---------------■
Izhaja v Trstu
mg petek ob 5. pop
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo it opranišrvo
ul. del Lavatoio
št. 1,1.
Telefon 18-67.
—
--------------------
Posamezne itev. te prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-ko9ti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
■-------------------1|
Glasilo ..Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Za*kruh. _
Razmere na tržaškem trgu dela postajajo vedno neznosnejse. Ne samo, da se to malo dela, kar gt je, nikakor ne more, ne, razmere se slabšajo od dneva do dneva, in če delavstvo pogleda le nekoliko naprej v bližnjo bodočnost, ga mora spreltteti strah za svoj in svojih družin obstoj. Vsa ona dela, ki so dala v lgnski poletni krizi delavstvu zaslužka, kakor n. pr. gradnja nove proste luke, stoje letos in ni niti pomisliti, da bi se delo pričelo, vsaj v času ne, ki bi bildelavstvu v prilog. V stari prosti luki se delo krči, pomorski promet zastaja, v ladjedelnicah tthničnega zavoda je pusto in prazno, Lloydov ar-senal se začne s prihodnjim letom deloma podirati, v škedenjskih plavžih so delavske razmere vsled dnevnega valovanja delavstva, ki je vsakemu pametnemu nasvetu vsled svoje nezavednojti popolnoma nedostopno, take, da se boliše godi tovorni živini na cesti, kakor pa delavstvu v tem podjetju — torej splošno : delavske razmere v Trstu prihajajo od dne do dne slabše.
Ni pa dovolj, da privatna podjetja režejo čimdalje tem manjše kosce kruha delavstvu, ne, v k r o*g teh privatnih ogroževalcev delavske eksistence je stopil celo faktor, ki je v prvi vrsti poklican, da po svojih najboljših močeh zlajšuje delavsko bedo, katerega dolžnost je, skrbeti za zboljšanje socialnih razmer — mestna občina tržaška sama !
Mestna občina tržaška, ki se je le po neumornemu delu pridn h delavskih rok dvignila do tako velikanskega razvoja, je popolnoma pozabila svojo prvo nalogo, da bi pomogla velikanski večini svojega prebivalstva, ako ne že do blagostanja, pa vsaj do znosnih življenskih razmer, ne, ne samo tega ne: ne samoda ji je delavstvo v splošnem deveta briga, da edino le izsesava z raznimi i n dire ktn i m i d a v ki milijone iz tega pozabljenega in preziranega zgraditeljain vzdrževalca tržaške časti in slave, storila je še korak naprej v svoji kapitalistični lahkomiselnosti — vzeti hoče kruh delavstvu celo > svojih lastnih podjetjih 1
Mestna plinarna 1
Grd, neizrečeno grd madež si hoče pritisniti na svoje čelo uprava mestne občine tržaške s svojimi načrti v zadevi mestne plinarne, madež, kakoršnega bi se moral v dno svoje duše sramovati vsak privatni kapitalist, kaj šele občina kot taka, ki hoče prav s temi načni pokazati svoj odurni značaj kapitalista, izkoriščevalca in tlačitelja delavstva.
Na drugem mestu poročamo o sh du pisarniškega delavstva, ki se je vršil v nedeljo, na katerem je plinai niško delavstvo brez razlike narodnosti izreklo svojo sodbo o načrtih mestne uprave v zadevi mestne pliuarne. Zato naj tudi na tem mestu ne spuščamo podrobneje v te stvari, temveč naj izpiegovoumo le par besed v splošnem.
Načrt, ki ga je izdelal ravnatelj mestne plinarne Sospisio in po katerem naj bi začenši z letom 1911 oddajali škedenjski plavži, last n e m š k e (!) »Kranjske industrijske družbe", skozi 10 let mestni plinarni po lO milijonov kubičnih metrov plina, pomeni za delavstvo v mestni plinarni — gospodarsko uničenje. Prvo leto, ko bi stopila ta pogodba v veljavo, se zniža potreba delavnih moči v plinarni na polovico, torej najmanj 300 oseb. Resnica je, da bi konsum plina rastel od leta do leta v precej stalni progresiji, da bi mestna plinarna kon-8Uma razmerno temu rtdnemu letnemu, prirastku rabila tudi reden letni prirastek delavnih muči, — ako bi ga rabila! Rabila pa ga ne bo, ker se med tem časom uvedejo v plinarni nove naprave, vsled katerih se bo zn žala potreba delavnih moči v
toliko, kakor pravi nač t ravnatelja Sospisia, da bo delo, ki ga sedaj opravlja 200 delavcev, potem opravljalo le 10 do 100 delavcev. Iz tega je razvidno, da se število delavstva, ki ostane po ugotovljenju pogodbe med mestno občino in škedenj-skimi plavži še v mestni plinarni — polovica sedanjega delavstva — vsaj v prvih letih ne samo ne bo pomnožilo, pač pa še znižalo, tako da bo v par letih od sedaj v plinarni zaposlenega delavstva zaposlena le še dobra tretjina, dočim bo okrog 400 delavcev brez kruha.
In zakaj vse to ? Zakai naj ostane 400 delavskih družin, torej najnižje računano 1200 oseb brez kruha ? Ali bo imela morda mestna občina kak znaten dobiček vsled tega, ali bo imela ta dobiček sploš-nost ?
Ako tudi kaže načit ravnatelja Sos pisija kako stotinko prihranka pri vsakem kubičnem metru plina, ki bi ga oddajali škedenjski plavži mestni plinarni, kar je pa še jako dvomljiva stvar, kajti drugi, ki so tudi računali, trdijo, da napravi občina to kupčijo v svojo izgubo, vprašamo : ali pa bo morda vsled tega mestna plinarna oddajala plin strankam po nižji ceni, kakor d o-sedaj?
Tu je odgovor pač lahek : stranke ne bodo dobivale plina niti za toliko cenejše, kolikor je za nohtom črnega. Plačevale ga bodo po isti ceni kakor sedaj, a dobiček, če bi ga kaj bilo, bi tekel v mestno blagajno.
Rekel bi kdo potemtakem, da bi ta dobiček bil le v korist splošnosti.
Seveda splošnosti, toda kake! Saj vemo, kam spravi a večina v tržaškem mestnem svetu tis čake in tisočake »dobička* iz mestne blagajne. Cim več ga je tega »dobička’1, temveč tisočakov gre v razne nacionalno šovinistične, kapitalistične namene, za to in ono, od česar ogromna večina tržaških davkoplačevalcev, in med te štejemo pred vsemi tudi delavstvo s s voj o velikansko indirektno davčno močjo, nima prav ničesar, kvečjemu le škodo.
Ta »dobiček pa je, kakor smo že tekli, tako zelo problematičen, da se da o nji m prav tako težko govoriti, kakor o koristi, ki bi donašal splošnosti.
In zaradi takega, v neprozorni megli negotovosti ležečega »dobička- — najmanj dvanajst s o ljudi ob kruh, ob življenje I Dvanajst sto lju li, ki bivajo, se hranijo in oblačijo v Trstu, ki od najmanjše stvarce, ki jo denejo v usta, plaču.ejo občini težak davek, ki plačujejo občini za one luknje, v katerih bivajo, velikanske odstotke, ki zadnjo svojo stotinko puščajo Trstu ! Uničiti je treba te delavske rodbine, pognati jih iz Trsta, naj gredo s trebuhom za kruhom, da dobi občina, ki se je preobjedla delavskih milijonov, par tisočakov, da more onim svojim kamorističnim perverznim nacionalnim nevrastenikom v milijonarskih palačah in staromestnih svinjakih nuditi par prizorov več one žalostne komedije, iz katere naj bi odsevala v širni svet m omadeževana »italianitii di Trieste11
Fe j ! Trikrat tej!
