali ter ljudi ni nevarna.
Načrt za potenciranje upepeljevalnika
Dežela Furlanija - Julijska krajina bo v prihodnjih letih potencirala naprave za odstranjevanje oziroma uničevanje mestnih odpadkov. V tej zvezi je že pripravila okviren program, v katerem so že podrobno omenjene značilnosti novih naprav.
V tržaški pokrajini bodo tako zgradili upepeljevalnik, ki bo istočasno proizvajal tudi električno energijo. V novem upepeljevalniku bodo lahko uničili do 350 ton odpadkov dnevno, medtem ko znaša zmogljivost sedanjega upepeljevalnika 250 ton. Za gradnjo nove naprave bodo potrošili 50 milijard lir.
Zadnji boleč pozdrav Brežanu Ivanu Savronu
V Boljuncu je odšel na svojo zad-jo pot mladi Ivan Šavron. Mučno, remučno je bilo slovo. Neprešteviia
množica se je zbrala v cerkvi in o-koli nje, tako da človeško oko ni doseglo začetka in konca sprevoda, ki
se je nemo premikal proti pokopališču. Križ, za njim v dresih mladi športniki, ki so nosili blazino rož in Ivanovo majico prve Bregove nogometne ekipe. Predstavniki KD Venturini z rožasto blazino slovenskih barv, za njimi pa venci, cvetje in o-bupan jok. Godba na pihala Breg je spremljala žalostni sprevod, MPZ Venturini je na pokopališču odpel svojemu zvestemu članu še zadnji pozdrav. Ob odprtem grobu, ko sta se temna krsta in cvetje spojila v eno samo megleno podobo, je v imenu o-beh društev, kjer je bil Ivan aktiven član, spregovoril Ivo Strnad. Bilo je to poslednje, boleče slovo nogometašev, sodelavcev in prijateljev. Solze žalosti so zasenčile pogled, v čisto sonce je odjeknil materin krik. Ivana je zasula težka, črna prst. Ostal boš v srcih vseh nas, zapisan večnosti nepozabe. (dam)
Moški pevski zbor Rdeča zvezda
začel z vajami
Prejšnji torek so se na društvenem sedežu v Saležu zbrali člani moškega pevskega zbora Rdeča zvezda in tako začeli novo sezono. Tudi letos je njihov zborovodja požrtvovalni in potrpežljivi Janko Simoneta, ki s strokovnim pristopom skuša vcepiti svojim pevcem boljšo vokalno tehniko. Z njim smo se pogovorili o trenutnem stanju in načrtih.
»Odziv na prvo vajo je bil dober, saj so se javili vsi dosedanji pevci, tako da bo sestava zbora številčno ostala nespremenjena, sicer še vedno upamo in pozivamo, naj bi se pridružil še kak nov glas. Nekoliko šibki smo namreč, pri prvih in drugih tenorjih.«
Kakšen program ste si zastavili?
Dogovorili smo se, da bomo imeli vaje dvakrat tedensko. Naštudirali bomo nekaj novih in srednje težkih pesmi, s katerimi se bomo predstavili na reviji Primorska poje in bomo tako obogatili naš repertoar.
Kaj pa ženski zbor?
Pred dvema letoma so vadile tudi pevke in smo imeli več nastopov, tako v ženski, kot v mešani zasedbi. Lani smo ženski zbor ukinili zaradi pomanjkanja glasov, ker je nekaj vodilnih pevk odpadlo zaradi materinstva oziroma poroke. Trenutno še ni pogojev, da bi obnovili žensko petje, vendar pa v perspektivi računam, da se bo zbralo od 20 do 25 pevk in tako bomo lahko obnovili ženski zbor. Z mešanim zborom pa verjetno zaenkrat ne bomo več poskušali, ker to prinaša dokajšnje težave usklajevanja.
Imate kako sporočilo za svoje pevce?
Želel bi, da bi čimbolj točno in resno zahajali na vaje. Zaradi zamujanja, oziroma odsotnosti vedno i-stih pevcev, je namreč lani odpadlo kar 30 odstotkov vaj. Upam, da bo letošnji obračun veliko boljši.
B.S.
• V soboto, 21. t.m. bo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili četrto srečanje z argentinsko pianistko Marto Noguero, ki bo izvajala Chopinove skladbe. Začetek ob 20.30. Vstop je prost.
Danes koncert Anne 0xa
na kotalkališču Jollyja
Z današnjim koncertom v živo Anne Oxa in njene skupine prehaja manifestacija »Nasvidenje poletje« v zaključno fazo. Koncert bo drevi ob 21. uri na kotalkališču Jollyja v Ulici Giarizzole 38.
Na istem mestu bo v soboto, prav tako ob 21. uri, koncert pevca Ivana Cattanea, Vstopnice za današnji in sobotni koncert so po 10 in 6 tisoč lir.
Prireditve ob koncu poletja pa se bodo zaključile v nedeljo ob polnoči, ' ko bodo znani dobitniki nagrad velikega nagradnega žrebanja.
za novo sezono
Ker so letošnje prireditve naletele na velik odziv pri občinstvu, bodo organizatorji podobno manifestacijo pripravili tudi naslednje leto z željo, da bi ta prireditev ob koncu poletja postala stalna in bila vključena tudi v turistično ponudbo našega mesta.
Jutri in v nedeljo glasbene prireditve v parku Vile Engelmann
Rajonski svet za Staro mitnico je med svoje letošnje kulturne aktivnosti vključil tudi glasbeno prireditev ob koncu poletja.
Prireditev bo potekala v dveh dneh v parku Vile Engelmann (Ulica Chia-dino 5, nasproti cerkve na Ulici Rossetti). Jutri ob 19. uri bo na sporedu koncert mladih tržaških glasbenih skupin Zui Long, Bus del Gang in Stili Crown, v nedeljo ob 17. uri pa bo koncert godbe rekreatorijev Toti - Gentilli, katero bo dirigiral mojster Tramontin, sledil pa bo nastop skupine mandolin Euterpe ENDAS, ki jo vodi mojster Fragiacomo.
Prireditev je namenjena celotnemu prebivalstvu, rajonski svet pa še posebej vabi mladino k čim bolj številni udeležbi.
Vstop je prost, v primeru slabega vremena pa bo jutrišnja prireditev prenešena na soboto.
Tatovi v stanovanje preko balkona
Neprijetno presenečenje je včeraj malo po polnoči doživela družina Sergia Blasottija, ki stanuje v 1. nadstropju zgradbe v Ulici Verga 16. Po nekajurni odsotnosti z doma so namreč ob povratku domov odkrili, da je njihovo stanovanje zaklenjeno od znotraj in da je zaprta tudi varnostna veriga.
Poklicali so policijo, medtem pa so s pomočjo sosedov vdrli v stanovanje, ki je bilo v velikem neredu. Policistom je Blusotti povedal, da pogreša dragulje, razne zlate verižice in prstane v skupni vrednosti 4 milijone lir. Policisti so ugotovili, da so neznani tatovi prišli v stanovanje preko balkona, ki je 2,5 m od tal.
Zaradi vloma avto v plamenih
V noči s torka na sredo se je v U- ‘ lici Milano vnel avtomobil znamke volvo. Zaradi požara je njegov lastnik Carlo De Ros utrpel precejšnjo škodo.
Požar so povzročili neznani tatovi, ki so skušali ukrasti avtoradio in pri tem naredili kratek stik. Le hitremu posegu gasilcev in policije se lastnik volva lahko zahvali, da avtomobil ni popolnoma zgorel.
Pogovor s podpredsednikom Karlom Furlanom
Ohraniti ravnovesje v naravi prvi cilj društva slovenskih lovcev »Doberdob«
V	nedeljo, 8. septembra se je v Zgoniku zaključil tradicionalni Lovski praznik. 0 poteku praznika smo že posebej poročali. Ob tisti priložnosti pa smo se pogovorili s Karlom Furlanom, podpredsednikom Društva slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine »Doberdob«.
»Praznik lovcev je bil že več let zaporedoma na Tržaškem, lani je bil na Goriškem, in sicer v Doberdobu. Namen praznika ni samo zabava, ampak, da se tudi drugi seznanijo o pomenu lova. Poleg tega se ob tej priliki lahko srečamo z lovci onstran meje. Naše društvo ima z Lovsko zvezo iz Slovenije precejšnje stike. Vsi člani smo naročeni na revijo »Lovec« in na Zlatorogove knjižnice, v katerih sta opisana biologija in sistem življenja divjadi, ki živi v Sloveniji. Prhodnje leto bo društvo praznovalo 10-letnico svojega obstoja in ob tej priložnosti bomo izdali brošuro o delovanju društva.«
V	Boljuncu so potekali Kmetijski dnevi. Na programu je bila tudi okrogla miza o sodelovanju med lovci in kmeti. Bi nam lahko obrazložili zakaj in kako bi moralo to sodelovanje potekati?
»Poglavitni namen našega društva je obdržati, kolikor je mogoče, ravnovesje v naravi. To se pravi: na eni strani je treba preprečiti, da neka vrsta preseže, za določeno območje, število glav; na drugi strani pa je treba skrbeti za ogrožene vrste. Vsaka žival potrebuje za obstoj svoj življenjski prostor. Na primer na sto hektarov zemljišča lahko živi od štiri do deset glav srnjadi. Če število preraste, postanejo živali škodljive za poljedelstvo. Poleg tega se poslabša tudi vrsta: pojavijo se bolezni, rodijo se spački. Ogrožene vrste pa ni dovolj samo ščititi, slabeti je treba tudi za njihov obstoj. Za krmljenje divjadi bi bili lovci pripravljeni obdelovati zapuščena polja in zemljišča. Če se primemo izvrši lovski plan, imajo tudi kmetje pri tem korist — njihova obdelana polja ne bi bila več plen lačne divjadi. Dandanes lovec nadomesti zveri, ki so nekoč po svoje čuvale ravnovesje v naravi.«
Ali se vsi lovci držijo tega načela. Večkrat se sliši,
kako nekatere vrste izumirajo prav zaradi neusmiljenega lova.
»Etika ima v lovu velik pomen. Na primer ni prav ustreliti samico, ki ima mladiče. Za tržaško ozemlje lahko trdim, da so lovci pošteni in se držijo vseh pravil. Lovska tradicija je pri nas, v Avstriji in v Sloveniji ostala nespremenjena že od časa Avstro-Ogrske. Edina razlika je v tem, da se je nekoč z lovom ukvarjala samo gospoda, sedaj pa je lov dostopen vsem.«
Poleg izpopolnjevanja lovskega plana, s čim se še ukvarjate?
»Naše društvo ima pevski zbor, ki je letos na Dekanih nastopal na Reviji lovskih zborov. Za šolsko mladino prirejamo tudi predavanja. Želimo si, da bi mladina spoznala divjad, ki živi in je živela v naših gozdovih.«
V zvezi s tem bi nam lahko povedali, kakšno je stanje divjadi pri nas?
»Poljska divjad v zadnjih dvajsetih letih številčno upada, ker kmetje ne obdelujejo več žitaric, pese in detelje. Nasprotno pa je število srnjadi močno naraslo, to pa povzroča veliko škode za poljedelstvo. Pred nekaj leti se je pri nas pojavil divji prašič in tudi ta povzroča škodo na poljskih kulturah. Lisic je malo in pred približno petimi leti se je pri njih pojavila steklina. Že pred 25 leti je pri nas, zaradi pomanjkanja življenjskega prostora, izginila skalna jerebica ali kotoma. Jerebica je redka, zato pa je zaščitena. Tudi dnevne in nočne ujede so zaščitene. V naših gozdovih živijo še jazbec, kuna, polh, veverica, fazan, šoja in razni ptiči pevci.«
Za zaključek pa bi mi nam lahko povedali, kako to, da ste postali lovec «
»Ker sem že kot otrok živel na Krasu, sem vzljubil naravo in divjad. Pri 18 letih sem opravil lovski izpit. Po vojaški službi sem zaprosil za lovišče in nanj čakal kar tri leta. Veselje do lova pa sta imela tudi oče in ded, praded pa je bil celo lovski čuvaj. Lov je torej za našo družino dolga tradicija.«	FAUSTA SISTI
gledališča
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
Danes, 19. septembra, ob 10.00: Hamlet. Grigorij Kozincev.
Jutri, 20. t.m., ob 20.00 »Z Aleševo kamero na Himalajo«. Projekcija filma, posvečena tragično preminulemu alpinistu Alešu Kunaverju.
Predvežje Velike dvorane
Do 26. t.m.: Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija.
Sprejemna dvorana
Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti.
I. preddverje
Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev.
Srednja dvorana
V	soboto, 21. t. m., ob 20.30 Victor Hugo »Lukrecija Borgia«. Teatre natio-nal populaire iz Francije. Režija An-toine Vitez.
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30: »Charavari« (čiračare), razvedrilo za domišljijo. Trickster Theatre Company iz Velike Britanije. Režija Nigel Ja-mieson.
kino
Eden 15.30 — 21.00 »Aspettami, sto venendo« in «Melissa«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »La miglior difesa è la fuga«.
Excelsior 17.30 — 22.00 »Legend«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 . »Lingua viva« in »Femmine seducenti in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30-22.00 »Night mare«.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »L’occhio del gatto«.
Mignon 16.00—22.15 »Impariamo ad a-marci«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »Perfect«.
John Travolta, Jamie Lee Curtis. Capitol 16.30 — 22.00 »Innamorarsi«. R.
De Niro, M. Streep.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Delizie pomografiche di giovani vergini«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 20.00 — 22.00 »La ballata di Narayama«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Una poltrona per due«.
Ariston 17.00 — 22.00 »Segreti segreti«. Režija Giuseppe Bertolucci. Lina Sastri, Mariangela Melato, Stefania Sandrelli, Alida Valli.
Radio 15.30 — 22.00 »Capriccio... di Paola«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
Do 7. oktobra je na Gradu sv. Justa v oddelku »Bastione fiorito« odprta razstava, ki jo je pripravil LUCA ALI-NARI pod naslovom »Razgledi iz avtomobila«.
Do 22. septembra razstavlja v občinski galeriji na Trgu Unità svoja dela slikar Dimini.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje sporoča, da bo danes, 19. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
Otroški pevski zbor F. Venturini vabi na prvo vajo, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 14.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Vabljeni tudi novi pevci!
KD F. Venturini - Glasbena šola za harmoniko in klavir. Vpisovanje ob sobotah od 14.30 do 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju, tel. 281-196.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica sporočata, da bo odhod avtobusa v Ljubljano na koncert Washingtonske filharmonije jutri, 20. t. m., ob 17.30 od Femetičev. Zamudnikov ne bomo čakali.
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora danes, 19. septembra, ob 19.30 v novih prostorih.
razna obvestila
Glasbena matica sporoča, da je danes, 19. t. m., ob 19.30 v mali dvorani Kulturnega doma gost Mladinskega pevskega zbora dekliški pevski zbor OSREDNJI DOM PIONIRJA »J. FU-ČIK« iz Prage.
KRUT sporoča, da se začne v četrtek, 10. oktobra t. L, tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6. tel. 795-136, vsak dan, razen sobot, med 9. in 12. uro.
Sekcija KPI J. Verginella prireja jutri, 20., v soboto, 21., ter v nedeljo, 22. 9., praznik komunističnega tiska v Križu.
Godba na pihala Vesna iz Križa prireja tudi letos tečaj za začetnike. Gojenci stari najmanj šest let bodo spoznavali osnovne glasbene teorije ob igranju flavte in bodo zatem prešli na vadbo zaželenega inštrumenta. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro pri hišniku Doma A. Sirk v Križu ali med 19. in 20. uro na tel. štev. 220637 ali 220125.
NA PROSEKU
odpreta Miranda in Andrej Blason (Kapunovi) obnovljeno gostilno
AL CAVALLINO
Prijatelje in znance vabita na otvoritev, ki bo danes, 19. septembra, ob 19. uri.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 19. septembra VITODRAG
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.09 — Dolžina dneva 12.21 — Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 21.37.
Jutri, PETEK, 20. septembra BRANE
Vreme včeraj : temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Fabbi, Valentina Pieri, Rebecca Rajko, Marco Gian-notta, Sara Mancia, Giacomo Cuttin.
UMRLI SO: 39-letna Tatjana Blažič, 75-letna Anna Coller, 64-letni Antonio Sain, 75-letni Teodoro Davanzo, 74-letna Venceslava Žerjal, 18-letna Romanità Divo, 32-letni Milan Korošec, 72-letna Norma Migliorini, 73-letni Domenico Tamaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Sol/ero 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan; tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte za
Dijaško matico
Telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT
Objavljamo telefonske številke PRIMORSKEGA DNEVNIKA in drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska:
PRIMORSKI DNEVNIK ALPE ADRIA 794672/3, 4, 5 795873
DIREKCIJA
in UPRAVA ZTT 772755 PUBLIEST
(Oglasni oddelek) 775275 TUJI LISTI	727396
IMPORT-EXPORT 764310 KNJIŽNE IZDAJE 728060 GRAFICENTER 763856 VIDEOEST	796218
SKLADIŠČE	910236
Razpis natečaja za študijske podpore višješolcem
Javne ustanove za pomoč in dobrodelnost so razpisale natečaj za 24 študijskih podpor v znesku 500 tisoč lir vsaka, ki jih je dal na voljo Sklad »Babette Wallmann« za dijake tržaških višjih srednjih šol.
Za dostavo prošenj, katere rok bo potekal 19. oktobra letos, in za vsa pojasnila, se lahko zainteresirani obrnejo na socialno službo Javnih ustanov za pomoč in dobrođelstvo n. PP. A. B. v pritličju stavbe v Ul. Pascoli 31, vsak dan od 8. do 13. ure, ali na tajništva posameznih ustanov.
čestitke
izleti
Ob 100-letnici PD SKALA v Gropadi, v katerem je bil pevovodja moj oče IVAN UDOVIČ od Sv. Ivana, želiva veliko uspeha in napredka obnovljenemu in mlađemu odboru. Angela in Karlo Gec.
Včeraj sta praznovala 25-letmco poroke SILVA in SERGIO DOVGAN. Veliko sreče jima želijo domači iz Praprota.
Danes praznuje 82 let ANGEL ZU-BAN. čestitajo mu in želijo zdravja, dobre volje in da bi še dolgo let gledal svoje lepo barkovljansko morje svakinji Anica in Zora, nečaki in ne-čakinje.
NEVENKO je danes dosegel 40 let. Delovnemu tajniku in vnetemu pevcu želijo vse najboljše prijatelji in člani SKD I. Gruden in ŠD Sokol.
mali oglasi
Tel. 775-275
GROZDJE ZA VINO prodaja Riolino, Zgonik. Tel. 229-331.
PRODAM nezazidljivo parcelo v okolici Padrič (2.800 kv. m). Tel. na št. 226-355 po 20. uri.
HILDEGARD BAYER — dnevni in večerni tečaji nemškega jezika za odrasle, dijake in otroke. Vpisovanje: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure. TRST - Ul. Ginnastica 3 - Tel. 730-037
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali HIŠICO z vrtom iščem v Trstu ali bližnji okolici. Tel. Alpe-Adria 794-672.
RENAULT 5, odlično ohranjen, z raznimi dodatki, 3 leta star, prevoženih 45.000 km prodam. Interesenti naj se oglasijo po telefonu na št. 212-753 od 15.30 do 17.30 od ponedeljka do sobote.
PRODAM BMW 1602 v odličnem stanju. Tel. 212-980 ob uri kosila.
PRODAM petero notranjih vrat. Telefonirati na telefonsko številko 226383 od 14. ure dalje.
PRODAJAMO domač krompir. Telefonirati na št. 228-597 ob uri kosila.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
MLAD PAR išče v najem za dobo 4 do 5 let ministancivanje, tudi potrebno popravil, v okolici Trsta (po možnosti na Krasu), Tel. 225-946.
