s ® a.® 9^ PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini rn 1;_ Abb. postale I gruppo L6Dfl DU IlT Leto XXm. St. 158 (6742) TRST, četrtek, 6. julija 1967 PO GLASOVANJU O POSAMEZNIH RESOLUCIJAH V OZN Ostra reakcija na negativen izid glasovanja ki je posledica močnega ameriškega pritiska Komentarji kairskega tiska in agencije Tass - Izjave predsednika jordanske vlade NEW YORK, 5. — Po včerajšnjem glasovanju v glavni Skupščini OZN o posameznih resolucijah, med katerimi ni nobena dobila dvotretjinske večine, so se danes začela posvetovanja na Pobudo skandinavskih držav, da bi pripravili splošno resolucijo, W bi bila sprejemljiva za veliko število članov OZN in (ki naj “i na kak način izrazila voljo skupščine pred zaključkom njenega izrednega zasedanja. Pobuda ima predvsem namen vsaj deloma popraviti izredno slab vtis zaradi izida včerajšnjega glasovanja, med katerim ni mogla priti do izraza potrebna dvotretjinska večina, čeprav so glasovali o dveh povsem nasprotnih resolucijah. Nova resolucija, o kateri se pogajajo, bi bila bolj formalne vrednosti, kajti med včerajšnjim posvetovanjem ni bilo moč doseči kompromisa med resolucijo nevezanih in latinskoameriško resolucijo. To pa Predvsem zaradi ameriškega pritiska na številne države. Ko je bila svoj čas predložena resolucija nevezanih, je kazalo, da se bo veči-na latinskoameriških držav izrekla zanjo. Toda ameriška vlada je začela izvajati na latinskoameriške države zelo močan pritisk, in so zaradi tega pripravile pod vodstvom ZDA lastno resolucijo, za katero so ZDA tudi glasovale in še prej u-maknile svojo resolucijo. Ta pritisk pa so čutile tudi mnoge druge države, ki prav zaradi tega niso glasovale za resolucijo nevezanih, kakor n. pr. nekatere afriške francosko govoreče države, ki se običajno vedno naslanjajo na Francijo. V Tel Avivu so seveda zadovoljni z izidom glasovanja. Predsednik iz- trdijo, da je OZN sprejela izraelsko stališče, češ da je edina rešitev spora v pogajanjih med neposredno prizadetimi. Tunizijski uradni predstavnik pa je izjavil: «čeprav tunizijska vlada obžaluje negativen izid glasovanja, je mnenja, da je to logična posledica stanja, ki izhaja iz dejstva, da smo vedno ignorirali obstoj Izraela kot države, ki jo priznava večina držav in še zlasti velike države ter uživa jamstvo OZN». Dodal je, da je tunizijska vlada mnenja, da je sedaj prišel trenutek ko je treba izbrati drugačen način reševanja tega vprašanja, in da je treba uporabiti druge metode proti izraelskemu kolonializmu. «A1 Abram« piše, da zavrnitev resolucije nevezanih, ki je zahtevala umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja, spravlja v nevarnost svetovni mir in je usmerila OZN na raelske vlade Eškol je izjavil, da je rezultat glasovanja «zmaga logi- i pot brez izhoda. List dodaja, da ke in zdrave pameti. V Tel Avivu ' resolucija ni bila odobrena zaradi l,,>lll||||||||||||||||||,||||„,,,|||||,|,||,|||||ir,||i|||,n|||||||||l||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||ll||IITIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIillllllllllllll MCNAMARA ODPOTOVAL V SAJGON Učinkoviti napadi osvobodilne vojske na položaje ameriških marincev Mestmoreland zahteva, naj se število ameriških vojakov v Vietnamu zviša na 600.000 zelo močnega pritiska ZDA. «A1 Gumhurja« piše, da so ZDA pahnile Združene narode na rob propada, in to z laskanjem, grožnjami in krvoločnim pritiskom na države članice «A1 Akbar« pa poroča o izidu glasovanja pod velikim naslovom: ((Spletke ZDA so uničile obstoj Združenih narodov.