Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk«
Sama,
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
KRANJ, SOBOTA, 2. OKTOBRA 1965
LETO IV. — 26. ŠTEVILKA
Piše: Iva Podpeskar
Premalo odkrita lastna kritika
Zadnje čase so me nekateri čianiki v našem časopisu ivzpodbu-diild, da povem nekaj svojih misli o problemih, s katerimi se lahko srečujemo ipri poslovanju v našem -podjetju. Moja dolžnost je tudi, da prispevam še nekaj misli k temu, kako se naše podjetje vključuje v nove pogoje gospodarjenja. Rezultati, ki smo jih dosegli v juliju in avgustu, niso razveseljivi. Tudi septembrski začetek ni dober — predvsem pa ne zagotavlja reiaizacije nalog, ki smo si jih zadali iza drugo polletje. Vendar še vedno ni vs(e zamujeno in so še velike možnosti da z boljšimi rezultati povečamo tudi osebne dohodke. Prepričana sem, da ga ni med nami, ki ne bi želel v šjih osebnih dohodkov — vendar, če jih hočemo imeti, bomo morali tudi vpč in bolje delati. Vse preveč govorimo o problemih, vsak ima tudi svoje ideje, kako rezultate izboljšati, vendar to ne uresničmo. Pri vsem tem je napačno predvsem to, da, ko govorimo o notranjih rezervah, jih vidimo oziroma nanje kažemo le pri svojem sosedu, lastnih pa ne izkoriščamo. Če bi vsak najprej pomedel pred svojim pragom, bi že veliko naredili. Vem, da rešitev ne more vedno poiskati vsak sam, predvsem pa je ne more rešiti, vendar imamo zato dovolj strokovnih delavcev, ki so zadolženi, da z opravljanjem svojih funkcij pomagajo iskati ustrezne rešitve. Zakaj pa imamo disciplinsko in arbitražno komisijo? Prav gotovo Izato, da bi poiskala »grešnega kozla« in ga primemo »nagradila«.
Če že hočemo rešiti nek problem, izkoristiti notranje rezerve, potem prav gotovo povzročimo to, da mora nekdo več delati ali več misliti, ali pa ugotovimo, da težave, zaradi katerih marsikak koristen predlog obleži v predalu in čaka novega ugodnega trenutka, da -se obelodanit Odpor do novih rešitev nastaja zaradi tega. ker še vse preveč vlada v kolektivu in pri posameznih članih bojazen, da za več dela ni večjega osebnega dohodka. To se včasih tudi res dogaja. Vendar je temu lahko dvojni vzrok. Denimo, da je nekdo že prej dobival previsoke osebne dohodke, bi z večjo intenzivnostjo
lahko le opravičil že prej previ- lahko precej poceni. Recepture so ko odmerjeno »plačo«, alli pa torej so, ali bo v proizvodnji ma-tak primer dejansko nastane. Ta- terial dejansko tako trošen, je kih primerov bi vsekakor moralo odvisno od proizvodnje same. Se-bitii čim manj.	veda pa tudi tehnologi tu ne sme-
Vai skupaj smo zelo nestrpni in iz dneva v dan čakamo boljših rezultatov. To je tudi prav. Vendar stavri ni mogoče čez noč obrniti za devetdeset stopinj, posebno ne v naših pogojih poslovanja. Rešitve pa se kažejo in če bo vse v rjsdu, potem rezultati ne bodo izostali. Pri tem pa moramo prav vsi sodelovati. Menim, da si nihče ne želi prigamjaških metod, če pa je to res, potem lahko računamo, da bo moralna zavest slehernega pri njegovem delu usmerjena k boljšim poslovnim rezultatom kolektiva kot celote.
Pred časom je b.:i kolektiv preko našega časopisa seznanjen v grobem z vsebino ukrepov, ki so bili pripravi jeni v času sprejemanja novega gospodanskega sistema. Program se v pretenži večini izvaja. Pri tem ne smemo prezreti velikih naporov strokovnih služb, ki ji! h vlagaj,o> v izvajanje teh ukrepov. Odpravljanje problemov so se lotile zelo resno.
Razvojne službe so poleg reševanja rednih problemov uspele lan irati vrsto receptur, s katerimi se poraba onsovn-ih surovin oziroma stroški na enoto izdelka
jo odstopiti in to prepustiti sodelavcem v proizvodnji. Vse ekonomske enote so razpravljale tudi o splonših stroških in njihovo skupno vsoto uspele znižati. Sicer ne za polni 'h deset odstotkov, vendar je predvidena višina stroškov v drugem polletju nižja. Ponovno smo sami tisti, ki bomo morali paziti na to, da teh meja me bomo presegli, temveč mogoče še celo znižali. Prav sedaj' sta v razpravi tudi predloga o stiirmulativ-nejšem sistemu nagrajevanja z ozirom na doseženo kvaliteto in cidstopamjia o,d norma tirni h tež. če težo svojih izdelkov uspemo približati normativnim težam 'in če uspemo zmanjšati drugo kvaliteto, škart, iztiis Sin, odpadek, lahko prihranimo 'milijone dinarjev na stroških porabe materiala. Ugotavljamo tudi, kje je z ozirom ina obseg dela njegova kvaliitea premajhna in na katerih delovnih mestih bi se dalo narediti več.
Pri reševanju teh problemov m a r s it k d a j, naletimo na nerazumevanje, na premalo odkrito 1 as t n o kritiko in premočno prenašanje o d g o -Nadaljevanje na 2. strani
:_tudijska knjižnica vZRANJ, Titov trg
Bliža se miaamsKa Komerenca in . . .?
Kakor vsako leto, bomo tudi letos položili obračun dela za preteklo mandatno obdobje, to je za leto dni nazaj. V sredo, 9. septembra, je bil razširjeni plenum Občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije Kranj, kjer smo obširno razpravljali o letošnjih pripravah na konlerence. Glede na to, da bo občinska letna konferenca predvidoma 17. oktobra tega leta, bo treba izvesti konference po aktivih do konca tega meseca.