Občina, ki na tak način vrši svoje socialne naloge, je prenehala biti faktor, ki bi smel odločevati o ljudski usodi. Delavstvu, ki se zaveda svojega položaja, ostaja le eno: Proč, dol s tako oočino 1 Boj proti njej do zadnjega !
• ZVEZA ~
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Mednarodni železničarji.
Marsikateri železničar bržkone ne pozna še prav h internacijonalnih ali mednarodnih železničarjev. Tako sliko smo
imeli priliko gledati na Jesenicah dne 5. junija t. *., ko je sklicala Z. J. Ž. shod železničarjev v gostilni Ratičan. Sicer se je centrali Z. J. Ž. poročalo in nasvetovalo, da bi sklical shod po § 2, ali centrala je hotela videti sliko železničariev, torej naj bi imel pristop vsak slovenski železničar, ker Z. J. Ž. vendar ne dela proti železničarjem, ampak za železničarje. Tudi nikogar ne sili v svojo organizacijo, ampak želi le članov, ki sami želijo pristopiti, torej zbira še tudi železničarje, ki do zdaj niso bili nikjer organiziran. In temu vendar ne more nasprotovati noben še tako zagrizen internacijonalen socialističen železničar, ker Rtem se vendar le pomnožujejo vrste organiziranih železničarjev, ki so pripravljeni bojevati se za skupne težnje tudi skupno z drugimi železničarji. Ali p glejmo si zdaj sliko. V strahu, da bi ne padla- naeokrat trdnjava sOcijali>tov na Jesenicah, se je odpeljal predvečer v sobo*o internacijonalni tajnik Jože Kopač na Jesenice, sklical vse delavstvo tovarne na Jesenicah na shod po § 2 in tam prepariral, ker ni bilo železničarjev, tovarniške delavce za shod železničarjev. Grozno morajo ležaii Kopaču na srcu železničarji, dopo-šilja kot predAaviteJje železničarjev na shod tovarniške delavce, ki naj bi bili razpravljali o zahtevah železniških čuvajev in delavcev. O ti krasna ironija! Kopač dobro ie, da je Z. J. Ž le strokovna organizacija in da se ne meša v politiko, in vendar je on smatral za potrebno nagnati na shod najbolj socialistično — politično prononsirane neželezničarje, torej najlju-tejše tovarniške delavce, katere smo imeli priliko videti in slišati. Značilno pri tem pa je, da se je človek nehote čutit nekako tako kakor na slovenskih tleh na Koroškem. Največ i k-ičači, ki so se oglasili so bili Korošci, kar se jim je precej poznalo na besedi. In ravno tako iuter-nacijonalni ali mednarodni, kak<>r se kažejo socijalisti na Koroškem, ravno tako so se kazali ti internacionalni bratci na Jesenicah, namreč da je n ib pojem mednarodnosti nemškonacijonalen, kar so dali naznanje s krepkimi „heil' klici. Torej pristna internacijonaln-i p-edstraža velikeg t Nemca Bismarcka. Med vsemi temi udeleženci shoda, kakih 60, je bilo mogoče nam zaslediti le enega železničarja čuvaja, po imenu Bizjaka, ki se je izvrstno odlikoval po svoji neolikanosti. To je bito torej vse zastopstvo socijabstičnih železničarjev v v osebi tega čuvaja Bizjaka, ki je bil menda že dvakrat izk(učen od socijal-demokratične podružnice v Zeltvvegu in tudi sedaj na Jesenicah, in kakor je slišati mora plačevati društvene prispevke centrali na Dunaju, in to menda kakor se govori, radi denuncijanstva ra ličnih oseb. Torej imeniten predstavitelj železničarjev sodrugov.
Zdaj pa k shodu samemu. Predsednik otvori društveni shod, pozdravi navzoče prijazno in preide k 1. točki dnevnega reda: Razmere čuvajev c. k. drž. železnice. Komaj izpregovo i par stavkov, že se prične oglašati nekaj socijalistov in vpiti po izvolitvi predsednika. Na to odgovori predsednik Z. J. Ž., da je shod sklicala centrala Z. J. Ž. in da je pred. sednik po postavi sam upravičen voditi shod in skrbeti za red. Na to ponovni krik, med katerim te je odlikoval neki tovarniški delavec in čuvaj Bizjak. Nato vpraša predsednik Z. J. Ž., koliko je navzočih od nasprotne strani železničar-j e v. Odgovor je bil : To vas nič ne briga. Ker ni bilo mogoče dognati niti treh nasprotn b železničarjev, je izjavil predsednik Z. J. Z,, da ne more pripust ti, da bi na shodu železničarjev, ki ima na dnevnem redu le strokovno stanovske točke, uganjali socijalisti neželezničarji svojo politično strankarstvo, in je zaključil shod. Zdaj je bil seveda poparjen celi socialistični tabor in z živijo in beilklici so smatrali ti politični internacionalisti to za nekako zmago. Slišali so "se tudi medklici,
kakor: „prvi hrzovlak bode kmalu šel“, nakar se jim je povedalo, da bode odšlo še mnogo vlako", preden bo šel predsednik Z. J. Ž.
Pristaši Z. J. Z., seveda sami železničarji, so ostali potem skupaj. Med tem so jih seveda nadlegovali prav po navajeni svoji socijalistični surovosti tovarniški delavci, ali kot uspeh vsega tega so ti suroveži imeli, da so se pričenjali-javljati železničarji za vstop v Z. J. Ž. kar jih je še bolj grizlo. Stopili so potem v krog, se nekaj posvetovali in potem z neko tajinstveno mirnostjo odšli. Železničarji pa smo se še prav dobro imeli. Ker se je priglasilo zadostno število članov, so se vložila pravila in se vrši meseca julija ustanovni shod podružnice Z. J. Z., ampak brez tovarniških surovosti.
Nekaj naj pa si zapomnijo sodrugi namreč, da se le težko da plavati proti deroči vodi. Ako se internacijonalni železničarji pametni izprašajte svoje slovensko srce, o tanite p .šteni sinovi majke Slovenije in pridružite se Z. J. Ž. ker ta je nepolitična in bo potem tem laglje zastopala koristi slovenskih železničarjev, ako bomo združeni vsi slovenski železničarji v organizaciji Z. J. Ž., v katero spadamo, ako hočemo skrbeti zase in za svoje potomce na naši domači zemlji.
z ž— Vse tovariše, člane Z. J. Ž,,
ki ne dobivajo redno našega lista, pr simo, da se naj zglase v našem društvenem uradu. Člani, ki pripadajo zunanjim podružnicam, naj nam potom svojih podružnic pošljejo svoj natančni naslov. Ravnotako prosimo tiste člane, ki se preselijo v drug j stanovanje ali drug krat, da nam tak j javijo svoje novo bivališče. Zadostuje dopisnica.
zjž— Društveni shodi. Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m , se vršita društvena shoda v Dutovljah na Krasu in na Herpeljah Kozini. Dnevni red: 1. položaj čuvajev ; 2. položaj železniških delavcev; 3. slučajnosti. Dolžnost naših članov je, da se vsi polnoštevilno udeleže teh shodov in privedejo seboj tudi drugih železničarjev, svojih tovarišev in prijateljev naše organizacije.
zjž— Podružnica Maribor Z. J. Ž.