PRODAM čistilnico na zahodnem Krasu. Tel. 912741 ob uradnih urah.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT z dobrim znanjem angleščine bi se zaposlil parLtime. Tel. 416-150.
PRODAM avto znamke horizon GL letnik ’79, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 213-445 zvečer.
SPDT prireja v nedeljo, 29. t.m., tradicionalni avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/H. nadstr., tel. 767304) ob uradnih urah. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred tri žaške sodne palače. Izlet'je primeren za vse. Vabljeni!
prispevki
V	počastitev spomina R. Vremca, I. Sosiča, V. Mihca in R. Dolenca darujeta Mario Sossi (Štancmarjev) 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah ter Pepi Starc z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na strica Radila darujeta Uči in Marica Dolenc 50.000 lir za MPZ Tabor.
V	spomin na dragega prijatelja in dobrega soseda Ivana Sosiča ter na ostale preminule Venceta, Radija in Rudija darujejo Slavka Kocjan, Sonja In Edith z Ginevro 50.000 lir za sklad M. čuk in 50.000 lir za Glasbeno matico
Ob 100-letnici PD Skala v Gropadi darujeta Angela in Karlo Gec 50.000 lir za KD Skala - Gropada.
V	spomin na Angela Guliča daruje družina Kuret (Ricmanje 7) 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na pokojnega Mičeta Kralja darujeta Viktorija in Zdenka 10.000 lir za pevski zbor Primorec - Tabor.
V	spomin na Angela Guliča darujejo za KD Slavec družine Zdenko, Božo in Marija Čibej 30.000 lir, družina Samec
20.000	lir in družina Bazilij Hrvatič
20.000	lir.
Ob slovesnosti svoje poroke darujeta Irene in Darko 150.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob poroki Irene in Darkota darujejo starši in sorodniki 100.000 lir v isti namen.
Ob praznovanju 50-letnice življenja darujejo repenski petdesetletniki v spomin na Zofko Milič 80.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru.
V	spomin na sestro Ivanko in Ksenijo daruje družina Škabar (Repen 30)
15.000	lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Rudija Vremca darujeta bratranec Karlo Komar in hči Mihca z družino 30.000 lir v isti namen.
Ob 16. obletnici smrti Milana Guština daruje žena 10.000 hr za MPZ Zvonček.
menjalnica
18. 9. 1985		
Ameriški dolar . .		1.935,—
Kanadski dolar		1.400,—
Švicarski frank . .		809,—
Danska krona . . .		181,—
Norveška krona . .		226.—
Švedska krona . .		224,-
Holandski fiorini . .		593.—
Francoski frank		217,—
Belgijski frank . .		31,50
Funt šterlmg . . .		2.580,—
Irski šterling . . .		2.070,—
Nemška marka . .		667,—
Avstrijski šiling . .		94,-
Portugalski eskudo .		10,—
Japonski jen . . .		7.—
španska pezeta . .		10,—
Avstralski dolar . .		1.230,—
Grška drahma . .		13,—
Dobili H in ar		5,20
Drobni dinar .		5,20
BANC/t Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. À.
TRST - Ul.ICA F.’FILTIMQ - čS ■ 61-4-36
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednja potovanja:
Od 29.9. do 11.10. v CARIGRAD, KAPADOKIJO in EGEJSKO MORJE. Cena 972.000 lir;
Od 29. 9. do 7.10. potovanje po »klasični GRČIJI«. Cena 840.000 lir;
Od 3.10. do 8.10. z ladjo in avtobusom po DALMACIJI in ČRNI GORI. Cena 345.000 lir;
12. in 13.10.
izlet na otok RAB. Cena 73.000 lir;
Na razpolago je še nekaj prostorov za koncert WASHINGTONSKE FILHARMONIJE v Cankar-jevem domu v Ljubljani dne 20. t. m.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »AURORA« Ul. Milano 20., tel. 60261.
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča:
POSOJILO	Izplačljiv kupon 1.4.1986	POVIŠEK KAPITALA	
		6-mesečna Liams 31.3.1986	Skupna vrednost dne 1.4.1986
1982-1989 ovrednoteno IV. emisija (Gilbert)	8%	—1,174%	—0,568%
1983-1990 ovrednoteno II. emisija (Artom)	7%	—0,174%	+ 3,733%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti to objavljene v Uradnem listu.

.V.V.W.V.V

Jesenski mednarodni zagrebški velesejem
IS. ■ 22. septembra 1985
ijij
1
1
ij;:
S:
I
v.
Preteklo nedeljo se je v Zagrebu začela največja sejemska prireditev v Jugoslaviji in ena vodilnih v svetu. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem, ki bo odprt do 22. septembra. Na njem se srečujejo veliki svetovni proizvajalci iz 64 držav, od katerih jih 50 nastopa kolektivno s prikazom proizvodnih in tehničnih dosežkov svojih nacionalnih gospodarstev. Pomemben je tudi letošnji nastop jugoslovanskega združenega dela, ki daje poseben poudarek proizvodnji, namenjeni izvozu na svetovna tržišča.
Priložnost torej, da domači in tuji razstavljal« pokažejo na enem samem, impozantnem prostoru, svojo najsodobnejšo proizvodnjo in krepko poživijo svojo poslovno dejavnost. Na ta način zagrebška razstavna prireditev postaja vsakokrat znova mednarodno tržišče v malem, postaja mesto srečanja med svetovno ponudbo in povpraševanjem in kraj za sklepanje pomembnih poslovnih in trgovinskih povezav, ne samo na ravni klasične trgovinske izmenjave, temveč tudi na ravni višjih oblik, kakršne so proizvodno-tehnično sodelovanje, skupno nastopanje na
tretjih tržiščih, prenos znanja in tehnologije, kompenzacijski posli in podobno.
Zagrebška mednarodna prireditev je tudi svojevrstni informacijski dogodek, kjer se domači in tuji proizvajalci seznanjajo z novimi svetovnimi proizvodi in jih primerjajo s kakovostjo prozvodov drugih držav. Razstavni program tradicionalno spremlja tudi bogata paleta strokovnih sestankov, seminarjev in posvetov, srečanj gospodarstvenikov, strokovnjakov in znanstvenikov, ki si izmenjajo izkušnje in iščejo novih možnosti za širjenje znanstveno-tehničnega sodelovanja.
In končno, zagrebški velesejem redno pritegne zelo širok krog obiskovalcev iz vse Jugoslavije in iz tujine, ki se seznanjajo z novostmi, sodelujejo pri promocijah novih proizvodov in jih tako spoznajo že pred odločitvijo o morebitnem nakupu.
Jesenski mednarodni zagrebški velesejem spremlja tudi letos veliko število predstavnikov sredstev javnega obveščanja z vsega sveta, njihovemu delu pa je namenjen poseben, sodobno urejen press-center.
Največji sejem v domovini in eden vodilnih v svetu
Danes na zagrebškem velesejmu dan Furlanije - Julijske krajine
Danes je na Jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu uradni dan Furlanije - Julijske krajine, ki se že tradicionalno udeležuje te ugledne svetovno znane velesejemske prireditve.
Takrat se na zagrebškem velesejmu predstavlja dvajseterica proizvodnih in trgovinskih podjetij iz naše dežele, ki razstavljajo na kolektivnem razstavnem prostoru. Oskrbela ga je tržaška Trgovinska zbornica s posebno pozornostjo in zaupanjem v nadaljnji razvoj sodelovanja med sosednimi območji dveh držav in še zlasti v poživitev trgovinskih izmenjav ob meji.
Delegacija Furlanije - Julijske krajine, v kateri so predstavniki štirih pokrajinskih trgovinskih zbornic, deželne uprave za trgovino, ter pristaniških in turističnih teles, bo imela danes uradne pogovore na Gospodarski zbornici Hrvaške in s članom hrvaškega izvršnega sveta, ki predseduje republiškemu komiteju za izmenjave s tujino. Ob 13. uri bodo člani delegacije v spremstvu gostiteljev obiskali razstavni prostor Furlanije - Julijske krajine, nato pa se bodo srečali s predstavniki sredstev javnega obveščanja.
Pomembnejše spremne prireditve
19. septembra: Dan Furlanije - Julijske krajine
19. septembra: Srečanje jugoslovanskih gospodarstvenikov z delegacijo Evropske gospodarske skupnosti
18.	do 22. sept.: III. mednarodni seminar IMECO
19.	septembra: XXI. dan jugoslovanske industrije stekla in keramike
od 15. do 22. sept.: modne revije sodobnega oblačenja v paviljonih
20a in 25
Podjetja, včlanjena v Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki nastopajo na zagrebškem velesejmu:
TRAD-Trieste, Trst
DILA, Trst
Paolo Furlani, Trst
Universalmacchine, Dolina
TRPIN, Gorica
Koršič Hadrijan, Števerjan
Obiski gospodarskih in državnih delegacij
Vsako leto največ jo prireditev Zagrebškega velesejma obiščejo številne državne in gospodarske delegacije na visoki ravni. Namen teh obiskov je predvsem razširjanje gospodarskega sodelovanja, sklepanje dogovorov o proizvodno-tehnični kooperaciji in navezava tesnejših stikov z državo gostiteljico.
Letos pa bo na sejmu tudi priložnostna slovesnost ob 60-letnici ustanovitve ugledne mednarodne sejemske organizacije, Unije mednarodnih sejmov UFI, med katere ustanovitelji je tudi Zagrebški velesejem.
Udeležba z vsega sveta
Na letošnjem velesejmu sodeluje skupno 3.210 razstavljalcev, od tega 2.050 jugoslovanskih in 1.160 tujih razstavljalcev iz 63 držav. Te so:
Afganistan, Alžirija, Argentina, Avstrija, Bangladeš, Belgija, Centralno-afriška republika, Čad, Češkoslovaška, Danska, Egipt, Filipini, Finska, Francija, Gana, Grčija, Gvineja, Gvi-nea Bisao, Indija, Indonezija, Irak, Irska, Italija, Japonska, Jemen, Kanada, Kitajska, Koreja, Kuba, Libija, Liechtenstein, Luksemburg, Madžarska, Malezija, Maroko, Nepal, Nigerija, Nizozemska, ZR Nemčija, DR Nemčija, Norveška, Pakistan, Poljska, Portugalska, Ruanda, Romunija, Sirija, Somalija, Sovjetska zveza, Španija, Šrilanka, Švedska, Švica, Tajska, Tanzanija, Tunizija, Uganda, U-rugvaj, Velika Britanija, Venezuela, Vietnam, Zambija in Združene države Amerike.
Avtonomna dežela Furlanija -Julijska krajina
IZREKA DOBRODOŠLICO OBISKOVALCEM DEŽELNE RAZSTAVE V, ITALIJANSKEM PAVILJONU
rr' (Tn D)
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 61579 - 69316 - 69558 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 PP 185
Filiala GORICA:
Piazzale Martiri per la Libertà d’Italia 5
RESIM
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
Ulica Cicerone 8
34100 TRST P.P. 101
Tel.: 61241 - 61478 - 62112 - 62995
Telex: 460561
FILIALA:
Korzo Italia 202 34170 GORICA Tel.: (0481) 30840
FRATELLI PRIOGLIO
MEDNARODNA ŠPEDICIJA TRST — Ul. Cellini 2
P A-
TRST — Administracija Tel.: 040-631107/08 Telex: 460055 PRISPD
PROSEK — Tel.: 04Ó-225202/3/4
OPČINE — Telex: 460373 PRIPRO
FERNETIČI —
Tel.: 040-213366, 225202/3/4 Telex: 460373 PRIPRO
RABUJEZ (Rabuiese) —
Tel.: 040-231134, 225202/3/4 Telex: 460373 PRIPRO TABLJA (Pontebba) —
Tel.: 0428-90425/6 KOKOVO (Coccau) —
Telex: 450028 PRIPON FORTEZZA — Tel.: 0472-48656/7 Telex: 400055 PRIFOR VIPITENO —
Tel.: 0472-65081 int. 760 Telex: 400445 PRIVI P
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 . TRST------------------
UL del Lavatoio 4	KEMIJA
Tel.: (040) 65134/5	FARMACEVTIKA
Tx: 461012	___________
Filiala GORICA:
UL. TRIESTE 160 - TEL. (0481) 20769
Glt
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
vaša banka
ob severovzhodni meji Italije
Vodilni kreditni zavod v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki nudi vse bančne storitve in je hkrati pooblaščen za poslovanje s tujino.
TRST
Ul. Cassa di Risparmio 10
Tel. (040) 7366 — P.O. Box 481 Centro
Telex: 460403 ESTCAR I

Jesenski mednarodni zagrebški velesejem
C as poslovnih srečanj
m izmenjave informacij
ifil BANCA del FRIULI
, ySjyffiiy Družbeni sedež in glavna direkcija:
VIDEM (UDINE), Via Vittorio Veneto 20
POSLOVALNICE:
TRST (TRIESTE) — Via Rossini 14
— Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) — Corso Verdi 125 TR2IČ (MONFALCONE) — Piazza Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Piazza Libertà 1 ČEDAD (CIVIDALE) — Piazza Diaz TARCENT (TARCENTO) — Via Udine TRBIŽ (TARVISIO) — Piazza Unità 17
MENJALNICA
S. R. L.
IMPORT EXPORT
TRST/TRIESTE - UL. GIIEGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex 460517 TECHNA I
uvoz - izvoz predstavništva
mir hi im |i c x
S. p. a.
TRST — Ulica Geppa 9/111 Telefon: 68802 - 64489 - 62254
Telex: 460231
ADRIATRANS Sri
Terminal FERNETIČI
Konzorcij avtoprevozniških podjetij
AVT0PREV0ZNIŠTV0
CUNJA R. Eredi s.d.t.
TRST
Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo - Azijo - Severno Afriko
Telex: 460441	Tel. 040/213944
CARLO VESPASIANO deželni odbornik za trgovino in turizem F-JK
Prizadevanje za razvoj sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo predstavlja konstanto v politiki dežele Furlanije - Julijske krajine.
Posebej pomembne so pobude v o-kviru skupnosti Alpe-Jadran, v kateri sodeluje dežela Furlanija - Julijska krajina skupno s Socialistično republiko Hrvaško.
V smislu obvez, ki jih prinaša članstvo v tej skupnosti, sta naša dežela in Hrvaška, poleg tega da sta odigrali pomembno vlogo v korist sodelovanja med obema državama, ki jima pripadata, vzpostavili gosto mrežo gospodarskih in kulturnih odnosov, ki so dali nadvse pozitivne rezultate.
Že tradicionalna navzočnost na Jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu spada v ta okvir in potrjuje našo pripravljenost, da nadaljujemo po poti povečanja trgovinske menjave med Italijo in Jugoslavijo.
To pripravljenost kaže tudi naša pozornost do jugoslovanskega trga, kar dokazuje številna udeležba podjetij iz dežele Furlanije - Julijske krajine na zagrebškem velesejmu.
Gre za podjetja iz različnih proizvodnih sektorjev, ki menijo, da lahko še okrepijo svojo prisotnost v Jugoslaviji ali pa prvič iščejo prostor za svoje proizvode na jugoslovanskem trgu.
Na ta način se tudi potrjuje vrednost zagrebškega velesejma in njegova pomembna vloga pri povečanju trgovinske menjave med Hrvaško in deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Ob tej priložnosti želimo potrditi, kot smo to storili tudi na srečanjih s predstavniki jugoslovanske vlade, naš interes, ki presega sicer veliko priložnost, ki jo nudi jesenski velesejem, do povečanja trgovinske menjave med Italijo in Jugoslavijo kot pomembnega dejavnika gospodarskega razvoja obeh držav.
Zato bi želeli še enkrat opozoriti na veliko priložnost, Id jo za razvoj menjave nudijo sporazumi podpisani med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Vendar pri tem ne pozabiti na pomen — še posebno za obmejna območja — obmejnega prometa in menjave po avtonomnih računih in menimo, da je v obojestranskem interesu prizadevanje za njegovo povečanje in uravnovešenost.
Na Zagrebškem velesejmu do konea letošnjega leta
INTERDIRÒ — INFORMATIKA
17. mednarodna razstava informacije, komunikacij, sredstev za obdelavo podatkov in pisarniške opreme 14. -18. oktobra
FERIAL — 17. MEDNARODNI DNEVI TURIZMA
Salon oddiha. Salon prehrane Salon hotelsko-gostinske in trgovinske opreme
SPORTEX
Salon športa, camp-opreme in rekreacije, Salon navtike 4. -10. novembra
INTERDISC
11.	mednarodni salon sredstev in opreme za snemanje in reprodukcijo zvoka in slike
4. -10. novembra KUTEX
16. komercialno pogajanje za tekstil
12.	-14. novembra
16. NOVOLETNI SEJEM
13.	- 29. decembra
Danes dan dežele Furlanije-Julijske krajine
GIORGIO TOMBESI predsednik tržaške Trgovinske zbornice in deželne Unioncamere
Dežela Furlanija - Julijska krajina s svojimi trgovinskimi zbornicami je že nekaj desetletij uradno in v reprezentativni obliki navzoča na Jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu.
Pomembno novost pa letos predstavljajo številna podjetja, še posebej iz tržaške pokrajine, ki razstavljajo na stojnicah, ki jih je na sejmu uredila tržaška Trgovinska zbornica skupno z deželno upravo.
Po nekajletni neugodni gospodarski konjunkturi, ki je močno omejila število italijanskih razstavljalcev na sejmu, je po našem mnenju letošnja številna udeležba pokazatelj zaupanja v ponovno povečanje gospodarske menjave v obe smeri, v gospodarsko sodelovanje 18 industrijskih in trgovinskih podjetij iz Trsta in dežele, ki predstavljajo praktično vse blagovne sektorje od blaga za široko porabo do trajnih dobrin, od strojev do tehnologije. Navzoč je tudi deželni konzorcij Friugiulia, ki bo v dogovoru z večino razstavljalcev sklepal zanje posle.
Deželna agencija za poddobavo (A-genzia Regionale delle Subforniture, posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice) tudi sodeluje z dvema specializiranima podjetjema (kolesje in izdelava modelov za taljenje). Ta a-gencija bo lahko nadaljevala pogovore o oblikah trajnega sodelovanja z jugoslovansko industrijo na področju najsodobnejše tehnologije.
V program sejma sta vključena dva za nas zelo pomembna dogodka: uradni dan Italije, ki je bil 15. septembra, in so se ga udeležili predstavniki o-blasti in naši konzularni zastopniki ter nadašnji dan, ki je posvečen Furlaniji - Julijski krajini.
Ob tej priložnosti se v hrvaški prestolnici mudi naša delegacija, ki jo vodi deželni odbornik za trgovino in turizem Vespasiano. Ob njem so v delegaciji še predstavniki trgovinskih zbornic, Deželne ustanove za turizem, tržaške Pristaniške ustanove in drugih podjetij, ki so zainteresirana za povečanje stikov z Jugoslavijo.
Ob tej priliki bomo imeli tudi razgovore na ravni vlad in gospodarskih zbornic, kakor tudi serijo srečanj na operativni in informativni osnovi.
Podatki za prvo polletje 1985 o blagovni menjavi po avtonomnem računu med Trstom in obmejnimi slovenskimi in hrvaškimi področji, niso zadovoljivi. 104 milijarde uvoza in 116 izvoza predstavlja 35,5-odstotno zmanjšanje v primerjavi z istim obdobjem v letu 1984. Pozitivni saldo Jugoslavije je 30. junija znašal 38,7 milijarde lir, ki naj bi jih porabili za uvoz tistih italijanskih proizvodov, ki so potrebni jugoslovanskemu gospodarstvu. Še enkrat bi rad poudaril obojestransko korist, ki jo ima avtonomni račun, kolikor je v svojem mehanizmu uravnovešen in torej sposoben Povsem zadovoljiti težnje obeh strani po valutni izenačenosti, zato mova še naprej ostati izhodišče v vseh svojih možnostih, z operativno podpori) številnih specializiranih trgovinskih podjetij z obmejnih področij, ki so že dokazala, da so vredna zaupanja.