Lam navajam nekaj misli, ki so bue poudarjene na seji pienuma.
v prvi vrsti morajo organizacije Lveze mladine Slovenije v poa-jeijin temeljito obravnavati gospodarsko stanje v podjetju in položaj podjetja po reiormi naspi on. tui tem je treba studijsko ugotoviti vlogo in način deia organizacije Zveze mladine kakor tudi vsakega posameznika. Pred očmi moramo imeti predvsem trenutne gospouarsKe težave, gledano skozi prizmo perspekuvmn posledic, rtezerv ne smemo iskati samo v odvečni delovni sili, ampak moramo najprej ustrezno zaposliti vsakega posameznika in zahtevati od njega polno prizadevanje. Kadrovska politika naj bo torej perspektivnega značaja in naj v tem smislu tudi rešuje posamezna vprašanja. Prav tako ne smemo na področju štipendiranja gledati samo od danes do jutri, ampak je treba vsestransko ugotoviti, analizirati in istočasno zagotoviti tale način štipendiranja, ki je v skladu z napredno kadrovsko politiko z oz,.um na razvoj podjetja, re-kuii.t.ukcijo, avtomatizacijo itd. Prav tu moramo iskati rešitve, kajti ni mogoče vedno obsojati in priganjati zgolj tistega, ki je samo pn stroju, temveč moramo nenehno izboljševati tehnologijo, tehnološke postopke, stroje čimbolj avtomatizirati ter na ta način zagotoviti vedno večjo produktivnost. Osnovni pogoj za rešitev tega vprašanja je v sposobnih strokovnih kadrih. Le-te je treba vedno bolj zaposlovati in s tem dvigati strokovni nivo, kar ima za posledico ustrezno povečanje produktivnosti. Ce hočemo to doseči, moramo strokovne kadre ustrezno zaposliti, jim omogočiti vsestransko aktiviranje pri reševanju posameznih problemov, seveda pa tudi zahtevati od njih temu vredno delo.
Predpogoj za realizacijo takih vprašanj in za udeležbo organizacije Zveze mladine Slovenije kot celote, je pravilna organizacija v podjetju. Le-ta mora biti tribuna mladih, to je organizacija mladih, ki vključuje slehernega mladinca v svoj program dela ter na ta način premaguje vse ovire.
Cesto zasledimo, da je vodstvo mladine postavljeno zgolj za to, ker pač mora biti in je s svojim delom in programom precej oddaljeno od članstva. Tovarniški komiteji se vse preveč zapirajo v ozek krog in ne znajo poiskati stika z mladino — delo se vrti v krogu nekaj mladincev »funkcionarjev«. Dela organizacije ne smemo ocenjevati samo po zapisnikih in številu sej vodstva organizacije, ampak moramo poznati predvsem
razpoloženje in vzdušje vse mladine določenega kolektiva.
Nakazal sem nekaj kratkih misli, ki so Due izrečene na seji pie-numa in Ki naj bi siužue tudi naši mladini v zvezi s pripravami na konierenco. SKušai pa bi podan tudi nekaj svojih misli o pripravah na Konierenco. Pri tem ne uom iznaj at iz Konkretnega dosedanjega uela nase mladinske organizacije, ampak bi rad opozoril samo na nekatera vprašanja bistvenega pomena za uspesmo delo organizacije Zveze mladine v podjetju.
Glede na to, da v večjih podjetjih obstojajo poleg osnovne organizacije tudi aktivi po posameznih ekonomskih enotah, oi se ustavil pri njih. Večkrat nam ni jasno, kaj je v bistvu aktiv v ekonomski enoti. Kakšno nalogo ima in kaj naj bi ueial. Aktiv v ekonomski enoti mora združevati mladino določenega podiočja, aktivirati vsakega posameznika za delo, obenem pa je to prva stopnja šolanja za mlade upravijalce. Obravnava vprašanja, ki zadevajo posamezne ekonomske enote z ozirom na gospodarjenje, kadrovsko politiko, izobraževanje, kulturno življenje itd. Ne moremo govoriti o decentralizaciji in o samostojnem delu ekonomskifi enot, dokler le-te ne bodo začele vsestransko proučevati in razglabljati vsa vprašanja, ki se tičejo dela in življenja ekonomske enote. Zakaj ne bi bil aktiv mladine pobudnik posameznih akcij, s tem pa bi se mladinci polnoštevilno aktivirali in udeležili posameznih akcij. Pri tem ne smemo misliti na kampanjsko, nepremišljeno delo (dva dni delamo, dva meseca pa počivamo), temveč študijsko, proučeno sistematično delo, akcija sledi akciji in kar se na koncu zliva v organizirano, aktivno vključevanje širšega kroga ljudi. Aktiv mora biti vzgojitelj in aktivator mladine. Edino na ta način bo mladina lahko prispevala svoj delež pri nadaljne mutrjevanju in razvoju samoupravljanja. To se bo odrazilo šele takrat, ko bodo v to delo vključeni zares vsi člani kolektiva. Vse dotlej, dokler po vogalih in delovnih mestih govorimo, da bodo že drugi sklenili in govorili namesto nas, samoupravljanje nima svojega pravega pomena. Pri tem niso izvzeti mladinci, saj večina le-teh ni vključeno nikjer, čeprav imajo čas za to. Te in ostale naloge bi moral aktiv skrbno proučiti in poiskati najustreznejšo rešitev. Ena izmed oblik so proizvodne konference, ki nam služijo kot predpriprava za zaseda-
(Nadaijevanje na 2. str.)
To je nova organizacijska shema naše sindikalne organizacije. O reorganizaciji smo v našem glasilu že pisali, zato vam to pot posredujemo prikaz, kako so posamezne podružnice organizirane in katere ekonomske enote jim pripadajo.
Najvišji sindikalni organ v podjetju je sindikalni odbor, kateremu predseduje lov. Pavle Gantar, tajniške posle pa opravlja tov. Franc Čimžar. Sindikalni odbor sestavljajo člani prejšnjega plenuma, za pomoč pri delu pa so formirane komisije. Naloga le-teh je, da opravljajo (vsaj morale bi) vse naloge na svojih področjih. Celo vrsto vprašanj, katera mora reševati sindikalno predsedstvo, velikokrat pa celo sam predsednik in tajnik, bi morale rešiti komisije. Problematiko, ki pa jo komisije same ne morejo reševati, pa bi morale z izdelanimi predlogi posredovati sindikalnemu predsedstvu, ki je v lem primeru operativni organ in odgovoren sindikalnemu odboru. Ta opravlja naloge prejšnjega izvršnega odbora. Sestav je izpopolnjen s tem, da so njegovi člani vsi predsedniki sindikalnih podružnic.
Zaenkrat imamo šest sindikalnih podružnic. Na shemi so podčrtane ekonomske enote, katerih naziv nosi tudi sindikalna podružnica, na primer sindikalna podružnica stiskama. Podružnica združuje več ekonomskih enot. jiredseduje pa ji predsednik sindikalne podružnice poleg tajnika in blagajnika. Blagajnika zato, ker imajo po reorganizaciji vse sindikalne podružnice določena finančna sredstva za reševanje finančnih vprašanj.
Ker pa so sestavi sindikalnih podružnic zelo heterogeni, se pravi, združuje ekonomske enote različnih dejavnosti, se za reševanje specifičnih problemov ustanovijo posebne sindikalne grupe, občasnega značaja, ki vsa ta specifična vprašanja lažje rešujejo.