— Podružnica Maribor naznanja vsled različnih vprašanj, ki jej dohajajo s strani njenih članov, v smislu odborove seje j sledeče: Pravovarstvo dovoli podružnica svojim članov v slučaju sporov, ki prihajajo iz službenih razmer, lahko takoj, ko je član vplačal prvo članarino. To je le izjema pri tej podružnici. Pravovarstveno zastopstvo je radevolje prevzel v tej stroki dobro izvežban rodoljubni naš odvetnik dr. Franjo Rosina. Posameznik pa se mora obrniti seveda na odbor, in ne naravnost na odvetnika. Nadalje imajo pošiljati člani podružnice Maribor Z. J. Ž. vse vloge v kakoršni bodi zadevi n a društveni odbor podružnice, ne pa naravnost na centralo v Trstu, ker centrala rešuje vse zadeve le sporazumno z odlokom podružnice in bi se drugače zadeva posameznika le zavlačevala. Prošnji za bolniške podpore je vedno priložiti potrdilo železniškega zdravnika. Pravico 1 do bolniške podpore ima člau seveda šele po 6 mesecih svojega članstva, kakor označeno v pravilih. Pač pa se dovoli v posebnih uvaženja vrednih slučajih lahko kaka izredna podpora tudi pred tem časom. Glede dopošiljauja časopisa je odbor potrebno ukrenil. Ako pa vedar še kateri član ne sprejme društvenega lista, nai piše sledeče : Zadnje številke »Narodni delavec “ nisem prejel. Ta list naj dene v kuverto, katera se ne sme zalepit', in zapiše spredaj na zgornjem koncu kuverte sledeče : R e k lama c i j a lista. Potem pa pošlje to pismo za katero ni treba znamke, naslov : Uprav-ništvo »Narodni delavec1*, Trst, Via Lavatoio št. 1. Tako reklamacijo napravi vsak član lahko sam in ni treba nepotrebnega dopisovanja z odborom. Izrecno
pa poudarjamo, da ima pravico do lista le tisti, ki redno plačuje svojo mesečno članarino. Zunanjim članom naše podružnice smo v to svrlio poslali poštne položnice. Ako jih kak član še ni sprejel, naj se obrne takoj na odbor. Pri pošiljanju s poštno položnico prihrani član tudi poštnino. Podružnica Maribor Z, J. Z. dobro napreduje in šteje po komaj enomesečnem obstanku že čez 100 članov in lahko doseže z mesecem julijem 200 članov, ako vsak član pridobi enega novega člana. Pogrešamo jih še mnogo med našimi vrstami, torej na delo za našo narodno stanovsko organizacijo, za »Zvezo jugoslovanskih železničarjev". Prihodnjost mora biti naša, to .je slovenskega železničarja, ako bodo vsi razumeli to našo toli potrebno organizacijo. Podružnica Maribor Z. J. Ž. si bode v kratkem preskrbela svoje društveno shajališče, za sedaj pa se shajajo« odborniki in člani vsako nedeljo predpoldan od 10 do 12 ure v »Narodnem domu" v Mariboru. Kdor želi kak pogovor se lahko zglasi tam. Še v teku poletja namerava podružnica sklicati shod za vse člane, da se med seboj spoznamo in pojasnimo naše stališče in naš program. Člani naj pridno poročajo odboru, pisma naj se naslovijo ..Podružnica Maribor Zv. jugoslovanskih železničarjev v Mariboru. Poročila odbora pa dobijo člani v društvenem glasilu »Narodni delavec".
ziž— Zahvala. Vsi spodaj navedeni se zahvaljujmo podružnici Z. J. Z. v Kanalu za izredno podporo v slučaju naše bolezni, in sicer Berdon Jožef, Ložce, v znesku 9 60 K, Kodelja I, Globno, v znesku 6.60 K, Matevžič 1., Kanal, v znesku 7 K in Zimir Valentin, Deskle, v znesku 4 K. Najprisrčnejša hvala !
zjž— Obrekovalce^. Razni nezadovoljneži, ki sploh nimajo pojma o društvenem življenju ali pomenu kakega društva in sovražijo poleg tega vse, kar je slovensko in narodno, akoravno so sami Slovenci, seveda izdajice, skušajo odvračati naše člane od Z. J. Ž. z različnimi obrekovanji. Govorijo celo, da se slabo gospodari, da so tudi tukaj podjedi itd. Ko bi mi teh ljudi, ki nimajo trohice poštenja v sebi, ne poznali, bi nas kaj takega jezilo. Ker pa .lih les predobro poznamo in njih dobri namen do Z J. Z., zalo pa gledamo mirno na početje teh breznačaj-nežev, ker se čisto nič ne bojimo njihovega obrekovania, kajti naše delovanje je pošteno in se Z. J. Z. ni ustanovila morda da bi skubila naša člane za njihov borni zaslužek, ampak da v njih prid pošteno dela. Kdor pa nima smisla in razuma za našo organizacijo pa prav lahko ostane tam, kamor spada, namreč med plevelom, pač pa mu svetujemo, da drži jezik za zabnu, da si ga morda kdaj ne opeče. Z. J. Ž. nima vzroka skrivati se pred nikomur, in vabimo vsakega, tudi nečlana, da pride pregledat naše knjige, in videl bo, da mi ne lefiektiramo na krvavi zaslužek naših članov, pač pa, da jim priskočimo na pomoč v vsaki stiski in bolezni s podporami in vrhu tega pa smo po našem kratkem obstanku že v prijetnem položaju, da razpolagamo z lepo gotovino in je nam mogoče tudi pri tem kratkem obstanku našega društva zadostiti vsem našim dolž-nosim nasproti našim članom. Kdor ima pa korajžo obrekovati, naj jo ima tudi, da pride s tem pred odbor. Da, da, vajeni ste nepoštenja, radi tega vidite povsod nepoštenje, vi podli obrekovalci! Vedno smo Vam na razpolago. Naš prisrčni pozdrav !
zjž— Kaj je s službeno obleko?
Pri c. kr. drž. železnici vladajo res čudne razmere zlasti glede na službeno obleko. Obleka, ki bi jo uslužbenci morali dobiti že 1. oktobra, se dobi šele meseca marca ali pa aprila, ako ne še pozneje, obleka pa, ki bi jo morali dobiti meseca aprila se dobi navadno šele novembra ali decembra. Posebno trpe pri tem oni novo-sprejeti uslužbenci, ki čakajo službene obleke. Tako je tudi sedaj. Veliko uslužbencev, ki so bil' sprejeti mest ca oktobra, pa še danes nimajo službene obleke in morajo vršiti službo v svoji lastni obleki. To je pač škandal, da vam ni para ! Uslužbenec naj z onimi svojimi ubogimi kronami, ki jih dobi, še kupuje obleko za službo, ki mu jo je železnica dolžna dati. To se pravi naravnost odirati uslužbence, ne pa varčevati, kakor se bo izgovarjal kak »visok' gospod. Zahtevamo z vso odločnostjo, da ravnateljstvo nemudoma uredi to stvar in krivca prime poš eno za ušesa, sicer ga primemo mi in to tako, da bo pošteno zabolelo !
zjž— V ulici Boschetto se vrše čudne stvari. Prejeli smo daljši dopis, ki ga za danes vsled pomanjkanja prostora ne
moremo priobčiti. Izprevidimo pa iz tega dopisa, da v ulici Boschetto nekam zelo nevarno poka. Zlasti razburja socialnode-mokratične.železničarje določba dunajske centra e, da morajo imeti tisti, ki pobirajo članarino, pooblastilo dunajske centrale! »Ali Dunaj ne zaupa več gospodom sodrugom v ul Boschetto?" Tako se vprašujejo sodrugi železničarji. Hm ! hm ! Sicer pa več prihodnjič.