Prepričan sem, da bo številna udeležba tržaških in deželnih podjetij na zagrebškem velesejmu, od teh pa še navzočnost drugih proizvodnih predstavnikov, pomenila motiv za obnovljeno pozornost jugoslovanskih in hrvaških gospodarskih dejavnikov, ki so Pogoj za razširitev poslov in začetek novih oblik sodelovanja.
t
Razstavna površina
Jesenski mednarodni zagrebški velesejem bo letos na vsem razpoložlji-vem prostoru, ki obsega 280 tisoč kvadratnih metrov. Od tega je 200 tisoč kvadratnih metrov pokritih in 80 tisoč kvadratnih metrov odprtih razstavnih površin.
0MNIAC0MMERCE
di S. Savarin
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
boke
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA
TRST - Ulica Filzi 10
WINKLER
S R t
MEDNARODNE ŠPEDICIJE IN PREVOZI
GORICA
Sedež in skladišča:
Ul. Terza Armata 187
Tel.: 0481 - 21261/2/3 — Telex: 460216 WINKGO
Operativni uradi:
Tovorno postajališče - Štandrež
Tel.: 0481 - 20961/2/3 — Telex: 460680 WINKGO
SIA!
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 - tel. 62176
Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 tel. (0481) 87213
IMPORT - EXPORT
Sedež:
GORICA
Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. 0481/34763, 84776 Telex: 460655
Filiala: TRST
ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA
tekno
C3

s.r.l
Kompletne avtomatizirane linl|e in posamezni stroji za industrijo pohištva
Repromateriali in proizvodi za splošno industrijo s kompletnim servisom
TRST — Ul. Cicerone 8 — Tel. 68-812 - 69-489 - 630-336 Telegram: TRAD TRIESTE	Telex: 460187 TRADEX
i
Hnlelvetius
TRST
Trg Libertà 3 — Tel. 040/65577 Telex: 461109 HELTS - I
FILIALA:
GORICA — UI. Trieste 160 Tel. 0481/20982
UVOZ - IZVOZ MEDICINSKE OPREME IN MEDICINSKIH POTREBŠČIN ZA ENKRATNO IN VEČKRATNO UPORABO.
Ekskluzivisti firme »LIMA« za cementirane in necementirane endo-proteze iz jekla ali titano — osteosintetski material sistem A. O. Ekskluzivisti firme »KIMAL - ARROW« za posebne endovenske katetre za anestezijo, rentgen in kardiologijo.
		
PRIZNANO MEDNARODNO	, I J AVTOPREVOZNI6KO	ll PODJETJE Lm Goriziana S. R. L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL 20-787. 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga		Adriano Corsi s.r.l. Import-Export Sedež: ŠTEVERJAN (Gorica) Uradi in skladišče: PRADAMANO (Videm) Via Nazionale 24 telefon (0432) 670396 — teleks 450162 NUDI: —	za GRADBENIŠTVO: valjarje BITELLI in hidravlična kladiva MONTABERT —	za KMETIJSTVO: traktorje, goseničarje, motokultivatorje, kosilnice itd. SERVIS IN NADOMESTNI DELI
Veneta	-	Jl> Banca Agricola Gorizia.,o.,
		1 Kmečka banka Gorica —»
import-enport		
Pizzi Rita		
		VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI
TRGOVINA NA VELIKO		MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
IN ZUNANJA TRGOVINA		
Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI		GORICA (Italija) - Korzo Verdi 51
TRST — Ul. Mazzini 18		Telefon: 0481/31811
Tel.: 65946 — Telex: 461030 VENETA 1		Telex: 460412 AGRBAN
v sodelovanju z BURROUGHS in TELECOMP
TEORETIČNO - PRAKTIČNj TEČAJI:
A)	OPERATER - PROGRAMER
programski jeziki: RPG + BASIC + COBOL
B)	PROGRAMER
programski jeziki: RPG + BASIC + COBOL
C)	OPERATER
Tečaji so v popoldanskih ali večernih urah RAZREDI SO OPREMLJENI Z NASLEDNJIMI RAČUNALNIKI: a) Sistem B/25 Burroughs; b) Personal Computer IBM; c) Superteam Honeywell.
TRST
Ul. Coroneo 1 - Tel.: 732042 - Ul. Lazzaretto 24 - Tel.: 732800-732423 URNIK TAJNIŠTVA: 8.30 - 13.00	16.00 - 19.30
E.Fermi
E N A l P
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA CENTER ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Trst — Istrska ulica 57 — Tel.: 796194
ORGANIZIRA
izobraževalne dnevne tečaje v sledečih strokah:
—	SERVISERJI ELEKTROGOSPODINJSKIH STROJEV
—	SERVISERJI BARVNIH TV SPREJEMNIKOV
—	ELEKTRONIKI
—	AVTO ELEKTRIČARJI
—	OSNOVNA .INFORMATIKA
V programu so tudi večerni tečaji na mikroprocesorjih in osebnih računalnikih.
Vsa,pojasnila dobite v tajništvu centra: od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure (ob sobotah 9. - 12.).
TEČAJI SO BREZPLAČNI
ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE
E. DESCO
Ul. Destriero 11 - Tel. 040/744458 (100 m od Trga Foraggi)
DNEVNI IN VEČERNI TEČAJI
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
iSTUUTO SCOI ÀSTICO GALILEO FtRRARlS
NAD0KNADENJE ŠOLSKIH LET
skrajšanje ali menjanje učnih tečajev
Začela so se vpisovanja za:
—	LICEJE
—	UČITELJIŠČA
—	GEOMETRE
—	VODJE SKUPNOSTI
ŠOLSKI ZAVOD »G- FERRARIS«
UL. SANTA CATERINA 7 — TRST — Tajništvo telefon: 62456 (umik 10.00 — 12.00 ter 16.30 — 19.30)
Tečaji
Dopolnilni
pouk
enenkel enenkel enenkel enenkel
Zavod ENENKEL deluje v Trstu že od leta 1919 dalje in je specializiran za poklicne tečaje. Njegovi tečaji imajo to prednost, da so kratki a intenzivni. Namenjeni so mladim, ki se morajo odločiti za specializacijo, da lažje dobijo zaposlitev in tistim, ki so že zaposleni, želijo pa izpopolniti ali razširiti svoje znanje iz naslednjih področij:
TEČAJI TIPKANJA
—	OSNOVNI TEČAJ na elektronskih in navadnih pisalnih strojih traja 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	TEČAJ ZA HITRO TIPKANJE na elektronskih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih z video sistemom traja 1 mesec (5 ur tedensko)
TEČAJA STENOGRAFIJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 4 mesece in pol (3 ure tedensko)
—	TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE IN HITRO ZAPISOVANJE traja 2 meseca (3 ure tedensko)
TEČAJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNANJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 1 mesec in pol (6 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ traja 1 mesec (3 ure tedensko)
TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM
—	OSNOVNI TEČAJ na strojih IBM modela 3742 traja 3 mesece (5 ur tedensko)
TEČAJI PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC
—	TEČAJ INFORMATIKE (25 ur)
—	TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC (36 ur)
—	INDIVIDUALNO DELO NA PROGRAMIH (24 ur)
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO — IVA — PLAČE
—	4-mesečni tečaj (5 ur tedensko)
REDNO KNJIGOVODSTVO
—	tečaj traja 1 mesec in pol (5 ur tedensko)
Poleg tega še:
KERAMIKA — ŽIVILSKA VZGOJA — FOTOGRAFIJA — JOGA
Urnik tajništva:
od 9. do 12. ure in
od 17. do 20. ure (ob sobotah zaprto)

i[
"
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA FRANCOŠČINA NEMŠČINA SRBOHRVAŠČINA
dnevni in večerni tečaji za vse stopnje
tečaji PETER PAN za otroke od 6 do 12 let
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. S. FRANCESCO 6 — TELEFON 732815
začela so se vpisovanja
angleškega jezika
se naučiš v
BRmSH SCHOOL
v ulici torrebianca 18 trst
"N
POSEBNI TEČAJI ZA OTROKE
Pravilna angleščina za vaše otroke — Angleški učitelji, specializirani za poučevanje angleščine kot tujega jezika — Jamstvo — Dopolnilni pouk, brezplačno utrjevanje snovi — Ugoden urnik »po šoli« — Da ti bo življenje odgovarjalo z »yes«, zaupaj Britishu
Ženska in njena stvarnost
radiotelevizija
Spolnost ’85: Italijani se najraje ljubijo v poltemi
Nad 90% Italijanov je prepričanih, da je v zadnjih letih prišlo do veliko večje svobode v spolnosti, in od teh jih je skoraj 43% pritrdilo trditvi, da je to dejstvo pozitivno vplivalo na razvoj italijanske družbe. To sta samo dva pomenljiva podatka iz zelo obsežne ankete o odnosu Italijanov do spolnosti, ki jo je letos poleti za precej razširjeni ženski tednik izvedel raziskovalni inštitut Makno. Kajpak spolnost ne zadeva’ samo ali prvenstveno ženske, vendar pa to vprašanje še vedno nekako vključujejo v žensko problematiko, zato mu primeren prostor odmerjamo v tej rubriki.
Uvodna misel raziskovalcev je bila, da je nadvse razveseljivo že dejstvo, da so sploh lahko izvedli tako poglobljeno raziskavo na temo, ki je bila še do nedavnega strogi tabu. Sicer pa je vprašalnike, ki so se delili na »teoretski« in »osebni« del, zavrnilo približno 20% prvotno zaprošenih (oziroma izbranih po vzorčnem sistemu). Vzrok za odklonilno zadržanje je bilo v glavnem iskati v drugem delu ankete, v katerem je moral intervjuvanec, dasi v zajamčeni anonimnosti, opisovati lastna doživetja in izkušnje.
V duhu večje spolne svobode je po mnenju skoraj polovice intervjuvanih za začetek spolnega življenja odločilna osebna zrelost (zanimivo je, da so o tem prepričani zlasti tisti, ki so relativno pozno doživeli prvo občevanje), več kot polovica pa je mnenja, da je zadovoljivo spolno življenje zelo pomembno za splošno človekovo dobro počutje, če k tej polovici prištejemo še tiste, kj so se odločili za odgovor »precej pomembno«, ugotovimo, da nad 90% Italijanov pripisuje velik pomen lepo doživeti spolnosti.
Vendar pa je za prbiližno 47% intervjuvancev spolnost skoraj neločljivo vezana na ljubezen, oziroma na zaljubljenost (od teh je nad 62% žensk), medtem ko jih skoraj 44% (od teh pa je skoraj 60% moških) mnenja, da zveza med spolnostjo in čustvi ni vedno trdna, oziroma nujna.
Med partnerji, ki se ljubijo, so dovoljene vse »figurae Veneris«: takšnega mnenja je nad 80% Italijanov. Več kot polovica jih zavrača trditev, da bi bili moški »bolj izkušenj v ljubezni«, vendar pa je prepričana, da so v ljubljenju ženske bolj zavrte. Sicer pa je precej razširjeno mnenje, da se Italijani ljubijo precej monotono, tudi ker so »moški v spolnosti često egoisti in mislijo predvsem na lasten užitek« — trditvi je pritrdilo približno 64% intervjuvancev (odsto tek žensk se je povzpel na nad 70).
Glede homoseksualnosti so Italijani
še vedno v pretežni m er j prepričani, da gre za bolezen, oziroma psihično motnjo, dasi nad 30% meni, da gre za eno izmed oblik spolnosti. Tudi gie-de pojmovanja sramu so mnenja precej nasprotujoča: po eni strani je večina mnenja, da ne obstaja »splošno čustvo sramu« (kot je pisalo v zakoniku), vendar pa je precej toga na primer do naturizma. Kar zadeva pomo-giafijo pa je skoraj polovica mnenja, da gre skoraj izključno za komercialno špekulacijo.
Največ Italijanov se ljubi dvakrat do trikrat tedensko in sicer približno 35%, medtem ko se približno 22'% ljubi enkrat na teden (11% nj odgovorilo na vprašanje). Za pogostost spolnih odnosov je seveda odločilna starost, vendar pa zadovoljstvo nad spolnim življenjem ne zavisi od povprečnega števila odnosov. Do iu ni bilo večjih razlik v odgovorih glede na spol, pripadnost enemu ali drugemu pa postane bolj očitna prj načinu občevanja. Moški namreč ima p veliko raje ljubezenske igre od žensk, kot se tudj za uvodno predigro opredeljujejo predvsem mlajši. Moški so se nadalje opredelili za vse oblike stimulacije in božanja spolnih organov, medtem ko so ženske izrazile veliko večjo zadržanost (vpliv vzgoje in vere, so se vprašali raziskovalci?). Do občutnih razlik v odgovorih je prišlo tudi ob najbolj »klasičnem« vprašanju, se pravi o doživljanju orgazma. Med 47% intervjuvancev, ki so izjavili, da ob vsakem odnosu doživijo orgazem, ju nad 70% moških in skoraj 27% žensk. Zato pa 44% žensk pride do vrhunca »pogosto«. Podrobnejša a-naliza ženskih odgovorov je pokazala, da na doživljanje orgazma vplivata starost in izobrazba. (Stopnja izobrazbe je sploh velikega pomena, česar pa zaradj dolžine članka ne moremo vedno pravilno podčrtati). Nad 26% vprašanih je nadalje izjavilo, da navadno doživlja s partnerjem vrhunec istočasno, vendar pa je odstotek intervjuvancev, ki so izjavih, da so zadovoljni z lastnim spolnim življenjem, višji, kar narekuje zaključek, da simultanost ni odločilna za srečo v dvoje.
Iz raziskave izhaja seveda še kopica obrobnih, vendar izredno zanlmi vih ugotovitev, kot je na primer, da se Italijani najraje ljubijo v poltemi (s starostjo sicer prehajajo iz svetlobe v temo). Zadnja pa sodi v svet domišljije: v njem še vedno zdaleia prednjačijo moški, saj Italijanke razmišljajo o spolnosti predvsem realistično. Vendar pa sprehod po irealnih stezicah, pravijo strokovnjaki, ni beg iz realnosti, temveč prefinjen dokaz duhovne svobode, (bip)
Vtisi z mladinskega festivala v Moskvi
Mir, družba, festival!
m.
Po srečanju z Evgenijem in Mišo sem dolgo premišljeval, ali bi bilo lahko res kar sta pripovedovala, ali Pa ne. Osebno sem precej skeptično gledal na njuno pripovedovanje, vsekakor pa je bilo treba upoštevati, da sta bila drugače zelo korektna in da nista niti zahtevala, niti naju prosila ničesar.
Naslednji dan je bil zjutraj na sporedu ogled Kremlja, popoldne im smo šli na slavnostno otvoritev festivala na stadion Lenin. Vsi delegati in turisti so se udeležili otvoritvene slovesnosti, po mestu se je vila neskončna kolona avtobusov, na ulicah pa je mrgolelo ljudi, ki so mahali, ploskali, navdušeno pozdravljali začetek festivala.
Festival mladine in študentov ima svojo zgodovino. Pobuda za organizacijo svetovnega festivala je nas'cla leta 194Z v Londonu, kjer je takoj po vojni fMtekala svetovna konferenca mladine. V Londonu so bili prisotni opazovalci in delegati iz 63 držav različnih narodnosti, političnih nazaov in veroizvopedi. Leto kasneje so v Parizu ustanovili mednarodno zvezo demokratične mladine in takrat tudi določili, da mora biti festival mladine m študentov manifestacija na svetovni ravni, pravi praznik in hkrati prilož nost, da se združijo mladi a vsega sveta, ki se borijo za mir in boljšo Prihodnost in popolnoma odklanjajo vojno. Odtlej se je do danes vrstilo dvanajst festivalskih prireditev, ki so Potekale v sledečem vrstnem redu: 1647 — Praga, 1949 — Budimpešta, 1951 — Berlin, 1953 — Bukarešta, 1955 — Varšava, 1957 — Moskva, 1959
— Dunaj, 1962 — Helsinki, 1968 — Sofija, 1973 — Berlin, 1978 — Havana. Kot vidimo, je pobuda v prrvem pet najstletju redno potekala vsake dve leti. Po letu 59 pa so se obdobja med posameznimi festivali začela daljšati.
Jasno je, da je taka prireditev zelo zahtevna: poleg sredstev -in adekvatnih struktur je potrebno ogromno organizacijskega napora, tako da ni lahko vse to izpeljati. Ob tem je ireba upoštevati tudi, da tako za priredbo olimpijskih iger kot za priredba festivala kandidirajo posamezna mesta. To pa pomeni, da morajo razpoložljivi ljudje in strukture v tistem mestu združiti denarna sredstva in nasplo-šno prenašati težko breme za uspešno organizacijo prireditve.