Naj navedemo še predsednike sindikalnih podružnic: sindikalna podružnica komercialne službe — Franc Mertclj sindikalna podružnica stiskama — Jože Kalan sindikalna podružnica tehnični izdelki — Anton Onišak sindikalna podružnica pnevmatikama II — Ludvik Jakupak sindikalna podružnica tehnična hala — Stane Lamovšek sindikalna podružnica valjarna II — Gogala Matija
JOŽE STULAR
Organizacijska shema sindikata v Savi
GOSPODARJE-	PROŠNJE	DRUŽBENI
MJE IN UP-	IN	STANDARD
RAVLJAKJE	PRITOŽBE	IN SOC.
II		DELO
1		
SINDIKALNI ODBOR		KULTURNA KOMISIJA
	KOMISIJA SAMOPOMOČI	
SINDIKALNO PREDSEDSTVO		
KOMERCIALNE
SLUŽBE
FINANČNA SLUŽBA
TRANSPORT TRGOVSKA MRSŽA
STISKARNA
VALJARNA I PNEVMATIKA I MEHANIČNA DELAVNICA I ELEKTRO DELAVNICA MIZARSKA DELAVNICA
ENERGETIKA GRADBENA SKUPINA
TEHNIČNI
IZDELKI
VELOPNEVMATI
KA
0 K S
SPLOŠNA SLUŽBI
INŽENIRING GURPA GUMARSKI INST: TUT
PNEVMATIKARNA _____II
DELVVSKA RESTAVRACIJA
TEHNIČNA
HALA
S 0 P S V I S A B
OBRATNA AMBULANTA
VALJARNA II
SESTAVLJAJ
niče
SKLAD.SURO-
ROTOCURE PREVLEKE VALJEV MEHANIČNA L ELEKTRO DELAVNICA II
Premalo odkrita kritika
(Nadaljevanje s 1. strani) v o r n o s t i n a druge. Ko govorimo n. pr. o vzrokih, slabe kvalitete, prevelikega iztisa in odpadka so temu krivil visi drugi, le tisti ne, pri katerem je bila slaba kvaliteta ugotovljena. Za slabo kvliteto termioforjev je na ,pr. kriva zmes, ki jo je izdelala valjarna, da smez ni dobra, je kriv trans-pont, ker ni dobro prepeljal, skladišče, ker je ni dobro vskladiščilo, sestavljaktica, ker ni bila po recepturah sestavljena, raizvoj, ker te dal pravilne recepture ali postopka, surovina, ker ni bila kva-litatno prevzeta, mia koncu pa dobavitelj, ker se boljše-ni dalo dobiti in ugotovimo pravi vzrok »višjo silo«; le -tisti ni kriv, ki je zmes izdelal ali termofor prešah Ne trdim, da so vzroki venido tam kjer se slaba kvaliteta dejansko Ugotovi, tudi drugje so. Vendar mi vedno naj,demo vzroke drugje. Mislim, da smo postali v tem že pravi izvedenci.
Takih primerov bi še lahko naštevali; tudi za navedenega mi rečeno, da je dejansko bil, vendar v kopici izgovorov bi prav lahko skonstruirali tudi takega.
Velikokrat govorimo tudi o slabih normativih potrebnega časa izdelave -in -krivimo biro za študij dela. Vendar, če mora normirec s štoparico v žepu normirati potrebno delo, potem je vsak komentar odveč! Vtis imam, da vsakdo misli, da hočemo drog drugega ogol jufati, pa se pred tem zavarujemo na vise mogoče načine. Prav taki pojavi pa v veliki meri otežujejo hitre rešitve, še posebno je to pereče sedaj, ko se že intenzivno pripravljamo na novo poslovno obdobje — -leto 1966,
v katerem naj bi se bistveno spremenili tudi odnosi med Vloženim delom in osebnimi dohodki, s katerimi -bi bila v največji možni meri zagotovljena pravična delitev ustvarjenega dohodka.
Mislim, da v novem sistemu ne bo več -dosti prostora za danes prepogostokrat utemeljene trditve da osebni dohodki niso vsklajeni po posameznikih. Vendar je to danes težko- uskladiti. Poglejmo samo naše osnove in merila za nagrajevanje. Vedno ti niso prav postavljeni. Kako je m.pr. mogoče določiti analitsko oceno administratorke v ekonomski enoti, če teti njenega delokroga ne poznamo. če ga ugotavljamo na delovnem mestu, potem se naniza toliko nalog, da po hitri pesoji niti dosedanja ocena ne zadostuje, če pa pogledamo, kaj dejansko dela, v kolikor je to sploh mogoče, po tem vidimo, da je vrata nalog te na papirju, opravlja se pa ne. Ali pa naše norma ure! Ponekod so točne, ponekod ga dovoljujejo še velika odstopanja in mislim, da normiranje v žepu to res dovoljuje.
Pri vsem tem pa moramo vedeti, da so sredstva za osebne dohodke pogojena z našim uspehom in da se v celoti porazdelijo, pretežen del po ekonomskih enotah in naprej po posameznikih, nekaj pa ji h gre za takozvame ineinidiiviidua-liziranie osebne dohodke iz katerih se financirajo nekatere potrebe naše potrošnje, če so sredstva torej znana in v celoti porazdeljena in če ugotavljamo, da -ima nekdo premalo, potem ima nekje nekdo preveč. Mi pa vedno vemo le za tiste, ki trdijo, da imajo prenizke osebne dohodke. Kje so
Bliža se mladinska
(Nadaljevanje s 1. strani) nje delavskih svetov, zborov proizvajalcev, medsebojne izmenjave mišljenj, dogovorov mladih itd.
Opustitev organiziranja proizvodnih konferenc ni pravilna, kajti začetni rezultati organiziranja so pokazali določene prednosti.
O vsem tem morajo aktivi razpravljati na svojih letnih konferencah, ki naj nam služijo kot dogovor in sestava programa za naslednje obdobje. Področje gospodarjenja je treba prav tako v celoti obdelati, ker je problemov v sleherni ekonomski enoti veliko. Osnovni smoter mora biti povečanje produktivnosti dela in istočasna zagotovitev boljšega standarda kolektiva kot celote in posameznikov. Za neuspeh dela in organiziranosti aktivov je lahko
pa tisti, ki imajo z ozirom na delo preveč.
Zadnje čase v kolektivu veliko razpravljamo tudi o neindividuali-zirainuh osebnih dohodkih. Ti so bili n .pr. lansko leto tolikšni, da bi -mesečno povprečno na zaposlenega odpadlo preko 2.500 din. Teh sredstev pa niso vsi izkoriščali. Tako je -na posameznike odpadlo percej več kot 2.500 din. Tudi ta delitev bi .morala biti bolj pravična.
