TISKOVINA 4 POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2254 TRNOVSKA VAS Trnovski zvon Glasilo Občine Trnovska vas Trnovski zvon št. 4, letnik VI, 13. oktober 2006 OR PRAZNIKU OBČI IS E TRNOVSKA VAS , VAM J S KRES O ČESTITAMO. \ ŽELIMO VAM BOGATO IN MIRNO JESEN. Podžupan Franc PUKŠIČ, dip.ing.str. ter Občinski svet in Občinska uprava Občine Trnovska vas PRIREDITVE OB 8. OBČINSKEM PRAZNIKU Sobota, 14. oktober 2006 Športno društvo Trnovska vas Ob 10. uri: turnir v malem nogometu na športnem igrišču v Trnovski vasi. Športno društvo Kenguru Ob 15. uri: tek po vaseh občine, zbor pri OŠ Trnovska vas. Nedelja, 15. oktober 2006 Športno društvo Kenguru Ob 14. uri: turnir v badmintonu v telovadnici OŠ Trnovska vas. Petek, 20. oktober 2006 Športno društvo Kenguru Ob 19. uri: košarkarska tekma med Destrnikom in Trnovsko vasjo v telovadnici OŠ Trnovska vas. Sofötau,21. oktober2006 Strelska družina Trnovska vas Med 9. in 11. uro: sprejemanje prijav: Med 9, in 13.30: tekmovanje^' streljanju z zračno puško za občinski in spominski pokal: Ob 14. uri: podeIite\ nagrad, pokalov; ■ Od 14.30: razstava, strelišče odprto za javnost, pogostitev piknik za goste in člane društev. Petek. 27. oktober 2006 Športno društvo Kenguru Ob 18. uri: turnir v pikadu, ki bo potekal v okrepčevalnici Pri sivi čaplji. Sobota, 28. oktober 20 Občina Trnovska vas Ob 17. uri: osrednja prireditev ob 8. občinskem prazniku v domu krajanov v Trnovski vasi. f^idclja. 29. oktobra 2006 Ob 10. uri: slovesna maša ob bolfenškem žegnanju v cerkvi sv. Bolfenka. Mašo bo vodil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej. Spoštovani, vabim Vas na osrednjo prireditev ob 8. občinskem prazniku Občine Trnovska vas, ki bo v soboto, 28. oktobra 2006, ob 17. uri v domu krajanov v Trnovski vasi. Ob 15.30: slavnostna seja občinskega sveta občine Trnovska vas. Od 16.30 do 17.00: sprejem gostov pri domu krajanov v Trnovski vasi. Ob 17.00 OSREDNJA PROSLAVA: - nagovor podžupana, - kulturni program, - podelitev priznanj in nagrad, - beseda gostov. Po prireditvi Vas vabim na družabno srečanje. Vljudno vabljeni! Podžupan Občine Trnovska vas: Franc PUKŠIČ, dipl. ing. str. PRISTOJNOSTI KRAJEVNEGA URADA s i, r Večina občanov je seznanjena, da v občinskih prostorih deluje tudi krajevni urad, oziroma matični urad, kot še vedno nekateri radi poimenujejo to podaljšano roko upravne enote. Starejši se spominjajo, da seje bilo mogoče na krajevnem (matičnem) uradu nekoč tudi poročiti. Vendar so to bili časi, ko je bilo letno zelo veliko porok in je k vsakemu krajevnemu uradu pripadal še en, bolj slovesno opremljen prostor, ki je služil za poročno dvorano. Sčasoma seje število porok zmanjševalo, spreminjale pa so se zahteve glede prostorov, kjer so se sklepale poroke. Ker je bilo vzdrževanje tolikih prostorov, ki so bili na vseh krajevnih uradih, le-teh pa je bilo na območju takratne velike občine Ptuj kar 25, predrago, se je število krajev, kjer so se zakonske zveze sklepale, postopno začelo zmanjševati. Tako smo počasi prišli le do ene poročne dvorane za celotno občino Ptuj. Tako stanje je tudi danes, saj je za celotno območje Upravne enote Ptuj določen le en uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, to je poročna dvorana na ptujskem Magistratu. Glede na predpise, ki urejajo sklepanje zakonskih zvez, je zakonsko zvezo mogoče skleniti tudi izven tega uradno določenega prostora, vendar je zato potrebno zadostiti nekaterim pogojem in od upravne enote pridobiti ustrezno dovoljenje. Na kateremkoli krajevnem uradu, ne glede na kraj rojstva, pa je po uvedbi računalniško vodenega matičnega registra mogoče dobiti izpisek iz matičnega registra rojstev in porok ter ne glede na kraj smrti tudi izpisek iz matičnega registra smrti, za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005. Na krajevnem uradu lahko prijavite ali odjavite stalno ali začasno prebivališče in ne glede na kraj stalnega prebivanje oddate vlogo za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaznice ali potnega lista. Če bo vaš mladoletni otrok v tujino potoval z drugo polnoletno osebo, lahko ustrezno potrdilo dobite tudi na krajevnem uradu. Tukaj lahko tudi overite kakršenkoli prepis ali fotokopijo, pa tudi podpis za potrebe vseh upravnih postopkov. Na krajevnem uradu je torej mogoče overiti tudi podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi ob prodaji avtomobila. Vendar poudarjamo, da upravni organi overjajo le listine za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremičninami in za vse ostale listine, ki se uporabljajo pred pravosodnimi organi, vključno z oporokami, pa so še naprej pristojni notarji. Če prodajate kmetijsko zemljišče, ponudbo oddate na krajevnem uradu, ki bo poskrbel, da bo v skladu s predpisi izobešena na oglasni deski. Naši uslužbenci na krajevnih uradih evidentirajo tudi podpore volivcev raznim referendumskim pobudam in kandidaturam za kandidiranje na volitvah. Izdajajo potrdila iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva in iz drugih uradnih evidenc in sprejemajo vloge, ki jih posredujejo v reševanje na upravno enoto. Če si morate urediti kaj od navedenega, se torej ni potrebno odpraviti na sedež Upravne enote na Ptuj, ampak lahko v času, ko posluje vaš krajevni urad, vse to uredite v svoji občini. Krajevni urad Trnovska vas, ki ima sedež v prostorih občinske stavbe, za vas posluje vsak torek in četrtek. Odstopanja od tega umika so v času dopustov in nepredvidenih odsotnosti posameznih uslužbencev, vendar lahko o času poslovanja posameznega krajevnega urada predhodno dobite podatke tudi na Upravni enoti, na telefonski številki 798 01 00. Ljudje politike ne cenijo. Naša prva naloga je, da se vprašamo zakaj je tako. Socialni demokrati zavračamo politiko prepira in skrajnosti. Mi stavimo na politiko dialoga in sodelovanja, na politiko najširšega soglasja pri iskanju odgovorov na naša skupna vprašanja. Smo povezovalna politična sila, ki na prvo mesto postavlja razvoj, ker v današnjem tekmovalnem svetu brez razvoja ne bo mogoče zagotavljati socialne stabilnosti in blaginje. Povsod po Sloveniji imamo Socialni demokrati močne ekipe, ki zmorejo povezati sile v svojem kraju in lokalnim skupnostim zagotoviti nov razvojni zagon. Bodi naš soigralec v tej tekmi tudi Ti, le skupaj lahko zmagamo. © Sem Mitja Sušnik, rojen leta 1982, absolvent politologije. Moje življenje je bilo v zadnjih letih razpeto med Bišem oz. Trnovsko vasjo in Ljubljano. V svoji mladi politični karieri sem oz. sem bil dejaven v študentski politiki in Mladem forumu, strankarskem podmladku. Družbeno življenje mi zapolnjujejo aktivnosti in položaji v PGD Biš, LD Trnovska vas, ŠD Kenguru in KD Muršec - Živkov. Odločil sem se in želim, vsaj bližnjo prihodnost, preživeti v rodnem kraju. Da pa bo moj oz. Tvoj kraj tak kot si ga želim in si ga želiš tudi Ti, sem se odločil kandidirati za položaj svetnika. Želim sooblikovati lepši in bolj socialni jutri, predvsem za mlade posameznike in družine ter jim ponuditi dostojne pogoje za začetek samostojnega življenja v našem kraju. Oblikovati je potrebno prostorski plan, mogoče celo stanovanjsko sosesko, v bližini zgraditi industrijsko cono, zvabiti v občino kapital in ljudem zagotoviti delovna mesta. Za izboljšanje življenjskega okolja je potrebno vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave v vseh strnjenih naseljih občine. Vzpodbujati ekološko kmetovanje in minimalizirati intenzivno kmetijstvo. Narava deluje na principu akcija - reakcija! Za kakovostno preživljanje prostega časa moramo dokončati in panožno obogatiti športni park. Omogočiti vsem priključitev na širokopasovno internetno povezavo, po potrebi nadgraditi oz dograditi potrebno infrastrukturo. Poznamo več nivojev politike. Politiko na lokalnem nivoju lahko opredelimo tudi kot gospodarjenje, morda celo upravljanje. Zakaj ne bi prehiteli zakonodajalca in se poskušali s sosednjimi, slovenjegoriškimi občinami, prostovoljno povezati in skupno zastopati tegobe te zemlje človeka. Bodi naš soigralec v tej tekmi tudi Ti, le skupaj lahko zmagamo! Zmaga pa je šele začetek! Alojz Fekonja, kandidat za župana občine Trnovska vas Rodil sem se 16. 6. 1950, kot sin kmečke družine in živim v Trnovski vasi. Končal sem Srednjo tehnično šolo v Mariboru. Zaposlen sem v podjetju Lentherminvest d.o.o. v Lenartu kot komercialist. Že kot mladi aktivist sem prevzemal odgovorne funkcije in jih tudi uspešno vodil. Bil sem predsednik mladine, podpredsednik mladine v občini Lenart in podpredsednik sindikata občine Lenart. Ko sem se pred triintridesetimi leti preselil v Trnovsko vas, kjer sem si ustvaril dom in družino, sem bil dolga leta mentor mladine v Trnovski vasi, predsednik gasilskega društva Biš, predsednik in poveljnik Gasilske zveze, tajnik in predsednik Lovske družine ter član skoraj vseh organizacij v občini. Pred osmimi leti sem bil sklicatelj iniciativnega odbora za ustanovitev samostojne občine. V prejšnji občini Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci sem bil tudi svetnik in nekaj časa tudi podžupan te občine. Spoštovani! Lokacijsko ležimo med trasami avtocest, ki so v gradnji in do nas je dostop iz vseh strani. Prav tako imamo na področju naše občine veliko prostorsko možnost za razvoj malega gospodarstva, za kar imamo v tem delu Slovenskih goric največ možnosti do razvoja. Malo gospodarstvo je potrebno usmeriti predvsem v predelovalno industrijo, in sicer predvsem v smeri integriranih bioizdelkov in tako čimbolj povezati kmetijstvo s predelovalno proizvodnjo. Pred leti smo vstopili v Evropsko unijo. Glede na to, da smo občina kmetijskega področja, se moramo zavedati evropskih transferov, ki bodo zajeli tudi kmetijstvo v Sloveniji in pri nas. Naloga občine je, da sledi tem spremembam in pomaga reševati ohranjanje kmetijstva na našem območju. Prav tako pa se zavedam, da se bo potrebno v veliki meri zavzemati tudi za varovanje našega življenjskega prostora in okolja. Prav gotovo bomo dali poudarek tudi na infrastrukturo. Tu seveda mislim na nadaljevanje investicij in projektov, ki so že v teku, prav veliko pozornost pa bo treba nameniti vzdrževanju in popravilu cest v občini in nadaljevanju izgradnje čistilnih naprav in kanalizacije. Spoštovane občanke in občani, cenjene volivke in volivci, prepričan sem, da si vsak od nas želi boljši danes in boljši jutri. To bomo dosegli le z dobro organiziranostjo občine, z dobrimi medsebojnimi odnosi, strpnostjo in pravilnimi odločitvami. Spoštovane volivke in volivci! Sem kandidat za župana občine Trnovska vas in bom kandidiral na listi LDS. Podal sem le nekaj vizij, ki jih vidim v naši občini, zato bomo program podrobneje predstavili na predstavitvi kandidatov za svetnike in župana v soboto, 14. 