Vsi dosedanji festivali so v glavnem potekali pod geslom »V zameri :n prijateljstvu«, tema letošnjega moskovskega praznika pa je bila »za mir, prijateljstvo in anti imperialistično solidarnost«. Naj še navedem, da je v preteklosti bilo več poskusov sabotaže festivalov u strani nenaklonjenih držav in reakcionarnih ter skrajno desničarskih organizacij (na primer v Berlinu in na Dunaju), toda provokatorji niso nikoli dosegli svojega namena. Tudi letos so skušali posredno omalovažiti in oškodovati festival. V
moral potekati na Jamajki približno v istih dneh, vse to pa se jim ni obneslo. Med pokrovitelji protimanife-stacije na Jamajki pa so seveda bile v prvi vrsti Združene države Ame-
IGOR CANCIANI (se nadaljuje)
programu je namreč bil svetovni praznik antikomunistične mladine, ki bi
italijanska televizija
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenska napoved
12.05 TG Tuna casual
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik! 1 - Tri minute
14.00	La straordinaria storia dell’Italia: Srednji vek - 4. del
15.00	Ital. kronike - Kronike motorjev
15.30	Šola in vzgoja:
Obletnice: Marino Moretti
16.00	Trije nečaki in majordom - TV film
16.30	Grof Montecristo - 3. nadalj.
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.55	Là dove vola il Condor - 2. del
18.40	Sette spose per sette fratelli -TV film
19.35	Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Improvvisamente l’estate scorsa - film
22.20 Dnevnik 1
22.30	Ohladi Oblada
23.00	II cenacolo di Francavilla
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Abient
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem
16.00	šola in vzgoja:
Stoječa voda - 2. del
16.30	L’estate azzurra - TV film 17.35 Iz parlamenta
17.40	Non sveghare il can che dorme -Il magico elisir - Una macinata di spiccioli - risanke
Il mistero dei Morca - TV film
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Bonnie Bianco in Pierre Cosso v filmu »Cenerentola ’80« - 1. oddaja
22.15 Dnevnik 2 - Vestì
22.25	Gremo v kino
22.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.55	šola in vzgoja:
Obrtništvo - 3. oddaja
16.25	šola in vzgoja:
Komuniciranje v letu 2000 - L oddaja
16.55	Dadaumpa
18.25	Speciale Orecchiocchio: Compilation Estate ’85
19.00 Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 Šola in vzgoja
20.30	Tex è ora cinema
21.20	Dnevnik 3
21.55	Filmi Erica Rohmerja:
La collezionista - film
jugoslovanska televizija
L|ubl|ana
9.00 in 10.35 TV v šoli:
Zgodba, Vse o celici. Energija vode
12.30	Poročila
17.15	Teletekst
17.30	Poročila
17.35 Kralj Matjaž in Alenčica - narodna pesem
17.45	Slovenski impresionisti:
Matej Sternen
18.15	Ples v akvariju
18.25	Posavski obzornik
18.40 Florjanovanje - dok. oddaja
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1 19.55 Vreme
20.05	Tednik
21.10	Družina Vialhe - nađalj. 1. del
22.05	Dnevnik II
22.20 Retrospektiva domače TV drame iz črne kronike:
Vest in pločevina - 2. epizoda
Zagreb
8.25 Beli Ciganček - otroška serija 9.00 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
18.15 Jamsko slikarstvo v BiH
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč
19.30	TV dnevnik
20.00	Spekter - politični magazin
21.05	Zabava vas Yves Montand
22.05	TV dnevnik 22.25 Mali Lošinj - svetovno prvenstvo v padalstvu
22.40 SP v tenisu
Koper
14.20	Detektiv v copatah - film
15.00	Film
16.30	Risanke
17.30	Na meji verjetnega - nenavadni podvigi - dok. oddaja
18.00	Kenguru Skippy - risanka
18.30	TV film 18.55 TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: PADRIČE — Protest prebivalcev zar radi nove lokacije sinhrotrona TRST — Manifestacija proti rasizmu MEDEJA — Pobratenje z Vrtojbo TRST — Laboratorij filmske animacije pri ZSKD
TRST — Mednarodni posvet o računalništvu pri načrtovanju ladij
19.30	TV D stičišče 19.50 Velike razstave
20.30	Film
22.10 TV D vse danes
22.20	Eurogol
23.00	Pod zvezdami
zasebne postaje
CANALE 5
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peytoni Place r TV film
13.10	Orazio - TV film
13.30	Sentieri - nadalj.
14.30	La valle dei pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Natura selvaggia - dokumentarec
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Antologia di Jonathan 19.09 I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Vota la voce - Glasbena oddaja
23.00	I sette magnifici Jerry - film
retequattro
10.15	Lacrime di sposa - film
12.15	Jennifer - TV film
12.45	Ciao Ciao
13.30	Evelin e la magia di un sogno d’amore - Risanka
14.15	Destini	-	TV film
15.00	Piume	e	pailettes	-	TV novela
15.45	Bufere	-	film
Igrata	Jean Gabin	in	Silvana
Pampanini
17.30	Mi benedica padre - TV film
18.00	Ai confini della notte - TV film
18.30	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV film
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	L’urlo della città - film 00.20 L’ora di Hitchcock - TV film
1.20 Agente speciale - TV film
ITALIA 1
10.30	Operazione ladro - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Quincy - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Deejay Televisian
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn - risanke
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fanitasilandia - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanke
20.30	King Kong - film
23.00	Ricerche diaboliche - film 00.30 Mod Squad i ragazzi di Greer -
TV film
TELEPADOVA
12.00	I nuovi Rookies - TV film
13.00	Risanke
14.00	Innamorarsi - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	I nuovi Rookies - TV film
16.00	TV film
17.00	Risanke
18.00	II ritorno dell'uomo tigre -risanka
18.30	Moby Dick - risanka
19.00	Risanke
19.30	Carmin - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
22.30	Sam. e Sally - TV film
23.30	šport: avstralski football 00.30 Bamaby Jones - TV film
TRIVENETA
10.00	Doppio gioco - film
11.30	TV film
12.00	La francesina - film
13.15	Horoskop
13.20	Komični filmi
14.30	Tanek il torero - film
16.00	Filmske novosti
16.30	Risanke
17.30	La psicosi - film
19.00	TV film
19.30	Dokumentarec
20.15	Filmske novosti
20.30	Una ragazza ingenua - film
22.00	Razstava preprog
TELEFRIULI
13.30	TV film
14.30	Pavera Clara - TV film
15.30	Risanke
17.00	Victoria Hospital - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.20	TelefriuH šport
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Mussolini ultimo atto - film 22.45 Scacco matto - TV film
radio
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10-10.00 Poletni mozaik: Potovanje po Veliki Britamji; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Jadra na robu sveta«; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenske popevke; 14.10-17.00 Popoldanski program; Naša vina; 14.30 Diskorama; 16.00 Beležke za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album: Camille Saint-Saens: Samson in Delila; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; Val 202;
13.00	Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 U-trinki iz zamejstva; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Gulp; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice v Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00,
23.00	Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Radio anch’io 85 - Popevke; 11.00 I baroni - 6. nadalj.; 11.30 Trentatrè trentine - variete; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master - glas-ga dan za dnem; 15.00 On the road;
16.00 II Paginone estate; 17.30 Radio
1	Jazz 85; 18.05 ...Anta ma non li dimostra - 6. del; 18.30 Večerna glasba; 19.45 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum;
20.00	Eduardo e Carolina - radijska priredba v treh delih; 21.45 Dopotea-tro; 22.00 Acchiappa frequenze; 22.49 Danes v Parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30,
22.30	Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio
2	predstavlja; 8.45 La scalata - glasbeni program; 9.10 Vsa Italija... govori; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 Deželni program; 12.45 Igrajte z nami; 15.00 Glasba in plošče; 15.42 La controra - glasba; 16.35 Radijska zgodba; 19.50 Šola in vzgoja; 20.10 Poletne simfonije; 21.00 Večerno presenečenje; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Klavirski nokturno; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 I-graj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših sporedov - Iz naših krajev;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Lahke notei; 18.30 Gioacchino Rossini na koncertnem odru; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.00	Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
Ob posvetu na pokrajinski upravi
Kdaj enotno avtobusno podjetje s poenostavljenimi in cenejšimi servisi?
Že več let je v Gorici govor o tem, da bi se tri javna avtobusna podjetja združila v eno samo. Tako bi poenotili ne le administrativne službe, avtobusne proge, marveč bi uredili eno samo osrednjo delavnico, v kateri bi lahko ceneje popravljali avtobuse. Vendar se zdi, da se tako pokrajinska uprava kot goriška občina in tudi medobčinski konzorcij v Tržiču krčevito oklepajo raznolikosti, lastne avtonomije. Vse to pa celotno družbo veliko stane. Namreč, poleg državne in deželne dotacije za kritje primanjkljajev, morajo pokrajina, goriška ter druge občine vsako leto dodati več sto milijonov iz lastnega proračuna. Vse to na račun drugih investicij.
Da niso stvari jasne, je prišlo na dan tudi na sestanku, ki je bil na pokrajini v zvezi s predvideno gradnjo delavnice za popravilo avtobusov. Prisotni so bili predsednik pokrajine Cumpeta, odbornik za prevoze Bres-san, predsednik APT Marin, goriški podžupan Del Ben, predsednik mestnega podjetja Lodatti in še vrsta tehnikov.
Kot je znano, je v državnem zakonu predvideno, da pridejo avtobusnim podjetjem oziroma krajevnim upravam tudi sredstva za gradnjo oziroma o-premo delavnic, garaž in avtobusnih
postaj. V Trstu in še marsikje v deželi so del teh sredstev že izkoristili, v Gorici pa še ne.
Na pokrajini se zavzemajo za to, da bi novo delavnico za popravilo avtobusov uredili v Ul. Velodromo, v delavnici konzorcija za popravilo vojaških vozil. Ta konzorcij deluje v Gorici že vso povojno dobo. Zgradili so nekaj hal. Sedaj so se preselili v Vileš, v prostore neke tovarne, kjer stroji mirujejo že nekaj let. Na pokrajini, tako sta povedala Cumpeta in Bressan, se zavzemajo za to, da bi z deželnim denarjem odkupili tovarniške hale in zemljišče, v njih pa uredili delavnico. Ta naj bi služila za vse avtobuse iz Goriške.
Drugačno je gledanje goriške občinske uprave. Na avtoportu bodo z državnim denarjem zgradili tudi po-pravljalnico za težka vozila. Mišljeni so tu predvsem tovornjaki, ki jih imamo v Gorici kar precej. Zaradi tega bi tu lahko popravljali tudi avtobuse, je menil goriški podžupan Del Ben. Vendar pa je bil Bressan mnenja, da bi morali tu popravljati predvsem tovornjake iz raznih krajev dežele.	1
Na pokrajini si tudi nadejajo, da bi se rešili visokega stroška za naje-mnimo avtobusne postaje (ex Ribi)
v Ul. IX. avgusta. Zaradi tega je na sestanku Cumpeta predlagal, da bi režijo sprejela občina, saj da je stvar avtobusne postaje v mestu v pristojnosti občine. Ker smo že pri avtobusni postaji, povejmo, da so govorili tudi, kako bi to preosnovali. Avtobusna postaja mora namreč biti v mestnem središču. To velja še posebej za Gorico, saj z avtobusi prihaja vsak dan veliko dijakov. Šole pa so v mestnem središču.
Benvenuto danes v Gorici
V Gorico pride danes osrednji tajnik UIL Giorgio Benvenuto. Sodeloval bo na drugem deželnem kongresu te sindikalne zveze, ki bo v kongresni dvorani na Espomegu. Dopoldne bo uvodno poročilo imel tajnik Gianfranco Trebbi, zatem bodo sledili pozdravi gostov. Potem bo o sedanjem gospodarskem položaju v džavi govoril Benvenuto. Popoldne bo okrogla miza o zaposlovanju v deiželi, pri ka-, teri bodo sodelovali gospodarstveniki, sindikalisti in politiki. Kongres bo s svojim organizacijskim delom nadaljeval jutri. Izvolili bodo novo deželno vodstvo UIL.
V Tržiču bogat spored gledaliških ter glasbenih predstav
Včeraj so na županstvu v Tržiču predstavili letošnjo glasbeno, gledališko in filmsko sezono, ki se bo letos že v tretje odvijala v obnovljenih prostorih bivše kinodvorane Azzurro, to je v mestnem gledališču. Uvodno besedo je imel župan Saccavini, ki je prisotnim orisal ne le krajevni ampak tudi širši uspeh, ki ga je žela lanskoletna kulturna dejavnost v Tržiču, ki je postavila mesto na viden položaj glede kulturne ponudbe. Voudanl je namen občinske uprave, da nadaljuje po začrtani poti m zaradi tega so tudi za letos pripravili pester in ambiciozen načrt.
Gledališko sezono je predstavil odbornik za kulturo Fabio Vel Bello, pričela se bo v sredo, 16. oktobra, z nastopom (prvič v Italiji) francoskega gledališča Theatre de la Sapience z delom »Ulica božje ljubezni«. V teku sezone je predvidenih deve c pred stav, ki bodo trajale do začetka aprila.
Izredno bogata bo tudi letos glasbena ponudba. Profesor in glasbeni izvedenec na beneškem bienalu Carlo De Incontrerà je povedal, da so tudi letos razdelili sezono na dva dela. Najprej bo na vrsti petnajst koncertov različnih glasbenih ustvarjalcev, z nastopi prvovrstnih glasbenikov iz vsega sveta. V drugem delu pa bodo tudi letos priredili serijo dvajsetih monografskih koncertov pod naslovom »Beethovnove skladbe za klavir«. Ponudba je tako široka, da jo je dejansko nemogoče v tem okviru organsko začrtati. Omenimo le, da bo simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije.
Se nekaj o obisku tajnika KD
De Mita se je v Gorici soočil s tukajšnjo raznoliko problematiko
Še nekaj o goriškem obisku vsedržavnega tajnika KD De Mite v torek popoldne in zvečer. Predčasno zapiranje redakcije nas namreč prisili, da smo s poročanjem o večernem dogajanju na Goriškem skopi in da se marsikdaj vrnemo s poročanjem šele naslednji dan.
De Mita je prišel v Gorico v popoldanskih urah. Na sedežu KD v Ulici Angiolina so ga sprejeli goriški voditelji te stranke s tajnikom Crisci-jem. Ta mu je izročil in tudi obrazložil stvari, ki v tem trenutku zanimajo Goriško. Te so: hitra odobritev paketa Altissimo z 220 milijardami investicij za goriško in tržaško območje; obnova zakona o prosti coni; investicije v šolske gradnje, tudi zato ker gre za gradnjo dvojnikov šol, saj so tu vštete tudi slovenske šole; odobritev zakona o zaščiti slovenske manjšine; ovrednotenje že obstoječih šolskih struktur, s posebnim oziroma na podržavljenje mestne glasbene šole; podpora tržaški ladjedelnici 'n drugim tovarnam z državno udeležbo.
Na sedežu KD so se De Miti približali tudi drugi in mu izročili svoje listine. Med temi zastopniki goriške-ga odbora za obrambo italijanstva, ki so mu seveda izročili spomenico v kateri so označene njihove protislovenske težnje.
Zatem je De Mita obiskal goriško mestno palačo. Sprejel ga je podžupan Del Ben, ki mu je izročil sred-
njeveški pečat mesta. Prisotni so bili tudi odborniki Obit, Culot, Fornasir in Bratuš. Začuda, tako italijanski kot slovenski poročevalci dnevnikov radia Trst so na županstvu videli župana Scarana. Imeti so morali dobre oči, da so ga videli kako se kakih par tisoč kilometrov stran od Gorice vozi na ladji.
Seveda je bilo z De Mitovim obiskom povezane tudi nekaj folklore. Pred avditorijem so De Mito pričakale žene iz Gradeža. Prišle so s posebnim avtobusom v naše mesto, da bi od njega zahtevale ohranitev tamkajšnje bolnišnice. Izročile so mu spomenico. Potem pa so v dvorani glasno kričale, da hočejo pred mikrofon, nakar jih je župan Gradeža jezno ošvrnil: »Ste zite!«
Na snidenje z De Mito pa so čakale tudi druge delegacije. A iz vsega tega ni bilo nič. Iz avditorija je v spremstvu najožjih sodelavcev De Mita odšel skozi stranska vrata po zasilnih stopnicah in tako pustil marsikoga na cedilu. Predvsem »prijatelje« Corrada (Belcija), Piera (Bres-sanija) in še kakega drugega moro-tejca, ki so ga nestrpno čakali najprej v veži, potem na stopnišču, potem pa še pred avditorijem. Zaman.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi. Raštel 52. Telefon 833-49.
Marsikoga doleti ta nevšečnost
Ob prihodu zadnjega nočnega vlaka ni potnikom na voljo niti taksi
V Gorici, kot v marsikaterem drugem mestu, ponoči mestni avtobusi ne vozijo. Avtobusi se vrnejo v remize že okrog desete ure, potem ko so prepeljali zadnje potnike iz središča v periferijo ali obratno. Sicer pa je znano, da Goričani bolj malo uporabljamo avtobus. V zadnjem času se vozimo po mestu čedalje bolj z avtomobili, to pa še prvenstveno zaradi tega ker z lahkoto najdemo parkirni prostor in, nenazadnje, ker nas bencin kupljen pri jugoslovanskih sosedih, bolj malo stane.
Že več let se marsikdaj v škripcih najdejo potniki, ki pridejo v naše mesto z zadnjim vlakom. Še pred leti so tudi na zadnji vlak čakali taksisti. Potem so se tudi ti čakanja naveličali, kajti marsikdaj, ko je vlak prisopihal na goriški kolodvor okrog polnoči, ni bilo zanje klientov.
Največ pride namreč ob tisti uri v Gorico vojakov, ki se vračajo z dopusta. Vojašnice pa so kar blizu kolodvora, zato vojaki gredo vanje kar peš. Če pride v Gorico kak domačin pa ima pred kolodvorom parkiran avto in se z njim popelje domov.
Od časa do časa pa pridejo v Gorico tudi tujci. Ti se znajdejo ob iz stopu vlaka (seveda če pridejo z zadnjim vlakom) brez avtobusa in tudi brez taksija. Morajo torej na dolgo pot do hotela sredi mesta. Lažje je za tiste, ki morajo h kakemu Goričanu. Tega lahko vsaj pokličejo po telefonu, da pride z avtom ponje.
V avstrijskih časih je bilo za take potnike lažje, saj so posamezni hoteli pošiljali na kolodvor najprej kočije, potem pa omnibuse, da so potnike popeljali v hotele.
O pomanjkanju nočnega avtobusa ah taksija je bil že nekajkrat govor v goriškem občinskem svetu. Marsikdo se je pritožil tudi s pismi v tukajšnjem časopisju. Med slednjimi tudi letos spomladi odvetnik Bles-si, ki je celo zagrozil, da bo občinski odbor takrat ko bo izvoljen, zatožil, če ne uvede kake prepozne službe ob prihodu nočnega vlaka. Prej omenjeni odvetnik je namreč mnenja, da se občina s tem odpoveduje svoji nalogi zagotavljanja neke službe občanom.
Kako bo vnaprej s to grožnjo odvetnika Blessija ne vemo. Pred časom smo v nekem osrednjem italijanskem dnevniku brali vest, da si je občina v Anconi pomagala na svoje-stven način. Nočni avtobusi so v tem mestu, ki Ima sto tisoč prebivalcev, peljali vsako noč le po štirideset potnikov. Za to službo je občinska o-prava porabila vsako noč 250.000 lir. Potem pa so se premislili in najeli dva taksista. Ta vozita tam po pro grah, po katerih običajno pelje mestni avtobus. Vsak taksist dobi za vsako noč po 75.000 lir. Občina porabi torej 150.000 lir, kar je vsak dan 100 tisoč lir manj kot prej. Potniki pa taksistu plačajo enako ceno kot za vožnjo z avtobusom: 500 lir.
V času ko so drugod že zaključili s sagrami
Jesenski praznik privabil v Štandrež veliko ljudi
Silvan Gravner z Oslavja in Igor Devetak iz Gorice sta prejšnjo soboto zvečer z zmago na briškoli v Štan-drežu odnesla domov mlado tele. Seveda je teliček šel v hlev na Oslavju, na svoje pravo mesto. Druga nagrada, kruleči prašiček pa je poromal v So-vodnje. Obe živali sta pred začetkom tekme v zaprtem vozu na Pilošču vabila vse, ki so se hoteli pomeriti v tekmi briškole in odnesti domov kaj koristnega. Sicer pa so tudi nekateri drugi, ki so dosegli mesta tik za prvim in drugim, odnasli domov nekaj gastronomskih nagrad. Briškola se bo ponovila to soboto s prav tako bogatimi nagradami. Prireditelji so prepričani, da bodo tudi tokrat v Dom Andreja Budala prišli ljubitelji te i-gre in skušali dobiti kaj lepega in koristnega ter okusnega za svoje potrebe.
Briškola seveda ni bila edina atrakcija Jesenskega praznika, ki ga je priredilo kulturno društvo Oton Župančič v soboto in nedeljo in ki se bo nadaljeval še to soboto in nedeljo. Že v soboto zvečer je bil prireditveni prostor tudi drugače zaseden, saj so se mnogi zavrteli na ploščadi doma ob zvoku sodobnega orkestra. To se je ponovilo tudi v nedeljo. Tokrat
so imeli in bodo v prihodnjih dneh spet imeli srečolov z številnimi nagradami: tri kolesa so najbogatejše. Za bife so seveda poskrbeli dobri kuharji. Njih delo je bilo olajšano ker so letos društveniki poskrbeli za nove pulte in mize, ki bodo ostali tudi za vnaprej. Ne bo treba delati posebej za vsak praznik.
V nedeljo dopoldne je bilo v Domu Andreja Budala veliko krvodajalcev
iz raznih krajev Goriške, iz Štandreža, Sovodenj, Doberdoba. Prišli so na o-bisk tudi krvodajalci iz Škofje Loke. Njim na čast je zapel mešani zbor O-ton Župančič, igrala pa je godba na pihala iz Vileša. Nekateri krvodajalci so dobili tudi priznanja za večkratno darovanje krvi.
V nedeljo zvečer pa so s svojimi latinskoameriškimi plesi številno publiko navdušili plesalci iz Nove Go-
rice. O tem pričajo tudi naše fotografije.