Domače vesti.
d— Shod plinarniškega delavstva.
V nedeljo, dne 12. t. m., dopoludne se je vršil na vrtu gostilne \„Delavskega kon-sumnega društva" pri sv. Jakobu v Trstu shod delavstva mestne plinarne (gas), o katerem morami reči, da je bil gotovo najlepši shod, kar jih je priredilo tržaško delavstvo v zadnjih letih. Ne trdimo to morda glede na število uležežencev — bilo jih je do 300 —, kajti bilo je številno mnogo lepših sbodov, toda na nobenem se delavska stanovska, razredna zavest ni pokazala tako čista, tako edino prevladujoča nad vsemi drugimi oziri, kakor na tem shodu, in zato smatramo ta shod za najlepši v zadnjih letih. Sklicala je shod skupina N. D. O. »plinarna", udeležili pa so se shoda plinarniški delavci, pripadajoči vsem mogočim strokovnim organizacijam ako jih smemo tako imenovati, in najrazličnejših političnih nsziranj. Bilo je članov
N.	D. O., članov novega, pod socialnode-mokratičnim vplivom stoječega društva plinarniškega delavstva, članov »camere di lavoro", Slovencev, Italijanov in socialnih demokratov, a shod se je vrš 1 mirno, dostojanstveno, brez najmanjšega dogodka, ki bi kvaril celotni vtis shoda. Čast takemu delavstvu, čast takemu stanovsko zavednemu delavstvu! — Shodu je predsedoval tov. Puhalj, ki je pozdravil zborovalce v slovenskem in italijanskem jeziku ter nato podal besedo strokovnemu tajniku N. D.
O.	Ekarju, da poroča o načrtu ravnatelja mestne plinarne Sospisija, po katerem naj bi Skedenjski plavži oddajali skozi 10 let po 10 milijonov kubičnih metrov plina mesti plinarni. Ker se njegova izvajanja v bistvu strinjanjo z našimi izvajanji na uvodnem mestu današnjega lista, ne bomo obširna j Se poročali o njegovih izvajanjih. Kot drugi poročevalec je poročal tov. dr. Jos Mandič o isti zadevi v italijanskem jeziku. Dokazal je da pomeni načrt ravnatelja Sospisia težko oškodovanje delavstva v mestni plinarni, obenem pa tudi oškodovanje mestne občine. »Kranjska industrijska družba", družba i emških kapitalistov, ki takointako streme po polni osvojitvi tržaške industrije in trgovine, bi tu le izrabljala mestno občino, oddajajoč ji plin po skoraj trikrat toliki ceni, kakor se to dogaja v podobnih slučajih drugie. In mestna občina tržaška ki je v socialnem oziru zaostala tako daleč za drugimi naprednimi mestnimi ^občinami, da pušča najpotrebnejše javne naprave, kakor vodovod in cestno železnico v rokah privatnih kapitalistov, namesto da bi jih imela v svoji lastni upravi, hoče sedaj še razvetljavo in kurjavo vsaj deloma prepustiti tujemu kapitalu, in to popolnoma brez potrt be. Mestna plinarna bi vmj za prihodnje leto še zmogla porastek konsuma plina, ki znaša letno okroglo poltretji milijon kubičnih metrov. Medtem ua bi mogla postopno uvesti v plinarni nove naprave, ki omogočujejo večji proizvod plina z manjšo uporabo delavskih moči, in bi tudi postopno mzširjevala plinarno. Tako bi ne bila treba odpustiti delavstva, kajti vzlic t?mu, da bi nove naprave raz-merno zahtevale manj delavskih moči. kakor d sedanje, a bi se vendar plinarna toliko razširila da bi v njej imelo posla vse dosedaj v plinarni uslužbeno delavstvo. Z onimi milijoni, ki bi jih v desetih letih vrgla mestna občina v žrelo nemškim kapitalistom »Kranjske industrijske družbe, tii se dale izvesti skoraj vse nove naprave v -mesrni plinarni. Ako se pa sklene pogodba s »Kranjsko industrijsko dr .žbo", pomeni to odpustitev vsaj polovice dosedaj v plinarni uslužbe-nega delavstva, in to pomeni sedaj, ko so delavske razmere v Trstu vsled splošnega pomanjkanja dela, ki pa se bo v doglednem času še povečalo, že takointako zelo neugodne, za delavstvo naravnost p gubo. Delavstvo je popolnoma upravičeno, da z vso odločnostjo p vzdigne svoj glas proti nameravani pogodbi mestne občine s »Kranjsko iniustrijsko družbo", da tako obrani svoje lastne koristi, obenem pa tudi koristi vseh Občinarjev, kajti naj bi pomenila ta pogodba tudi kak dobiček za mestno gospodarstvo, bi ta dobiček ne prišel v dobro splošnosti, najmanj pa de-
lavstvu, temveč bi se porabil v kake šovinistične nacionalne namene one stranke, ki ima večino v mestnem zastopu. Z ozi-. rom na vse to predlaga govornik sledečo resolucijo:
Resolucija:
Plinarniški delavci zbrani na shodu N. D. O. pri Sv. Jakobu dne 12. junija 1910:
protestirajo proti načrtu, izdelanem od upravnega sveta mestne plinarne glede nakupa gotove množine plina pri industrijski družbi v Skednju, iz razloga, ker ta načrt spravlja v veliko nevarnost življenski interes vsega v mestni plinarni zaposlenega delavstva ;
zahtevajo od mestnega sveta, naj zavrne predloge upravnega sveta plinarne ;
vabijo slovenske mestne svetovalce, naj pobijajo z vsemi možnimi sredstvi izvršitev pogodbe z industrijsko družbo v Skednju ; ter
n a g 1 a š a j o svojo popolno solidarnost z vsemi ostalimi delavci, pripravljeni da se v slučaju potrebe postavijo v obrambo svojih pravic.
Trst, dne 12. junija 1910.