10. 2006, ob lO00 v Domu krajanov v Trnovski vasi in vas vse občanke in občane vljudno vabim, da se udeležite tega srečanja. f 3 J Alojz Fekonja, S kandidat za župana občine Trnovska vas Osnutek programa SDS za lokalne volitve 2006 Zgradimo prijazno občino, ki bo z Aktivnim delovanjem vseh občanov še uspešnejša. Naš kraj ima veliko možnosti, Ali smo storili vsi skupaj dovolj, da jih izkoristimo!? ola že postavlja dobro izhodišče najmlajšim, Odraščanje mladih v uspešnem kraju je naš naslednji korak. Obljuba nas obvezuje in nalaga, da Bodoči razvoj kraja dvignemo na primerljivo raven s sosedi. im hitreje do vodilne občine v razvoju z vašimi glasovi! Izgradnja in razvoj kraja je naša prioriteta, zato Naj bo vaša odločitev za Odločno in preudarno skupino svetnic in svetnikov iz SDS. IZŽREBANE ŠTEVILKE KANDIDATOV ZA STRANKO SDS 2. PUKŠIČ SREČKO, roj. 08.12. 1943, Biš 12, šofer, upokojenec. 4. JAKOP MANFRED, roj. 20. 01. 1970, Biš 68, dipl. inž. agronomije, asistent za področje poljedelstva in vrtnarstva. 9. PUKŠIČ FRANC, roj. 07. 04. 1962, Ločič 2a, dipl. inž. strojništva, vodja projektov. 10. ŠKETA JOŽICA, roj. 21. 07. 1977, Biš 45, univ. dipl. ekonomist, iskalka zaposlitve. 14. POLANEC BRIGITA, roj. 04. 07. 1975, Trnovska vas 51, gostinec-trgovec, trgovka. 17. MURKO MIRAN, roj. 21. 09. 1964, Bišečki Vrh 47, kemijski tehnik, vulkanizer. 20. KRAMBERGER MATJAŽ, roj. 27. 04. 1980, študent - absolvent. Zaupajte mandat našim kandidatkam in kandidatom ter programu, s katerim se bomo odločno in argumentirano z znanjem in dosedanjimi bogatimi izkušnjami zavzemali ZA: - nadaljevanje posodabljanja cestne infra strukture (preplastitve asfaltiranih cest) in izgradnjo novih delov na področju celotne občine; - pridobitev investitorjev za izgradnjo ben cinskega servisa, poslovno-stanovanj skih objektov in storitvene dejavnosti; - skrb za čisto in urejeno okolje; - mladim v kraju ponuditi in zagotoviti evropske pogoje bivanja in razvoja; - dograditev športnega parka (po predlogih in željah mladih v kraju); - skrb za onemogle, ostarele, socialno ogrožene; - skrb za starejše občane in izvajanje vseli oblik pomoči na domu; - podporo vsem društvenim dejavnostim (šport, kultura, humanitarna dejavnost); - skrb za kulturno in naravno dediščino v povezavi s pospeševanjem turistične in kmetijske dejavnosti; - postati prijazna občina do občanov in vseh, ki bi to želeli postati; - izgradnjo pločnikov s kolesarko cesto ob regionalni cesti Ptuj-Lenart; - skrb za farno cerkev in ostale sakralne objekte. KANDIDAT ZA ZUPANA FRANC PUKSIC SDS Spoštovane občanke, občani! Prihaja čas ponovne odločitve za vodenje našega kraja. ODLOČITEV NAJ BO SVOBODNA IN PREUDARNA. Za nami je osem let samostojne občine Trnovska vas. V tem času je kraj korenito spremenil svojo podobo. Postal je lepši in prijaznejši za vsakdanje življenje. Kot član občinskega sveta in v zadnjem mandatu podžupan občine, sem k temu veliko pripomogel. Kot vodja projektov izgradnje mrliške veže, modernizacije cest, športnega parka, osnovne šole, telovadnice in vrtca, sem pridobil veliko izkušenj menedžerskega dela. Z dokončanjem gradnje naštetih objektov in zagotovitvijo ostalih osnovnih potreb občanov, smo vsi skupaj v kraju zaključili obdobje pridobivanja minimalnih standardov za normalno sodobno življenje. Z vašo odločitvijo odpiramo vrata novega obdobja, novih možnosti za kraj in naše ljudi. To izkoristiti in narediti ne bo lahko! Vendar, imam program, znanje, izkušnje, zagnanost in vztrajnost, ki je lahko ključna za uspešno nadaljnjo pot občine Trnovska vas. In kar je najpomembnejše, imam ljudi, v katere verjamem in vem, da mi bo z njimi zastavljeno uspelo. Prav tako želim povezati vse ljudi v kraju, ki s svojim delom in znanjem lahko pripomorejo k uspešnejšemu in hitrejšemu razvoju. V času opravljanja funkcije podžupana sem temeljito spoznal delo lokalne skupnosti. Prizadeval si bom za uresničitev programa naše stranke, ki ga bom izpeljal skupaj s svetniki. Vem, da nam bo skupaj uspelo narediti naš kraj prijazen in uspešen! © Vaš kandidat za župana Franc Pukšič, dipl. ing. str. Drage občanke, spoštovani občani! Sem Alojz Benko, rojen 12. 5. 1954, na Ptuju. Po poklicu sem diplomirani upravni organizator, zaposlen v podjetju Petovia avto Ptuj d.d., kot vodja tehničnih pregledov. Delo in naloge občine poznam zelo dobro, saj sem že osem let aktiven v Nadzornem odboru občine, zadnja štiri leta kot predsednik. Visoko upravno šolo sem končal leta 2002 z diplomsko nalogo Modernizacija občinske uprave, na primerjavi med občino Lenart v Slovenskih goricah in občino Trnovsko vas. V primeru izvolitve za župana si bom predvsem prizadeval: - za dvig kakovosti življenja v celotni občini, kar bomo dosegli z vlaganjem v izgradnjo ter obnovo komunalne infrastrukture in telekomunikacij; SLS. Slovenska ljudska stranka bistveno povečati vpliv vaških odborov in jim zagotoviti del sredstev iz proračuna za samostojno razpolaganje, saj so temelj demokracije, vasem pa omogočiti enakomerno zastopanje v občinskem svetu; - vzdrževati v občini pomembne objekte in komunalno infrastrukturo, kar mora prevzeti občina preko javnih del ali režijskega obrata in se zato tudi ustrezno usposobiti in opremiti; - obnašati se tržno, gospodarno, brez vmešavanja v individualne pravice posameznika. Občina mora delovati kot podjetje ali kmetija na prostem trgu, vendar ne kot družinsko podjetje; - za sistemski pristop pri postavitvi dolgoročnih ciljev, ki bodo omogočili razvoj in širitev kraja. Stroški za redno vzdrževanje občine so se v zadnjih letih podvojili. Občini manjka dolgoročnih projektov, na osnovi katerih bi črpala dodatna sredstva iz raznih skladov. Občina ima izvrstno geografsko lego, potrebno jo je le izkoristiti; - za razvoj društvenega, športnega življenja in nasploh za zdravo življenje v občini. Za določene zadeve, kot je požarna varnost, socialna varnost, izobraževanje, pa je občina dolžna skrbeti že na podlagi zakonodaje, ki jo je potrebno le dosledno upoštevati. Kandidat za župana Alojz Benko PRAZNOVANJE 130-LETNICE PGD BIS RDEČI KRIŽ V organizaciji RK Trnovska vas smo v mesecu juniju razdelili pakete, katere smo dobili od RK Ptuj. Vsebina paketov je bila namenjena gospodinjstvu. Z zdravnikom Tomažem Schaubac-hom je dogovorjeno o predavanju in temi, ki naj bi ga izvedli v jesenskem času. Vsakoletno srečanje članov in članski piknik, bo nekje v začetku decembra. Konec leta bomo obiskali starejše, bolne in invalidne krajane ter jih obdarili s paketi ali majhno pozornostjo. Zahvalili in pohvalili bi naše krvodajalce, za vestno udeleževanje na krvodajalskih akcijah. Hvala vsem! Kristina Vršič Zgodovina gasilstva v Bišu sega daleč nazaj v leto 1876. Takrat je dr. Jožef Muršec s svojimi somišljeniki ustanovil PGD Biš, ki je v tistem času združevalo poleg gasilcev tudi rodoljube in zavedne Slovence. PGD Biš je 14. najstarejše društvo v Sloveniji in danes šteje 282 članov, od tega 85 operativcev. Praznovanje 130-letnice smo pričeli že lansko leto in to z izvedbo dveh predpri-reditev. Prva je bilo srečanje gasilcev in krajanov ob podiranju 100-letne lipe pred gasilskim domom in druga Slovenske gorice pojejo in plešejo. Glavno prireditev smo izvedli 17. junija letos, na katero smo se pripravljali kar celo leto. Za izvedbo le-te je bilo potrebno ogromno prostovoljnega časa več kot 110-ih prostovoljcev, kateri so s svojim delom pripomogli k izpeljavi prireditve. Glavni za pripravo prireditve je bil imenovan Odbor za pripravo prireditve, katerega člani smo bili Andrej Amuga, Rajko Vrečar, Manfred Jakop, Alojz Fekonja, Mitja Sušnik, Bojan Brumen, Mitja Stumberger in Edvard Petrič, le tem pa so še pomagali trije nepogrešljivi zunanji sodelavci, in sicer Zmago Šalamun, Danilo Muršec in Friderik Škamlec, brez katerega gasilsko-vojaška vaja ne bi bila tako pestra. Poleg vseh teh ljudi, pa so pri prireditvi bili nepogrešljivi finančni viri, bodisi v materialni ali v denarni obliki, za kar gre zahvala vsem sponzorjem in donatorjem iz domače ter drugih občin. Zahvala gre predvsem domači Občini Trnovska vas, domačim društvom in posameznim občanom. Posebej pa bi se rad zahvalil Lovski družini Trnovska vas in Društvu kmetic Trnovska vas ter Slovenski vojski za pomoč in izvedbo pogostitve na prireditvi. Vsem članom Odbora za pripravo prireditve in članom izven njega ter tudi nečlanom, kateri ste kakorkoli pomagali ISKRENA HVALA, v mojem imenu in v imenu društva, saj menim, da brez vseh vas prireditve ne bi bilo mogoče izvesti. Naj vam bo to vzpodbuda za nove izzive, ki nas čakajo v tem desetletju. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Edvard Petrič, gasilski častnik II. stopnje predsednik PGD Biš 130 let PGD BIŠ Naši Bišanci so pridni ljudje, delavnih rok in pa bistre glave, vedno veseli prepevajo radi, vince popivajo stari in mladi. Jakob Gomilšak Delavne roke in bistre glave naših prednikov so ob denarni pomoči velikega rodoljuba in najznamenitejša Bišanca dr. Jožefa Muršča - Živkovega, pred 130 leti ustanovile požarno hrambo Biš. Osrednja prireditev ob tem velikem jubileju, 130. obletnici PGD Biš, je potekala v soboto, 17. junija 2006 v Trnovski vasi. Slovesnost seje pričela z gasilsko-vojaško vajo, pred osnovno šolo Trnovska vas, v kateri so sodelovala prostovoljna gasilska društva okoliških krajev in 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske. V vaji, ki jo je strokovno komentiral g. Danilo Muršec, so prikazali gasilsko pokazno vajo gašenja požara na objektu OŠ Trnovska vas, prikazano pa je bilo tudi reševanje ponesrečenca iz šole ob pomoči civilne zaščite Trnovska vas in helikopterja Slovenske vojske. Prikaz gašenja gozdnega požara s helikopterjem je bil izveden na prostoru za športnim parkom. Ob tej priložnosti so gasilci pripravili Uidi razstavo gasilskih vozil, na proštom nekdanjega Kmetijskega kombinata, prav tako pa si je bilo moč ogledati razstavo starih razglednic Slovenskih goric v prostorih zdravstvenega doma. Ob tej slovesnosti sta Pošta Slovenije in PGD Biš skupaj s sponzorji izdala jubilejni žig in razglednico Trnovske vasi ob 130. obletnici PGD Biš. Ob pol šesti uri popoldan je sledil častni postroj gasilcev in gasilk vseh zbranih draštev, ki so s tem pozdravili prihod slavnostnega govornika in častnega gosta ministra za obrambo RS g. Karla Erjavca. Po pristanku padalca Aerokluba Ptuj, kije predal slovensko zastavo gasilcem PGD Biš, zaigrani himni in dvigu zastave, seje pričel kratek kulturni program. Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril predsednik PGD Biš Edvard Petrič, v nadaljevanju pa so svoje dobre misli in želje izrazili, tajnik GZ Trnovska vas - Vito-marci višji gasilski častnik I. stopnje Alojz Fekonja, podžupan občine Trnovska vas g. Franc Pukšič, predstavnik GZ Slovenije g. Janez Merc, poslanec v DZ RS in župan občine Destrnik g. Franc Pukšič. Slavnostni govor je imel minister za obrambo RS g. Karel Erjavec. V kulturnem programu so se predstavile mažoretke twirling, plesnega in mažoretnega kluba iz Lenarta, gasilske pevke iz Oseka, Pihalna godba MOL iz Lenarta in učenci JVIZ Destmik-Tmovska vas. Predsednik in poveljnik PGD Biš, Edvard Petrič in Andrej Amuga, sta v nadaljevanju najprej podelila jubilejne plakete, katere so prejeli: Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje, Uprava RS za zaščito in reševanje izpostava Ptuj, ob- čina Trnovska vas, 37. vojaško teritorialno poveljstvo Slovenske vojske, 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske, oddelek Slovenske vojske za pridobivanje kadrov Maribor, WEBO d.o.o. Maribor, poslanec DZ RS in župan občine Destrnik g. Franc Pukšič, Alojz Fekonja in podpolkovnik Friderik Škamlec. Prav tako so bila podeljena jubilejna priznanja, ki so jih prejeli: GZ Trnovska vas - Vitomarci, Svet podravske regije, PGD Vitomarci, PGD Destrnik, PGD Desenci, PGD Gočova, PGD Hajdoše, DVD Petrija-nec, DVD Vidovec, g. Zmago Šalamun, g. Edvard Petrič in g. Andrej Amuga. Z Gomilšakovo napitnico ‘’Tri čašice nalijmo si” se je zaključila slavnostna prireditev ob 130. obletnici PGD Biš. Kuhinja Slovenske vojske je za vse obiskovalce prireditve pripravila slasten golaž, za zabavo do ranih jutranjih ur pa so poskrbeli Saša Lendero, Clea, Damjan Murko, Miran Rudan in Show band Elita. Prireditev sva povezovala Barbara Drumlič in Matjaž Kramberger. Dolžni smo velikega spoštovanja do vseh rodov PGD Biš, nas pa čaka velika naloga, da na že postavljenih vrednotah gradimo sedanjost in delamo za boljšo prihodnost kot posamezniki in kot skupnost. Zahvala gasilkam in gasilcem PGD Biš za odlično pripravo in izpeljavo prireditve! Barbara Drumlič in Matjaž Kramberger DRUŠTVO UPOKOJENCEV V LETU 2006 Društvo upokojencev v Trnovski vasi ima trenutno 179 članov. Od tega je 113 žensk in 66 moških. Med nami je tudi manjše število članov in članic, ki so še v delovnem razmerju, vendar želijo sodelovati in se srečevati z nami, kar je pohvalno. Na 20. občnem zboru, ki smo ga izvedli 7. aprila 2006, je bilo prisotnih 130 članov, oziroma je bila udeležba 73-odstotna. Ker se je štiriletna mandatna doba vodilnim organom v društvu iztekla, smo izvedli tudi volitve. Pri izbiri v upravne organe se ni kaj dosti spremenilo, v primerjavi z prejšnjim mandatom. Bile so sicer manjše spremembe, ki jih od nas zahteva in tudi dovoljuje statut društva. Ker so bile volitve javne, se je občni zbor, kot najvišji organ društva, brez pripomb in dopolnil soglasno odločil z dvigom rok in s tem potrdil ter zaupal imenovanim, da vodijo društvo na- prej. Plan dela za leto 2006 smo si zadali v taki obliki, kolikor nam je finančno izvedljivo, kajti stroške srečanj in izletov si člani v celoti pokrivamo sami. S pridobljenimi denarnimi sredstvi od članarine, občine in prispevkov za koledarje, pa pokrivamo v celoti stroške za občni zbor, obiske starejših na domu, sveče pokojnim, pisarniški material, poštne in bančne stroške, letno bilanco ter razne prispevke in dajatve. Skozi celo leto pa še vedno pride do nepredvidenih stroškov, ki so tudi vezani na poslovanje in obstoj društva. V Društvu upokojencev Trnovska vas nimamo nobene pridobitvene dejavnosti, zato se trudimo in želimo, kolikor je v naši moči in finančnem stanju, da ohranimo v društvu prijateljstvo, lepo besedo, zaupanje, spoštovanje in razum. Seveda, če nam bo služilo zdravje, smo še vedno pripravljeni kaj dobrega in koristnega postoriti za naš kraj. S tem sem v kratkem opisu želel predstaviti kako in kaj dela Društvo upokojencev Trnovska vas. Omembe vredno je tudi to, da se zahvalim naši občini, predvsem občinskim delavcem, za razumevanje, denarno pomoč in brezplačno koriščenje dvorane za izvedbo občnega zbora ter večnamenskega prostora za morebitne sestanke društva. Na koncu bi želel povedati, da si upokojenci predvsem želimo zdravja in posluha naše države, glede zdravstva, sociale in pokojnin. Ker se že pri tako skromnih, zasluženih pokojninah ne more in ne sme zmanjšati kvaliteta življenja starejših. Franc Kuplen, predsednik DU Naša člana- zlatoporočenca Antonija in Janez Korent JABOLČNO-KARAMELNI MAFINI Za 12 kosov potrebujemo: - 280 g moke Model namažemo z margarino ali uporabimo 12 modelčkov za peko mafinov. - 1 veliko jabolko (olupljeno in narezano na kose) - 80 g mehkih karamelnih bonbonov (narezanih) - 1 žličko cimeta - 2 žlički pecilnega praška - ‘/i žličke sode bikarbone - 1 jajce - 80 g sladkorja - 80 ml rastlinskega olja - 200 g pinjenca ali mleka -1/8 1 jabolčnega soka (125 g) Pečico vklopimo na 180°C. Vdolbine modela namastimo in postavimo v hladilnik ali vstavimo papirčke za peko. Presejani moki dodamo pecilni prašek, sodo, cimet, še enkrat presejemo ter dodamo še koščke jabolk in karamelnih bonbonov. V večji skledi vmešamo jajce, dodamo sladkor in rastlinsko olje, mleko in jabolčni sok ter vse skupaj zmešamo. Jajčni masi dodamo mokino zmes in mešamo le toliko, da se suhe surovine navlažijo. S testom napolnimo modelčke. Pečemo 20-25 minut. Mafine pustimo v modelu počivati 5 minut, nato jih vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladijo. Po vrhu jih poljubno okrasimo (s čokolado, s koščki jabolk, mletim sladkorjem...). Društvo kmetic Trnovska vas 4. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI TURNIR 30. 4. 2006 smo organizirali zdaj že tradicionalni prvomajski turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Turnirja so se udeležili predstavniki SD Osek, SD Ormož, SK Ptuj, SD Jože Kerenčič iz Ormoža, SD Zg. Velka in predstavniki domačega društva. Na turnirju je tako nastopilo sedem ekip in dvajset posameznikov iz šestih društev. Ekipno je zmagala ekipa iz SD Ormoža s 530 krogi. Drugo mesto je zasedla ekipa SD Jože Kerenčič iz Ormoža s 515 krogi, tretje mesto pa ekipa SD Osek s 509 krogi. Četrto mesto je osvojila ekipa SK Ptuj s 508 krogi. Peto mesto je zasedla domača ekipa A (Roman Maguša, Jani Čeh in Janez Tašner) z zadetim 501 krogom. Šesto mesto je dosegla ekipa iz Zg. Velke s 493 krogi, sedmo mesto pa druga domača ekipa s 424 krogi. Tudi v posamezni konkurenci so slavili tekmovalci iz Ormoža. Zmagal je Matjaž Habjanič s 183 zadetimi krogi pred Janom Šumakom (SD Ormož), ki je zadel 180 krogov. Tretje mesto je zasedel Branko Pe-klar (SD Osek) s 177 krogi, četrto mesto pa Mirko Tenšek (SD Zg. Velka) s 174 krogi. Janez Tašner, Roman Maguša, Jani Čeh, Srečko Vrečar, Franci Hameršak so zasedli peto, šesto, sedmo, osmo in deveto mesto. TURNIR MED VASMI 2006 V mesecu juniju smo organizirali 4. turnir med vasmi občine Trnovska vas v streljanju z zračno puško. Na turnirju je sodelovalo šest ekip in osem posameznikov. Na dosedanjih treh turnirjih med vasmi občine je vedno zmagala ekipa Biša, tako da je lansko leto dobila prehodni pokal v trajno last. Letos je zmagala ekipa Trnovske vasi (Franci Hameršak, Janez Tašner, Mitja Kovačič) s 461 krogi pred ekipo Biša (Srečko Vrečar, Jani Čeh, Boris Pukšič), ki je skupno zadela 455 krogov. Tretje mesto je osvojila ekipa Južnega Sovjaka (Bojan Maguša, Roman Maguša, Dani Maguša) s 444 krogi. Četrto Zmagovalna ekipa 4. turnirja med vasmi obžine Trnovska vas. mesto je zasedla ekipa Čimlje (Sandi Njivar, Dejan Cvetko, Dejan Mesareč) s 426 krogi. Peta je bila ekipa Ločiča (Peter Benko, Matej Tašner, Dejan Tašner) s 383 krogi. Šesta pa je bila ekipa Severnega Sovjaka (Sandi Ornik, Boštjan Ornik, Mitja Potrč) z 206 zadetimi krogi. Med posamezniki je zmagal Roman Maguša (175 krogov) pred Janezom Tašnerjem (164) in Davorinom Čehom (161). Četrti je bil Dejan Tašner (134), peti Matej Tašner (115), šesti Stanko Tašner (108), sedmi Peter Benko (102) in osma Martina Tašner (93). Franci Hameršak VETER V LASEH Športno društvo Kenguru je tudi letos pripravilo vseslovensko športno prireditev, dobro znano tudi že v našem kraju, Veter v laseh - s športom proti drogi. Prireditev je potekala v soboto, 6. maja 2006 na športnem igrišču v Trnovski vasi. Letošnja novost prireditve je bila, da so lahko zraven osnovnošolcev sodelovali tudi starejši. Uvedeni sta bili dve starostni kategoriji: osnovnošolci in starejši. Tekmovalci so se lahko pomerili prav v vseh panogah. Letos jih je bilo na voljo šest, med njimi je bilo tudi nekaj novih, in sicer so lahko sodelujoči izbirali med rolanjem, skokom v daljino, nogometom, poligonom, igro med dvema ognjema, košarko in likovnim izražanjem - izdelovanjem lepljenke. Vsak moderator, ki je bil določen za posamezno športno panogo, je pripravil vse potrebno za uspešno izpeljavo svoje tekmovalne discipline. Tekmovalcem je pripravil