Jesenski praznik se bo nadaljeval v soboto in nedeljo. V soboto zvečer bo kot smo že napovedali, briškola, istočasno pa tudi ples. V nedeljo popoldne bo slikarski ex tempore za osnovnošolce in srednješolce. Zvečer pa bosta nastopili skupini ritmične telovadbe iz Gorice in Nove Gorice. Seveda tudi plesa ne bo manjkalo.
spričo lanskoletnega velikega uspeha, imel letos kar devet koncertov.
Abonma za vse predstave (jasna sta glasbena in gledališka abonmaja ločena) stane 90 tisoč lir, (75 tisoč Ur za podjetja, 63 tisoč lir za mladince). Posamezna vstopnica pa bc veljala 15 tisoč (znižana 12 tisoč lir).
Seminar
gledališke
umetnosti
Odkar je deželna uprava z zakonom dala občinam ter pokrajinam denarna sredstva za razvoj kulturnih in športnih dejavnosti, smo marsikje opazili, da župan in predsedniki pokrajin oziroma pristojni odborniki na lastno pest prirejajo kulturne prireditve različnega značaja. Kot dejanski prireditelji prihajajo v ospredje skupine ali ljudje, ki niso prej pokazali kdovekaj velikih rezultatov ali dejavnosti. Lahko bi rekli, da so nastali ad hoc. Politični možje pa si nadejajo bleščečo obleko kot novopečeni med vsemi.
Nekako tako je tudi za letos obnovljeno pobudo o seminarju dramske u-metnosti, ki ga priredi, pod okriljem pokrajinske uprave v Gorici, neki doslej neznani center za socialne ter umetniško - kulturne pobude. Seminar se bo odvijal od jutri do 20. oktobra v telovadnici realne gimnazije. V Gorico prideta ob tej priložnosti igralec Janez Vajavec in dramaturg Andrej Vajavec, člana znanega Lee Strasberg Institute iz Los Angelesa.
Brez dvoma gre za koristno pobudo pokrajinske uprave (pa čeprav nam niso v redakcijo, kot je za pokrajinsko upravo dober običaj, tokrat poslali tiskovnega poročila; poslali pa so ga italijanskemu časopisju). Vendar bi radi k temu nekaj pripomnili. Gre za pobudo, ki so jo na samostojen način pred leti pričeli nekateri tukajšnji slovenski strokovnjaki in navdušenci v Kulturnem domu. Dobili so pokroviteljstvo pokrajinske uprave tudi finančno. Potem pa je nekdo delal vse mogoče težave, ker je bil seminar v Kulturnem domu, pa čeprav je bila denarna odškodnina malenkostna. In še pobudo so tistim, ki so zanjo dali idejo, iztrgali iz rok.
• Včeraj zjutraj je nek avtomobilist verjetno pripomogel k padcu 67-letne-gu kolesarja Carla GianJorenza, iz Gorice, Ul. Garzaroli 24. Pripomogel je zaradi tega, ker je avtomobilist po padcu kolesarja vozil dalje in je kasneje orožnikom izjavil, da on sicer ni v nikogar trčil, je pa dopustil možnost, da se je to zgodilo, ne da bi on to zaznal. Tako je bil volk sit in koza cela. ..
razna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu namerava prodati najboljšemu ponudniku okrog 10 stotov drvi (brest). Občani, ki so zainteresirani naj predstavijo v občinskih uradih ponudbo v zaprti ovojnici najkasneje do 10. ure 28. septembra.
Na šolskem skrbništvu v Gorici bodo jutri objavili seznam profesorjev, ki jim nameravajo dati suplentska mesta v srednjih šolah prve stopnje, 25. septembra pa seznam suplentov na srednjih šolah druge stopnje.
Do 10. oktobra je treba na šolskem skrbništvu vložiti prošnje naslovljene na ministrstvo za šolstvo za odprtje morebitnih novih razredov na tehničnih in strokovnih šolah.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Gli amori di Nellyc. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »La tamburina«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Femmine morbose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aora Gorica
SOČA 18.30—20.30 »Osamljena dama«.
SVOBODA 20.30 »Profesorica francoskega jezika«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. 1. Maggio 94. Telefon 733-29.
POGREBI
9.30 Marija Pahor iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Podgoro.
Narod in kultura
Slovenski pisatelji smo letos že dvakrat načeli občutljivo vprašanje o svojem narodu, najprej v Cankarjevem domu v Ljubljani, potem pa še na srečanju v Štatenbergu. Odgovori nanj so seveda zelo različni. Prevladujejo osebna mnenja, ki jih ni mogoče enostavno zvrniti na kup ter trditi, da je to celovita podoba vsega izrečenega ali celo resničnega stanja. Razprava o tem se bo najbrž še nadaljevala in poglabljala. Za zdaj je najpomembnejše to, da je tema odprta in da se je nanjo odzvalo lepo število mislečih ljudi.
Seveda je o tem vprašanju zelo težko govoriti nepristransko, še težje pa se je zavedati, da ga ni mogoče ločiti od usode, ki jo doživlja ves svet. Premalo je upoštevati le naše odnose z drugimi narodi ali med narodi sploh. Ti so namreč le del civilizacije in kulture in jih vedno bolj obvladujejo druge sile, ki jih pogosto niti ne opazimo. Narodi kratkomalo ne morejo živeti sami zase, samozadovoljni z lastno kulturo, lastno državo in lastno ekonomijo. Tisti, ki tvegajo osamitev, postajajo žrtve moči, s katero razpolagajo tokovi gospodarskega in znanstvenega razvoja ter tokovi mednarodne politike. Tretja sila, tokovi kulture, pa so že lep čas izrinjeni iz naše zavesti in zato nemočni. Prav nanjo pa se Slovenci opiramo, ko se hočemo potrjevati.
Toda kultura je že od samega začetka, ko so jo tvorile vsem bolj ali manj skupne mitološke predstave, univerzalna. Ni sicer bila vedno in povsod enaka, toda nikdar ni bila in ne bo toliko specifična, da bi ne bila dostopna vsem ljudem in vsem narodom. Treba je le pokazati voljo po spoznanju. Res je tudi, da ni na svetu naroda, ki ga ne bi k zavesti predramila kultura. Brž ko se je oblikovanje človeškega bitja, njegovih idej, njegove lepote in njegove volje, začelo izražati v lastni govorici in kvalitetah naroda, je dala spolšna kultura, kakršni sta bili npr. antična in srednjeveška, identiteto in zavest narodu. Plodovi narodnostnega izražanja v besedi, zvoku, gibu, barvi in liku so omogočili pripadnikom naroda, da so se zavedeli svojih skupnih lastnosti in svojega narodnostnega bistva. Slovenci nismo nobena izjema v tem pogledu. Nekateri sodijo, da je že Primož Trubar bil narodnostni buditelj. Vendar protestantstvo ni bilo gibanje, ki bi težilo k zadevanju narodno-, stnih identitet. Res je spoštovalo jezik ljudstva, ni pa se zavedalo tistih duhovnih sil, ki so lastne narodu in ki so nekaj drugega od splošnih, tako rekoč univerzalnih verskih spoznanj. Protestanti so ustvarili samo lastno cerkev, ki se je odcepila od rimske in tej preprečila težnjo po svetovni oblasti. (To seveda velja za 16., ne pa za kasnejša stoletja). Tako je Trubar skušal Slovence le privesti k svoji cerkvi in upošteval, da govorijo svoj jezik, ki je imel ljudski značaj, ni pa ustvarjal samobitne slovenske kuture, ki bi slonela na lastni podobi človeka. To je uspelo krogu razsvetljencev ob koncu 18. stoletja, ki so se zbirali okrog Žige Zoisa. Ti so postavili temelje posvetni kulturi na Slovenskem, plemenito podobo teh temeljev pa je ustvaril France Prešeren s svojo poezijo. V dobi romantike se je na osnovi kulture prebudil večji del evropskih narodov, zato ne moremo mimo zgodovinskega dejstva, da je narodnostno zavest ustvarila kultura, h kateri se vsak narod zateka, kadarkoli se mora dokazovati.
Sredi 19. stoletja pa so narodi na osnovi svoje zavesti začeli zahtevati tudi svoje, narodne države. Zgled takšne politične sile je že dolgo bila Francija. Italija in Nemčija sta kmalu postali dva druga podobna zgleda. Po prvi svetovni vojni je ta težnja dokončno zmagala: načelo suverenosti narodov je začelo prevladovati, četudi se ni vselej uresničilo. To pa je povzročilo, da se narodi niso več enačili s svojo, še manj pa z obče človeško kulturo, temveč s svojo politiko — to pa je narodnostno zavest sprevrglo v nacionalizem in nacizem ter povzročilo še eno svetovno vojno. Poleg tega se je po zgledu Anglije, ki je v 19. stoletju ustvarila svoje narodno gospodarstvo (nacionalno ekonomijo), vsak narod začel istovetiti z lastno ekonomijo. To je dokončno zasenčilo izvorno bistvo narodov. Kultura je postala le sredstvo v rokah drugih moči, ki naroda sploh ne ustvarjajo, ampak združujejo ljudi v politične organizme in ekonomsko proizvodnjo. Zato so danes narodi le ekonomsko in politično bolj ali manj povezane države, katerih kultura nj, njihova prvenstvena sila, kar bi morala biti, kot to uči zgodovina. Kulturo je mogoče ustvariti le iz duha. Nič ne pomaga, če ustvarimo združenje mislecev, znanstvenikov in umetnikov; sama zveza teh ljudi je jalova uradniška tvorba, če v njej ne delujejo iz duha navdihnjeni ljudje. Ravno tako noben proizvod pa tudi nobena vsota denarja ne more zaploditi kulture, če ne vpliva nanju ustvarjalnost človekovega duha.
Danes pogosto menimo, da tvori narod skupek različnih sestavin, geografskih, kulturnih, socialnih, ekonomskih itd. Toda te sestavine so samo kup pojavov. Kako živijo med sabo, tega ne upoštevamo. Še manj se takšna mnenja dotikajo razvoja, po katerem je do skupka teh sestavin prišlo. Treba jih je prikazati v zgodovinskem postopku, v katerem je mogoče razbrati izvor, tok dogajanja in posledice. Šele potem bomo lahko dojeli, da se narod ne more enačiti z narodno politiko ali z narodnim gospodarstvom, temveč s svojim izvornim bistvom, s svojim izražanjem kulture.
Ni torej dovolj vpraševati se samo po narodovi identiteti, temveč tudi po tem, ali bodo svetovno dogajanje krojili samo meddržavni politični in gospodarski stiki in spori ali tudi kultura, ki v svojem bistvu ni samo narodna, ampak je vedno predstavljala obče človeško vrednoto. V začetku novega veka je kultura izgubila religiozni in mitološki značaj, ki je dotlej usodno določal podobo človeka. Začela je rasti iz samih človekovih notranjih sil, iz lastnega genija pa tudi lastne demoničnosti. Tako se je človeku približala njegova lastna podoba, in kolikor je bila ta nekaj takega kot Macbeth (kot ga je naslikal Shakespeare) ali kot Faust (kot ga je predstavil Goethe), je bilo to podobo treba presegati z ustvarjanjem nove, manj srhljive. V toku kulturne zgodovine je vsak narod prispeval k ustvarjanju tega človeškega lika. To ustvarjanje še vedno traja. Zato kultura posameznih narodov ne more biti samozadostna in tudi ne služi le narodnemu bistvu. Njen smoter je izraziti najgloblje bistvo, ki ne zadeva neke posamezne skupine ljudi, ampak ga najdemo v vsakem posameznem človeškem bitju ne glede na to, kateri skupnosti pripada. Zato vselej presega narodnost. Res je najprej prebudila zavest o človeških lastnostih, ki so značilne za posamezne narode, toda hkrati je razkrila tudi podobe ljudi različnih slojev in ne nazadnje posameznikov. Pogosto razkriva tudi samo sile, ki uklanjajo človeka, če se jih ne zaveda in jih ni sposoben obvladati s spoznanjem. Takšnih sil je ogromno v njegovem instinktu kakor tudi v zunanjem svetu. Vsak narod je torej zavezan več kot zgolj lastni podobi in svoji zavesti. To je dejstvo, ki ga ni mogoče spodbiti, vprašanje pa je, ali se ga zavedamo, in dokler se ga ne, je narodnostna zavest pomanjkljiva.
Povsem razumljivo je torej, da se o narodnosti in njeni identiteti sprašujejo ljudje, ki jim je kulturno ustvarjanje prvenstveno in ki kulturo tudi doživljajo kot temelj človeškega razvoja. Ker je danes vse svetovno dogajanje postavljeno na druge temelje, na ekonomijo in politiko, to torej ne more biti samo glas naroda, ampak zavest o nemoči kulture v svetu sploh. To je bolečina, ki nam osvetljuje spoznanje, da nenehno nastajanje podobe in bistva človeka, s katerima se lahko, če to hoče, sreča vsak človek, ni več usodno za svet, ampak le še za posameznike. Narod, ki še vidi v kulturi svoj izvor, je ohranil v sebi zgodovinski spomin na prvotno silo, ki ustvarja človeški razvoj. Takšen narod niso samo Slovenci, ampak so tudi drugi. Vendar se te lastnosti zavedajo le še nekateri, ne pa ves narod. Težava je tudi ta, da ti »nekateri« pogosto razumejo kulturo preveč samo kot nosilko narodnostne identitete, premalo pa kot nenehno gradnjo človeškega bitja, ki ga ustvarja vsak človek, kadar se sreča z deli človekovega duha. Na temelju dejstva, da je vsakomur mogoče graditi to bitje v sebi, lahko nastaja razumevanje in sporazumevanje med ljudmi. Druge poti sploh ni. Če ne vidimo tega, kar vsakdo ustvarja s svojo kulturo, ne vemo, kaj je in kdo je človek. To je bistveno, četudi je zakrito z atraktivnejšimi silami v svetu; zato je most med narodi in ljudmi možen le prek kulture. Za narod, katerega deli živijo v raz ličnih državah, je to gotovo usodno spoznanje.
SAMO SIMČIČ
»LINEA« ... AQUASCUTUM!
Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegantno krojene dežne plašče. Njihov stil: AQUASCUTUM OF LONDON! V Trstu, pri LINEA, Ul. Carducci 4.
Letošnji »repentabrski« koncerti glasbene skupine »Gallus Consort«
Glasbena skupina »Gallus Consort« je tudi za letos pripravila koncertni cikel »Repentabor«. Dva koncerta bosta na sporedu v septembru (22. in 29.) in dva v oktobru (6. in 13.). Prvi trije bodo, kot prejšnja leta, v repentabrski cerkvici, četrti pa na tržaškem sedežu RAL
Letošnji »repentabrski« cikel bo si cer že četrti (prejšnji so bili v letih 1981, 1982 in 1984), vendar pa bo u-radno prvič pod imenom »Gallus Consort«, ker se je skupina, ki je do nedavna delovala kot oddelek Glasbene matice za staro glasbo, osamosvojila in nastopa zdaj pod lastnim imenom. Novost letošnjega cikla je tudi v tem, da je pokroviteljstvo nad njim sprejela tržaška pokrajina.
Kot mnoge druge glasbene skupine in ustanove po svetu in pri nas, je tudi »Gallus Consort« namenil del letošnjega programa počastitvi Haen-dlovega in Bachovega leta. Tako bodo na koncertu 22. t. m. na sporedu izključno Haendlove skladbe: Trioso-nata za dve prečni flavti in basso continuo, Sonata for a Musical Clock za kljunasto flavto, Four Pieces for a Musical Clock za dve kljunasti flavti, Zwoelf Fantasien za čembalo in Triosonata za dve kljunasti flavti in b. c. Izvajali jih bodo stalni člani skupine Dina Slama, Miloš Pahor, Erika Slama in Irene Pahor.
Na naslednjem koncertu (29. t.m.), ki bo v celoti posvečen Bachu, bodo na sporedu skladbe: Triosonata za flavto, violino in b. c., Triosonata za dve flavti in b. c., Triosonata za dve violini in b. c. ter Triosonata za flavto, violino in b. c. Izvajali jih bodo Miloš Pahor in Woofgang Gamerith (flavta), Gertraud Gamerith in Johanna Gamerith (violina) ter Dina Slama in Irene Pahor.
Za tretji koncert, na sporedu bo 6. oktobra, je »Gallus Consort« izbral pet sonat za flavto, violo in basso con timo »Sonate a tre« skoraj neznanega slovenskega avtorja Amandusa Ivančiča, ki je domnevno živel v letih 1720-1780. Njegova dela so bila šele pred kratkim prvič objavljena ') Ljubljani in predstavljajo zato svojevrstno novost in zanimivost. Poleg Miloša Pahorja, Dine Slama in Irene Pahor jih bo izvajal še Andrea Albertam (viola).
Zadnji koncert, na sporedu 13. oktobra na sedežu RAI, je v celoti namenjen skladbam uglednega sodobnega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. Na sporedu bodo dela: Psalm 50 za ženske glasove in orgle. Dve uspavanki za flavto in klavir. Trije nokturni za flavto in vibrafon, Sounds za flavto in harfo. Studio za
kljunasto flavto, violino, violončelo in klavir, Nokturno za štiri flavte, Sy-rigma za kljunasto flavto in Minia ture za flavto in gambo. Omeniti valja, da bosta skladbi Studio in Miniature doživeli praizvedbo in da Je Ramovš napisal Miniature letos prav za »Gallus Consort«.
Poleg stalnih članov skupine Dine Slama, Miloša Pahorja, Erike Slama in Irene Pahor, bodo Ramovševe skladbe izvajali še Katja Bizjak, Tamara Petaros in Andrej Pegan, ki so s skupino že sodelovali, Eva Žerjul, Janko Ban, harfistka Ruda Kosi in flavtist Klemen Ramovš iz Ljubljane, Paola Veronese, Alessandro Campana in Tullio Simonetti ter Quartetto Traversiere v sestavi Miloš Pahor, Erika Slama, Daniele Porcile in Stefano Bais.
Prof. Miloš Pahor, pobudnik in u-metniški vodja skupine »Gallus Consort«, ki pojmuje gojenje stare glasbe ne le v smislu pomembnega pedagoškega dejavnika, marveč tudi v smislu kulturno in umetniško pomembnega glasbenega izročila, meni, da Slovenci v zamejstvu ne smemo v
tem oziru zaostajati za italijanskim in drugim glasbenim svetom in da bi morali stari baročni glasbi, namenjati večjo pozornost tudi kar zadeva vzgajanje mladih glasbenikov. »Gallus Consort« hoče zapolniti to vrzel. Če hoče segati tudi po delih, ki zahtevajo večje število izvajalcev, se mora zatekati po pomoč k izvajalcem drugih narodnosti, v letošnji sezoni na primer razen h gostom iz Slovenije tudi onim iz Avstrije (iz Gradca, s katerimi so se spoznali na tečaju stare glasbe v Radovljici pri Bledu) ali pa iskati sodelavce pri italijanskih sosedih, ker med našimi študenti glasbe žal ni gojencev za baročne inštrumente (viola da gamba, baročna violina itd.). Po drugi strani pa ima tako sodelovanje tudi svojo moralno, etično vrednost, ker v imenu muzike povezuje in druži ljudi različnih narodnosti.
Vsi koncerti se bodo začeli ob 18. uri. Kot prejšnja leta bodo zaradi svoje zanimivosti in kvalitete nedvomno tudi letos privabili številne slovenske in italijanske poslušalce in obogatili tržaško glasbeno življenje.
JOŽE KOREN
Iz besede v prostor
Ponatis Kranjskih komedijantov
Knjižnica Kondor se je odločila ponatisniti troje pomembnih dramskih del: Kreftove »Kranjske komedijante«, Goethejevega »Fausta« in Schillerjevo »Marijo Stuart«. Prav gotovo je umestno osvetliti ponoven nastop navedenih besedil v prerezu današnjega trenutka, pri čemer ima zaradi naše kulturne zgodovine nedvomno u-temeljeno prednost komedija o »Kranjskih komedijan-tih«, kot je Bratko Kreft naslovil svoje znano delo, segajoče v čas priprav in prve izvedbe Linhartove »Županove Micke«.