« Tudi sirski radio Je ostro reagiral na izid glasovanja. Komentator je med drugim Izjavil: ((Glavna skupščina OZN je pokazala, da ni sposobna napraviti svoje dolžnosti kot mednarodna organizacija v službi miru in obrambe človeških pravic.« Agencija Tass je izid glasovanja komentirala s poudarkom, da so ZDA izvajale izredno močan pritisk na latinskoameriške države in na vse druge države, ki so kakor koli odvisne od ZDA. Čeprav se je večina izrekla za ma je danes izjavil, da je treba vojaško zmago Izraela pripisati v veliki meri napakam arabske informacijske službe, ki je v veliki meri podcenjevala moč sovražnika. Juma, ki je govoril v senatu, je sporočil, da je v bojih padlo 6095 jordanskih vojakov, ali pa jih pogrešajo, 762 jih je bilo ranjenih, 463 pa jih je bilo ujetih. Zatem je izjavil, da je Izrael vrnil Jordaniji vse ujetnike. Zatem je Juma izjavil, da je treba drugi razlog za poraz iskati v dejstvu, da drugi arabski voditelji niso upoštevali Huseinovega opozorila, da bo Izrael najprej udaril po arabskih letališčih, predvsem po egiptovskih, v prvih dneh spopada. Dodal je, da so izraelska letala prvi dan vojne bombardirala egiptovska in jordanska letališča ter dejansko uničila vojno letalstvo obeh držav. Zatem je izjavil, urnik izraelskih čet vendarni bila £ » izraelske oboroženi sile WASHINGTON, 5. — Ameriški °brambni minister McNamara je °dpotoval nocoj v Vietnam, da bi pd blizu proučil zahteve generala westmorelanda, ki zahteva, naj se število ameriških vojakov v Viet-namu poveča. Sedaj je v Vietnamu 445.000 ameriških vojakov, po ameriških načrtih pa naj bi jih bilo 00 konca leta 470.000. Vojska vedno bolj pritiska na vlado, naj to število še zviša. Via-°a je svoj čas obljubila poveljstvu v Vietnamu, da bo ugodila njegovim zahteva, vendar pa bi se ho-1 kla izogniti vpoklicu novih rezer-■ vistov. Zatrjuje se, da zahteva ge-i neral Westmoreland, naj bi se števi-1° vojakov v Vietnamu zvišalo na i 600.000. McNamara se bo v Vietnamu po-1 govarjal v zvezi s temi zahtevami t tudi o vprašanju nadaljevanja i bombardiranja Severnega Vietnama. namreč za to, ali naj se odlo-) fiijo za neomejeno stopnjevanje voj-ne ali pa za postopno omejevanje. , V današnjih prvih jutranjih urah i Je topništvo osvobodilne vojske zno-, va obstreljevalo položaje ameriških 1 ibarincev na sektorju Kon Trien } Južno od demilitariziranega področ- ja. Na ameriške položaje je padlo bad 300 izstrelkov in raket. Enote osvobodilne vojske so iz-vedle tudi nekaj naskokov. Med 0Izstreljevanjem so imeli Američani mrtvih in 31 ranjenih. Osvobodilna vojska je obstreljevala tudi 1 ameriške položaje na sektorju ‘ Dong Ho južno od demilitarizirane- } ga področja. Kon Tien je ena glav-bih postojank ameriških marincev ba tem sektorju. V treh dneh srdi-^ S bojev so Američani zgubili tu l( 115 mrtvih, 276 marincev je bilo j | ranjenih., 21 pa jih pogrešajo. Ame-i tišho poveljstvo pravi, da je pri y teh bojih padlo 158 vojakov osvo-r. a°dilne vojske. n Na področju Danang je osvobodilna vojska bombardirala davi z •božnarji položaje ameriških voja-|l °v in pozneje je te položaje na-; Padla. Tu so imeli Američani 13 •brtvih in 43 ranjenih, osvobodilna °Jska pa 39 mrtvih. 