progo, po določenih pravilih ali lastni zamisli in jim predstavil tudi pravila tekmovanja. In kdo so bili zmagovalci? Pri rolanju je prvo mesto osvojil Sašo Amuga, drugo Domen Kirn in tretje Egon Pavalec. Skok v daljino je šel tokrat najbolje od ”nog” Benjaminu Kuharju, dmgi je bil Egon Pavalec, tretji pa Matjaž Pukšič. Pri nogometu se je v kategoriji osnovnošolcev najbolje odrezala ekipa Biš Sovjak FC, kije premagala ekipo Vražja nogometna druščina. V kategoriji starejših pa je bila ekipa Outsiderjev boljša od ekipe No name. V premagovanju ovir na poligonu je bil najhitrejši, pri fantih, Benjamin Kuhar, drugi je bil Sašo Amuga, tretji pa Matjaž Pukšič. Pri dekletih je bila Katja Fras hitrejša od Anje Šprah. V igri med dvema ognjema je bila prva ekipa Vražja ognjena druščina, drage so bile Banane, tretja pa ekipa po imenu Bedaki z žogo. V košarki je bila ekipa No name uspešnejša od Vražje košarkarske druščine. Za nagrado so najboljši trije v posamezni disciplini prejeli diplome, prav tako pa so diplome prejeli vsi, ki so sodelovali pri izdelavi lepljenke, katere so bile kasneje razstavljene v osnovni šoli. Med prireditvijo so potekale razne nagradne igre: skakanje po eni nogi okrog igrišča, prepevanje, iskanje skritega predmeta,..., s pomočjo katerih si je bilo moč priboriti majico z logotipom prireditve. Dodatno pa je bilo dogajanje popestreno še s tekmovanjem v igri med dvema ognjema med vsemi prisotnimi otroki in moderatorji, slednji so morali na koncu priznati premoč otrok. V veselem vzdušju in prijetnem okolju se je v popoldanskih urah tako zaključila že četrta prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Barbara Drumlič OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA MURŠEC - ŽIVKOV V nedeljo, 25. avgusta 2006 smo se člani Kulturnega draštva Muršec - Živkov zbrali na 4. rednem letnem občnem zbora, v prostorih kulturnega društva v Trnovski vasi. Poročilo o preteklem letu je podala predsednica draštva gdč. Suzana Sušnik. Prvo srečanje članov je bilo že 28. 12. 2005, ko smo imeli zaključek leta. Prav v tem času so že potekale vaje za igro Tolmun in kamen. Nadaljevali smo z gostovanji v Lenartu, na Sveti Ani in pri Sv. Trojici, kjer nismo odigrali komedije, zaradi premajhne udeležbe, ki je bila posledica slabega vremena (snežnega meteža). Pripravili smo tudi bogat kulturni program na Prešernov dan. Nastopilo je 50 nastopajočih, 17 iz našega draštva. Folklora seje predstavila s šestimi plesnimi pari. Sodeloval je tudi osnovnošolski pevski zbor. Prav tako smo ob tej priložnosti organizirali razstavo starih razglednic, katerih lastnik je Jože Gašparič. V letošnjem letu in naslednjem letu bo naša prioritetna naloga premiera nove gledališke predstave. Skoraj zagotovo bo to komedija, a vse ostalo naj zaenkrat ostane skrivnost. Upajmo, da nam bo uspelo zbrati dovolj denarja za nove kulise, ker brez tega kot gledališka skupina skoraj ne moremo normalno delovati. Prav tako načrtujemo sodelovanje ob kulturnih praznikih in drugih slovesnostih v naši občini. V primera, da bo Roman Maguša uspel pripraviti pesniško zbirko, bomo v okvira draštva pripravili predstavitev in kratek kulturni program. Predsednica je dejala, da vse cilje, ki smo si jih zastavili, tudi uresničimo. Srčno upamo, da nam bo ob dobrem vodstvu v društvu in ob našem režiserju g. Rajku Vrečarju uspelo odigrati dobro komedijo. Naše društvo je dobilo tudi prvega častnega člana. Posebne zasluge za razvoj društva ima gospod Danilo Muršec. Brez njega naše društvo ne bi obstajalo. Za zasluge se mu je v imenu draštva zahvalila predsednica. Posebna zahvala gre tudi g. Andreju Murku, ki nas že nekaj časa pridno ‘'prevaža” iz predstave na predstavo in želimo si sodelovanja še v prihodnje. Flvala g. Andrej! Novost letošnjega leta je tudi članarina, ki smo jo uvedli predvsem zaradi evidence. Poleg tega je v statutu društva članarina omenjena kot vir dohodka. Zainteresirane in mlade igralce ter ljubitelje poezije in kulture vabimo, da se nam pridružijo. Vsem občanom sporočamo, da se zagotovo vidimo na premieri naše nove igre v začetku leta 2007. Matjaž Kramberger DRAGI UČENCI, DANES STE VI GLAVNI Foto:M. Kramberger Tako je dejal g. Franc Pukšič, podžupan občine Trnovska vas, ob podelitvi priznanj 6. junija 2006 v prostorih sejne sobe v Trnovski vasi, učencem in učenkam JYIZ Destrnik-Trnovska vas. Občina Trnovska vas je namreč podelila priznanja učencem in učenkam naše občine za posebne uspehe na šolskem, kulturnem in športnem področju. Po besedah g. podžupana, so učenci opravili delo, ki ga vsi cenimo, smo nanj ponosni in se veselimo novih uspehov naših učencev. Tako imamo odlične mlade kulturnike, športnike in odličnjake vseh devet let osnovne šole. Poleg tega morajo dobri in sposobni kadri ostati doma, kajti le tako se bo naš kraj razvijal. Nenazadnje o bodočnosti odločamo sami. Ga. Angela Fras je poudarila, da imamo državne prvake v Veseli šoli, vrstijo se raziskovalne naloge, ponosna je posebej na generacijo 9. razreda. Svojo vlogo so odigrali tudi vztrajni in potrpežljivi mentorji, saj se iz trpljenja rodi biser. Odličnjakinji vseh devet let sta bili Martina Potrč, kije bila pohvaljena tudi za posebne dosežke na športnem področju in Doroteja Dvoršak. V 9. razredu sta odličen uspeh dosegli Anja Golob in Ines Švare, ki se lahko pohvali z rjavim pasom v karateju. Na kulturnem, raziskovalnem in športnem področju so se dobro odrezali Martina Ko-letnik, Manuela Kovačec, Sašo Amuga kot državni prvak v Veseli šoli, Doroteja Pukšič in njena sestra Larisa, Katja Nežmah, Primož Prigl, Doroteja Topolovec, Katica Muršec, Dijana Petrovič in Igor Muršec. Za sodelovanje na regijskem tekmovanju Mladi raziskovalec so bili pohvaljeni Igor Muršec, Sanja Potrč in Mateja Čeh. Vsi pohvaljeni so dobili knjižno nagrado in dve vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Po podelitvi je sledila Zdravljica g. podžupana in pica ter kokakola v gostišču Pri sivi čaplji. Matjaž Kramberger JVIZ Destrnik-Trnovska vas ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Mogočna velikanka na Destrniku je v šolskemu letu 2006/07 znova odprla vrata otrokom. Na novo so se vrata odprla še eni generaciji devetletkarjev - našim prvošolcem, na Destrniku jih je letos 20, v Trnovski vasi 2. V Javni vzgojno-izobraževalni zavod Des-tmik-Tmovska vasje vključenih 327 otrok, od tega je v OŠ Destrnik 264 učencev, 62 jih obiskuje PŠ Trnovska vas, 38 otrok obiskuje vrtec pri OŠ Destrnik in 28 vrtec pri PŠ Trnovska vas. Nekateri so pričetka pouka zelo veseli, drugi malo manj, vendar je osnovna šola po zakonu pač obvezna. V devetletni šoli so tri triletja, kar po mnenju strokovnjakov omogoča postopnejše in s tem lažje prehajanje iz nižjih v višje razrede. Šolsko leto ima z začetkom tega šolskega leta dve ocenjevalni obdobji. V tem šolskem letu smo se ob že uveljavljenih projektih (Zdrava šola, ASPnet, Minuta za zdravje), priključili še projektu EKO ŠOLA. To je mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Osnovni namen projekta ni le ozaveščanje mladih, ampak poskuša vnašati v pouk poleg znanja o okolju, predvsem vzgojo o okolju in za okolje. V vsako šolo prinaša sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. Mladim pomaga graditi čustveni in strokovni odnos do zmogljivosti okolja. Namenjen je povezovanju ciljev okoljske vzgoje in posameznih dejavnosti med šolami v Sloveniji in z ostalimi državami Evrope ter sveta. Omogoča izmenjavo in bogatenje idej med šolami različnih držav. S tem postaja pomembno in potrebno sodelovanje med različnimi šolami, različnimi kulturami in navadami, ki jih je prinesel čas in razvoj ob dejstvu, da skrb za okolje in varovanje narave ne pozna meja. Sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, svet šole in svet star- šev skupaj s predstavniki lokalnih oblasti. V tem šolskem letu bo potekal tudi projekt Od tablice in kamenčka do računalnika, ki je povezan z 240-letnico šole na Destrniku, zaključili ga bomo junija, s prireditvijo v telovadnici šole. Omeniti moramo tudi božično-novoletni dobrodelni koncert, ki ga že po tradiciji pripravimo v decembru. Izkupiček bomo ponovno namenili za plačilo šol v naravi in bivanja v CŠOD učencem iz socialno šibkejših družin. Tako se bodo lahko letne in zimske šole v naravi ter bivanja v CŠOD udeležili tudi tisti učenci, ki bi bili sicer prikrajšani za to doživetje. Prijavili smo se tudi na tekmovanje v ŠKL - nogomet. Tekmovali bosta ekipi dečkov in deklic ter plesna skupina. Glede na rezultate tekmovanj v preteklosti, lahko upamo na dobre rezultate. Z novim šolskim letom bo Nogometna šola Drava začela izvajati nogometne treninge za dečke 2. in 3. razredov. Ostali ljubitelji nogometa pa se bodo lahko še naprej vključevali v interesno dejavnost nogomet. Po letnem delovnem načrtu bomo tudi letos izvajali dneve dejavnosti, plavalne tečaje za učence 1. in 3. razredov, fakultativno učenje nemščine in računalništva v nižjih razredih osnovne šole, številne interesne dejavnosti, fleksibilno diferenciacijo v 7. razredu in nivojski pouk v 8. in 9. razredu ter še veliko drugih dejavnosti. Z velikim veseljem smo 1. septembra odprli vrata vrtca pri PŠ Trnovska vas, ki je pomembna pridobitev za starše, šolo in kraj. Pomen bližine vrtca in šole še kako cenijo starši, saj je ob današnjem tempu življenja in vse daljših delavnikih zelo pomembno, kako organizirajo varstvo svojih otrok. Tudi letos bodo v okviru tradicionalne likovne kolonije na Destrniku ustvarjali likovni umetniki in svoja dela razstavili na likovni razstavi ob občinskem prazniku. Trudili se bomo, da se bodo naši učenci v šoli in vrtcu čim bolje počutili, da bodo pridobili veliko znanj in spretnosti ter se aktivno vključevali v življenje kraja, v katerem bivajo, s tem prispevali k njegovemu razvoju in ga dostojno zastopali tudi v širšem prostoru. POVABILO K DODATNEMU VPISU OTROK V VRTEČ PRI PŠ TRNOVSKA VAS Vrtec že uspešno deluje, sporočamo pa, da lahko svoje otroke še vedno vpišete. Vabljeni! Drago Skurjeni, ravnatelj OŠ Destmik-Tmovska vas PRVIČ V VRTEC VRTEC JE HIŠA Vrtec je