Resolucija je bila ob splošnem odo-brovaniu sprejfta soglasno. Zborovalci so govorniku ves čas pritrjevali in mestoma navdušeno odobravali njegova izvajanja. Nato se je izvolil odbor štirih mož. dveh Slovencev in dveh Italijanov, ki redigira resolucijo in jo potem izroči mestnemu svetu. Tov. dr. Mandič je nato omenjal, govoreč v slovenskem in italijanskem jeziku, raznih šikan, ki se dogajajo napram delavstvu v mestni plinarni, zlasti v zadevi odpuščanja delavstva, kateremu manjka le po par tednov ali celo dni do treh let zaposlenosti, po kateri bi se morali delavci namestiti stalno, Sprejel se je nsto njegov predlog, da se v tej zadevi izroči spomenica upravi mestne nli-narne. Strokovni tajnik Ekar je končno opozarjal na dejstvo, d« obstoji v mestni plinarni neki penzijski fond ali nekaj podobnega, ustanovljen že leta 1903, v katerega mora delavstvo plačevati od 90 do 104 stotinke, pa še danes ne ve, zakaj plačuje ta denar, ker še ni videlo nobenega računskega zaključka, niti nima v rokah Statutov, iz katerih bi moglo izpo-znati namen te ustanove ter pravice, katere naj ima za svoja vplačila. Sprejel se je soglasno njegov predlog, da naj uprava mestne plinarne nemudoma predloži delavstvu računski zakliuček o upravi tega fonda in izroči vsakemu posameznemu delavcu tiskane Statute. Priporočal je ta predlog tudi drug Crussich, a drug C o 1 o b i g je predlagal, naj se pred vsemi reši vprašanje pogodbe s »Kranjsko industrijsko družbo" in naj potem pridete še ostali dve stvari na vrsto, ker je prva zadeva najnujnejša. Sprejel se je predlog Colobigov s pristavkom, da se z onima drugima dvema stvarima ne sme odlašati in da je tozadevno spomenico predložiti upravi mestne plinarne najdalje v 14 dneh. Ker je bil stem dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil shod z zahvalo ude-ležnikom na obilni udeležbi. — Kakor smo že rekli nas Ijot. resnične prijatelje delavstva ta shod navdaja z največjim zadovoljstvom. Ta shod je pokazal, da d e-lavstvo, ki je toliko samozavestno, da se ne da nahujskati po brezvestnih hujskačih, katerim je politično strankarstvo vse, korist delavstva pa deveta briga, pa bodisi katerekoli narodnosti, vidi obrambo svojih koristi v skupnem delu s svojimi tovariši delavci. Take nazore ie golila in negovala vedno in vselej N D 0. in na tem stališču ro stala vedno tudi v bodoče Tam, kjer gre za koristi delavstva, ne da bi bilo pri tem oškodovano narodno stališče delavstva, učlanjenega v N. D 0, je N. 0. 0. vedno pripravljena z drugimi delavskimi organizacijami stopiti v skupsn noj za dalavske koristi To je pokazala tudi sedaj, in drugonarodno in tudi na mednarodnem stališču pto-ječe stanovsko zavedno delavstvo v mestni plinarni je čast mu, odkrito priznalo to, ko se je udeležilo našega nedeljskega shoda ter nemoteno in ne moteč razpravljalo na njem. — Led je prebit! Trž. zavedno dehvsivo se samoosvojuje iz objema strankarskega šovinizma, priznavajoč tudi v ntsornjak': svojega krušnega tovariša z enakimi dolžnostmi pa tudi z enakimi pravicami. To je bila vedno naša j najiskrenejša želja, in sedaj, ko se nam 1 uresničuje vsaj deloma, ž.limo le, da bi
ne bilo daleč do njenega popolnega uresničenja v blagor delavstva, vsakega posameznika in vseh skupaj 1
Uslužbenci c. kr. javnih skladišč
Naznaniamo Vam, da je včeraj predsedstvo N. D. O. prejelo v odgovor na korake, k' jih je N. D, O. storila v zadnjih dnevih na Dunaju, brzojavko iz Dunaja; sledeče vsebine:
»Zveza južnih Slavena" (primorskih in dalmatinskih državnih poslancev. Op. ured.) je intervenirala pri trgovinskem ministrstvu, ki je odgovorilo, da se vršijo pogajanja s finančnim ministrstvom. Dr-Rybai' (ki je bil tudi v deputaciji) je opozoril na nestabilne (provizorično nameščene) delavce. Minister je zatrjeval, da je te slednje priporočal tržaški namestnik in da on sam (minister) priznava upravičenost zahteve. Slednjič je izjavil minister depu-tacji. da upa po proračunski debati stvar rešiti".
V prihodnjih številki vam podamo natančnejše poročilo.
d— Počaščenje dr. Mandiča. Te dni
se je predstavila tov. drju. Mandiču posebna deputacija delastva, učlanjenega v
N.	D. O., ter mu izročila v spomin v znak hvaležnosti za njegovo dosedanje delovanje v prid delavstvu krasno zlato uro zlato verižico. Dr. Mandič se je vidno ginjen v toplih besedah zahvalil delavcem na krasnem spominskem darilu. S tem so naši delavci ob enem počantili sami sebe. Naše delavstvo ve pač, kaj je hvaležnost!
d— Velikansko ljubezen so začeli kazati v zadnjem času gotovi gospodje v prosti luki napram slovenskim uslužbencem javnih skladišč. Ako jim le za trenotek kateri izgine izpred oči, seveda v službenem poslu, že z vso skrbjo povprašujejo, kie je in kam je šel. Človek se kar načuditi ne more tej »ljubezni", ki je pa v resnici le najzagrizeneiše sovraštvo, s»j ti gospodje komaj čakajo, da bi slovenskega uslužbenca mogli zalotiti in mu dokazati, da zanemarja službo, da bi ga potem vrgli iz proste luke. Cela stvar že smrdi kar naravnost po špijonaži. Povemo pa tem gospodom, da naj rajši špijoniraio sami pri sebi, kajti tu ie veliko bolj potrebno. Bo pač treba opozoriti trgovinskega ministra nato, da bo nekoliko dal popaziti nato, kako redno in temeljito opravliajo ti gospodje sami svojo službo v svojih dnevnih »sejali", kjer po ure in ure tišče glave skupaj zaradi stvari, ki s službo pač čisto nič nimajo opravit'. Namesto hi se pobrigali zato, da delavstvo že vendar enkrat dobi oni obljubljeni poboljšek, pa ta gospoda v teh »sejah" naibrž študira, ne samo, kako bi odjedla delavstvu, kar mu gre, temveč celo še to, kako bi ga spravila popolnoma ob kruh. Zato pa tudi ni čudno, da se dogajam potem v prosti luki slučaji, kakor je bil sledeči, saj se potem »nižji" ravnajo po »višjih". Delo v prosti luki se začne ob 7. zjutraj. Uvedla pa se je vazvada, da zahtevajo, da morajo biti delavci ze ob 63/.t v prosti luki, češ da jih moreio do 7. izklicati in določiti za dGo. Delavstvo je tako oškodovano za četrt ure. Prišel pa je te dni neki delavec na delo 12 minut pred 7. uro, torej go tovo še pred pravim časom, dotični delovodja S. še ni ko'čal z izklicevanjem, pa ga ie vendar strahovito nahrulil, da ni prišel pravočasno, mu ni hotel odkaziti dela ter ga je tako hotel oškodovati za dnevni zaslužek. Delavec je takoj stopil k nekemu nekoliko višjemu uslužbencu P , ki je konstatiral, da je prišel delavec na delo še daleč pred začGkom dela. Delavec nato sicer ni izgubil zaslužka, a zagrozilo se mu ie, da bo moral k raportu. Ali ni to naravnost vnebovpijoča krivica! človek pride na delo skoraj cel četrt ure prej, kakor ie treba, in naj bi bil še kaznovan potem ! Da, gospoda, ki se tako brigate za delavstvo, da danzadnevom špijonirate za njim, zakaj ne vidite takih stvari ?! Seveda, vrana vrani ne izkliuje oči. No, poskrbeli bomo. da bo zapihal drug veter v prosti luki. Naj gospoda le pomni, da ni še vseh besedi konec!
d— Ta slavna c. kr. pošta! Pra; vijo, da veljajo avstrijski državni osnovni zakoni za vse narodnosti avstrijske državne polovice, da smo tudi mi Slovenci popolnoma enakopravnimi z drugimi avstrijskim' narodi. Laž, čisto navadna laž, humbug! Le poglejmo to slavno c. k. pošto ! N. D-
O.	iuia svoie glasilo »Narodni Delavec"-List se odpošilja naročnikom seveda s slovenskim naslovom, in glejte, ako ni pr' vsaki številki vsaj 50 pritožeb, da naročniki niso dobili lista, je to prava malenkost. Kam izginja torej naš list, ko ga vendar uprava odda na pošto ? Ali so gotovi c. kr. poštni uslužbenci res tako prokleto slabo plačani, da si zvečer "a
tešče polniio želodec z našim listom? Pa menda vendar ne! Zasledovali bomo to stvar z vso odločnostjo, in ko izsledimo dotičnike, naj bodo prepričani, da jim jo potem ne odnese sam presveti Pattai!