1, j Ameriška letala so včeraj že deli- j g®tič bombardirala letalsko opori-e Kep 50 km severnovzhodno od d g^tdbja, Hanojski radio je javil, da ,e t . hila sestreljena tri ameriška le-' a' Severnovietnamska tiskovna ^enclja poroča, da so Američani ■ zadnjih sedmih dneh sistematič-3 v« bapadali sistem jezov v Se-žrtnem Vietnamu ter so povzročili ln st med civilnim prebivalstvom škodo na jezovih. rialistlčnimi silami in silami narodne neodvisnosti, demokracije in socialnega napredka. Zatem je govornik izjavil, da je nedavni obisk Podgomega v ZAR, Siriji in Iraku prispeval k nadaljnji okrepitvi vezi in koordinaciji skupnih dejanj med SZ in arabskimi državami. Zatem je Brežnjev obsodil poskus Imperialistične propagande, da bi spodkopala sovjetsko . arabsko prijateljstvo, in je dejal: «V pogovorih s so jetskimi predstavniki so voditelji prijateljskih arabskih držav, Naser, Atasi, Zuajen, Bumedien, Aref in drugi poudarili prijateljstvo njihovega ljudstva do SZ.» Brežnjev .le ponovil, da mora napadalec takoj umakniti svoje čete, in je poudaril, da m.pad ne sme ostati nekaznovan. Dodal je, da bo arabsko Francoski pesimizem PARIZ, 5. — Na današnji seji francoske vlade je državni minister Joxe v odsotnosti zunanjega ministra de Murvillu poročal o zasedanju skupščine OZN. Kakor je pozne- ssssr^sis^srz s "r"S5; je očitno, da se bo stanje prikrite vojne nadaljevalo na vzhodu in tako tudi mednarodna napetost, ki je s tem povezana.« Gorše je dodal, da francoska vlada nima za sedaj v načrtu nobene pobude. Glede včerajšnjega de Gaullovega sestanka z jordanskim kraljem Huseinom je Gorše izjavil: «Stenje v Jordaniji je najbolj zaskrbljujoče. Jordanska država je razdeljena in nevarno je, da izgine, ker ne more živeti brez Transjordanije.« Glede sestanka med de Gaullom in Kosiginom je Gorše izjavil, da je Kosigin poročal de Gaullu zelo odkrito o svojih pogovorih v Glass-boru. ključke iz teh dogodkov, in je pripomnil, da Arabci utrjujejo svojo enotnost v borbi proti napadu. Glede dogodkov v jugovzhodni Aziji je Brežnjev izjavil, da so Američani danes v Vietnamu bolj daleč od svojega cilja, kakor so bili v začetku napada. O evropski varnosti je izjavil, da bi morale vse države priznati dejansko stanje v Evropi, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Obstoj vzhodnonemške republike je ena glavnih pridobitev borbe narodov proti fašizmu v drugi svetovni vojni: «Ne moremo dovoliti in ne bomo dovolili, da bi se žrtvovalo to, kar so narodi pridobili v tej borbi.« Zatem je obsodil fašistični držav- Rrežnjf 0 Srednjem vzhodu to Vietnamu gtoOsitVA, 5. - Glavni tajnik KP J i|u Režnjev je govoril davi v Krem-ki « sPre.l3mu na čast častnikom, p0l],° končali vojaške akademije. I ni ^e' tia mora imperialistič- Sovi. uP°števati neuničljivo moč vžho!i 6 zveze- Glede Srednjega Ozrerrf ie Brežnjev izjavil: «Ce se vOsh ° nazaj > danes lahko z goto-storii refemo, da vse, kar je SZ sreda- v kritičnih dneh krize na *žra*iiL vzh°du, je bilo korektno kor S j naPadalci se obnašajo ka-tiejsf?>^Slabši banditi. Pri grozo-stvi, Pr°ti arabskemu prebivalstev, gredo PO sledovih hitlerjev- v zavojevalcev.« &rež^7ezi s Srednjim vzhodom je arabsk poudaril’ da so podlaga hi izraelskega spora razred- ih- Gre za borbo med impe- ni udar v Grčiji, ki predstavlja tudi nevarnost za neodvisnost Cipra, in je dodal, da stalna napadalnost imperializma nalaga Sovjetski zvezi okrepitev njenih oboroženih sil. Zaključil je s poudarkom, da morajo sovjetske oborožene sile imeti tako borbeno, moč, da ne dovolijo napadalcu niti najmanjše možnosti uspeha v primeru nenadnega napada. nobena resolucija sprejeta s predpisani dvotretjinsko večino, kakor smo že včeraj poročali. Kratka slika o glasovanju je naslednja: resolucija nevezanih držav je dobila 53 glasov proti 46 in z 20 vzdržanimi. Za sovjetsko resolucijo, ki je bila razdeljena na štiiri i paragrafe, so delegacije takole gla. i sovale: Za prvi paragraf (obsodba ' Izraela) 36 pozitivnih proti 