hiša, kjer prebiva Miša. V njej so tudi Nejci, Drejci, Nine, Brede in najlepše petletne sosede... V petek, 1. septembra so se prvič v zgodovini našega kraja odprla vrata vrtca. Otroci in starši so si ga sicer že ogledali v četrtek, 31. avgusta, ko smo imeli uvajalni dan. Starši so, sicer nekoliko zadržano, prvič ponosno pospremili svoje malčke v vrtec. Tako za starše kot za otroke je to velika življenjska sprememba. Mame in očetje so morali razpreti svoje roke in izpustiti svojega malčka prvič iz toplega starševskega naročja. Čaka jih novo poglavje v življenju, novo obdobje prilagajanja, spreminjanja, nov ritem in nove navade, nova občutja,... Nov svet se z odprtjem vrtca v Trnovski vasi odpira tako za otroka, kot za njigove starše. Tako je pri otrocih, kot verjetno tudi pri starših, stekla tudi kakšna solza. Marsikateremu staršu zagotovo ni bilo lahko pustiti svojega otroka v vzgojno-varstveni ustanovi. Toda v vrtcu smo jih z veseljem pričakale štiri vzgojiteljice. Kot vzgojiteljice želimo dati našim otrokom predvsem ljubezen, toplino, znanje in nadomestiti varno zavetje doma. Ob vsem tem pa se bodo otroci socializirali in spoznavali svet okrog sebe. Nehote se bodo marsikaj naučili. Želele bi, da doma svojemu otroku predstavite vrtec kot prostor, kjer ga čakajo prijatelji, igrače in prijazne vzgojiteljice. Obljubljamo vam, da bo za vašega otroka udobno in strokovno poskrbljeno, ko ga boste oddajali v naše roke. Dragi starši, vsak vaš otrok je zgodba zase, nekateri potrebujejo za prilagajanje zgolj dan ali dva, drugi se šele čez nekaj tednov privadijo na nove obraze in navade. Vzgojiteljice se zavedamo, da otrok mora pokazati svoja čustva, zato se ne prestrašite, če se bo vaš otrok prilagajal dalj časa. Vzgojiteljice Darja, Saška, Liljana in Stanka se bomo trudile, da bo vaš otrok premostil težave, ko zapušča dom in odhaja v vzgojno-varstveno ustanovo. Torej le pogumno in srečno v jesen. Zanje: Saška Pukšič, pom. vzg. VONJ Za vonj tvoje kože poljubil bi trn, ugasnil bi sonce in mesec srebrn. A teme ne maram, ker skriva oči, bleščeče poglede, ki siješ jih ti. Roman Maguša MESEC VARSTVA PRED POŽAROM V PGD Biš in v drugih gasilskih društvih, v mesecu oktobru, pripravljamo več aktivnosti na temo požarne preventive. Ena izmed aktivnosti je posvečena gasilnikom, ki je osrednja tema meseca varstva pred požari in poteka v skladu s programom Gasilske zveze Slovenije. Gasilska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje pripravila dve zloženki in plakat o pomenu gasilnika v stanovanjih in v vozilih. V ta namen so, določeni prodajalci in serviserji v mesecu oktobru, pripravili posebne ugodnosti nakupa in servisiranja gasilnikov. V PGD Biš organiziramo pregled gasilnikov in možnost nabave novih za občane v PETEK 27. 10. 2006, ob 17. uri v prostorih gasilskega doma v Bišu. Ugodnosti, ki jih boste deležni so: 20% popust za pregled, 15% popust za nabavo gasilnika na prah in 10% popust za nabavo C02 gasilnika. Prav tako se lahko ob tej priložnosti preizkusite v praktičnem gašenju z gasilnikom na prah. Zaradi pomena letošnje akcije, zmanjšanje števila požarov, vas naprošamo, da še v naprej posvečate pozornost požarni preventivi doma in bližnji okolici. Andrej Arnuga, gasilski častnik I.st, poveljnik PGD Biš POKLIC VOJAKA JE ZANIMIV, PESTER Intervju s podpolkovnikom Friderikom Škamlecem, poveljnikom 72. brigade Slovenske vojske Za nami je praznovanje 130. obletnice PGD Biš. Biški gasilci so Vam posebej hvaležni za vso odlično opravljeno delo, za mnogo prostovoljnih ur, ki ste jih vložili v pripravo prireditve. Kje je bilo največ dela, organizacije in verjetno tudi nekaj težav? Posebnih težav in problemov pri koordinaciji in sodelovanju Slovenske vojske (v nadaljevanju SV) z biškimi gasilci ni bilo. Ideja o sodelovanju je nastala v Gornji Radgoni, lansko leto, na sejmu Sodobna vojska 2005, ko smo ob sodelovanju z gasilci iz Gornje Radgone izvedli skupno taktično vajo. Takrat smo videli, da bi bilo dobro vključiti tudi Slovensko vojsko, predvsem pa tisto kar je povezano z zaščito in reševanjem, predvsem helikopterje, ki so v takih primerih zaradi svoje opreme najbolj primerni. Od lanskega septembra naprej smo se s poveljnikom in predsednikom PGD Biš začeli pogovarjati o sodelovanju in pripravi te vaje ob 130-letnici PGD Biš. Kje so začetki te ideje o sodelovanju med PGD Biš in SV? Ideja je relativno mlada, res pa je, da Slovenska vojska s PGD Biš sodeluje že od leta 1996. Takrat je bila na tem področju Slovenskih goric izvedena državna vaja Drava-96. Takrat je bilo poveljniško mesto bataljona, kateremu sem poveljeval, na mestu gasilskega doma v Bišu. Vidim torej, da je leto 1996 začetno leto sodelovanja med PGD Biš in SV. Kakšno je bilo počutje na dan praznovanja 130. obletnice PGD Biš? Nismo bili sicer v strahu, vendar stoodstotne varnosti ni. Ob takšni prireditvi se lahko marsikaj zgodi. A ko je bila vaja končana, vključno z VIP vožnjo, in ko mi je posadka helikopterja sporočila, daje varno pristala, in da je vaja končana, takrat sem bil eden od tistih najsrečnejših. Posebej še zvečer, ko so mi sporočili, da je posadka helikopterja varno pristala na Brniku. Odziv obiskovalcev je bil enkraten. Je mogoče med Vami in gospodom ministrom za obrambo Karlom Erjavcem stekel pogovor o tem, kako se je njemu prireditev vtisnila v spomin? Z ministrom sva se pogovarjala o njegovem sodelovanju že na prireditvi v Pekrah. Takrat mi je potrdil, da zagotovo pride, zato je tudi prišlo do zamika same prireditve. Pričakali smo ga na Ptuju in ga pospremili do prireditvenega prostora v Trnovski vasi. Z ministrom sem se srečal tudi nekaj dni po prireditvi in imel je izredno pozitivne občutke ter vtise. Omenil je, da si ni predstavljal, da je v tako mali občini gasilstvo tako razvito, in daje prišlo ogromno ljudi in ostalih gasilcev iz drugih krajev. Eno izmed delovnih področij SV je tudi zaščita in reševanje pred naravnimi nesrečami, poplavami, požari. Se Vam zdi, da je prispevek SV dovolj velik na tem področju, bi lahko država in SV več primaknili? Ob požaru na Krasu se je pokazalo, da nimamo niti pravega letala za gašenje požarov. SV je v preteklosti vlagala veliko v helikopterje in oborožitveni sistem, kot so helikopterji, ki so zelo uporabni za mirovne operacije, za prevoz moštva in materialnih sredstev, predvsem na lokacijah v Bosni in na Kosovu, pa tudi za potrebe zaščite in reševanja predvsem v gorah, tudi ob pomoči policije. Vlada in ministrstvo izdelujeta študijo in analizo o rentabilnosti nakupa letala Canadair . A zaenkrat kaže, da ta nakup v Sloveniji še ni rentabilen, ne glede nato, da imamo poleti precej požarov na Krasu. Kako je z Vašo potjo v vojsko? Kje so tisti prvi začetki? Odločitev o vojaškem poklicu je padla že v osnovni šoli. Vojaško uniformo sem oblekel star še ne 15 let. Enajst dni sem bil v Sarajevu, ko sem 11. septembra dopolnil 15 let. Po osnovni šoli sem končal srednjo vojaško šolo, dve leti v Sarajevu in dve leti v Banjaluki. Najprej sem delal v Pivki, po dveh letih službe vojaškega podčastnika sem študij nadaljeval na vojaški akademiji in jo končal leta 1986, najprej v Beogradu in potem v Banjaluki. Po akademiji sem nadaljeval službo v Zagrebu in Varaždinu v vojaški policiji, leta 1991 sem pričel delo kot operativni častnik na območnem štabu na Ptuju, do aprila 1992, potem pa ob formiranju 74. oklepno-mehaniziranega bataljona nadaljeval službo v Mariboru. To dolžnost sem opravljal doleta 1999, potem sem končal višji štabni tečaj v okviru Ministrstva za obrambo, kar je bilo potrebno za pridobitev čina majorja. Naslednje delovno mesto je bilo v Ljubljani, na generalštabu kot načelnik odseka oklepno-mehanizira-nih enot, z nalogo posodabljanja tankov T-55 in izvedbo preoblikovanja oklepno-me-haniziranih enot. V letih 2002/2003 smo zmanjšali strukturo oklepno-mehaniziranih enot za 50 odstotkov. Razvoj potem ni več šel v smeri razvijanja tankov. SV prioritetno deluje v mirovnih operacijah, tanki pa niso ustrezen oborožitveni sistem za te naloge. Gre za to, da so kolesniki hitrejši in bolj uporabni za naloge mirovnih operacij. Po letu 2003 se je načelnik generalštaba odločil, da tisto kar sem ‘ ’spesnil” na papirju, na generalštabu še praktično izvedem v enoti. Iz treh bataljonov smo formirali enega - novi 45. oklepni bataljon. To nalogo sem opravil v Pivki. Po enem letu delovanja v Pivki, sem se vrnil v Maribor na dolžnost načelnika štaba 72. brigade, tu preživel na tej dolžnosti dve leti, nato bil napoten na generalštabni program, ki sem ga opravil lani, v mesecu februarju, in lani v septembm prevzel dolžnost poveljnika brigade. Kako ste zadovoljni z delom v službi, kako z delom služenja domovini? Poklic vojaka je zanimiv, pester, zmeraj se kaj dogaja. Spremembe v svetu govorijo, da se vloga vojaka spreminja. Blokovske delitve več ni, neposredne vojne nevarnosti za Slovenijo pa prav tako ne. Ostajajo pa krizna žarišča, in tako se vojaki skoraj vseh vojska na svetu napotijo v mednarodne vojaške operacije, pod okriljem OZN. Vojaki so spremenili vlogo, postali so mirovniki in ne več klasični bojevniki. Sedaj vojaki skrbijo predvsem za mir, preprečujejo sovražnosti med nasprotujočimi si silami,... Čeprav razumem, to sodelovanje v mirovnih operacijah, misijah, podpirate. Koliko podpirate napotitev slovenskih vojakov v Irak, če gre tukaj za interese ameriške politike? Kot poklicnega vojaka me politika ne zanima, zato tega ne bom komentiral, politične odločitve lahko le spremljam. Mirovne operacije so danes zelo pogoste. Vsakega vojaka čaka mirovna operacija. Biti vojak in ne iti v mirovno operacijo, je isto kot biti zidar in ne sezidati nobene hiše. Neposredne vojne nevarnosti ni, a prioritetna naloga vseh vojakov je sodelovanje v mirovnih operacijah. Ali da ali ne v določene države? Ko smo vstopili v NATO, to je povezano neposredno s članstvom v zvezi NATO, udeležba je torej nujna, in vsaka članica mora poslati določeno število vojakov, mi smo na vrhu teh napotitev glede na odstotek in število prebivalstva. Z nekaterimi mladimi iz naše občine