In dalje! Prinese človek na glavno pošto v Trstu priporočeno pismo, naslovljeno na Hun a j, in tu je treba potem skoraj ce-tega jezikovnega kongresa, da v Trstu, kjer je c. kr. poštno ravnateljstvo za skopaj izključno slovenske dožele, izvedo, kaj pomeni ta ..Dunaj Pri telefonski centrali je menda ena sama telefonistinja, ki zna slovenski, kajti ako človek zahteva zvezo v slovenskem jeziku, je treba potem dvakrat, trikrat ali še večkrat prositi oproščen j a dotične napačne stranke, kajti prav tolikokrat je bila zveza napačna, ako človek ni imel sreče, da bi bil naletel na ob o edino gospodično, ki zna slovenski. Takih stvari je toliko, da bi človek ne napolnil samo ene številke lista, temveč celo knjigo. Ne bilo bi torej prav nič napačno, ako bi se naši v to poklicani krogi nekoliko pobrigali za te lepe razmere pri naši preslavni c. kr. pošti.
d— ..Ljudski oder“ — se podira. Naj se nam ne očita, da hočemo škodovati dobri stvari, ustanovljeni v povzdigo ljudske prosvete ! Socialni demokrati so ustanovili društvo „Ljudski oder" v prosvetne namene, in le veseliti mora vsakega Slovenca, ako vidi, da tudi mednarodna stranka sodeluje vsporedno z narodnimi društvi v ta vzvišeni namen. Ta lepi namen, vsaj mi mislimo tako, so imeli pred vsem pred očmi tudi oni slovenski narodnjaki, ki so sodelovali pri prireditvah socialdemokratič-nega „Ljudskega odra", in tudi tisto narodno občinstvo, ki je, tvoreč ogromno večino udeležnikov, zahajalo k tem prireditvam celo rajši, kakor k prireditvam N. D. O. Toda vsaka še tako lepa in koristna stvar začne propadati.' kakor hitro se začne iz ra bi j ati v politično strankarske namene,-in to seje zgodilo tudi z ^.Ljudskim odrom". ..Ljudski oder" n a j b i bil agitacijsko sredstvo za propadajočo socialdemokrati č n o stranko! Zato ga pa tudi niso mogle rešiti očitne simpatije in protekcije našega narodnega, v prvi vrsti takoimeno-vanega inteligentnega občinstva, in »Ljudski oder" poka in se podira, to pa tako zelo, da mora njegov II. predsednik Regent pisariti ljudem, ki niso bili nikdar člani »Ljudskega odra", takale pisma : »Cenjeni društvenik ! Nazna-jamo Vara, da dolgujete podpisanemu društvu 11 tednov članarine in sicer od 13. do 23. tedna. To znaša K 2.20, katere želimo, da poravnate v najkrajšem času. Koristi našega društva so Vam znane; znano Vam je tudi, da se nahaja to naše društvo vzelo slabih denarnih razmerah, vsled česar je dolžnost vseh članov, da nared« napram društvu svojo dolžnost. Prepričani, da bodete zaostalo svoto prispevkov poravnali v najkrajšem času, beležimo z bratskim pozdravom . .. . " — Na krov torej, vi prikriti socialni demokrati v našem narodnem občinstvu, na krov tudi tista narodna inteligenca, ki polni prostore »Ljudskemu odru”, posezite v žep in rešite socialdemokratski ..Ljudski oder", da bodete še nadalje imeli zahajati kam k predavanjem itd. in tudi sami kje predavati itd. ter tako moralno in materialno 'podpirati socialno demokracijo, najzagrizenejšo nasprotnico narodnega delavstva, tistega narodnega delavstva, za katero nimate niti predavanj itd. niti toliko simpatij, da bi se posedli mednje, ko vam samo nudi kaj enakega ali pa še boljšega, kakor pa z vašo lastno pomočjo socialni demokrati. Rešujte naše .sovražnike, in le verujte: domovina bo potem prav gotovo rešena !
d— Člane N. D. O., ki se žele iz-vežbati v petju, opozarjamo na to, da pevsko društvo »Trst", ki ima svoje pevske vaje vsak torek in petek v pro-torih N. D. O. ul. Lavatoio št. 1., v najkrajšem času začne s pevskim poukom za začetnike. Kdor ima t rej veselje do petja, naj se zg'asi ob teh dveh dneh v društvenih prostorih. Obenem se začne tudi pouk v tamburanj, u (vsak ponedeljek in soboto)’ in se tudi sprejemajo novi člani tamburaškega zbora. Vse vaje se vrše ob 8. uri zvečer.
d— Naročnike »Narodnega Delavca", ki so zaostali z naročnino, opo-
zarjamo, naj dopošljejo naročnino takoj, ker jim sicer s prihodnjo številko ustavimo list. —
d.— Nedeljski izleti. Delavec, ki se muči celi teden, da si pribori tisti mali zaslužek, potrt buje pač razvedrila in svežega zraka, svežega zraka pa posebno mnogo, kajti samo pomisliti je treba, v kakih zakajenih in prašnih tovarniških prostorih je primoran delavec prestati celi teden in kakšen strup je za pljuča ta prah in dim ! Kako pa delavec porabi nedeljski čas ? Večinoma s posedanjem v zaduhlih gostilniških prostorih. Ali ne bi bilo boljše, ako bi se naši člani ob nedeljah zbrali ter prirejali izlete v okolico? Pravo okrepilo bi bilo to za izmučenega delavca, kajti hoja in sveži zrak bi prav ugodno vplivala na telo in duha izmučenega po celotedenskem delu. Ti izleti bi pa imeli še drug pomen, vzbujali bi zanimanje za našo N. D. O., kajti kakor je bilo čitati v zadnji številki našega lista, se okoličani prav malo brigajo za N. D. O. Ti izletniki bi bili torej obenem pijonirji naše ideje med okoličanskim ljudstvom. Tiste tovariše, kateri se zanimajo za to stvar, opozarjamo, da naj pazijo na prihodnjo številko našega lista, kjer bo objavljeno, kdaj se vrši v to svrho sestanek.
d— Za plinarniške delavce. V smislu sklepa shoda N. D. O. minole nedelje, je posebna deputacija delavcev v plinarni izročila v sredo g županu rezolucijo (priobčeno na drugem mestu) s prošnjo, naj jo predloži mestnemu svetu.
d— Veselica skupine N. D. O. — „Lloyd“ se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. popoludne, na izrecno željo članov ki po večini bivajo okrog Sv. Jakoba in Sv. M. Magdalene, v prostorih Miklavčeve gostilne pri Sv. M. Magdaleni Spodnji. Veselica, katere natančnejše spored priobčimo v prihodnji številki obeta najraznovrstnejšo zabavo. Za danes poročamo toliko, da sodeluje pri veselici bratsko pevsko društvo »Ilirija" s svojim mešanim in moškim zborom. Preskrbljena je tudi izborna godba, ki bo svirala med sporedom, pozneje pa tudi pri plesu. Narodno delavstvo in drugo narodno občinstvo vabimo, da se te prireditve udeleži v čim naiobilnejšen številu, saj je njen čisti dohodek določeni prepotrebnemu podpornemu fondu. V nedeljo, dne 26. t. m. torej vs« k Miklavcu na veselico Lloydove skupine !