57 nasprotnih in 23 vzdržanih. Drugi pa-I ragraf (umik izraelskih čet) 45 pro-! ti 48 in 22 vzdržanih. Tretji para-! graf plačilo odškodnine) 24 proti | 54 in 28 vzdržanih. Četrti paragraf ! (sankcije proti Izraelu) 36 proti 54 in 26 vzdržanih. Albanska resolucija, ki je zahtevala tudi obsodbo ZDA in Velike Britanije zaradi udeležbe pri napadu, je dobila 21 glasov proti 71 in 27 vzdržanih. Za latinskoameriško resolucijo je glasovalo 57 delegacij, proti njej 43, 20 pa se jih je vzdržalo. Švedska resolucija (pomoč civilnemu prebivalstvu, vojnim ujetnikom in beguncem) je bila odobrena soglasno z vzdrževanjem Kube in Sirije. Pakistanska resolucija (proti Izrael, skim ukrepom v Jeruzalemu) Je dobila 99 glasov, 20 delegacij pa se je vzdržalo. Italija je glasovala za latinskoameriško resolucijo ter proti resoluciji nevezanih. Za latinskoameriško resolucijo so glasovale tudi ZDA in Velika Britanija, medtem ko se je Francija vzdržala in Je glasovala za resolucijo nevezanih. Značilno je, da se je Italija vzdrža, la glede pakistanske resolucije, ki je zahtevala ohranitev statusa quo v Jeruzalemu (vzdržale so se tudi ZDA), glasovala pa je za švedsko resolucijo za pomoč beguncem. Romunska delegacija je glasovala za resolucijo nevezanih ter proti latinskoameriški resoluciji. Vzdržala pa se je glede dveh paragrafov sovjetske resolucije (obsodba Izraela in plačilo odškodnine). Glasovala je samo za tisti del sovjetske resolucije, ki je zahteval umik izraelskih čet. Predsednik jordanske vlade Ju- štlrlkrat številnejše, kakor jih je ocenila arabska informacijska služba. Na koncu je Juma znova predlagal sestanek arabskih državnih poglavarjev, da bi temeljito proučili posledice poraza in ustvarili novo enotno arabsko fronto. fi&t/nm «Mi smo osvojili arabsko ozemlje, vidva pa glejta, da ga obdržita!« («VJesnik», Zagreb) PRED ODLOČITVIJO O IZROČITVI ČOMBEJA Skupina tujih plačancev napadla Kongo Kongoška pritožba v varnostnem svetu Vlada je odredila izjemno stanje - Plačanci so napadli Kisangani in Bukavu - Mobutu je izjavil, da so med plačanel Belgijci, Spanci, in Angleži - Izjave kongoškega ministra Diake v Ženevi KINŠASA, 5. — Predsednik kongoške republike Mobutu je govoril danes po radiu in sporočil, da so prišli v Kisangani (Stanleyville) tuji plačanci in zasedli tamkajšnje letališče. Dodal je, da so plačanci prispeli davi ob 6.30 po krajevnem času z dvema letaloma. Mobutu je izjavil, da niso ugotovili, kateri državi pripadata letali, ter je dodal, da so tuji državljani napadli kongoške čete v Bukavu. Kisangani in Bukavu sta v Vzhodnem Kongu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVA MINISTRA ZA INDUSTRIJO ANDREOTTIJA Cena bencina se ne bo zvišala in ni nevarnosti za redno dobavo Pričetek razprave o zakonskem predlogu o volitvah deželnih svetov - Trije sestanki predsednika vlade Mora RIM, 5. — Minister za industrijo je danes izjavil na zasedanju ustrezne komisije senata, da v nobenem primeru ne bodo zvišali cene bencina, če bi se zvišali prevozni stroški, jih bo- do krili z znižanjem prispevka, plavljencem. Minister je izjavil, da ni nobene nevarnosti glede dobave petroleja, in je v tej zvezi navedel, da Italija uvaža 33 odst. petroleja iz Kuvajta, 23 odst. iz Saudove Arabije, 10 odst. iz SZ in 7 odst. iz Irana, od koder poteka uvoz normalno. Do edinega zastoja (11 odst. dobav) je prišlo iz Libije zaradi stavke petrolejskih delavcev. To povzroča nekaj težav, ker so računali, da bo prav libijski petrolej lahko predstavljal rezervo. Nekoliko bolj zapleten je položaj v zvezi s prevozom, ker je še