Lahko torej ugotovimo, kako pospešiti pot k boljšemu poslovnemu uspehu. Mislim, da bo veliko problemov, ki se sedaj pojavljajo okrog delitve odstranjenih z dobrim sistemom obračuna dohodka po obračunskih enotah. To za sedaj še pripravljamo; kaj več o tem pa kdaj drugič.
konferenca in . . .?
več vzrokov. V prvi vrsti se postavlja vprašanje načina dela tovarniškega komiteja, ki mora odigrati vlogo idejnega vodje in organizacijsko - koordinatnega faktorja med aktivi in mladino. Prav tako posameznih komisij, vodstev aktivov in navsezadnje okoliščine in vpliv zunanjih faktorjev na delo organizacije kot take.
Za uspešno delovanje organizacije je eden izmed pogojev postav Ijanje programa v začetku leta. Ne smemo pa postavljati preobširne programe, ker se potem zgubljamo in niti ene akcije ne izpeljemo do kraja. Pri tkm moramo paziti predvsem na realnost in izvedljivost programa. V nobenem primeru ne smemo prepustiti stihijskemu reševanju posameznih problemov in akcij brez kakršnega koli programa, kajti le ta nam mora biti vodilo pri našem delu.
Okvirni program dela je sestavljen na podlagi zaključkov letne konference. Zato moramo toliko več pozornosti posvetiti vsebini letne konference. Torej moramo poiskati boleče točke našega dela in jih nadomestiti z drugimi, za nas koristnimi. Razprava in referat bi moral vsa vprašanja obravnavati skozi prizmo boljšega gospodarjenja, v luči reforme, ki je pospeševalec naših akcij. Ne moremo se zavarovati z vprašanji, kakšna naj bo sedaj po reformi naša vloga. S pospešenim tempom moramo izvajati sestavljeni program Zveze mladine, ki je bil sprejet na zadnjem kongresu v Beogradu. Obravnavanju gospodarskih problemov moramo dati prvo mesto. Izhajati pa moramo iz naših razmer in situacije pod-
jetja ter konkretno opozoriti na vse probleme in pomanjkljivosti pri dosedanjem delu. V nobenem primeru ne moremo zagovarjati, da sama mladina ne more nič storiti, ker nam je dobro poznana zgodovina razvoja in dela mladine pri nas, ko je bila vedno v prvih vrstah. Zakaj ne bi bilo to tudi danes. Za uspešno reševanje teh problemov je potrebno zagotoviti aktiviranje slehernega mladinca v kolektivu. To bomo dosegli samo pod pogojem večje aktivnosti in organiziranosti notranjega življenja organizacije Zveze mladine. Dosedanji način dela tovarniškega komiteja in komisij bo treba vsekakor v določenih primerih spremeniti in prilagoditi pogojem ter situaciji, v kateri se nahajamo. Ne smemo biti tako togi in neelastični pri našem delu; vedno znova moramo iskati nove načine reševanja, ki nam bodo zatovili najboljše rešitve. Zato je bistvenega pomena samo kadrovanje v okviru mladinske organizacije. V nobenem primeru ne smemo nekomu naložiti funkcijo brez njegovega zanimanja za to, ali pa koga preobremeniti s tremi in več funkcijami, da potem ne more nobene opravljati zadovoljivo.
Ce lahko naredim izvleček iz tega, kar sem hotel povedati, sledi, da bo treba vsestransko proučiti najboljšo pripravo, sistematično delo, vsebinsko zajeti vse probleme, skratka do skrajnosti se poglobiti in zavzeti za najboljšo izvedbo letne mladinske konference, ki bo odraz nadaijnih nalog in tudi uspehov mladine kakor tudi kolektiva, kajti vse, kar delamo, je samo v prid nam vsem.
MILE MILIVOJEVIC
Razgovori o poslovnem sodelovanju so dobili konkretnejšo obliko. Na Zagrebškem velesejmu smo javno manifestirali sodelovanje med gumarskimi podjetji — proizvajalci avtogum. in smo pod tem nazivom tudi nastopili na sejmu.
Odveč bi bil vsak komentar o koristnosti takšnega poslovnega sodelovanja, vendar je to šele začetek, zato je tov. Tito, ko si je ogledal skupni razstavni prostor »Tigra«, »Borova« in »Save«, dejal, da to ne sme ostati samo pri besedah, kajti tak način dela jei tudi ekonomsko utemeljen. Zaradi majhnih kapacitet so posamezna podjetja težko nastopala na trgu, ker niso mogla zagotoviti v krajšem obdobju željeno količino izdelkov. Pri poslovnem sodelovanju med omenjenimi proizvajalci pod skupnim imenom »Jugoslovanski proizvajalci pnevmatike« pa bo marsikateri problem laže rešljiv, posebno tedaj, če bodo ti partnerji sodelovali tudi na tehnološkem področju.
Na sliki: prospekt, ki so ga izdala podjetja »Tigar«, »Borovo« in »Sava«. Idejno rešitev je izdelal naš sodelavec Hanek Drašak.
Poleg skupnega nastopa pa je »Sava« kot vsako leto, razstavljala tildi na svojem razstavnem prostoru tehnične in druge izdelke. Zagrebški velesejem si je utrl pot pri mednarodnih sejmih, zato je nastop na njem velikega pomena, zlasti za uveljavljanje na svetovnem trgu. Na vsakoletnem Zagrebškem velesejmu pa se naši predstavniki komercialnih služb orientacijsko dogovarjajo tudi o sklepanju prodajnih pogodb za prihodnje poslovno obdobje.
3.7 din za Rdeči križ
Letošnji teden boja proti tuberkulozi je trajal od 20. do 27. septembra. V kranjski občini je bil združen, z masovno- fluorografsko akcijo, s pomočjo katere naj bi Svet za zdravstvo pri Občinski skupščini Kranj dobil kar najbolj popolno sliko o tuberkuloznih -in rakastih obolenjih na našem območju.
Ta akcija RK, kakor tudi vse ostale (organizacija zdravstvenih predavanj, tečajev, obiskov in obdaritev socialno šibkih) stanejo letno okrog 4,000.000 din. Del teh sredstev prispeva komunalni zavod za socialno zavarovanje, del pa prebivalci s prostovoljnimi prispevki v raznih nabiralnih akcijah, ki jih organizira občinski odbor RK.
Tudi naše podjetje se je vključilo v to akcijo z namenom,, da člani s svojimi prispevki pripomorejo k finančni rešitvi tako obsežnega dela. Nabiralna akcija je potekala ob izplačilu osebnih dohodkov. Tabo je vsak
posameznik s prostovoljnim prispevkom podprl delo organizacije RK v boju proti nalezljivim boleznim. Prispevki -naših članov so bili zelo različni, gibali so se od 20 pa do 1.000 din. Največjo vsoto je zbrala pnevmatikar-na II, saj je v povprečju dal vsak delavec 124 din, medtem ko so v EE transport zbrali le 3,7 din. Marsikdo se bo vprašal, zakaj tako, saj vendar njihovi osebni dohodki niso tako nizki, čeprav so se na -to izgovarjali.