Organizacijske zadeve.
o— Krajevna skupina N. D. O. — Sv. Marko in sv. Andrej. Odbor skupin« vabi vse tovariše delavce podpornega društva »Samopomoč" na zelo važno posvetovanje, ki se vrši jutri, v soboto, dne 18. t. m., točno nb 8. z ečer v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu. Tovariši, udeležite se tega velevažnega posvetovanja v čim najofilnejšem številu !
Za odbor:
R. Pregarec tč. predsednik.
DOPISI.
Iz Sežane se nam poroča: Pred kratkim sem bil slučajno v Sežani v gostilni „pri Bekarju" (Gregorinu). Mislil sem,,da sem v narodni slovenski Sežani, ali zmotil sem se, kajti zaš 1 sem v brlog internacionale. Bil sem sicer v narodni gostilni, toda med pravo protinarodno druhaljo, na čelu je neki Fran Stoikovič, ki me je takoj začel napadati, češ da me hujska njegov brat k narodnemu šovinizmu. Resnica je, da je brat onega Stojkoviča stal vedno v prvih vrstah narodnih bojevnikov, in prav zato me je napad tembolj užalil, ker sem videl, kako socialna demokracija podivja človeka celo tako daleč, da lastni brat ni več varen pred umazanim jezikom socialnodemokratičnega divjaka. Ko sem dostojno reagiral na Stojkovičev napad, je ta cvet rdeče internacionale celo zahteval od mene, da naj plačam vina zanj in njegovo lepo družbo, češ da me sicer natepo- Take sadove torej rede nauki rdeče internacionale, in naše nezavedno delavstvo se še vseda na njene limanice! Upajmo, da narodia zavednost kmalu obračuna s temi sirovimi patroni!
Iz Kanala. Škandal vrh škandala.) Večkrat čitamo v »Narodnem De-
lavcu" kako se godi slovenskemu delavstvu v Trstu, kar je res škandalozno. Pa se ne moremo preveč čuditi, ako se dogajajo take reči ob jadranskem obrežju. Ampak začelo se je razvijati tako nena-rodno delovanje tudi pri nas v soški dolini, čisto na slovenskih tleh. V Plavah pri Kanalu popravlja cestni odbor leseni most čez Sočo in predsednik cestnega odbora je znani nadučitelj v pokoju, veleposestnik in dež. posl. Miha Zega iz Kanala. Ta poslanec je dal tebinič meninič delo nekemu 11 a 1 i j a n u repni kolu (!) in delavci so vsi iz blažene dežele. Torej razsodi, dragi čitatelj, ali ni to krivica za slovenskega delavca na domači zemlji, da tedaj, ko ti kaže, da boš doma zaslužil košček kruha, pride ljudski poslanec in ti ga vzame izpred ust. Vprašamo vas, ali si je to zaslužilo ljudstvo, ko vas je volilo, da mu jemljete kruh in naše slovenske žulje daste Italjanom, da se podjetnik masti s svojo plačo 60 K na dan. Gospod Zega, vam pa za to vašo naklonjenost slovenskemu delavstvu obljubljamo, da vam bomo ravno tisti, ki smo vas posadili na poslanski stolček, tudi izpodnesli ta stolček. Slovensko delavstvo pač ne bo na tak način pustilo pometati seboj.
Slovenski delavec.
Iz Pule.
p— Javna škupština. U subotudne 4. ov. mj. obdržavala se je u dvorani »Narodnog doma" javna škupština arse-nalskih radnika radi izbora za delegate bolesničke blagajne civilnih radnika c. i k. mornarice. Skupštinu je otvorio drug S t a h a n, a predsjedao drug V i t a s o-v i č. Drug Štaba je prikazao značenje izbora za delegate. Iznio je rad dosadašnje uprave i usporedio ga je sa radom uprave za vrijeme social-demokrata. Prikazao je uspjehe postignute i namjere, koje kane prestavnici »Narodne Radničke Organizacije" oživotvoriti, ako u upravu dodju. Na temelju današnjeg razmjera radnika, ako budu svi naši vršili svoju dužnost, mi moramo pobjediti. U svom je referatu iznio potrebe radnika in to u prvom redu: davanje ljekova i obitelji članova, otvore-nje vlastite ljekarne, podavanje posmrtnine pensioniranim radnicim i druge potrebite reforme. Osobito potreba uredjenja osi-guranja protiv nesreče. Svoj referat za-ključio je pozivom na sve, da ulože sve svoje sile za uspjeh naše stvari. Iza kako je još drug Vrankovič govorio te upozorio pouzdanike raznih direkcija na dogovore za sastav liste kandidata zaklju-čio je predsjednik sastanak.
p— Žedni moraju raditi. Na rat-nom brodu »Erzh. Franz Ferdinand" do-gotavljaju se zadnje, jer mora da ode sa ostalim brodovima na Ijetne vježbe. Pri radnji je zaposleno preko 300 radnika i večina istih radi od 5 u jutro. U ovoj vručini radnici ožedne, 'nu ne mogu ni da za novce svoju žedju ugase. Pivo, koje na brodu ima, neče da im prodadu, vode im pako ne daju. Iznosimo ovo bez ikakvog komentara, da upozorimo, koga se tiče, neka providi potrebito.
p— Koga se tiče. Gospoda, koja se u spljetskem socialističkom listu naba-cuju pogrdama, lažima i uvredama na neke članove N. R. O., morali bi biti harem toliko dosljedni, te ne pozdravljati »prostake", osobito kad im ti više odzrav-ljaju. Poznamo lieumjerstvo, ali u toj mjeri još ga ne doživismo. Ilije i to samo za obsjeniti prostotu ?
p— Potreba radničkih stanova — uspjeh »Narodne Radničke Organiza-' cije". Več smo više puta istaknuli po-trebu radničkih stanova u Puli. N. R. O. obdržavala je radi toga i dvije javne skupštine te se je obratila na opčinu i na upravu c. i kr. mornarice u tom pitanju. Mornarica, kako je poznato, odgovorila je u svoje doba, da če se radnički stanovi i dalje graditi i več je jedan takav pod krovom. U istoj spomenici N. R. O. tra-žila je, da se stanovi za arsenalsko rad-ničtvo ne grade samo na strani kupališta mornarice, več i na drugi kraj grada. U odgovoru, koji je mornarica dala, ista je označila, da če tu želju po mogučnosti udovoljiti. I u istinu za ovusedmicu nozvano je predsjedničtvo »N. R. O." na dogovor kod Banamta za odrediti mjesto gradnje radničkih stanova. Taj je uspjeh naj-bolji odgovor social-demokratima, koji su još i danas dužni odgovor nami na naš članak, koji m smo im sa datama u ruci dokazali, tko zavarava narod. Oni još i danas čekaju odgovor na tolikim aplom-bom navještenu akcij u za arsenalske rad-(Dalje na četrti strani.)
