ZUNANJA TRGOVINA V PRVEM POLLETJU 1956 V prvcm polletju smo dosegld izvoz v vrcdnosti 42 milijard di-narjcv. Izvoz tega razdobja le za 10 milijard večjH, kakor je bil izvoz v prvem polletju ia-ni. Ob istem iaso smo nvozili za 75 milijard dinarjev ali za 5 mi-iiia-rd več kakor lani. Hitrejši porast izvoza je vplival na trgo-vinsko bilanco naše države ta-da se je zmanjal deficit za pri-bližno 5 milijard dinarjev. Po~ rost uvksza v znesku 5 miJijard ciina-rjev v primcrjavi z lansko realizacijo je delno rezultat po-večanja dobav iz tridelne po-moči ZDA. Velike Britanije In Francije. Te dobave so deian-sko letos za 3 milijarde d>n Paslva ti večjp, bakor so bile v istem razdobju lanl. Ce od realiziranega ovoza «d-bijemio uvoz na račnn pomoči in pogledamo zunanjo trgovino v ožjem smislu, je podoba trgo. vinske bilance Se ugodncja. Pa-siva, ki je lanj v komercial-nent poslovanjuznašala 13.5 mi. lijarde, je bila zraanjšaina na 6,5 miljjarde. To je hkratl tudl najpomembncjši uspeh naSe /U-naiijetrsovinske dejavnosti v prvi pohsvici letoSnjega leta gled« na to, da je najvažne.jša naloga naše gospodarske politi-ke postopno zmanjianje pasive v trgovinski bilanci države. Letni plan izvoza je bil ustvarjcn v prvem pollctjn z akro« 50 odstotki, medtem ko je . bil plan uvoza neVioIiko prese-žen. Ker zunanja trgovina zad-njih let stalno kaže povcčanje izvoza v drugem poITetjn ob do-loienem padcu nvoza, lahko pri-čakujcmo, da bo plan zunanje trgo.vine v ccloti izpolnjen, pri ¦zvozu pa celo nekoliko presc-žen. Dosežen j« bil ospeb tndi v spremembi strukture, kj se |e ie\o izbol Tšala tako pri uvoza kakor pri izvozu. Za izv(vz je značilno povc?a-nje udeležbe kmetijskih pridol-Itov. Eden izmed vzrokov pasive r trgovinskij bilanci naš<- drža-ve Po vojni je staJnio vefajije nvoza kmetijskih pridelkov. RazJogov za ta pojav je več vrst. Temeljni razlog tači v po-časnem tempu porasta kmetij-ske proizvodnje, ki je le nekaj višja, kakor je bila pred vojno-Na t<> so nadalje vpHvale tudi velike spremembe v strukturi prebivalstva. ki <*o zaradi rela-tivnega imanjšanja kmečkega prebivalstVa ob hkratncm abso-lutnem pora.stu prebivalstva do-vedle do povečania potrošnje kmetijskih pridelkov. K temu so prav ta-ko prispevala sušna jn nerodovitna leta. Težnja povečanja izvatza fcme-tijskih pridelkov v vseh mese-cih prvega polletja je potemta-kem zelo pomembna. govinske bdlance Aktiva trgov Večjega nomena ie tudi dej-stvo, da v našem izv«'/,u stalno narašča udeležba gtrojei 4n transportnih sredstev . Tako smo v prvem polletju letos do-bavili Švici dve prckooceansk.i ladji z nad 10.000 brt, kar predstavlja pomemben uspeh. Povečal se je tuds izvoz raz-nih končnih izdelkov. Hkrati je bil zmanjšan izvoz irdclkov pri-marne obdelave, posebno suro-vin, kar je prav tako zelo ngod-na okoliščina. Nasprotno pa kaže ovoz v pr-vem potlletiu letbs p«večanje uvoza izdelkov primarne obde-lave, zatem kemičnih izdelkov, poisebno umetnih gnojil za kine-tij.stvo, ob hkrainem občutnera padcu uvoza strojev in (ran-sportnih sredstev. Ustvarjena struktura uvoza bi bila potem- inske bSlance "^ takem tselo ugodna, ic }e ae bi ehremenjeval še vedno vfa«k nvoz pšenice in matrt«. Strukiura zunanjetrgovinske zamenjave, januar—julij Izvoz Cvoi 1955 1956 1855 1956 SkupaJ 100.0 106.0 100.0 100.0 Hrana 22.0 27.0 38.3 36.2 To-baJt in pijače 11.5 11.5 — — Surovina 31.5 21.9 18.« 17.8 Goriva in mazivs 1.4 f.8 7.3 9.1 Zfivalske in rastlinske maščobe 0.0 0.0 0.8 1.6 Kemi«ni izdelki 5.4 4.5 5.7 6.7 Stroji In transp&Hna sred«tva 2.3 4.4 2S.1 18.9 Raznii koniiii izdelld 25.1 28.8 12.6 11.7 Drugo 0.8 1.1 0.2 0.0 Po namenu proizvodtov se jc za Siioko potrošnjo in repro- v uvozu prrega polletja lct«s V dukcijskega materiala. Uv<« in- primerjavi z istim razdabjem vesticij&kih dobrin in lopreme lani najbolj povetaa uv