»Kranjske komedijante«, ki na izjemno šarmanten in natančno dokumentiran način obnavljajo eno od redkih resnično svetlih obdobij naše kulturne preteklosti, je mogoče dandanes opazovati in obravnavati kar z dvojnega vidika: prvi je gotovo Linhartov in Zoisov čas, ko je prišlo do zapisa »Županove Micke« in »Tega veselega dne ali Matiček se ženi«; drugi vidik pa je Kreftova odločitev oživiti prvo uprizoritev »Županove Micke«, zasnovati igro v igri, prikazati Zoisov in Linhartov krog ter še uprizoritev tega imenitnega delca — temu pogledu pa se pridružuje še peripetija s prvo knjižno izdajo »Kranjskih komedijantov«, ki jih je avtor oddal v tiskarno leta 1940, pa je vojna preprečila tiskanje, da bi delo v okviru Slovenske matice izšlo takoj leta 1946.
Linhart je bil morda še večji duh, kot smo si ga zapisali v svoje preglede slovenske kulturne zgodovine, in si ga ohranili v svoji nacionalni zavesti. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da v tistem času razen Trubarjevega in Dalmatinovega opusa nismo imeli v svoji duhovni in literarni zakladnici kaj prida pomembnega; da je zatorej moralo njegovo snovanje zajeti sapo iz širših kulturno-konceptualnih vidikov, h katerim je izredno pomemben del prispeval baron žiga Zois. V času, ko sta bila npr. na višku svojega delovanja Goethe in Schiller, je Linhart prebiral starejšo in mlajšo svetovno literaturo in dramatiko, odkril Shakespeara, Voltaira in Rousseauja, seveda tudi Schillerja, ter razmišljal, kako bi cepil slovensko izvirnost z že uveljavljeno evropsko kvaliteto.
V odzvenu francoske revolucije, pod pezo reakcije, ki bo končno rodila Napoleona, Evropa pa vso prestrašeno potisnila v strah pred vsakršnim prosvetljen-stvom, je Linhartovo in Zoisovo delo potekalo v vzduš-
ju neprestanih manevriranj z avstrijsko cenzuro, ki je nemara pokazala pravi obraz šole ob Linhartovi smrti: oblasti so namreč prepovedale postaviti Linhartu na grob nagrobni kamen, ker so pač dobro poznale prebu-diteljskega avtorja. Še več: Linhart se je poglabljal tudi v zgodovino in njen smisel, napisal je tudi pomembno razpravo, ki pač znanstveno utemeljuje pravico narodov do svobodnega kulturnega in vsakršnega obstoja ter organsko navezavo na podobna, se pravi slovenska kulturna izročila. »Županova Micka«, ponošena dunajska f eseloigrica, uveljavlja pristno domačo govorico in značaje ter zdravo kmečko pamet, ki bo prelisičila Tulpenheima, »eniga žlahtniga Gospoda«.
Tukaj se pričenja zgodovina slovenskega gledališča in za pričetek te zgodovine si morajo Linhart in njegovi, poleg Zoisa tildi Vodnik in Japelj, najprej izposlovati dovoljenje za uprizoritev, nakar, igrico kar sami odigrajo v deželnem gledališču. Igrica je preprosta in očarljiva in čeprav porajena iz premišljenih nagibov, vsa usmerjena med ljudi — torej spoj med inteligenco in ljudsko odmevnostjo, ki ni posebno pogost v zavestno zasnovani umetnosti — povzdigujoča na nevsiljiv način domačega, klenega in poštenega človeka zoper prevaro višjih, ki mislijo, da lahko opetnajstijo navadne ljudi, kadar se jim to zljubi. Vse na nivoju čiste komedije, kjer ni nevarnosti, da bi bila protiigra očrnjena, obsojena, pač pa jo pospremimo z odra kot osmešen poskus prevarati nekoga, ki je v svojem jedru mnogo pametnejši in zrelejši.
Kreftu se je igra v igri odlično posrečila, sploh je to eden najuspešnejših poskusov oživiti in zaobjeti pomembne trenutke naše narodnostne zgodovine v zapisane umetnine, ki ohranijo čas ter ga izpostavljenega osvetljujejo s posebno odzivno prepričljivostjo. Vsa igra o »Kranjskih komedijantih« je pravzaprav prežarjena z vzdušjem Micke in Matička, pa čeprav gre za prikaz Linhartovega in Zoisovega kroga in npr. boja za dovoljenje uprizoritve, ki sam po sebi gotovo ni šaljiv trenutek. Toda v luči zornega kota več kot 150 let je tovrstna vitalistična zasnova več kot odgovarjajoča, zato ni čudno, da so ravno »Kranjski komedijanti« tasto gledališko delo, ki v nekem smislu lahko dvigajo zaveso vsakoletnim novim gledališkim sezonam.
JANEZ POVŠE
Včeraj v prvem kolu v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih
Italijani uspešno, Jugoslovani s spremenljivo srečo
POKAL PRVAKOV Jeunesse — Juventus 0:5 (0:3)
STRELCI: v 21. min. Laudrup, v 31. min. Cabrini, v 42. min. Ontano (avtogol), v 80. in 83. min. Serena.
JUVENTUS: Tacconi, Fa vero. Caprini, Bonini, Brio, Scirea (od 46. min. Pioli), Mauro, Manfredonia, Serena, Platini, Laudrup (od 63. min. Pacione).
LUKSEMBURG — Kljub vsej svoji požrtvovalnosti se skromni Luksemburžani niso mogli učinkovito upirati evropskim prvakom. Visok poraz je bil tako po predvidevanju neizbežen. Že po prvem polčasu je Juventus imel zagotovljen uspeh, proti koncu pa je Serena še bolj zaokrožil itak izdatno zmago.
Verona — Paok 3:1 (1:0)
STRELCI: v 12. in 84. min. Elkjaer, v 74. min. Skartados, v 86. min. Volpati.
VERONA: Giuliani, Ferroni, Volpati, Tricella, Fomtolan, Briegel, Bruni (od 89. min. Galbagini), Verza (od 69. min. Vignola), Galderisi, Di Gennaro, Elkjaer.
VERONA — Za italijanskega prvaka je še nekaj minut pred koncem kaj slabo kazalo. Grki so namreč u-činkovito branili neodločen izid in tudi sami spravljali v nevarnost Verono. Zatem pa sta najprej Elkjaer in nato še Volpati spravila rezultat na varno. Vsekakor Verona v povratnem srečanju ne bo imela lahke naloge, saj so bili Grki vseskozi enakovredni, urejeno so se branili in niso nikoli zgubili glave, bili pa so tudi precej prodorni v napadu, kjer jim je morda manjkalo nekaj več odločnosti.
Kuusyi — Sarajevo 2:1 (1:1)
STRELCI: v 5. min. Hudd, v 43. min. Teškeredžič, v 50. min. Kousa.
SARAJEVO: Djurkovič, Radeljaš, Kapetanovič, Janjoš, Jožic, Milak, Jakovljevič, Vukičevič, Teškeredžič, Merdanovič, Pašič.
LAHTI — Finski nogometaši so z zelo požrtvovalno in srčno igro nadoknadili tehnične in taktične po-
totocalcio
La Jeunesse d’Esch - Juventus 2
Porto - Ajax	1
Sparta Praga - Barcellona	2
Verona - Paok Salonicco	1
Atletico Madrid - Celtic	X
Larissa - Sampdoria	X
AEK Atene - Real Madrid 1 Auxerre - Milan	1
Colonia - R.S. Gijon	X
Inter - San Gallo	1
Raba V. - Bohemians Praga 1 Sparta Rotterdam - Amburgo 1 Torino - Panathinaikos A. 1
manjkljivosti in tako zasluženo premagali jugoslovanskega prvaka Sarajevo.
Sarajevčani so očitno podcenjevali finske nogometaše in to jih je tudi drago stalo. Igrali so namreč izredno slabo in nemotivirano. Domačini so povedli že v 5. min., Teškeredžič pa je nato izenačil. Find so nadaljevali z napadalno igro in zasluženo dosegli zmagoviti zadetek v uvodnem delu drugega polčasa.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV Larissa — Sampdoria 1:1 (1:0)
STRELCA: v 39. min. Mitsibonas, v 81. min. Mancini.
SAMPDORIA:	Bordon, Mannini,
Galia, Pari, Wierchowod, Pellegrini, Scanziani, Souness, Francis (od 58. min. Vialli), Matteoli, Mancini.
LARISSA — Sampdoria je z veliko težavo iztržila v Grčiji neodločen izid. Domače moštvo Larisse je predvsem v prvem polčasu enostavno oblegalo kazenski prostor Genovežanov, ki so kapitulirali v 39. min.,
V nadaljevanju je Sampdoria le nekoliko uredila svoje vrste in dosegla izenačujoči zadetek s protinapadom, ki ga je zaključil hitri in spretni Mancini.
C. zvezda — Aarau 2:0 (1:0)
STRELCA: v 21. min. Musemič, v 71. min. B. Djurovski.
C. ZVEZDA BEOGRAD: Ljukovčan, Radovanovič, Jankovič, Miletovič, Elsner, Ivanovič (šugar), Nikolič, B. Djurovski, Musemič, Zjajo, Mrkela.
BEOGRAD — Nogometaši Crvene zvezde so sicer osvojili zanesljivo in zasluženo zmago, po priložnostih, ki so jih skozi vse srečanje imeli, pa bi lahko krepkeje napolnili mrežo švicarskih pokalnih zmagovalcev.
Beograjčani so že od vsega začetka igrali napadalno in poletavno in prvi zadetek dosegli že v 21. min. z Muse-mičem. Drugi gol pa so iztržili le v 71. min. z Boškom Djurovskim, medtem pa so zamudili izredno veliko število priložnosti.
POKAL UEFA
Inter — St. Gallen 5:1 (3:0)
STRELCI: v 9. min. Altobelli, v 35. min. Marangon, v 44. mini. Man-dorlini, v 60. min. Rummenigge, v 71. min. Pellegrini, v 86. min. 'Rummenigge.
INTER: Zenga, Bergomi, Marangon, Baresi, Coillovati, Mandorlini, Fanna (od 87. min. Selvaggi), Tardel-li. Altobelli, Brady (od 79. min. Cucchi), Rummenigge.
MILAN — Interjevi nogometaši so bili sinoči zelo razpoloženi. Poprečnim švicarskim nogometašem St. Galleria so namreč nasuli kar pet zadetkov, ob tem pa so imeli še nekaj zelo ugodnih priložnosti za gol. Švi-
POKAL PRVAKOV (šestnajstina finala)
•	IFK Goteborg (Šve.) — Trakia Plovdiv (Bol.)	3:2
•	Dynamo Berlin (NDR) — Austria (Avs.)	0:2
•	Bordeaux (Fr.) — Fenerbache (Tur.)	2:3
•	Gornik (Pol.) — Bayem Miinchen (ZRN)	1:2
•	FC Porto (Portugalska) — Ajax (Niz.)	2:0
•	Sparta Praga (ČSSR) — Barcelona (Šp.)	1:2
•	Jeunesse Esch (Luk.) — JUVENTUS (It.)	0:5
•	Akranes (Is.) — Aberdeen (Škotska)	1:3
•	Linfield (Sev. Irska) —- "Servette ženeva (Švi.)	2:2
•	Zenith Leningrad (SZ) — Vaalerengen (Nor.)	2:0
•	Vejle BK (Danska) — Steaua (Rom.)	1:1
•	Rabat Ajax (Malta) — Omonia (Ciper)	0:5
•	Kuusysi Lahti (Finska) — SARAJEVO (Jug.)	2:1
•	Honved (Madi.) — Shamrock (Irska)	2:0
•	VERONA (It.) — Paok Solun (Grčija)	3:1
•	Anderlecht (Belgija) uvrščen z žrebom.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
(šestnajstina finala)
•	Monaco (Fr.) — Universitatea (Rom.)	2:0
•	Rapid Dunaj (Av.)	— Tatabanya (Madž.)	5:0
•	Galatasaray (Tur.)	— Widzew Lodž (Pol.)	1:0
•	HJK Helsinki (Fin.) — Falmutari (Alb.)	3:2
•	Atletico Madrid (Šp.) — Celtic G. (Škotska)	1:1
•	Utrecht (Niz.) — Dinamo Kijev (SZ)	2:1
•	AIK Stockholm (Šve.) — Red Boys (Luks.) 8:0
•	Larisa (Grčija) — SAMPDORIA (It.)	1:1
•	Limassol (Ciper) — Dukla Praga (ČSSR)	2:2
•	Fredrikstad (Nor.) — Bangor City (Wales) 1:1
•	Cercle Bruges (Bel.) — Dynamo (NDR)	3:2
•	CRVENA ZVEZDA	(Jug.) - Aarau (Švica)	2:0
•	Zurrieq (Malta) —	Nerdingen (ZRN)	0:3
• Fram Reykjavik (lsi.) — Glentoran (S. Irska) v soboto
•	Lingby (Danska) — Galway United (Irska) 1:0
•	Benfica (Portugalska) uvrščena z žrebom.
POKAL UEFA (dvaintridesetina finala)
•	Sporting Lizbona (Fort.) — Feyenoord (Niz.)	3:1
•	Glasgow Rang. (Škot.) — Atletico Osasuna (Šp.) 1:0
•	Valur Reykjavik (Isl.) — Nantes (Fr.)	2:1
•	Coleraine (Sev. Irska) — Lokomotiv (NDR)	1:1
•	Koln (ZRN) — Real	Sporting (Španija)	0:0
•	Raba Eto (Madž.) —	Bohemians (ČSSR)	3:1
•	Boavista (Portugalska) — Bruges (Belgija) danes
•	Avenir Ueggen (Luks.) — Eindhoven (Niz.)	0:2
•	Videoton (Madž.) — Malmo (Švedska)	1:0
•	A J Auxerre (Fr.) — MILAN (Italija)	3:1
•	Slavia Praga (ČSSR) — St. Mirren (Škotska)	1:0
•	Černomorec Odesa (SZ) — Werder (ZRN)	2:1
•	Bohemians (S. Irska)	— Dundee U. (Škotska) 2:5
•	Spartak Moskva (SZ)	— Turku (Finska)	1:0
•	Borussia Miinch. (ZRN) — Lech Poznan (Pol.)	1:1
•	Pirin (Bolgarija) — Hammarby (Švedska)	1:3
•	Sparta Rotterdam (Niz.) — Hamburger (ZRN)	2:0
•	Legia Varšava (Pol.) — Viking (Nor.)	3:0
•	Wismut Aue (NDR) — Dnjepr (SZ)	1:3
•	Waregem (Belg.) — AGF Aarhus (Danska)	5:2
•	INTER (Italija) — St. Gallen (Švica)	5:1
•	AEK Atene (Gr.) — Real Madrid (Šp.)	1:0
•	Dinamo Tirana (Alb.) — Hamrun (Malta)	1:0
•	Portimonense (Port.) — PARTIZAN (Jug.)	1:0
•	Dinamo Buk. (Rom.) — VARDAR (Jug.)	2:1
•	TORINO (It.) — Panathinaikos (Gr.)	2:1
•	Linz (Avstrija) — Banik Ostrava (ČSSR)	2:0
•	Hapoel Nikozija (Ciper) — Lokomotiv (Bol.)	2:2
•	HAJDUK SPLIT (Jug.) — Metz (Francija)	5:1
•	Neuchatel Xamax (Švica) — Športni (Rom.)	3:0
•	Athletic Bilbao (Šp.) — Besiktas (Tur.)	4:1
•	Liege (Belgija) — Innsbruck (Avstrija)	1:0
carsko mrežo je že v 9. min. načel Altobelli in ko sta nato dosegla dva zadetka Marangon in Mandorlini, je bilo povsem jasno, da je Inter praktično že v nadaljnjem kolu.
Torino — Panathinaikos 2:1
(0:0)
STRELCI: v 48. mini. Comi, v 51. min Saravakos, v 87. min. Mavridis (avtogol).
TORINO: Martina, Corradini, Ferri, Zaccarelli, Junior, Beruatto (od 80. min. Osio), Fileggi, Sabato, Schachner, Dossena, Comi.
TURIN — Turinčani so pred 50.000 gledalci z veliko težavo premagali solidno moštvo Panathinaikosa. Varovanci trenerja Radiceja so sicer imeli skozi vso tekmo rahlo terensko premoč, ki pa je v prvem polčasu niso znali izkoristiti. Vse je kazalo, da se je domačinom v 48. min. končno »odprlo«, saj je Comi dosegel lep zadetek. Le tri minute pozneje pa so gostje izenačili in Torinu je uspelo doseči zmagoviti zadetek tri minute pred koncem srečanja in za nameček še z avtogolom.
Auxerre — Milan 3:1 (1:1)
STRELCI: v 3. min. Virdis, v 38. in 63. min. Garande, v 67. min. Danio.
MILAN: Terraneo, Tassotti, Maldi-
ni, Baresi, Di Bartolomei, Galli, leardi (od 73. min. Bortolazzi), Wilkins, Hateley, Evani, Virdis.
AUXERRE — Za Milan se je začelo odlično, končalo pa na najslabši način. Že po treh minutah je namreč Virdis povedel v vodstvo liedholmovo moštvo, Francozi pa so iz minute v minuto vse bolj spravljati v težave Hateleya in tovariše. Z izredno hitro igro, z nekaterimi igralci, ki so pokazali nadpoprečno kvaliteto, so nenadoma ogrožali Terranea, M je nazadnje moral trikrat kloniti. Če v dveh tednih ne bo Milan našel igre, ki mu je sinoči manjkala, res ima kaj malo možnosti, da se prebije v naslednje kolo.
Hajduk — Metz 5:1 (2:1)
STRELCI: v 11. min. Petrinovič, v 21. min. Zl. Vujovič iz 11-metrov-ke, v 31. min. Bocaude, v 63., 67 in v 76. min. Zl. Vujovič.
HAJDUK: Pudar, Tipurič (Zo. Vujovič), Petrovič, Gudelj, Kalinič, Petrinovič, Zl. Vujovič, Sliškovič (špa-njić), Andrijašević, Čelič, Vulič.
SPLIT — Glavni junak včerajšnjega srečanja v Splitu je bil nedvomno Hajdukov napadalec Zlatko Vujovič, ki je dosegel kar štiri zadetke in si zaradi odlične igre prislužil tudi najvišjo oceno.
Dinamo — Vardar 2:1 (1:1)
STRELCI: v 9. min. Ringov, v 28. min. Rednik, v 49. min. Augustin iz enajstmetrovke.
VARDAR SKOPJE: Grošev, Jova-novski (od 78. min. Najdovski), Si-movski, Kantalarovski, Setinov, Ja-nevski, Zdravkov, Uroševič, Pančev, Sa vevški, Ringov.
BUKAREŠTA — Nogometaši iz Skopja so po zelo dobri igri tesno izgubili v Bukarešti. Vardar je namreč odlično začel in že v 9. minuti dosegel zadetek z Ringovora, ki je premagal nasprotnikovega vratarja s strelom iz razdalje 35 metrov. Domači nogometaši so takoj reagirali in po nekaj napadih izenačili z Rednikom in nato še dosegli zmagoviti gol.
Portimonense — Partizan 1:0
(0:0)
STRELEC: v 47. min. Pita.
PARTIZAN:	Omerovič, Radovič,
Rojevič, Vermezovič, čapljič, Rada-novič, Nikodijevič, živkovič, Stevanovič, Varga (Džukič), Vučurevič.
Kljub porazu je Partizan z igro zadovoljil, saj je bil vseskozi enakovreden nasprotniku. Upanje za povo-Ijen izid v povratnem srečanju je torej povsem utemeljeno.