Res je, da je bila akcija prostovoljna, zato ni nihče prisiljen dati prispevek. Toda, ali je težko odločiti se in darovati 50 dinarjev v humane namene. Vsakomur izmed nas se lahko zgodi, da zboli, zato naj človek pomaga človeku.
Znesek 133.328 dinarjev, ki smo ga zbrali pri nas, gre v celoti za kritje stroškov akcij RK, zato mi potreb,na bojazen, da se ta sredstva uporabljajo nenamensko.
TIGAR o BOROVO o SAVA
JMSIOVENSKIPR0IZV08ACIAUTOGUIIA
N.N.
Vprašanje prehrane na dnevnem redu
Medtem ko se v drugih kolektivih in drugod po svetu zelo prizadevajo, kako hi čimprej ugodno rešili vprašanje prebrane svojih delavcev, od česar je v znatni mani odvisen uspeh na delovnem mestu, pa pri nas vlada tendenca, da bi kosila ukinili.
Razlog za to so novi gospodarski pogoji, ki silijo gospodanske organizacije, da iščejo notranje rezerve. Tudi pri nas smo pristopili k temu na več področjih. Eno od teh je tudi ukinitev kosila v naši restavraciji. Tu pa gre za tako majhna sredstva, da se v primerjavi z zmanjšanjem škarta in odpadka ter slabe kvalitete lahko skrijejo. Odstotek škarta se da zmanjšati! Toda mlad proizvajalec, ki je šele prišel iz šole, ne bo mogel dati od sebe toliko, kolikor bi lahko dal, če bi 'imel urejene osnovne življenjske pogoje (prehrana in stanovanje).
In če govorimo o rentabilnosti delavske restavracije na eni strani, na drugi pa o prihranjenih sredstvih, ki naj bi povečala osebne dohodke, res ni vzroka, da razpravljamo o ukinitvi .kosila. Res je, da je sedanja cena kosila prenizka. O tem smo si edini. Toda ne bi smeli iti v skrajnost in postaviti ceno kosila na eko-nomslko osnovo, kajti s tem bi oškodovali tiste člane kolektiva, ki so koristili ugodniostii samo pri kosilih, dočim jih ostali koristijo pri regresih, transportnih uslugah itd. Zavedati se moramo, da vsi prispevamo k tem sredstvom, zato upravičeno lahko zahtevamo, da da ne koristijo ugodnosti samo eni, drugim pa to onemogočimo.
Na zadnji seji delavskega sveta podjetja je bila na dnevnem redu tudi prehrana n prevoz članov kolektiva. Težišče razprav mi bilo
v iskanju poti za zmanjšanje splošnih stroškov, škarta itd., temveč okrog perhrane in prevoza. Resnici na ljubo se je tokrat pokazalo, da smo zelo osebni pri reševanju vprašanj, ki so širšega značaja za celoten kolektiv. Tisti, ki so o tem na delavskem svetu razpravljali, pa so videli zgolj osebne interese, ne ipa tudi interesov tistih, kateri so jih volili v delavski svet z namenom, da bodo zastopali sodelavce, njihove težnje, ki pa se ne odražajo samo v zahtevah.
Ali so bili člani delavskega sve^ ta do popolnosti seznanjeni, kdo se hrani v naši delavski restavraciji, kakšna je struktura, skratka ali so brli seznanjeni s celotno problematiko? Pri tem smo popolnoma pozabili na ljudi, .ki jim je edini vir zaslužka tovarna. Veliko je takšnih, kjer delata oba zakonca v tovarni. Povsem drugače pa je za tistega, ki ima doma še drug vir sredstev in urejena ostala vprašanja. Zakaj pa smo toliko sredstev investirali v kuhinjo in jedilnico? Prav gotovo ne samo za kuhanje enolončnice.
Če hočemo reševati takšna vprašanja demokratično, potem je nujno, da smo realni do sebe in do drugih. Za izvajanje tega načela pa bi morali čutiti več odgovornosti tudi družbeno-politične organizacije ter samoupravni organi.
Uredniški odbor
0 tem, kaj je pokazala anketa, bomo pisali v prihodnji številki časopisa
Od rojakov se nam je pred kratkim oglasil tudi Janez Valant, kii služi vojaški rok v Velkem Gradištu v Srbiji. Tako piše:
Dragi urednik!
Danes sem se (namenil, da Ti napišem par vrstic. Najpnvo, kar sem. mislil, je, da vse sodelavce in sodelavke najlepše pozdravim. Posebno še one, .ki so tudi ma od-služenju vojnega roka, oziroma bodo sedaj odšli.
No, meni dnevi še kar hiitno minevajo iln bom za nekaj dni izpolnil šesti mesec mojega vojaškega življenja. Sem graničar in služim na romunski g,ranici. .
Vaš list mi je zelo dobrodošel v prostem času, saj ga preberem do poslednje črke.
Najlepše se vam. zanj zahvaljujem.
Še enkrat vse najilepše pozdravljam im vam želim veliko delavnih uspehov.
Vaš nekdanji sodelavec
Janez VALANT V. p. 1139/4 VE 2 Velko Gradišče SRBIJA
Dragi Janez!
Lepa hvala za pozdrave. Upam, da jih bodo videli in prebrali tudi tisti, katerim si jih še posebej namenil. List Ti z veseljem pošiljamo, kakor tudi vsem ostalim našim vojakom, čim nam pošljejo naslov.
Janez, tudi mi Te pozdravljamo in Ti želimo, da bi Ti bil čas do konca roka čim krajši, da se spet vrneš med nas.
Nasvidenje in oglasi se še kaj!
Urednik
Produktivnost - osnovna naloga mladine
Gospodarska reforma postavlja tudi družbenim organizacijam v delovnih kolektivih nove ter zahtevnejše naloge. Vanjo pa je poleg ostalih organizacij zajeta tudi mladina. V čem naj se odražajo nove naloge organizacije Zveze mladine? V prvi vrsti predstavlja reforma za mladino najbolj idealno prilonžost za afirmacijo svojega dela im obstoja, kajti to je neke vrste pobuda za boljše, aktivnejše delo, po drugi strani pa »umetni anus« za vključitev mladine v odpravljanje dosedanjih in novonastali1 h problemov, če torej hočemo, da se bo mladina aktivno
vključila, jo je potrebno poprej pravilno informirati in dejansko prikazati cilj same reforme, fz tega .mora biti jasno razvidna vloga slehernega mladinca-saimo-upravl.jalca. Pri vsaki akciji moramo imeti pred očmi, kaj hočemo doseči. Jasen mora biti torej cilj, zato je potrebno v tem, smislu tudi organizirati delovne ljudi, mladino, za dosego tega cilja. Mladina bo morala najprej postaviti na nogie notranje življenje ter ustrezno organiziram,ost, kajti šele potem lahko govorimo o resničnih akcijah in delu mladine kot orga-nžac je. To boimo dosegli z dolo-
čeno vsebino dela, kajti samo frazarjanje in golo prephičevanje brez konkretnih načrtov in temeljitega vsebinskega programa dela, ki je zasnovan na večletnih izkušnjah in upoštevajoč trenutno situacijo, še vedno ne bomo dosegli to, kar smo si z reformo zamislili.