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
peKorno in slaščičarno
ul. Molin Grande štv. g.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Joalp Taučar.
9
9
Q Priporoča se kot Slovenca slav. občinstvu za najobilnejši obisk. Q
flajvečja slovenska manifakturna trgovina v Zrstu.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova št. 37.
U zalogi se nahaja Velikanska izbira vsak ovrstnega modernega blaga, za spomlad in lelo, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Ueiikanska izbira vsakorstne drobnarije, za !ši-vitje in krojače vse po nalnlžjih konkurenčnih cenah. MpT' Udom Jf. j). 0. dajeva 10°|o popusta “mm
A	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	mm n
j	i ra s=	S£ Vsi obroke 38	c CD =» 5?
03	2 m E o o	Uelika zaloga izdelanih oblek	CD ca	 » S-
C0 E iS	za moške In otroke. Bogat izbor vseh vrst platna	s "
09 — cf	za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	o> &> ca ?* < O “T"
ca R	Moli Kostoris, ul. L Gtouannl 16, L n. zraven ..BUF-ET AUTOMATICO“	
I m	POZOR! Skladišče ni v pri II-	H	POZOR 1 Skladišče ni v prltii-	A
In n	čju, ampak v prvem nadstropju. £	čju, ampak v prvem nadstropju.	
I min zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :
II. ul. Miramare lil. v Skednju.
6l»tl dobiček tega Vašega prvega go* apodarskega podjetja )e namerilen le Vam In Vaši sveti stvari I_________
.
nike, koja je svršila sa spomenicom, pri-kazanom na krivo mjesto, i sa resolucijama, glasovanim, a nikad ne prikazanim. Pak ti ljudi imaju obraza govoriti o zava-ravanju naroda. Jest, varaju narod, nu taj dnevno progledava njihovu igru.
— f Vjekoslav Tavčar U petak 10. ov. mj. umro je u ovdješnjoj pokrajin-skoj bolnici odbornik rN. R. 0.“ stolsr Vjekoslav Tavčar. Pokojnik, koji je dugo vremena vojevao u redovima social-demo-krata, vidivši nepravedno i protuslavensko njihovo djelovanje, bio ih je odbjegao i pristupio u N. R. O., gdje su ga članovi bili obdarili povjerenjem izabravši ga u odbor. U nedjelju mu je bio sjajan spro-vod, ko|tmu je N. R. O. korporativno učestvovala, izdala osmrtnicu i položila vijenac na odar. Do 300 članova ispratilo ga je do groba, gdje se je drug V r a n-k o v i č oprostio s pokojnikom. Bila mu lahka zemlja ! — Ovom prigodom moramo, da istaknemo jednu okolnost, koja nas je začudila, a koja je uvreda pokojniku. Obi-telj izdala je osmrtnicu samo u taljanskom jeziku te istu priopčila samo u mjesnoj taljanskoj - novini. Čin pieteta prama pokojniku i njegovom osvjedočenju zahtjevao je od porodice viže obzira.
P— Tužbe naših radnika kod mjestne plinare (gasa). Pri mjestnoj plinari zaposleno je prilično naših radnika. Nu ti su od svojih pretpostavljenih u sva-
kom pogledu zapostavljeni. ,,Sciavo“ je
najblaži izraz, kojim ih tituliraju. Osim toga im neki kapi brane stupiti u N. R. O. navodom, da moraju raditi onako, kako gospodar hoče. Gospoda rek bi da misle, da je plinara taljansko poduzeče i da mora samo njima služiti. Ako izrabljuju krvavi rad radnika, misle, da im isti mora i dušu prodati. Prošlo je vrijeme, kada su radnici ne samo svoj glas nego i sa pu-nomoču glasovali za Taljane, kao pri zadnjim opčinskim izborima. Ako pak neki misle, da su još uvijek ista vremena, pot-sjetit demo ih na njihovu dužnost. Za danas toliko.
DAHOVI.
Skupina Sv. Marko nabrala 5 K „Narodnega delavca11. Hvala !
Odgovorni urednik: STEFAN K08. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
JRŽflŠKfl POSOJILNICA in HRANILNICA"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
piaz/n della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnjioah). — TELEFON it. 962.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
W*~ 4 V|o '•S
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K.
Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/„—6°/0, na meniice po 6°/0) na za-
d(
stave po 5'/„ in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4.
x x x\'W
V/S//Jt/s/r//s//s//s//s//^s//s/9.
Novo pogrebno podjetje
se je preselilo V Corso Št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da so ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
J
Cene nizke
M. AITE
brez Konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5.
• V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa sed en ar vrne brez n 1 kak ih zadržkov. Poskusiti in sc prepričati
1
1
Članom N. D. O. pozor
Poslužite se vsi ur in zlatanine
Književne novosti:
ulica del Rivo 26
Alojz Povil
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. D 0. so znižane cene.
Slovensko podjetje !
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. ... K 2$
vezano .
GOVEKAR:	.Dobra go»podlnJa“,
gospodarska knjiga za naše mlade .n gospodinje, vezano.........." .S
nŠtiri ruske slike", povesti ....	„
BENEŠ: .Brodekovskl odvetnik* .	» *’
Kip Oregorčlša...................... *
Vsakovrstne mašne knjige po raznN* Ce",h-	NOVO*
NOVOST!
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„AI1’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelll dalmatl“ ulici Zudecche Sfv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
c . m g*=iesssa=ai^^=ic= n *
J V UST!	JNU»^“
Hnkltl zn dvorane In vrte pn :: zabavah ::
▼ belo-modro-rudečlh barvah, komad p? metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinaf]e*
Vse te knjige, papir in potrebščin* se dobivajo v
Slovanski knjigarni In paplrnld
Josip Gorenjec
TRST, Via Valdirivo 40.
Josip Štolfa sKfrSS
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska del*
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoj®
dobroznano žganjarno
v u'ici Miramar I, nasproti kolodvor* južne železnice, kjer toči najpristnejši kranj* ski brinjevec, vipavski tropinovec in prf® vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
** Osi Slovenci v slovensko trgovino! .•
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kupujem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male stroške ter mi je tako omogočen > prodajati po
neverjetno nizkih cenah
velikanski prejemki blaga,
Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bogata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlač, srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za moške« Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajc- z kor-monskega txforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
Caslna krojaCnica.	Use po nizkih cenah.
,v.^~ Govori se slovensko.
Priporočam se podporo.
na najtopleje za Vašo blagohotno
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
23. Juli a parnik „Cceana‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
7 julija parnik ,.Aliče ‘ v Buenos-Aires via Almeria-L s Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trsta, ulica Molln Ploooio it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani (iriporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno ::
ulica Petronio številka 1.
A. B
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes
- JADRANSKA BANKA v TRSTU-
Via della Cassa dl Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIt) v/RITETK, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VALUTE IH DEVIZE--------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Eskim Mic in laso, borzna narotiia
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4
II 0 4
VLOGE NA KNJIŽICE
m — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----
Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: ..JADRANSKA« — Tr«t. — Telefon : 1463 In 973.