Včeraj v 7. kolu 2. jugoslovanske nogometne lige
Koprčani doma izgubili
Nogomet: včeraj v italijanskem pokalu
Triestini »formalnost«
Koper — Zadar	0:0
KOPER: Grahovac, Božičič, Oma-novič, Kariž, čosič, Pribac, Milovanovič (Borštnar), Zulič, Jermaniš, Hrovatič, Studen (Finkšt).
SODNIK: Rupčič (Vinkovci). GLEDALCEV: 7.000.
KOPER — Kljub delavniku je bil koprski stadion včeraj nabito poln in gledalci so ga na koncu razočarani zapuščah, saj so njihovi ljubljenci izgubili prvo točko doma ter obenem tudi razočarali z igro, čeprav ne moremo reči, da se niso borili. Garali so sicer vseh 90 minut, toda proti imenitno postavljeni obrambni igri gostov niso našli zdravila. Bolj
kot očitno je bilo, da jim je manjkal srednji napadalec Robert Voljč, saj so visoki obrambni igralci in vratar Zadra pobrali vse visoke žoge pred napadalci Kopra. Ti si v prvih 45 minutah igre kljub stalni premoči, niso ustvarili niti dne izrazite priložnosti, čeprav strelov na gol ni manjkalo. Gostje so uvideh tako igro Kopra in v zadnjih desetih minutah prvega dela odprli igro V drugem delu je Koper še bolj pritisnil goste v obrambo, zaigral je na vse ali nič, toda gostje so se še naprej spretno branili, na vse načine so zavlačevali srečanje, pošiljali žogo daleč iz igrišča. V tem času niso uspeli pomisliti niti na pro-
prvo točko
tinapade, ki so jih v prvem polčasu nekaj izvedli. Plod take igre pa sta bili vendarle dve vehki priložnosti za Koper: v 64. min. se je Studen sam znašel pred vratarjem gostov in iz dveh metrov ni uspel potisniti žoge v mrežo. V 84. min. pa je Božičič poslal idealen predložek Zuliču, ki je z glavo s kakšnih petih - šestih metrov za las poslal žogo preko vratnice praznega gola. (Kreft)
Bebić pri Volturnu
CASERTA — Jugoslovanski državni reprezentant Žilivoj Bebič bo igral za italijanski klub v Volturno, ki nastopa v A-2 italijanski ligi v vaterpolu.
Varese — Triestina 0:1 (0:1)
STRELEC: v 39. min. Menichini iz 11-metrovke
VARESE:	Zunico, Misuri, Gatti,
Vailati, Cattaneo, Piccindn, Pescatori (od 67. min. Zurini), Calvani (od 46. min. Cotti), Tinti, Acone, Ravot (od 46. min. Weffort).
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Sal-vadè, Dal Prà, Costantini (od 30. min. Cerone), Menichini (od 62. min. Strappa), Scaglia (od 46. min. Cinello), Orlando, Zanin, Braghin, Chiarenza.
SODNIK: Novi iz Pize. •
GLEDALCEV: 500.
VARESE — V zaostalem srečanju i-talijanskega nogometnega pokala je včeraj Triestina premagala Varese.
Tekma je bila za obe moštvi le »gola formalnost«, saj sta bili že prej obe ekipi izločeni iz nadaljnjega dela tega tekmovanja.
Kot je znano, sta v tej skupini v nadaljnje kolo napredovala Torino in Como.
Nogomet: disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Nelo (Roma) in Gallija (Fiorentina), za eno kolo pa Sacchetti ja (Verona). V B ligi pa so izključeni za tri kola Ro-selli ( Pescara), za dve koli Vincem zi (Ascoli) za eno kolo Scarafoni (A-scoli).
kratke vesti - kratke vesti
Osnovnošolska olimpiada v razredu optimist
V soboto prva regata
Odbojka: mladinsko SP
»Azzurri« uspešni
BOLOGNA — Letošnje tretje svetovno mladinsko odbojkarsko prvenstvo je še pred zadnjimi odločilnimi srečanji za končni vrstni red od 1. do 12. mesta v obeh konkurencah. Pri mladincih se bodo borile za kolajne poleg Italije, ki je še nepremagana, še Južna Koreja, SZ in Kuba, pri mladinkah pa LR Kitajska in Kuba, ki nista še okusili grenkobe poraza, ter Brazilija in Japonska, ki je včeraj v odločilnem srečanju za uvrstitev v vehki finale premagala Italijo s 3:0.
MLADINCI (polfinale). Bologna:
Argentina - Nizozemska 3:0; LR Kitajska - Čile 3:0; Italija - Južna Koreja 3:0 (15:8, 15:13, 16:14).
MLADINKE (polfinale). Ancona: Peru - Mehika 3:0; LR Kitajska - Bolgarija 3:0; Italija - Japonska 0:3 (5:15, 8:15, 12:15).
Nizozemcu Van Der Poelu
dirka Pariz - Bruselj
BRUSELJ — Nizozemec Adri Van Der Poel je osvojil mednarodno kolesarsko dirko Pariz - Bruselj (305 km) v 7.54’25” s poprečno hitrostjo 38,573 km na uro. V sprintu je premagal so-ubežnika Belgijca Jeana - Philippa Van Den Brandeja. Na tretje mesto se je uvrstil Italijan Pierino Gavazzi (po 28”).
Prva regata v razredu optimist za osnovnošolsko mladino bo v soboto, 21. septembra, s pričetkom ob 9. uri. Regata, ki bo veljala za točkovanja za osnovnošolsko olimpiado, je v sodelovanju Športne šole Trst in TPK Sirena.
Regata bo v dveh preizkušnjah in bo potekala po pravilih, ki jih določa mednarodna jadralna zveza Iyru v skladu z dopolnilnimi pravili FIV in s pravilnikom razreda optimist, če ne določajo drugače regatna navodila. Kurz bo olimpijski trikotnik, ki ga označujejo tri oranžne cilin-
drične boje. Prvi plov bo ob 9. uri, drugi plov pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj.
Učenci, ki se bodo prijavili za regato, bodo morah biti na sedežu TP K Sirena v soboto že ob 8. uri. S seboj naj vzamejo nepredušno vetrovko ah kombinezon, dežne škornje in trenirko. (A.D.)
Senna še naprej pri Lotusu
SAO PAULO — Brazilski pilot Ayr-ton Senna, zmagovalec zadnje VN Belgije, bo še naprej vozil za avtomobilsko hišo Lotus.
Košarka: italijanski pokal
Drevi v Gorici (20.30) Segafredo - Silverstone
GORICA — Goriški Segafredo bo drevi ob 20.30 igral prvo kolo itah-janskega košarkarskega pokala. Goričani se bodo spoprijeli z moštvom Silverstone iz Brescie.' Glede na zadnje nastope so Marušič in tovariši v tem srečanju favoriti.
Predstavili košarkarice SGT
TRST — Včeraj so uradno predstavih žensko košarkarsko moštvo SGT z novim sponsorjem (IOCU), ki bo nastopalo v prvoligaškem itah-janskem prvenstvu. Zjutraj je košarkarice in vodstvo SGT sprejel tudi tržaški župan Richetti.
Odbojka: v soboto in nedeljo ob 40-letnici osvoboditve
Ta konec tedna Pokal prijateljstva
Ta konec tedna bo za ljubitelje odbojke dokaj zanimiv. Na sporedu so namreč finalna srečanja za Pokal prijateljstva tako v ženski kot v moški konkurenci. Odbojkarice se bodo v soboto in nedeljo pomerile v Nabrežini in Dolini, moški pa bedo nastopili na Goriškem, v Sovodnjah in Gorici. Kar zadeva moškega dela turnirja je letos organizacijo sprejela ZSŠDI. Nastopajoče šesterke bodo razdeljene v dve skupini in bodo igrale vsaka proti vsaki.
V A skupini bodo igrali Bor, Fuži-nar in Opatija. Srečanja se bodo pričela v soboto ob 16. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. V drugi skupini pa bodo nastopili štandreški Val, Rijeka in Bled. Srečanja bodo v telovadnici v Sovodnjah (v soboto ob 16. uri).
Finalni del Pokala prijateljstva pa bo v nedeljo zjutraj v telovadnici go-riškega Kulturnega doma. Zmagovalca obeh skupin se bosta potegovala za 1. mesto, ostale ekipe pa bodo igrale za uvrstitve od 3. do 6. mesta. Nedeljski del prireditve se bo pričel ob 9. uri.
O O O
Ženski finalni del odbojkarskega pokida prijateljstva bo v soboto in nedeljo v Trstu v organizaciji ZSŠDI.
To bo tudi zadnja športna prireditev, s katerimi letos naši športniki proslavljajo 40-letnico konca vojne. Izločilne tekme bodo dekleta igrala v Nabrežini in Dobni. V Nabrežini bodo nastopili Fužinar, Marčana in Meblo, v Dolini pa Rijeka, Nova Gorica in Friulexport in ne Sloga, kot je bilo pred dnevi najavljeno.
SPORED
SOBOTA
A skupina, občinska telovadnica v Nabrežini
16.00: Meblo - Marčana; 17.00: Marčana - Fužinar; 18.00: Fužinar - Meblo.
B skupina, občinska telovadnica v Dolini
16.00: Friulexport - 'Rijeka; 17.00: Nova Gorica - Friulexport; 18.00: Rijeka - Nova Gorica.
NEDELJA
občinska telovadnica v Dolini
9.00: finale za 5. mesto; 10.00: finale za 3. mesto; 11.00: finale za 1. mesto.
Razen finala za 1. mesto bodo vse tekme odigrali na dva osvojena seta.
(INKA)
Na atletskem deželnem prvenstvu v Gorici in Vidmu
Dobri rezultati Bora Inf ordate
V soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, se je odvyalo deželno prvenstvo za naraščajnice, kadetinje in deklice v Gorici, za naraščajnike, kadete in fante pa v Vidmu. Teh tekmovanj so se polnoštevilno udeležili tudi predstavniki in predstavnice Bora Infordate. Tekmovanja so bila res dobro obiskana, saj je tekmam, ki so se odvijale v dobrih vrepienskih pogojih, sledilo lepo število gledalcev. Naši predstavniki in predstavnice so sicer zasedli lepo vrsto drugih in tretjih mest, vendar je po prvem mestu posegla samo borovka Martina Gherlani, ki je v metu kopja zalučala orodje 36 metrov daleč in tako skoraj izboljšala svoj deželni rekord, ki znaša 36,20 m. S tem rezultatom si je tako Ghdrlanijeva zagotovila nastop z deželno reprezentanco na državnem prvenstvu v Massi 25. in 26. septembra.
Bera deželnih naslovov je bila letos skromnejša od lanske. Pod svojimi zmožnostmi so tokrat nastopile Ve-
ronika Gerdol, ki je bila sicer ena izmed favoritov v metu diska, yera Kermec, ki je tudi bila favoritinja v skoku v daljino in pa Annalisa Bev-čar v metih. Najbolj pa je razočarala borovka Tanja Kalc, ki se sploh ni predstavila na tekmovanje, tako da so bo spet pomerila v dobri konkurenci šele v petek na srečanju treh dežel. Tudi fantom v Vidmu ni šlo mnogo bolje. Skoraj vsi so nastopili pod svojimi zmožnostmi. Omenimo lahko samo dober rezultat A-Ijoše Škabarja, ki je tekel 110 m ovire v času 15”8 in s tetm zasedel drugo meste.
REZULTATI:
KADETINJE: met krogle: 1. Mariangela Maccuglia (UGG - Gorizia) 10,56; 4. Annalisa Bavčar 9,16 (Bor Infordata). Met diska: 1. Mariangela Maccugha (UGG - Gorizia) 31,58; 6. Annalisa Baučar (Bor Infordata) 20,56; 8. Martina Gherlani (Bor Infordata) 19,80. Met kopja: 1. Martina Gherlani (Bor Infordata) 36 m.
1.500 m: 5. Varka Kozlovič (Bor Infordata) 5’48”8. NARAŠČAJNICE: 200 m: 1. Renata Rossi (Edera) 25”3; 9. Vera Kermec (Bor Infordata) 28”4; 12. Lidija Glavina (Bor Infordata) 29”3. Skok v višino: 1. Laura Piz-zamiglio (Torriana) 170 cm; 3. Lidija Glavina (Bor Infordata) 150 cm. Skok v daljino; 1. Elisa Andretti (UGG -Gorizia) 432 cm; 5. Vera Kermec (Bor Infordata) 491 cm. Met kopja:
1.	Anna Braida (Chimica del Friuli) 40,14; 6. Ivana Ažman (Bor Infordata) 19,32. Neuvrščena Veronika Gerdol. Met diska: 1. Mandekič (UGG -Gorizia) 34,58; 6. Veronika Gerdol 26,98.
KADETI: Met krogle: 8. Dean 0-berdan 11,15. Skok v daljino: 8. Iztok Pečar 424 cm. 2000 m: 10. Igor Stopar 7’43”03. NARAŠČAJNIKI: 100 m: 3. Mitja Možina U”6. 110 m ovire:
2.	Aljoša Škabar 15”8. 200 m: 4. Mitja Možina 23”8; 8. Marjan Gustinčič 25”6. 800 m: 12. Jaro Kozlovič 2T4”00. Met kopja: 3. Alan Oberdan 46,74.
Na igriščih vsako nedeljo skoraj 4.000 nogometašev
V	nedeljo, 22. t.m., bo začetek nogometnih prvenstev meddeželne, promocijske, prve in druge amaterske lige. Naslednjo nedeljo, to je 29. t.m., pa se bo začelo še prvenstvo tretje a-materske lige.
Pred začetkom teh prvenstev smo naredili kratek statistični pregled z namenom, da ugotovimo, koliko je pravzaprav nogometnih amaterskih ekip v naši dežeh in v katerih prvenstvih igrajo.
Skupno bo v nedeljo stopilo rta igrišče v naši deželi kot lani 148 ekip, katerim se bo naslednjo nedeljo pridružilo še (kot lani) 142 ekip 3. AL, kar pomeni, da imamo v naši deželi v letošnji sezoni 290 ekip, enako število kot lani. Iz tega lahko sklepamo, da bo na igriščih vsako nedeljo nekaj manj kot 4 tisoč nogometašev amaterjev.
V	meddeželni ligi, kot lani, nimamo nobene tržaške ekipe. Našo deželo v C skupini zastopajo štiri ekipe, Man-zanese in Trivignano, ki sta igrala že lani, Gorizia, ki je izpadla iz C-2 lige, ter Fontanafredda, ki je letos napredovala. Pro Cervignano in Pro Aviano sta lani izpadla. V promocijski ligi bomo med 16 ekipami imeli le eno moštvo s Tržaškega, to je Portuale, ker sta Edile Adriatica in San Giovanni lani izpadla iz te lige. V 1. amaterski ligi so 32 vpisanih e-kip razdelili v dve skupini. Medtem ko smo lani v tem prvenstvu imeli le tri ekipe s Tržaškega, jih imamo letos kar 5, in sicer poleg že omenjenih Edile Adriatice in San Giovanndja, še Ponziano, Costalungo ter Zaule.
V	2, amaterski ligi so 96 prijavljenih ekip razdelili v 6 skupin. Tržaške ekipe bodo kot ponavadi igrale v skupini D, kjer žal tudi letos imamo le dve naši enajsterici, ki sta Vesna in Zarja. Poleg tega moramo omeniti, da se je v tej skupini skrčilo tudi število tržaških ekip, saj bodo letos v tej skupini igrale kar štiri ekipe z Goriškega, kar se ni zgodilo že od sezone 1975/76, ko jih je bilo pet.
V	deželnem merilu je velik razmah tudi v mladinskem nogometu. Za prvenstvo under 18 se je prijavilo 24 ekip, katere so razdelili v dve skupi-
ni, med katerimi sta s Tržaškega le dve, to je Portuale, oziroma San Giovanni. Za prvenstvo naraščajnikov se je prijavilo 32 ekip, katere bodo igrale v dveh skupinah, s Tržaškega je 8 enajsteric, *in sicer: Portuale, Chiarbola, San Sergio, San Giovanni, Zaule, San Luigi, Triestina in Ponzia-na. Za prvenstvo najmlajših se je prav tako prijavilo 32 ekip, katere so razdelih v dve skupini. S Tržaškega je tu 7 ekip, in sicer: Chiarbola, Ponziana, Fortitudo, Triestina S. Andrea, Supercaffè ini Zaule. Popolne podatke imamo tudi za pokrajinska mladinska prvenstva, v katerih bodo igrale tudi naše enajsterice, seveda v tržaški pokrajini. Skupno se je za posamezna prvenstva prijavilo 107 mladinskih ekip (lani 98).
Under 18. Prijavilo se je 16 ekip, ki bodo igrale v eni sami skupini, med katerimi je tudi bazovska Zarja. Naraščajniki. Prijavilo se je 17 ekip, lani 14. Med našimi sta Breg in Kras (lani Breg, Vesna, Zarja). V tem prvenstvu, ki se je začelo 15. t.m., lahko nastopijo nogometaši, ki so rojeni od 1. 7. 1969 in niso še dopolnili 14 let. Najmlajši. Vpisalo se je 18 ekip (lani 20), med našimi sta Breg in Primorje (lani Breg in Kras). V tem prvenstvu, ki se je prav tako začelo v nedeljo, lahko nastopajo nogometaši, ki so rojeni 1. 7. 1971 in niso še dopolnili 12 let. Začetniki. Kot lani se je tudi letos vpisalo 27 ekip, med katerimi sta od naših kot lani Breg in Primorje. Prvenstvo se bo začelo v nedeljo, 22. t.m. Nastopajo pa lahko nogometaši, ki so rojeni 1.7. 1973 in niso dopolnili še 10 let. Cicibani. Vpisalo se je 29 ekip (lani 27). Od naših bodo igrah Breg, Primorje in Zarja (lani Breg in Primorje). Prvenstvo se bo začelo v soboto, 21. t.m. Nastopajo pa lahko nogometaši, ki so rojeni 1. 7. 1975 in so dopolnili 8 let.
Iz teh podatkov je razvidno, da bo v nedeljo startalo 18 amaterskih ekip, katerim se bo prihodnjo nedeljo pridružilo še 23 ekip 3. AL, kar pomeni, da bomo letos imeli na Tržaškem 41 amaterskih ekip (lani 40) ter kar 124 mladinskih ekip (lani 118).
(B. Rupel)
Nam košarkarska moštva se pripravljajo na promocijsko ligo
Pri Kontovelu sestavili kakovostno in homogeno ekipo
specialno telesno pripravo
laj bi povedal o novostih v okvi-ivojega moštva?«
'redpostavljam, da izrazitih no-i v tem oziru ni. Ekipo sta le-zapustila Emili in Devetak, ki oblekla vojaško uniformo, mo-pa bo letos okrepil Marko Ko-;c. ki se ie vrnil na Kontovel po
dolgoletnem članstvu v Jadranov vrstah. Rad bi poudaril, da bodo p nas tudi letos igrali trije Sokolo košarkarji Ušaj, Gruden in Peric Pri Kontovelu smo zelo zadovoljr da smo z nabrežinskim društvo: dosegli sporazum glede teh treh te: movalcev, kar nam je omogočilo s stavo dokaj homogene in kakovosti skupine igralcev.«
Na kontovelskem odkritem košarkarskem igrišču je spet živahno. Čeprav se na asfaltni ploščadi tudi med poletjem, ob vsaki uri »podijo« posamezniki najrazličnejših starosti, so pred kratkim pri ŠD Kontovel začeli z redno organizirano vadbo. Skupaj, oziroma pred ostalimi moštvi so si ustrezna športna oblačila nadeli tudi Kontovelovi člani,, ki bodo letos nastopali v promocijskem prvenstvu, člansko postavo Kontove-la bo letos vodil Igor Lukša, domači trener, ki je kljub mladosti že Vzgajal nekaj rodov kontovelskih košarkarjev.