Karakteristično za to situacijo in omembe vredno se imi zdi tekmovanje za povtečamje produktivnosti. O zgodovini, načinu ki pro-pozioiji tega tekmovanja, ki poteka v okviru' Občimskega komiteja Zveze mladine Slovenije, ne bi govoril, ker je bil objavljen že v mesecu aprilu, lin sicer v 7. ki 9. številki. Omenili bi le to, da se nahajamo v obdobju, .ko se vršijo konference ,po aktivih v ekonomskih enotah, ko se pripravlja letna mladinska konferenca:, ko je tudi gospodarska situacija taka, da nas sili, da moramo imeti pred očmi v prvi vrsti produktivnost. In zakaj ne bi izkoristili, to priložnost?
Pogovoriti se moramo namreč o vtseh problemih in pomanjkljivostih .sampga tekmovanja, ker čas od februarja letos pa do sedaj predstavlja obdobje, v katerem je že možno ugotoviti in tudi poiskati .najustreznejši način dela. Mladinska kanfeirenca naj pomeni skupni dogovor mladine za takojšnji start, siaj nam je vendar vsem jasno, da moramo za dosego plana do konca leta vložiti vse sile.
Propozicije tekmovanja so tako široke, da omogočajo slehernemu aktivu oziroma mladincu vključitev v eno izmed področij dela. Za naše razmere bo vsekakor najbolj važno prvo področje dela, im sicer mladina v proizvodnji. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da, sta osebni dohodek lin nasploh standard odvisna le od povečanja produkti vin cstii. Zakaj ne bi tudi mladina phpomogla svoj delež k te-
Nadaljevanje na 4. strani
Produktivnost - osnovna naloga
(Nadaljevanje s 3. strani)
mu. Na tem področju je potrenibo v prvi vrsti iskati notranje rezerve, kajti racionalno izkoriščanje strojev in delovnega časa, kvaliteta, prihranki v materialu, tehnološka disciplina itd. so faktorji, ki predstavljajo za ti as osnovo za povečanje produktivnosti. Prav tu moramo iskati notranje rezerve, ki so veliko večje, kot pa so pri kosilih in prevozih. Za to smo poklicani vsi člani kolektiva, toda ne smemo se zavarovati s tem, da nam bodo to že drugi ustrezno rešili, ampak je potrebna zavestna ako'ja mladine, ki lahko na tem področju precej naredi.
Drugo področje dela tekmovanja je »mladina in samoupravljanje«, ki mora prav tako dobiti svoj odraz v trenutni situaciji, saj je v tesni zvezi s prvim iin ga ne moremo ločiti. Kljub temu pa je to zelo zahtevna naloga in v nobenem primeru ne bi smeli biti prenagli, ampak moramo načrtno
in študijsko proučiti vse možnosti. Imeti moramo v vidu, da to ne sme biti le akcija kampanjskega značaja, ampak načrtno delo v sklopu izpopolnjevanja samoupravljanja.
Tretje področje dela »posredni faktorji dviga produktivnosti« bi ga evenituelnio pustili za prvo polovico prihodnjega leta, v kolikor ga ni mogoče vključiti v trenutni crogram. Brlpomnfm pa naj, da bodo morale temu vprašanju po svetiti doHočemoi pozornost tudi ust,rezine strokovne službe v podjetju.
Iz tega lahko zaključim, da bi morala letna konferenca mladine konkretno obravnavati vse načine vključevanja mladine v okviru povečanja produktivnosti dela 'im postaviti tudi program, Jas bo narekoval takojšnjo realizacijo, dokler je še čas. Menim, da je še, da še ni smo ivsega zamudili, da še lahko kaj naredimo, toda potrebno je le . ..
MILE MILIVOJ EVI C
Naši strelci in kegljači so, že kar po tradiciji ,na tekmovanju »čevljarjev in usnjarjev-v okviril Zagrebškega velesejma dosegli zelo lepe uspehe. Lansko leto so prinesli s tega tekmovanja tri takšnelc pokale — letos pa kar štiri. Žal se prvi nahajajo v sindikalni pisarni, drugi — letošnji — pa v informativni službi. Mar res nimamo primernega prostorčka, kjer bi jih lahko s ponosom razstavili in pokazali?
Za ljubitelje gledališča
Prešernovo gledališče Kranj razpisuje abonma za sezono 1965/66 in to:
red »PREMIERSKI« (predstave bodo predvidoma v torkih) red »ČETRTEK« red »DIJAŠKI I. in II.« Prešernovo gledališče Kranj bo z Metsitmim gledališčem ljubljanskim uprizorilo 8 premier od tega 6 premier Mestno gledališče ljubljansko "it 2 premieri Prešernovega gledališča Kranj iz svojih okvirnih repertoarjev.
Vpisovanje bo od 20. 'do 28. septembra 1965 od 10. do 12. ure im
ULOMKI
Konec prvenstva med EE v m. nogometu
Po nekajmesečnem igranju se je vendarle končalo prvenstvo v malem i.iogtiimetu med ekonomskimi enotami. Prvo mesilo v tem tekimmanju je osvojila ekipa pnevmatikarne I pred gumarsko šolo zaradi boljše razlike v gočih. Obad ve ekipi imata po tri zmage. S tem pa ni rečemo, da i o bile ccilale ekipe toliko slabše. Lahko rečem, da so si vse po kvaliteti igre enake. Ostale tri ekipe: mehanična delavnica, gumarski, institut iin 'tehm čna hala so izgubile nekaj srečanj brez borb, ker niso prišle ob napovedanem času na igr šče. Tako sta se zadnji dve tekmi gumarski institut : pnav-maitikanma I 'n gumarski institut : mehanična delavnica končali brez borb, ker igralcev inštituta mii bilo na igrišče.
Končna letvica prvenstva pa je taka:
pnevmatikama I	4 3 0 1 27:10 6
gumarska šola	4 3 0 1 16:12 6
mehanična del.	4	2	0	2	11:9	4
g-umar. institut	4	1	0	3	6:12	2
tehnična hala	4	1	0	3	6:23	2
Med samim tekmovanjem smo vodili lestvico strelcev. Najuspeš-rej-ši je bul Ciril Dominko iz pnev-matikarne I z devetim: gol:. Drugi strelec, ki je prav tako član iste ekipe, Slobodan Dimič je dosegel osam golov. Sledijo pa: Temar, Zorman in Džavrlč po štiri gole, Kocijan, Rebolj in Zrinjski po dva po en gol pa so dosegli: Bajželj, Petelinšek, Lutar, Matjaševič, Šmid, Zupan M., Paljevič Mede, Valainič im Tomažič.