se pogovarjam in v njih je želja po iskanju službe v strukturah Slovenske vojske. Kaj bi svetovali tem mladim fantom in dekletom? Sem presenečen in tudi ponosen, ker je kar nekaj ljudi iz naše občine in bližnjih krajev v vrstah Slovenske vojske. Vojaški poklic je zanimiv, ni monoton kot v prejšnjem sistemu, a poklicni vojak lahko opravlja službo le do 45. leta starosti. Problem za mlade vojake je ta, da mladi podpisujejo pogodbo za pet let, v tem času pa se marsikaj spremeni. Potrebno je izobraževanje. Ko naši poklicni vojaki dopolnijo 45 let, ‘'izgubijo službo”, sicer jim je ponujena prekvalifikacija ob pomoči Ministrstva za obrambo. Kašne so možnosti mladih v SV, z višješolsko ali univerzitetno izobrazbo? V SV je kar nekaj možnosti zaposlitve, na mestu častnikov in podčastnikov. Za to pa je zahtevana 7. stopnja izobrazbe, ob ustreznih psihofizičnih sposobnostih in dodatnih izobraževanjih ter dovolj dolgem delu in usposabljanju v vojski. Šele nato sledijo napredovanja. Z dušo in telesom skrbite za ta poklic, tudi počivate, poletje je pri koncu, in kje ste preživeli počitnice? Julij ali avgust je kot ponavadi namenjen za družino in mene. Letos smo sedem dni preživeli v Starem Gradu pri Paklenici, ostalo pa doma. V dopustniških dnevih poskušam biti odsoten iz službe, ostalih 11 mesecev, podnevi in ponoči, vsaj del mene živi in diha za službo. Kaj pa prosti čas skozi leto, prijatelji, hobiji? Ob torkih, četrtkih in nedeljah se ukvarjam s športom, igram košarko s prijatelji na igrišču ali v telovadnici v Trnovski vasi. Velikokrat se zapeljem tudi s kolesom. Se nam nameravate naslednjo leto pridružiti na kolesarski turi, v organizaciji ŠD Kenguru in Turističnega društva Trnovska vas? Nič ni izključeno. Poli maraton mi bo letos mogoče ušel, ker bom v Kranju na dnevu odprtih vrat vojašnice, če pa ne, bom na maratonu, ne samo zaradi kondicije, ampak draženja s prijatelji. Počasi se približujem petinštiridesetim, ni več čas za dokazovanje in tekmovanje z vami mladimi. Spoštovani gospod Friderik Škamlec, v imenu Trnovskega zvona se Vam iskreno zahvaljujem za dragocen čas, ki ste mi ga namenili, in vse dobro še naprej! Matjaž Kramberger KAM GLEDA KRISTUS? Pred časom me je precej presenetilo, ko sem slišal, da imajo nekateri naši krajani pomisleke ali Križani na razpelu v poslovilni vežici na pokopališču gleda v pravo smer. Nikoli nisem pomislil, da bi v našem kraju lahko nastal problem zaradi tega. Pri verouku smo se učili, da Bog vse vidi in vse ve, zato sem pri izdelavi križa bil prepričan, da si s tem ne bomo delali težav. Kaže, da so naši predniki imeli s tem, kaj počne in kam gleda Bog, precej manj težav, Pojasnilo če se le spomnimo na kapelo v Trnovski vasi. Pa pojdimo nazaj v poslovilno vežico na pokopališču. Kristus na križu ne gleda niti v Pesniško dolino, še manj v Biš, kot menijo nekateri. Križani je upodobljen v trenutku, ko je umrl za človeštvo na križu in je dvignil pogled k Očetu in rekel: »Oče v tvoje roke izročam svojo dušo!« S takšno izbiro kipa sem želel le spomniti opazovalca, daje tudi Bog Sin umrl in se v tem trenutku priporočil Bogu Očetu. Toliko o tem, kam gleda Bog, za konec pa še priporočilo; morda bi bilo dobro kdaj vzeti v roke knjigo knjig, Sveto pismo in se spomniti, kaj je v njem zapisano. Prepričan sem, da bi lažje videli prave težave, ki se največkrat začnejo v nas samih. Potem bi vedeli, kam gleda Bog v Trnovski vasi?! D. Muršec EKOŠOLA TUDI NA PŠ TRNOVSKA VAS V tem šolskem letu smo se na OŠ Destrnik in PŠ Trnovska vas pridružili projektu Ekošola, v katerega je vključenih 30 držav. Gre za projekt evropskega združenja, ki je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. V Sloveniji se projekt imenuje EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA in poteka v okviru društva DOVES - društva za okoljevarstveno izobraževanje Slovenije. Priključitev projektu Ekošole smo na PŠ Trnovska vas obeležili s sajenjem drevesa pred šolo. Drevo (brezo) smo posadili na Svetovni dan miru, to je 21. 9. 2006, ob 12.00 uri - ob istem času so drevesa sadili tudi po drugih šolah in državah. Sajenje drevesa smo pospremili s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopali učenci naše šole (Venesa, Lidija, Valentina, Larisa, Saška, Sašo, Matjaž in Lucija). S tem smo naredili prvi korak v projektu Ekošole, v prihodnje pa jih načrtujemo še več. Ob tej priložnosti pa se moramo zahvaliti vrtnarstvu Golob za podarjeno drevo. Ponosni učitelji ob posajeni brezi. naredili bomo ekoznak šole in sestavili ekohimno. V avli šole bomo pripravili ekokotiček, kjer bomo obveščali o dejavnostih Ekošole m razstavljali izdelke naših učencev. Za konec pa še tale misel: Drevo, ki nekatere gane do solz radosti, je v očeh drugih samo zelena stvar ki jim stoji napoti. Nekateri vidijo v naravi samo smešnost in pokvečenost... Drugi naravo komaj opazijo. Toda v očeh človeka z domišljijo je narava domišljija sama. Bodite ljudje s toliko domišljije, da boste venomer zmogli opaziti lepote narave in znali živeti z roko v roki z njo. Zapisala: Jolanda Zelenko V tem šolskem letu bomo sodelovali Še v nekaterih projektih kot so Očistimo svet odpadkov v medsebojnih odnosih, Kaj lahko naredimo, da izboljšamo okolje, v katerem živimo?, Zdravo življenje, Z.ojini zeleni zemljevidi in Živali in mi. Izvedli bomo zbiralne akcije papirja, kartonske embalaže, izrabljenih tonerjev in kartuš. V zimskem času bomo skrbeli za ptice, skozi vse leto pa si bomo prizadevali varčevati z vodo in električno energijo ter se navajali na ločevanje odpadkov. Skrbeli bomo, da bomo jedli zdravo in tudi zdravo živeli. Trudili se bomo za dobre in spoštljive medsebojne odnose. Sodelovali bomo na ekokvizu, izvedli Eko dan na temo Voda, Iz zgodovinske zakladnice TOTI NAŠ KLOPOTEC Že dolgo vemo, da ta naš klopotec ni samo lesena mehanska naprava na visokem lesenem drogu, podobna mlinu na veter. Uporablja se kot ptičje strašilo in je neizogiben del področij, kjer raste vinska trta. Najdemo ga tako v Sloveniji, kakor tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Klopotec je simbol naše dežele Slovenije; tako ga tudi imenuje Matjaž Kmecl v knjigi Zakladi Slovenije. Slovenske vinograde se da v jeseni tudi slišati. Ti leseni gospodje začnejo peti že v poznem poletju, takoj ob velikem šmarnu ali na jakobovo, medtem ko jih snamejo na martinovo. Klopotec bi naj bil slovenskega izvora. Tako trdi tudi nemški etnolog Leopold Kretzenbacher. Nekateri sicer trdijo, da naj bi ga prvi postavili Francozi v 18. stol. in to kot strašilo na poljih in ne v vinogradih. Klopotec je izgubil svojo prvotno funk- cijo kot strašilo za ptiče. Danes je postal sestavni del in zaščitni znak naših vinogradov. Tako ga lahko vidimo po Slovenskih goricah in Halozah, manj na Dolenjskem in v Beli Krajni, še manj na Primorskem. Klopotce poznajo tudi na avstrijskem Štajerskem, pozna pa ga tudi gospod Dudek iz hrvaškega Zagorja. A ime so ohranili po slovenskem izvirniku, zato mu tudi Avstrijci pravijo "klapotez”. Sestavljen je iz mnogih delov in vsak ima svojo funkcijo in ni vseeno iz kakšnega lesa je posamezen del. Stolček drži gred in je v obliki stola. Mora biti iz močnega trdega lesa, ponavadi iz bukovine ali hrasta. V gred, za katero je najboljši akacijev les, izvrtajo luknjo, v katero pritrdijo kladivca ali macleke, kot radi rečemo. Kladivca morajo biti razporejena tako, da nikoli ne udarita po dve hkrati. Zanje je najboljši hruškov les. Macleke držijo viličice iz hrastovega ali bukovega lesa. Kladivca udarjajo po deski, najboljša je kostanjeva ali češnjeva, deska pa visi na drobni verigi. Klopotec ima tudi rep, da se lahko obrača po vetru, navadno je iz brezovih vej. Vetrnice so najboljše iz topolovega lesa, ker je lahek. Haloški klopotec ima šestkrako vetrnico, slovenjegoriški pa ima štiri krake. Nekateri klopotci imajo tudi zavore, da jih ob večjem vetru lahko ustavijo, da jih veter ne sname. Mnogi klopotci so okrašeni s posebnimi figuricami in lepo pobarvani. Pravo bogastvo je klopotec, ki je narejen iz mnogih delov in najrazličnejših vrst lesa. Naj njegova jesenska pesem tudi v naše kraje prinese obilo dobrega vina, namesto ptičev pa naj raje iz naših misli prežene skrbi in žalosti ter naredi veselo jesen. Matjaž Kramberger KORAKI V GLOBINO SRCA Kdo bi zmogel preoblikovati naše življenje...? Morda angeli? Potem pa postanimo angel drug drugemu. Tolažimo se med seboj, prisluhnimo si in se poskušajmo vsaj malo razumeti. Dnevi Vir: internet se počasi krajšajo in sonce izgublja svojo moč. Noči postajajo daljše... Kar pa seveda ne pomeni, da smo otožni, in da pozabljamo na ljudi okrog nas. Postanimo med seboj angeli. Ko se bo to zgodilo, bo postalo življenje svetlejše in toplejše, bolj prijazno. Angelov je veliko. Pravijo, da ima vsak človek svojega angela. Bral sem v drobni knjižici Vsak dan z angeli (Mohorjeva družba Celje), da menda obstaja res mnogo angelov: angel prijateljstva, angel gostoljubnosti, angel sestrstva, angel drobnih prijaznosti, angel topline, angel nežnosti, angel ljubezni, angel harmonije, angel miru, angel sprostitve, angel potrpljenja, angel poslušanja, angel molka, angel teme, angel žalovanja, angel tolažbe, angel zaupanja, angel ozdravljenja, angel dobrega spanca, angel modrosti, angel pazljivosti, angel pozornosti, angel pristnosti, angel navdiha, angel lahkotnosti, angel tveganja, angel strasti, angel navdušenja, angel poguma, angel svobode, angel luči in angel vere. Slovenska vojska ponuja možnosti, da lahko mladi izberejo poklicno pot v njeni sestavi, se odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka ali sodelujejo v pogodbeni rezervi. S promocijo sodelovanja s Slovensko vojsko se ukvarja Oddelek za pridobivanje kadra. Na področju vaše občine to izvajamo pripadniki Skupine za pridobivanje kadra v Mariboru. Naša predstavitev vsebuje: • Poklicna pot v sestavi slovenske vojske - pogoji, prijave, potrebni dokumenti, kontaktne osebe itd. • Prostovoljno služenje vojaškega roka - pogoji, čas in mesto, denarna nadomestila, socialno in pokojninsko zavarovanje itd. Nekega