Igor nam je nekaj povedal o poteku priprav, o novostih v samem moštvu in o cilju, ki ga Kontovelci mislijo uresničiti v letošnjem prvenstvu.
Tako Kontovel v sezoni 1985-86			
Valter Ban	1962	180 cm	b
Ivo Grilanc	1967	179 cm	b
Martin Ušaj	1966	175 cm	b
Niko Pertot	1966	175 cm	b
•lavid Perini	1960	182 cm	b
Damir Starc	1967	189 cm	kb
Aleksij Gruden	1967	194 cm	c
Corrado Čuk	1965	190 cm	k
Henrik Lisjak	1956	194 cm	k
Ivo Sedmak	1966	190 cm	k
Peter Štoka	1964	195 cm	c
Marko Kojanec	1964	194 cm	c
TRENER: Igor	Luxa		
Legenda:	b =	bek;	k=krilo;	c =
center.
»Priprave smo začeli 2. septembra in že od samega začetka vadimo trikrat tedensko. Rajzpolagamio z dvanajstimi košarkarji in sem zadovoljen tako s potekom dela kot s Pristopom fantov do dela. Vsi delajo j'-agrizeno in resno in se redno udeležujejo treningov.«
»Kakšen cilj si zastavljate v letoš-njem prvenstvu?«
»Z ozirom na to, da razpolagamo z dobro skupino igralcev, ki so v Slavnem tudi precej izkušeni, si zabavljamo uvrstitev v prvo polovico lestvice.«
»Kako pa trenirate?«
»Že na prvem treningu so fantje precej uporabljali žogo in kar vztrajamo pri kombinirani vadbi, tako da hkrati vključujemo tehniko, sploš-
ŠD MLADINA	,	-
organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Zainteresirani naj se javijo v društvenem baru od 23. do 27. septembra od 19. do 21. ure.
ŠD MLADINA
organizira šahovski tečaj. Zainteresirani naj se javijo v Domu A. Sirk od 23. do 26. t. m. od 19. do 21. ure. Vabljeni!
REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja v nedeljo, 22. t. m., ^ planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 8.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanju na mestu samem. ■
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 19. t. ni., ob 21. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah sestanek košarkarske komisije. JADRANOVI ABONMAJI V PRODAJI Začela se je prodaja Jadranovih a-bonmajev za bližnje drugoligaško košarkarsko prvenstvo, Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso oštevilčeni. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri cvetličarni Nadja na Proseku (tel. 225450); pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631); na Goriškem pa pri turistični agenciji GO-TOUR, Korzo Italia 205, tel. 33019. ŠD KONTOVEL
obvešča, da so urniki odbojkarskih treningov naslednji: ob ponedeljkih, sre-
obvestila
dah in petkih ob 17. uri za dekleta letnikov ’74, ’75, ’76 in ob 18.30 za dekleta letnikov '71, '72, ’73. Treningi bodo v dvorani športnega društva na Kontovelu.
KO BOR
obvešča, da bo prvi trening ekipe 1. divizije jutri, 20. septembra, ob 20.30. Za informacije telefonirati Furlanu št. 734-344.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo vpisovanje za letošnjo vadbo danes, 19. t. m., od 15.00 do 17.00 v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377.
JK ČUPA
organizira jesensko društveno regato za kajutne jadrnice v nedeljo, 22. t. m., s startom ob 9.30. Vabljeni!
ŠD SOKOL
obvešča, da bodo treningi minibasketa potekali v nabrežinski telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi se bodo začeli 23. septembra.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 19. septembra, ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
FC PRIMORJE
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k
»Pri košarkarski zvezi se zaenkrat še niso odločili za tekmovalni sistem v letošnjem promocijskem prvenstvu. Po enih virih naj bi to potekalo v »klasični« dosedanji obliki, slišati pa je tudi, da bo letos mogoče štiri-najstčlanska liga in da bodo po koncu prvega regularnega dela prvenstva prvouvrščene štiri ekipe odigrale »play-ojf« za napredovanje v višjo ligo. Spet tretji neuradni glasovi pa ^govorijo o številnih repesažih hj padlih ekip, o slabitvah nekaterih moštev (npr. Ferroviario in Liber-tas) ter o krepitvah nekaterih drugih. Ob vsem tem, katera postava bo, po tvojem mnenju, odigrala vlogo favorita v letošnjem prvenstvu?«
»Menim, da bodo košarkarji Alabarde tudi letos odigrali vidnejšo vlogo med potekom lige in mislim, da bodo prav košarkarji Alabarde med izrazitimi favoriti za prestop v višjo ligo.«
Kontovelovi košarkarji torej pridno trenirajo in se bodo skušali do začetka prvenstva, ki bo letos startalo 27. oktobra, kar najbolje pripra-vili. (Cancia)
društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, najmlajši od 1.7.1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19-ure na igrišču na Proseku.
ŠD POLET
sporoča, da bo prvi trening minibasketa v soboto, 21. t. m., ob 16. uri na kotalkališču na Opčinah. Vabljeni otroci in starši! Vpisovanje otrok za mini-basket se nadaljuje pri odbornikih Poleta in v Prosvetnem domu.
UDELEŽENCEM TEČAJA
PRI BANIH
Nekateri udeleženci odbojkarskega tečaja pri Banih so pozabili del opreme. Dvignejo jo lahko v uradu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, v jutranjih urah.
OD ŠZ BOR
obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok, ki bi radi gojili odbojko, in si-cer dečki (letnik 1970 in mlajši) ter deklice (letnik 1973, 1974 in 1975). Vpisovanje je v tajništvu ŠZ Bor, Vrdelska cesta 7, tel. 51377, vsako popoldne.
ZSŠDI-TO ZA GORIŠKO ob sodelovanju ŠD Sovodnje, priredi v nedeljo, 22. t. m., kolesarsko prireditev v Sovodnjah. Udeleženci bodo lahko izbrali tri možne proge: družinsko, rekreacijsko in tekmovalno. Vpisovanje pred pričetkom prireditve, ki bo ob 10. uri pred Kulturnem domom.
V	nedeljo važna prireditev v Gorici
Devetdeset let kolesarstva
Devetdeset let organiziranega kolesarstva v Gorici bo TO ZSŠDI ob sodelovanju ŠD Sovodnje počastil s kolesarsko prireditvijo, ki bo v nedeljo, 22. septembra, v Sovodnjah. Ob tej priložnosti so pripravili kolesarjenje, ki je namenjeno bolj ali manj veščim ljubiteljem tega športa.
Prireditev bo namreč speljana po treh progah, in sicer družinski (merila bo približno 9 kilometrov), rekreacijski (18 km) in tekmovalni "(55 km). Medtem ko bosta prvi dve progi speljani okoli sovodenjske občine, bo tretja obšla tudi nekatere kraje doberdobske občine ter se bo vzpela na Vrh.
Za vse bo start ob 10. uri pred so-vodenjskim Kulturnim domom. Vpisovanje bo uro pred odhodom, kar na štartnem prostoru.
Rokomet: v prijateljski tekmi
Krstni domači nastop Krasa
Krašovci se bodo danes prvič v letošnji sezoni predstavili domači publiki v tekmi z Inlesom iz Ribnice. Tekma spada k pripravam za bližnje prvenstvo D lige. Trener Maglica, k; je letos prevzel vodstvo prve ekipe, bo torej imel priložnost, da preizkusi vse razpoložljive igralce in nekatere taktične variante. Priprave potekajo dokaj dobro in menimo, da bodo kra-sovci že pred začetkom prvenstva u-jeli pravo formo.
Tokrat prihaja v goste ekipa Inles, ki nastopa v drugi zvezni ligi. Gostje pi odstavljajo zelo homogeno in močno ekipo, kateri krasovci gotovo ne bodo kos. Vseeno pa se obeta edinstvena rokometna predstava, kakršne v zamejstvu gotovo š? nismo bili priča.
Zasluga za to gostovanje gre predvsem podjetju Trimac, ki ima že nekaj let prijateljske stike z ekipo iz Ribnice. Naj omenimo, da bo to podjetje letos sponsorizjralo rokometno e-kipo Krasa. Tekma bo v zgoni-ùem kulturno - športnem centru ob 20. uri. Vabljeni vsi ljubitelji rokometa.
(Andrej Budin)
POPRAVEK
V	včerajšnji predstavitvi odbojkarskih ekip Sloge se nam je vrinila neljuba napaka. Trener Peterlin ni izjavil »S prvo ekipo startamo na prvo mesto», temveč »na prva mesta«.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski _1 modul (šir 1 st. viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
JL	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k A ZTT	I^ÌTJÌI Č|an ltaIiiansk*
m tiska jF' ^ Trst	|MJ Jlj zveze Časopisnih
založnikov FIEG
19. septembra 1985
Neobičajen, skoraj škandalozen protest
Vatikanski tiskarji priklenjeni na okna
VATIKAN — Trije tiskarji papeške gregorijanske univerze, ki jo vodijo jezuiti, so se včeraj dopoldne priklenili na železna zamrežena okna, da bi na takšen način protestirali proti odpustitvi. Uslužbenci Svete stolice so se za takšno obliko protesta odločili, potem ko so od 26. junija dalje zaman skušali doseči prekbc odpusta ali pa vsaj vpis v dopolnilno blagajno. En del članov njihovega delovnega kolektiva in tudi nekaj časnikarjev vatikanskega glasila Osservatore Romano je odšel na Trg sv.- Petra, kjer je papež prav takrat nagovarjal vernike. S seboj so nosili transparente, na katerih so javnost opozarjali, da so jih odpustili, ne da bi jim priznali pravico do vpisa v dopolnilno blagajno. Skupina demonstrantov se je skušala ločiti od množice in se približati cerkvi, vendar so jih policaji ustavili in potisnili za ograjo.
Za tako nenavaden in škandalozen način boja so se tiskarski uslužbenci Svete stolice odločili po dveh tednih neuspešnih pogajanj. Pred desetimi dnevi so vsi tiskarji gregorijanske univerze, odpuščeni in ne, odšli v Borgo Santo spirito, v upanju, da se
bodo pogovorili s predpostavljenim generalom Holandcem Kolvenbachom in mu povedali, da so pripravljeni tudi na škandal. Zadnja njihova priložnost je sedaj sprejem pri papežu.
Vsi tiskarji so člani združenja vatikanskih laikov, vendar je sindikat pred njimi nemočen, ker je papeževa univerza sicer res ustanova Svete stolice, vendar ne uživa pravic ekstrateritorialnosti in se mora pokoravati italijanskim fiskalnim zakonom. Pred leti so se uslužbenci hoteli vključiti v italijanske sindikate, pa jih niso sprejeli, ker so jih imeli za vatikanske uslužbence. V takšnem položaju, kot se to čudno sliši, jih ne more braniti nobena sindikalna organizacija.
• PALERMO — Maratonec 63-letni Damiano Cosenza, upokojenec bančni uslužbenec, zaključuje svoj tek od ene do druge ameriške obale. Teči je pričel 23. julija v Los Angelesu v Kaliforniji in je te dni v bližini New Yorka. Svoj napor bo sklenil na mostu v Brooklynu. Kot sta povedala njegov brat in svakinja, je shujšal 10 kilogramov. Sredi poletja je bila žena vsa v skrbeh, ker ni vedela zanj — našli so ga v arizonski puščavi.
Zanimiv proces na sodišču v Pireju
Kazen za nečloveške mornarje
Po srednjeveški metodi so zmetali v morje slepe potnike
ATENE — Pirejsko sodišče je izreklo hude kazni poveljniku in posadki ladje Garifalija, ker je brezčutno zmetala v Tihi ocean 11 slepih potnikov. Dejanje se je izvršilo pred enim letom, če bi sodišče z gotovostjo vedelo, kako se je končala tragedija, bi bila kazen gotovo še hujša. Vsi vodilni grški listi so pozdravili razsodbo sodišča.
Kazenski senat pirejskega sodišča je kapitana Anto-nisa Plicanopulisa obsodil na 10 let in deset mesecev zapora, njegovega namestnika na tri leta in osem mesecev, dva člana posadke na dve leti in sedem mesecev, preostale mornarje, šest po številu pa na 16 mesecev zapora. Mornarji so svojo kazen odsedeli v preiskovalnem zaporu in so jih izpustili.
Poveljnik ladje je lanskega 17. marca, ko je plul nedaleč od severne obale Somalije, ugotovil, da ima na krovu 11 Kenijcev, starih od 14 do 28 let, ki so se ponoči, ko je bila ladja privezana, skrivoma vkrcali. Kapitan je takoj ukazal, naj potnike zmečejo v morje, vendar so se mu mornarji upirali. Ker je bil neizpro-
sen, so ga ubogali. V tistem delu Indijskega oceana, torej v kenijskem, somalskem, mozambiškem in etiopskem primorju kar mrgoli morskih psov in v tem delu Indijskega oceana in v Rdečem morju so morski psi vsakemu tretjemu ribiču odgriznili stopalo ali spodnji del noge. Ni izključeno, da so skupino mladih Afričanov raztrgali morski psi. Ko so slepi potniki spoznah kapitanove namere, so ga rotih, naj jih ne vrže v morje, ker morskim psom ne bodo mogli uteči. Tudi solidarnost mornarjev z nesrečnimi Afričani ga ni odvrnila od odločitve, da se posluži stroge kazni, ki so jo v srednjem veku uveljavljali gusarji. Tako njihove kosti od lanske pomladi zagotovo počivajo na dnu tega toplega morja.
Vsa grška javnost je kapitana in posadko ostro obsodila zaradi njihovega ravnanja, ki »mu ni para v vsej zgodovini grške trgovske mornarice.« Posadke grških ladij — dodajajo— so od antičnih časov dalje slovele po svoji humanosti in po tem, da so brodolomcem rade pomagale.
Kitajci v Evropi na »učenju« kapitalizma
BONN — Kapitalistični »management« in njegove metode — analiza stroškov in koristi, racionalizacija, načrtovanje naložb, trženje itd. so predmet enega tolikih seminarjev.
JMtiguei De Cervantes
DON KIHOT
ki se ga v tem času udeležujejo inženirji, ekonomisti in drugi strokovnjaki iz inozemstva v Miinchnu. Toda povsem neobičajno je, da njegovi slušatelji prihajajo iz — Ljudske republike Kitajske.
Gre za šest Kitajcev in štiri Kitajke, ki so prišli na študijsko izpopolnjevanje v ZR Nemčijo na stroške bonske vlade (640 tisoč mark). Seminar bo trajal 10 mesecev, predavatelji na njem pa so ugledni nemški strokovnjaki. Tako predavatelji kot slušatelji so naleteli na vrsto težav. Najprej jezik. »Na začetku sem mislil, da ne bo šlo,« je dejal prof. Heinz Eisenfeld, »po petih mesecih pa ni več nobenega resnejšega problema z jezikom.«
Težavo pa predstavlja tudi učni predmet kot tak. »Popolnoma tuji so nam pojmi kot trženje, saj v našem sistemu enostavno takih postopkov ne poznamo,« je povedal 46-letni e-lektroinženir Ma Lin. Očitno pa sedanje kitajske oblasti mislijo zares, ko govore o »odprtju kapitahstičnemu sistemu« in ko spodbujajo prebivalstvo, naj čimprej osvoji tajnosti ka-
pitalističnega gospodarstva.
Medtem je bila skupina drugih 14 Kitajcev na praksi v posameznih podjetjih, da nekoliko preizkusijo pridobljeno teoretično znanje na drugem podobnem tečaju. Eden izmed njih, 26-letni Zhang Daohong, namerava predavati poslovno vodenje na univerzi, ostah pa bodo pomagali vodstvom svojih podjetij pri odločanju. Marsikdo med njimi je izrazil tudi kako kritično pripombo na račun študija v ZR Nemčiji. Že o-menjeni Zhang Daohong, ki je asistent na fakulteti za gospodarsko u-pravljanje v Xianu, se je pritožil, da je posebno pomanjkljiv praktični del tečaja. »Praktično učenje se v bistvu reducira na obiske podjetij, na katerih nam strokovnjaki govore o svojem delu. Bolje bi bilo, ko bi lahko v podjetjih nekaj časa resnično delali.
Se zanimivost iz življenja kitajskih slušateljev v Miinchnu. Ker jim nemška hrana ne tekne, si kar sami hukajo. Že res, da obstajajo tudi kitajske restavracije, vendar so predrage za »študente«.
Revolucionarna budnost za boj proti mamilom
TEHERAN — V zadnjih šestih letih so v Iranu zaplenili kar 120 ton mamil. Namestnik iranskega notranjega ministra hodžatoleslam Salek je ta uspeh pripisal budnosti revolucionarnih odborov. Prostovoljci budno pazijo na tihotapske poti vzdolž iranskih meja. Agencija Ima pa ne navaja koliko tihotapcev so v tem obdobju po hitrem postopku usmrtili.
V ameriških zaporih pol milijona jetnikov
WASHINGTON — V prvi polovici leta 1985 je število zapornikov v ameriških ječah preseglo mejo 490 tisoč jetnikov. Po podatkih ameriškega statističnega urada pri pravosodnem ministrstvu se je jetniška populacija letos zvišala za 5,6 odstotka. Vzroke vsega tega je treba iskati v večji strogosti ameriških sodnikov, prav tako posebne komisije težje zmanjšujejo kazni zapornikom, ki so prestali del kazni.
Po zemljepisnih regijah je največ zapornikov v šestnajstih južnih državah in v Washingtonu. Prav glavno mesto ima nezavidljivi rekord 743 zapornikov vsakih 100 tisoč prebivalcev. Najboljši je položaj v Severni Dakoti, kjer je le 50 zapornikov na 100 tisoč prebivalcev.
Danska prašičereja podira rekorde
KÒBENHAVN — Prašičereja žanje letos na Danskem prave rekorde. Zakol 15 milijonov prašičev bo namreč zagotovil državi kar 18 milijonov danskih kron. Kljub temu pa Danci že računajo, da bo treba postopoma zmanjšati prirejo, saj je malo verjetno, da bo Zahodna Evropa zmožna v bodoče prenesti tak priliv danskih prašičev. Za letos in za prihodnje leto pa ne bi smelo biti večjih težav, saj so cene danske svinine konkurenčne, meso pa kakovostno, da z lahkoto prodira na mize Evropejcev.
Teniški igralec Becker reklamizira banko
BONN — Najmlajši teniški zmagovalec v Wimbledonu Boris Becker bo v bodoče reklamiziral največji zasebni denarni zavod v ZR Nemčiji, Nemško banko iz Frankfurta. Banka je z njim sklenila triletni sporazum, Seveda je plačani znesek neznan, kar je v slogu tradicionalne bančne molčečnosti in tajnosti.
Voda in kozmični prah v Halleyevi repatici
PARIZ — Podrobno proučevanje Holleyevega kometa, ki se približuje Zemlji, je obrodilo prve pomembne sadove. Raziskovalci observatorija v Nancyju so prek radioteleskopa ugotovili, da so v jedru kometa molekule vode. S tem so potrdili hipoteze teoretikov, po katerih je komet sestavljen iz vode in kozmičnega prahu.
Poleg observatorijev proučuje gibanje kometa, ki se bo najbolj približal Zemlji prihodnjega marca, pet posebnih vesoljskih sond — dve sovjetski, dve japonski in ena, ki jo je izstrelila evropska vesoljska agencija ESA.
• BARARE — V Zimbabveju obiskuje posebne tečaje kar 400 tisoč nepismenih in polpismenih oseb. Odkar so v državi leta 1983 začeli širokopotezno akcijo opismenjevanja prebivalstva, so ustanovili kar 35 tisoč oddelkov za. izobraževanje odraslih.