CIRIL DOMINKO
Posnetek z Mont Blanca? Ne, naš vrli Janko pod vrhom Krvavca z letošnjega smučarskega prvenstva. Predvidoma bo letošnje smučarsko in sankaško prvenstvo na Zelenici, zato pričakujemo, da ■mm *,° v našem časopisu kdo o W tem kaj spregovoril.
od 16. — 18. ure v pisarni gledali-šča, Titov trg 6.
Albotnaniti imajo poesben 7,5 do -
20oidstoitn:i popust na stare,__________	“ ,
zvišane cene.	J§,
PER	LY	OP	NE	PO
JO	D JE	IMA	VE	uu
SAR	REN	TE	TIL	KS
LI	KE	TE	ČRTE	NA
BU	ZV	NAJSI	EP	LO
MAJ	ZAH	VE	PA	HNE
Navedene skupine črk v				ulom-
kih«	je treba	vpisati	v lik	tako.
da dobiš v zgornjih vrstah (sestavljenih fiz števcev) pet naših pomembnih surovim, ob pravilni razvrsti tli črkovnih skupin v imenovalcu pa misel francoskega mo-ralrlsita.
Za pravilno reištev razpisujemo tri nagrade po 1.000 din.
Rešitve oddajte najkasneje do
7.	oktobra.
Temeljni zakon o delovnih razmerjih nas zavezuje, da do konca aprila leta 1966 vskladimo vse naše samoupravne predpise kot so statut in razni pravilniki s temeljnimi zakoni, ki jih je sprejela Zvezn askupščina. S sprejetjem tega zakona so prenehala veljati vsa določila o delovnih razmerjih, ki jih vsebuje naš statut in pravilniki, veljajo pa samo še določila temeljnega zakona, dokler nimamo v smislu zakona urejenih določil iz tega področja. Ker pa je vsklajevanje samoupravnih predpisov z zveznimi in republiškimi zakoni povezano z velikim delom, je zakonodajalec predvidel, da se do aprila 1966. leta vsa vprašanja iz področja medsebojnih delovnih razmerij urejajo z začasnimi sklepi, ki jih sjbrejema delavski svet podjetja po krajšem postopku. Iz vseh začasnih sklepov. bodo morala do aprila prihodnjega leta nastati dokončna določila o medsebojnih delovnih razmerjih za na ta način dopolnjen statut in z zakonom predpisane pravilnike.
Med prvimi začasnimi sklepi, od katerih jih je delavski svet podjetja že sprejel, druge pa bo v bližnji prihodnosti, je tudi »Začasni sklep o vodilnih delovnih mestih«. Temeljni zakon nas med drugim pod denarno kaznijo obvezuje, da v statutu in drugih samoupravnih predpisih določimo, katera delovna mesta so pri nas vodilna, kdo in
pod kakšnimi pogoji lahko kandidira za ta delovna mesta, kdo vrši izbiro kandidatov, za koliko časa in kolikokrat so posamezni kndidati imenovani, kdaj je v smislu zakona redna reelekcija itd.
Med temi določili je bistvena novost reelekcija delavcev, ki zasedajo vodilna delovna mesta. Reelekcija pomeni, da bo upravni odbor podjetja dolžan vsaka štiri leta ponovno razpisati vsa vodilna delovna mesta in po opisanem postopku imenovati vodilne delavce za novo obdobje štirih let. Postopek dovoljuje in omogoča, da so posamezni delavci lahko večkrat zaporedoma imenovani na vodilna delovna mesta, vsled česar temu pravimo reelekcija (ponovno imenovanje). Razumljivo pa nam mora biti, da upravni odbor zaradi dolgoletnega razvoja podjetja, zaradi neprestanega prilagajanja organizacije podjetja temu razvoju in iz drugih utemeljenih razlogov, lahko razpiše vsa ali samo določeno skupino delovnih mest tudi pred iztekom določenega štiriletnega obdobja.
Začasni sklep o vodilnih delovnih mestih vsebuje tudi postopek razrešitve posameznega delavca na vodilnem delovnem mestu. .Postopek za tak primer prav tako predpisuje Temeljni zakon, začne pa ga lahko upravni odbor podjetja, če ugotovi za to objektivne pogoje. V postopku obravnavanja takšnega primera, pa je izredno važna vloga in odgovornost posebne strokovne komisije, po čigar mnenju dokončno odloča upravni odbor podjetja.
I
Na temelju pooblastila 2. odstavka 146. člena in v skladu z določili 21., 22., 23., 101., 102. in 119. člena TZDR UL SFRJ, št. 17/65 je DS podjetja sprejel na svoji 4. redni seji dne 8. 9. 1965
ZAČASNI SKLEP o vodilnih delovnih mestih
ZASEDANJE VODILNIH DELOVNIH MEST
1.	člen
Vodilna delovna mesta se zasedajo na podlagi javnih razpisov za dobo največ 4 let.
O zasedbi odloča UO podjetja, s tem, da:
—	imenuje delavce za ta delovna mesta izmed že zaposlenih delavcev podjetja
—	sklepa o sprejemu na delo novih delavcev za zasedbo vodilnih delovnih mest.
Za vodilna delovna mesta se štejejo:
1.	Vodstva delovnih enot strokovnih služb in inženiring grupe;
2.	Vodstva proizvodnih delovnih enot;
3.	Vodstva vzdrževalnih enot in enot s posebnim statusom;
4.	Strokovni vodstvi razvojne službe in gumarskega inštituta.
Upravni odbor podjetja odloča tudi o zasedbi delovnih mest izmenskih delovodij na osnovi internih razpisov in za enako dobo trajanja.
2.	člen
Upravni odbor podjetja mora v smislu določil TZDR (UL SURJ. št. 17/65) razpisati vsa vodilna delovna mesta iz prejšnjega člena vsako 4. leto.
Po svojem preudarku ali na zahtevo ZD podjetja, če je za bodoči razvoj podjetja in učinkovitejše poslovanje koristno in utemeljeno, sme upravni odbor podjetja razpisati vsa vodilna delovna mesta ali določeno skupino vodilnih delovnih mest iz prejšnjega člena tudi v krajšem roku kol vsako 4. leto.
3.	člen
Javne in interne razpise za ta delovna mesta objavlja OKS. Veljavnost razpisa je 15 dni od dneva objave, v slučaju ponovitve razpisa pa se določi veljavnost razpisa do zasedbe delovnega mesta.