bolj hladnega in mirnega jesenskega večera bom prižgal drobno svečko. Namenil bom molitev za ljudi naših krajev. Morda nas obiščejo angeli in morda sreča vsak svojega angela. In takrat začutimo, da v stiku z nevidnim svetom diha naša duša in po njej prihaja božja ljubezen med vse ljudi. Matjaž Kramberger • Prostovoljno služenje v rezervni sestavi - pogoji, potreben čas za vojaško strokovna urjenja, denarna nadomestila itd. Pogoji: - da imate najmanj IV. stopnjo izobrazbe, - imate državljanstvo Republike Slovenije, - nimate dvojnega državljanstva, - ste nekaznovani, - se strinjate z varnostnim preverjanjem, - ste telesno in duševno zdravi, Vsi zainteresirani za posamezno obliko sodelovanja ali zaposlitev v Slovenski vojski dobite konkretne odgovore na neposredna vprašanja na brezplačni telefonski številki 080 13 22 ali v Skupini za pridobivanje kadra Maribor, v Vojašnici Generala Maistra Maribor. Predstavitev možnosti zaposlitev v Slovenski vojski EKSKURZIJA NA AVSTRIJSKO KOROŠKO Mesec julij, za nekatere počitniški, dopustniški, za vse pa poletni mesec, smo aktivno vključeni člani v delo občine pričeli s strokovno ekskurzijo. Na pobudo članov Občinskega sveta občine Trnovska vas smo se tako 1. julija 2006 odpravili na ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Pot nas je iz Trnovske vasi vodila do Maribora in naprej po prečudoviti Dravski dolini, ob sami strugi reke Drave. Med vožnjo smo lahko opazovali škodo, ki jo je prav v tistih dneh na tem območju, na pridelkih in objektih, naredila toča. Prvi krajši postanek smo si privoščili v Radljah ob Dravi. Po postanku smo pot nadaljevali, ob čudovitem vzdušju na avtobusu in pod strokovnim vodstvom, preko mejnega prehoda, skozi mesto Velikovec (Volkennarkt), do našega prvega cilja, gradu Ostrovica (Hochosterwitz). Ob predhodni okrepitvi s hrano in pijačo, smo se pod vodstvom g. Ivana Lovrenčiča podali na grad, ki stoji na vrhu 160 metrov visoke skale. Do vrha smo se povzpeli skozi 14 utrjenih grajskih vrat. Vsaka izmed njih nosijo svoje ime in imajo oz. so imela drugačen način varovanja. V gradu je muzej starega orožja, katerega smo si ogledali pod vodstvom tamkajšnjega vodiča, ki nam je celotno razlago podal v slovenskem jeziku, kar nas je še posebej razveselilo. Prisluhnili smo raznim anekdotam o varovanju utrdbe in zanimivemu ter resničnemu podatku, da grad ni bil nikoli osvojen oz. zavzet iz strani sovražnih vojska. Po ogledu gradu smo se odpravili do voj- vodskega prestola, ki stoji na Gosposvetskem polju, katero je bilo nekoč središče države Karantanije. Po skupinskem in posameznem fotografiranju pred prestolom in ogledom te znamenitosti smo se odpravili k cerkvi Gospe Svete (Maria Saal). V njej smo si poleg celotne notranjosti še posebej ogledali leseni krilni oltar, ki so ga včasih odprli le ob večjih slovesnostih. Naša naslednja točka ogleda je bil Minimundus, v katerem so razstavljeni modeli naj znamenitejših in najslavnejših zgradb na svetu. Po zaključenem ogledu in sprehodu skozi svet v malem, smo si v šali dejali, da smo v enem samem dnevu oz. slabih dveh urah obhodili ves svet in zato nam je Foto: Barbara Drumlič že kako dišalo okusno in prijetno kosilo. Le-to smo si privoščili na domačih tleh, in sicer na turistični kmetiji Lužnik v vasi Šentanel, znani turistični vasi, s čudovito sončno lego in prelepimi pogledi na Uršljo goro, Peco, Raduho, Obir in Podjuno. Po še kako prilegajočem kosilu smo se malce sprehodili okrog kmetije, si pogledali okolico in poklepetali o vsakdanjih rečeh z lastniki kmetije. Zadovoljni in s čudovitimi vtisi smo se nato odpravili proti domu, seveda s spoznanjem, da takšne ekskurzije krepijo naše telo in duha ter nas navdajo z novim delovnim elanom. Barbara Drumlič KAPELA V SOVJAKU - BOŽJE ZNAMENJE OD LETA 2002 Sovjačani in Bolfenčani smo praznovali četrto obletnico blagoslova kapele, ki je posvečena Žalostni materi Božji, Sv. Ludviku in Sv. Florijanu. V nedeljo, 20. avgusta 2006 je sveto mašo v Sovjaku pri kapeli vodil prodekan Teološke fakultete v Mariboru in sociolog prof. dr. Vinko Potočnik, ob somaševanju patra dr. Slavka Krajnca, domačega gospoda župnika Jožeta Rajnarja in ostalih duhovnikov. Kakor vsako leto seje zbrala velika množica ljudi od blizu in od daleč. Doktor Vinko Potočnik in domači gospod župnik sta se v Sovjak pripeljala z džipom in v spremstvu motoristov. Ob 15. uri je sledila sv. maša, pri kateri je sodelovala tudi bolfenška mladina. Po maši je sledilo druženje ob dobri kapljici in dobrotah, ki sojih pripravile gospodinje. Ponovno seje pokazalo, kako nas ta kapelica združuje, nas venomer nagovarja in nas opominja na to, da vendarle nismo sami. Za Sovjak in bolfenško faro je bil to spet praznik v polnem pomenu besede. Matjaž Kramberger MLADOPOROČENCEMA Naj bo vajina ljubezen globoka kot ocean, svetla kot sonce, ki sije ves dan. Iskrena in čista kot voda v potoku in lepa kot zvezde v nebesnem oboku. Kot ptica v nebo naj leti vama sreča, cveti in dehti naj kot vrtnica rdeča. Naj bo neskončna kot je vesolje in vedno tej luči prilivajta olje. Roman Maguša KENGURUJI IN TURISTIČNO DRUŠTVO CEZ VRSIC DO MORJA Jože Kapun je na sestanku nekaj dni pred turo, ki nas je čakala dejal, da mora biti človek za kaj takega malo »pozitivno premaknjen«. In prav zaradi te pozitivne energije in naravnanosti, nam je uspelo prevoziti skoraj 500 kilometrov in spoznati dobršen del naše lepe Slovenije in del Italije s Trstom. Ljubitelji kolesarjenja, naravnih in kulturnih lepot smo doživeli nepozabno potovanje tega poletja. Z dobro telesno pripravljenostjo in s primernimi kolesi smo odkrili nova obzorja in dokazali, da smo verjetno res, no pa zapišimo tako kot je dejal Jože, ‘’pozitivno premaknjeni”. Kljub razbolelim nogam, počenim zračnicam in malenkostnim padcem nam je uspelo. Na pot smo krenili 3. avgusta, ob šesti uri izpred občine v Trnovski vasi. Ekipa borcev je bila izredno pisana. Od preizkušenih starih kolesarskih mačkov, vključno z g. Jožetom Kapunom, g. Karlom Vurcerjem in g, Srečkom Hauptmanom iz Selc. Med starejše borce bi mogli prišteti tudi Stanka Rebreca iz Zamušanov, Cvetka Čretnika iz Pragerskega, Marjana Pukšiča in Srečka Bračiča iz Maribora. Mlajšo generacijo je mučil in »naprej tiral« natrenirani Franci Pukšič iz Biša. Za njim smo pridno “gonili” Boris Pukšič, Matjaž Kramberger, Roman Maguša, Irena Rebrec, Peter Ga-šparič, Branko Korošec, Jože Spevan in soorganizatorica ob Jožetu Kapunu, gdč. Nena Pukšič. Pridružil se nam je tudi poslanec v državnem zboru in župan sosednje občine Destrnik g. Franci Pukšič. 17 kolesarjev nas je začelo pot 3. avgusta in kolesarilo preko Ptuja, Poljčan, Vranskega, čez deževno Tuhinjsko dolino skozi Kamnik do Bleda. Pošteno premočeni smo prvo noč polegli v šotore. Za nami je bilo prevoženih 185 km. Drugi dan smo nadaljevali s “kraljevsko turo”. Najprej je sledila vožnja okrog Blejskega jezera in nato so nas kolesa vodila do Kranjske Gore. Vse skozi nas je močilo, kajti lilo je kot iz škafa. A vendar nismo odnehali, saj smo bili in smo “pozitivno premaknjeni”. Osvojili smo Vršič in se čez Tolmin ter Kobarid spustili do Branika, kjer smo ponovno prenočili. Dobra kapljica in telečji zrezki v gostilni so nas ogreli, tako da ni bilo težav s prenočevanjem. Marsikdo je pošteno vlekel dreto. Kako tudi ne, saj je bilo za nami prevoženih novih 182 kilometrov. Tretji, zadnji dan, 5. avgusta nas je pozdravilo sonce. Kolesarili smo od Branika pa vse do italijanske meje in nato proti Trstu. Spust proti Trstu je bil nepozaben in sploh je bilo enkratno, ko smo “zavohali” morje. Vožnja ob plaži je bila enkratno doživetje, predvsem zaradi bližine morja in postavnih italijanskih deklet zgoraj brez. Tukaj so se tudi našim starim kolesarskim mačkom pocedile sline, mi mladi pa smo poskušali, če se je le dalo, kaj takega, kar pravimo da je božji dar, ujeti v objektiv fotoaparatov. Z malce spretnosti na kolesu nam je tudi to uspelo. Že v dopoldanskem času smo prečkali slovensko mejo. Po kosilu smo se namestili V kampu Belvedere nad Simonovim zalivom. Ta dan smo prevozili nekaj čez 100 kilometrov. Posebej zanimiv in “naporen” je bil zadnji večer. Privoščili smo si bogat in obložen žar, ogromno zelenjave. Ta večer ni tekla po grlih voda, ampak hladno pivo in dobro vino. Najpogumnejši smo se udeležili koncerta Riblje čorbe v Izoli. In da bi bila stvar še bolj zanimiva, smo bili toliko pogumni, da smo soborcem in zaspancem v šotorih, ob štirih zjutraj, prepevali tiho in ubrano, tisto znano Slomškovo pesem V nebesih sem doma. In res smo bili v nebesih, presrečni zaradi nepozabnega kolesarjenja in občutkov, ki se skoraj ne dajo opisati. .