Razpis mora vsebovati splošne in posebne pogoje:
Splošni pogoji so:
—	STROKOVNA IZOBRAZBA glede na sistemizacijo in kategorizacijo delovnih mest ali nižja strokovna izobrazba in dvojni delovni staž za posamezno nižjo stopnjo izobrazbe;
— DELOVNI STAŽ na enakem ali podobnem delovnem mestu v sorodnih gospodarskih delovnih organizacijah, po posebni oddločitvi upravnega odbora podjetja, pa tudi v drugih delovnih organizacijah ali v organih ter upravnih službah družbeno političnih skupnosti.
Posebni pogoji so:
-	REŠENO STANOVANJSKO VPRAŠANJE (ne velja za tiste delavce, za katere DS podjetja nudi v izjemnih primerih stanovanje ali pa sklene, da lahko nastopijo delo, četudi ne izpolnjujejo tega pogoja);
— POSKUSNO DELO (velja samo za tiste delavce, ki prvikrat zasedajo vodilna delovna mesta v našem podjetju in traja 3 mesece).
Delavec, ki dela na razpisnem delovnem mestu in se ponovno prijavi na razpis, je lahko ob splošnih pogojih znova izbran.
4.	člen
OKS je dolžna predložiti vse kandidate v obravnavo KK DS podjetja, v dokončno odločitev pa UO podjetja skupno z razpisano dokumentciajo in mnenjem KK DS podjetja.
s
Upravni odbor podjetja je dolžan, da izmed prijavljen-cev izbere kandidata, ki najbolj ustreza v razpisu predpisanim pogojem.
V primeru, da delavec, ki dela na razpisanem delovnem mestu in se ponovno prijavi na razpis, ni znova izbran. ima pravico zahtevati, da ga upravni odbor razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza sposobnostim in, ki še ni ustrezno zasedeno.
5.	člen
Na osnovi sklepa upravnega odbora podjetja izda OKS prizadetemu delavcu odločbo o razporeditvi na drugo delovno mesto.
Delavec, ki ne privoli v to, da bi delal na drugem delovnem mestu, neha biti član delovne skupnosti po preteku časa, kolikor bi moral ostati na delu v delovni organizaciji, če bi mu članstvo v delovni skupnosti prenehalo po njenem sklepu, računano od dneva, ko prejme odločbo, da je razporejen na drugo delovno mesto.
6.	člen
OKS je dolžna, da v roku 10 dni od dneva sklepa o izbiri kandidata, obvesti vse prijavljence, ki so se potegovali za razpisano delovno mesto in jih pouči, da imajo pravico pregledati razpisanno gradivo.
Vsak kandidat, ki se je potegoval za razpisano mesto, pa misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek, in da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, ali da sprejeti kandidat ne izpolnjuje z razpisom predpisanih pogojev, ima v 8 dneh pravico ugovora na DS podjetja.
<
7.	člen
Delavski svet podjetja:
•— izreče za nevaljavna razpis in sklepa o izbiri kandidata, če ugotovi, da razpis ni bil opravljen po določenem postopku;
— izreče za neveljaven samo sklep o izbiri kandidata, če ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
Svojo odločbo mora DS podjetja izdati v 30 dneh od dneva, ko izteče rok za ugovor.
8.	člen
Ce DS podjetja ugovoru ne ugodi, ima kandidat za razpisano mesto pravico vložiti v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe oziroma od izteka roka, v katerem bi bil DS podjetja moral izdali odločbo, tožbo pri občinskem sodišču.
ZADOVOLJEVANJE ZAHTEV VODILNIH DELOVNIH MEST
9.	člen
Zadovoljevanje zahtev vodilnih delovnih mest ugotavlja za posamezne vodilne delavce upravni odbor podjetja.
Postopek ugotavljanja mora začeti tudi na utemeljeno zahtevo organa upravljanja, delovne enote ali DS podjetja v roku 8 dni.
Upravni odbor podjetja začne postopek za ugotavljanje zadovoljevanja zahtev vodilnega delovnega mesta, če na svoji seji ugotovi, da posamezni vodilni delavec v rednih delovnih pogojih trajneje ni dosegel pri delu povprečnih uspehov.
10.	člen
V	ta namen imenuje upravni odbor podjetja posebno tričlansko strokovno komisijo izmed strokovnjakov iste stroke iz vrst članov delovne skupnosti tovarne »SAVA« ali iz drugih delovnih organizacij, ki delajo na enakih ali podobnih delovnih mestih in ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima delavec, čigar strokovna sposobnost se ugotavlja.
Posebna strokovna komisija ugotavlja zadovoljevanje zahtev vodilnega delovnega mesta na objektiven način upoštevajoč delovne ruzultate, ki jih je dosegel delavec v določenem časovnem obdobju in pod določenimi delovnimi pogoji ter predloži upravnemu odboru pismeno mnenje.
11.	člen
V	primeru, če posebna strokovna komisija ugotovi, da delavec ne zadovoljuje zahtev vodilnega delovnega mesta, ga upravni odbor podjetja glede na možnosti razporedi na delovno mesto, za katero po svoji delovni sposobnosti zadovoljuje.
V	primeru, da take možnosti ni, je to razlog za prenehanje dela delavca v delovni organizaciji na podlagi sklepa upravnega odbora podjetja.
12.	člen
Na podlagi sklepa upravnega odbora podjetja izda OKS pismeni sklep z obrazložitvijo o premestitvi delavca ali pismeni sklep z obrazložitvijo, da delavcu preneha delo v delovni organizaciji. V nasprotnem primeru se šteje, da sklepa o premestitvi ali o prenehanju dela sploh ni bilo.
13.	člen
Delavec ima pravico ugovora na DS podjetja v 15 dneh od dneva, ko mu je vročen sklep iz prejšnjega člena. Ugovor poda pismeno na DS podjetja, ki ga je dolžan rešiti v 30 dneh.
14.	člen
Delavec ima pravico, da se hkrati z ugovorom, ki ga poda na DS podjetja, obrne tudi na pristojni občinski upravni organ. Ce pristojni občinski upravni organ spozna, da je bila delavčeva pravica kršena, posreduje pri pristojnem organu delovne organizacije — delavskemu svetu podjetja.
Delavski svet podjetja odloči hkrati o ugovoru delavca in o posredovanju pristojnega občinskega upravnega organa.
Ce pristojni občinski upravni organ spozna, da je tudi z odločbo DS podjetja očitno kršena delavčeva pravica, ki temelji na zakonu ali splošnem aktu delovne organizacije, delavec pa je začel delovni spor. lahko izda odločbo, da se do pravomočne sodbe odločbe začasno odloži izvršitev dokončne odločbe delavskega sveta podjetja.
Ta začasni sklep o vodilnih delovnih mestih velja takoj naslednji dan, ko ga sprejme DS podjetja.
S tem dnem prenehajo veljati vsa stara določila, ki urejujejo to problematiko in so zajeta v statutu podjetja ali v pravilniku o delovnih razmerjih.
Kranj, 10. septembra 1965