■ v- .T"- , - , _____________c-ikJ Foto: M. Kramberger V nedeljo, 6. avgusta smo se ob 14. uri z vlakom odpeljali iz Kopra proti Pragerskemu. Tudi ta vožnja je bila doživetje zase, ker smo si na vlaku naredili “tako fešto”, da so ljudje samo gledali in bili presenečeni nad našim veseljem ter razpoloženostjo. Velja omeniti, da imamo tudi absolutna zmagovalca in "težkokategomika”. Srečko Hauptman in Jože Spevan sta vso pot nazaj tudi prekolesarila, medtem ko smo mi uživali na vlaku in na Ptuju smo se ponovno srečali ter prekolesarili še zadnje kilometre proti naši občini. Obložena miza in zaključek nas je čakal v gostilni Čača. Na poti nas je vseskozi spremljal kombi Trgovine Hauptman, katerega sta vozila šoferja Jože Fleisinger in Jože Klemenčič. Kjer je volja, tam je pot, pravijo. In ker imamo voljo, nas naslednjo leto čaka nova pot, takrat na avstrijsko Koroško. Matjaž Kramberger PREDAJA STARE ŠOLE ZAVODU HRASTOVEC - TRATE Lanska jesen je prinesla v naš kraj novo zgradbo osnovne šole, s tem pa je zgradba stare šole ostala prazna, brez življenja. Vendar ne bo več dolgo tako. V sredo, 13. septembra 2006 je v avli osnovne šole Trnovska vas potekala uradna predaja stare zgradbe osnovne šole Zavodu Hrastovec - Trate. Kratek program je pričel učenec Sašo Amuga, ki je zaigral na harmoniko. Nato je vse zbrane pozdravil in nagovoril podžupan občine Trnovska vas g. Franc Pukšič ter izrazil zadovoljstvo in dobrodošlico Zavodu Hrastovec - Trate v našem kraju. Sledil je pozdrav in nagovor direktorja Zavoda Hrastovec - Trate g. Josipa Lukača. V govoru je izrazil svojo in navdušenost delavcev nad objektom stare šole. Spregovoril je o zavodu, o tem, da je ta enota že njihova 25. zunanja enota, in da k nam prihajajo z velikim veseljem in odprto dušo ter srcem. Dejal je, da bodo z deli pričeli kmalu, in sicer bodo najprej menjali streho. Naselitev oskrbovancev pa načrtujejo čez eno leto, torej jeseni 2007. Ob koncu se je posebej zahvalil še svetnikom naše občine, ki so vso zadevo tudi podprli. V nadaljevanju sta nekaj svojih misli in želja izrekla tudi ravnatelj J VIZ Destrnik - Trnovska vas g. Drago Skurjeni in vodja Pred ogledom prostorov bivše osnovne šole podružnične šole Trnovska vas ga. Angela Fras. Nato sta direktor Zavoda Hrastovec - Trate in podžupan občine Trnovska vas v prisotnosti zbranih podpisala pogodbo o predaji stare zgradbe osnovne šole Zavodu Hrastovec - Trate. Sledil je še ogled stare šole in predaja njenih ključev, ki bodo ponovno odprli vrata človeku in tako bo objekt znova zaživel. Tako kakor bodo ključi na široko odprli vrata te zgradbe, tako na široko ali še bolj tudi mi, občani, odprimo naša srca in z veseljem sprejmimo medse oskrbovance te enote. Premagajmo strahove, ki so nesmiselni in dajmo prostor drugačnosti, ki v bistvu dela naše življenje polnejše. Kar pa je še pomembnejše, ne zaničujmo, z besedami ali dejanji, nečesa ali nekoga, kajti nikoli ne vemo, kaj nas čaka jutri! Barbara Drumlič OBVESTILI Šolsko leto se je zopet pričelo in z njim prihaja v naše kraje tudi BIBLIOBUS, potujoča knjižnica na kolesih. Zato bi vas radi obvestili o novostih, ki jih v novem šolskem letu prinaša potujoča knjižnica. V novem šolskem letu bo potujoča knjižnica še tesneje sodelovala s šolami in vrtci. V dogovoru s knjižničarko in razredničarko bodo v razredni skupini povabili na bibliobus prvošolce. Predstavili jim bodo njihovo delo, pogoje izposoje in prebrali pravljico. Šole in vrtce pa bodo povabili k sodelovanju. Razpisali bodo vsebine, na podlagi katerih bodo učenci pripravili razstavo. Predstavljena pa bo na bibliobusu in tako bodo izdelki postavljeni na ogled na vseh 52 postajališčih. Vsak mesec se bo predstavila druga šola ali vrtec. Najboljše pa bodo konec leta tudi nagradili. Lepo vabljeni še naprej na bibliobus! Razpored: - SEPTEMBER: četrtek, 21.09. 2006, od 10.30 do 12.00; - OKTOBER: četrtek, 12. 10. 2006, od 10.30 do 12.00; - NOVEMBER: četrtek, 2. 11. 2006 in 23. 11. 2006, od 10.30 do 12.00; - DECEMBER: četrtek, 14. 12. 2006, od 10.30 do 12.00. Obveščamo starše otrok, ki obiskujejo vrtec, da je potrebno za leto 2007 vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca, praviloma do 15. novembra 2006, na sedežu občine Trnovska vas, Trnovska vas 42, v času uradnih ur. Uprava PODOBA V škrlatnih oblakih jutranje zarje se kaže mi tvoj sijoči obraz. Prelepo podobo duša mi varje, nasmeh tvoj bleščeči njej je v okras. Škrlatni oblaki, dan, ko zahaja, sivijo bežijo v mrak za gore. Podoba prelepa v meni ostaja, ostaja mi nežna misel na te. Roman Maguša OBRAZEC ZA NAJEM TERMINA V TELOVADNICI TRNOVSKA VAS Spodaj podpisani/-a najemam termin za rekreacijo v telovadnici Trnovska vas in zagotavljam, da bom poštoval/- a hišni red in navodila najemodajalca. Ime in priimek odgovorne osebe: Društvo ali podjetje: Naslov: Telefon: EMŠO Identifikacijska številka za DDV: Transakcijski račun (samo za društva ali podjetja): Odprt pri:.......................................... Popoln naslov odgovornega vodja vadbene skupine (priimek, ime, bivališče s hišno številko, pošta s poštno številko, telefonska številka): Besedilo Čas od ure do ure Cela dvorana Polovica dvorane Besedilo Čas od ure do ure Cela dvorana Polovica dvorane Ponedeljek Ponedeljek Torek Torek Sreda Sreda Četrtek Četrtek Petek Petek Sobota Sobota Nedelja Nedelja Vpišite naslednji možni čas: Ponedeljek, Torek, Sreda, Četrtek, Petek: TERMINI 16.00-17.30; 17.30-19.00; 19.00-20.30; 20.30-22.00 Sobota, Nedelja: 10.00-11.30; 11.30-13.00; 13.00-14.30; 14.30-16.00; 16.00-17.30 Z >X< označite ali želite imeti celo ali polovico dvorane. Čas najema:(vpišite od kdaj do kdaj želite najeti termine) (primer: od 2.1.2007 do 30.6.2007). Vaš predlog bomo usklajevali v primeru, daje za isti termin zaprosil že kdo drug. Način plačila: po računu. Samo v primeru odpovedi termina 7 dni prej se ta termin ne zaračuna! Pravilno izpolnjen obrazec pošljite na naslov OBČINA TRNOVSKA VAS, Trnovska vas 42,2254 Trnovska vas ali po faksu 02/757 1661 ali na e-mail:obcina.tmovska.vas@siol.net Žig Datum: Podpis najemnika: Z RAZGLEDNICAMI SKOZI ČAS TRNOVSKE VASI Razstava razglednic ob 130-letnici PGD Biš Razglednica izdana ob 130-letnici PGD Biš Avtorja: Manfred Jakop in Zmagoslav Šalamun Izdalo in založilo: PGD Biš Gasilsko društvo Biš je v sklopu prireditev ob 130-letnici društva pripravilo razstavo starejših in novejših razglednic kraja. Razstava, z naslovom Z razglednicami skozi čas Trnovske vasi, je ponudila precej natančen kronološki pregled izdanih razglednic povezanih z našimi kraji in bližnjo okolico. Razstava je bila postavljena v prostorih Zdravstvenega doma Trnovska vas, od 17. junija do 16. julija 2006. Razstavo so oblikovali in postavili Zmagoslav Šalamun, Jože Gasparič, Dušanka Škam-lec in avtor članka. Poleg starih razglednic kraja, sta na razstavi zavzemala poseben prostor predstavitev druge jubilejne razglednice kraja (prva je bila izdana ob 120-letnici PGD Biš leta 1996) in priložnostni žig, ki je bil izdan v počastitev 130. obletnice gasilstva v Bišu. Avtor gasilca na jubilejnem žigu je Danilo Muršec, žig pa je idejno zasnoval Zmagoslav Šalamun. Žig je bilo možno dobiti na enoti pošte Trnovska vas od 16. junija do 1. julija, pozneje pa je bil predan v arhiv Pošte Slovenije. Prva jubilejna razglednica društva podrobneje predstavlja center Trnovske vasi, z novo razglednico pa smo želeli podrobneje predstaviti naravne in kulturne bisere naših krajev. Iz rastlinskega sveta smo predstavili močvirsko logarico (Fritillaria meleagris L.), ki je stilizirano upodobljena tudi v občinskem grbu. Na področju občine Trnovska vas je do sedaj evidentiranih več rastišč te rastline, ki v Sloveniji, z zmanjševanjem vlažnih predelov, izgublja svoj naravni prostor. Močvirska logarica je že nekaj let na seznamu slovenskih rastlin, ki izginjajo. Delno je to posledica spreminjanja globalnih klimatskih pogojev, velik del krivde pa nosi tudi človek s svojim agresivnim in enostranskim pristopom do narave in okolja. Po dosedanjih večletnih spremljanjih močvirske logarice na področju občine, pa se njena populacija pri nas ne zmanjšuje. Na eni izmed lokacij je zaznati celo širjenje rastline, kar nas lahko vse skupaj navdaja z optimizmom. Na razglednico smo uvrstili še eno veliko posebnost naših krajev - sivo čapljo (Ardea cinereja L.), ki si je v Bišu, v Jezerah, izbrala svoje mesto za bivanje med selitvama v tople kraje in velja za eno največjih in najstarejših kolonij v tem delu Evrope. Njeno prisotnost smo občani vzeli za svojo, kar dokazuje priznanje slovenskih ornitologov (društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS) vaščanom Biša, za prizadevanje pri varstvu ptic leta 1999. S pomočjo sive čaplje je bilo narejenih že veliko promocij naših krajev, kar gre nedvomno velika zahvala ga. Angelci Fras, ki je s svojimi učenci med prvimi pričela opozarjati in zbirati podatke. Izdana knjiga Siva čaplja, znamenitost občine Trnovska vas, prvo mesto med osnovnošolskimi raziskovalnimi projekti v Sloveniji in Raziskovalna učna pot okrog jezer, so prav gotovo rezultat vztrajnosti, zavedanja in spoštovanja tega, kar naš kraj ima. V naših krajih pa ni vredno pozornosti samo to, kar nam je dala narava ampak tudi dela človeških rok. Med njih prav gotovo spada stara panonska hiša ga. Simoničeve v Trnovski vasi. S slamo krita streha, zidi ometani z blatom in pobarvani z apnom, na majhnih oknih, ki prepuščajo komaj kaj svetlobe, na zunanji polici pa živo rdeče pelargonije. Ponos nas vseh, star preko dvesto let, ki dokazuje, da je tudi staro lepo. Z nekoliko manj desetletji se ponaša tudi stara gasilska brizgalna, ki je v uporabo biškim gasilcem prispela davnega leta 1876, s pomočjo donacije ustanovitelja društva dr. Jožefa Muršca. Rjavo-bela fotografija še dodatno poudarja njeno eksponatno vrednost in nas s tem tudi obvezuje za njeno nadaljnjo skrb in ohranjanje. Brizgalna je kljub veliki starosti še vedno v dobrem stanju in je bila razstavljena že na mnogih razstavah. V društvu želimo v prihodnosti poiskati usttezno stalno razstavno mesto, ki bo vredno stare brizgalne in bo vedno na ogled vsem, ki cenijo kulturno dediščino. Za vse, ki ste zamudili razstavo, nekaj uvodnih besed iz zloženke, ki vam naj pričara domačnost razstave. Razstava razglednic nam vedno ponuja špranjo v času zgodovine, skozi katero lahko vsaj za nekaj trenutkov pokukamo v preteklost. Rahlo porumenele slike, zaviham robovi 'Zl s«N Priložnostni žig izdana ob 130-letnici PGD Biš Avtorja: Danilo Muršec in Zmagoslav Šalamun Izdalo in založilo: PGD Biš razglednic, značilni vonj po starem papirju nas nehote vrne v tiste stare čase, ko je bilo vse drugače. Drugačnost pokrajin, zgradb in običajev nam pripoveduje, da so ljudje tudi takrat znali ceniti lepo, znali to povedati in pokazati drugim. Sprejmimo ta njihov dar kot nekaj edinstvenega in neponovljivega in ga zaužijmo v vsej veličini. Naj vas slike na razglednicah napolnijo s tistim, kar je bilo pomembno tudi za naše prednike - lepota in spoštovanje do domačih krajev in zemlje. In to je bil tudi naš namen! Ob koncu še velika zahvala g. Tomažu Scha-ubachu, dr. med. in ga, Ireni Škomik Kostanjevec, dr. dent. med., za strpnost v času razstave v Zdravstvenem domu Trnovska vas. Prav tako vsa zahvala Jožetu Gaspariču, kije prispeval vse stare razglednice kraja za razstavo. Njegovi strasti in vneti zbirateljski žilici se imamo zahvaliti, da imamo danes možnost občudovati nekoč že pozabljene stvari. Manfred Jakop