vedno zaprt Sueški prekop. Petrolejska ladja petrebuje 26 dni za pot iz Perzijskega zaliva in nazaj in kar 60 dni za prevoz okrog Južne Afrike. Strokovnjaki so mnenja, da se bodo zaradi tega zvišale cene prevoza za okrog 8 tisoč lir za tono petroleja. Vendar pa gre za zapletene račune in je potreben čas, da se podrobneje izdelajo. Andreotti je tudi poudaril, da so za sedaj zaloge povsem zadostne in da na no ben način ne more priti do zviša nja cen bencina, saj bi imelo hude posledice na zvišanje življenjskih stroškov. ki se vplačuje za pomoč po- Andreotti je zaključil, da bi bilo treba čim prej odobriti zakon o petrolejskih raziskavah na morskem dnu, s čimer bi se povečal delež domačega petroleja in bi se tako zvišale domače rezerve. Komisija za ustavne zadeve senata je pričela razpravo o zakonskem predlogu o volitvah v deželne svete z običajnim statutom. Gre za važen zakon, saj na njem temelji deželna ureditev in se s to razpravo tudi pričenja postopek za u-stanovitev dežel. Na današnji seji so zaključili splošno razpravo, med katero se je izkazalo, da so med večinskimi strankami ostro ločena mnenja. V imenu večine je zakon ski predlog obrazložil posl. Primo (PSU), ki je navedel, da se predvideva volitev deželnih svetovalcev po proporcionalnem sistemu, kar je v imenu vlade zagovarjal tudi podtajnik Gaspari. La Malfa pa je mnenja, da je treba globalno proučiti celotno vprašanje krajevnih deželne svetovalce pokrajinski svetovalci prizadetih dežel. Komunisti so se izrekli za vladni zakonski predlog s popravki, liberalci pa so mnenja, da dežel sploh ni treba u-stanoviti, ker bi se preveč zvišali državni izdatki. Predsednik vlade Moro je predsedoval trem medministrskim sestankom. Prvi je bil posvečen krajevnim financam in velikemu primanjkljaju občin ter pokrajin, zaradi česar so razpravljali o kreditih občinam in o nekaterih popravilih po-trošnega davka, da bi se dohodki občin zvišali za 80 odstotkov. Naslednji sestanek je bil posvečen podjetjem z državno udeležbo, pri čemer pa je minister Bo dejal, da niso obravnavali ustanovitve novega avtomobilskega podjetja v bližini Neaplja, znanega z nazivom «A1-fa - sud». Končno so obravnavali nekatera sindikalna vprašanja in med drugim položaj zdravnikov bolnišnic, ki že dalj časa niso v redu prejeli honorarjev. V poslanski zbornici so obravnavali več zakonskih odlokov, katere so odobrili. Gre za ustavni zakon o ustavnih sodnikih, za zakon o svinjski kugi in za pomoč poplavljenim področjem. Tudi v senatu so uprav, in je v bistvu ponovil svoje stališče o ukinitvi pokrajin. Demo-1 sprejeli nekatere zakonske odloke, kristjan Codivi pa je zagovarjal sta I med katerimi sta zlasti važna od-lišče, naj bi volili deželni svet na i loka o žitu in o integraciji cene posreden način, tako da bi volili j za žito. Mobutu je sporočil, da so razglasili izjemno stanje, in je dodal, da so o tem tujem napadu obvestili varnostni svet in organizacijo afriške enotnosti. Zvedelo se je, da je kongoška vlada zahtevala od varnostnega sveta, naj takoj prouči invazijo, ki so jo plačane sile izvedle na kon-goško ozemlje. Kongoška delegacija v OZN je dobila navodila, naj zahteva sejo varnostnega sveta. Mobutu je v svojem govoru izjavil, da so tuji kolonialisti sestavili v Bukavu, ki je prestolnica pokrajine Kivu, lastne vojaške odrede ter napadajo položaje kongoške vojske. Pozval je prebivalstvo, naj bo budno in naj podpre vojsko. V izjavi agenciji France Presse je general Mubutu dejal: «Kongo je napadla tolpa, v kateri so Belgijci, Španci, Francozi ln Angleži, ki delajo za denar. Zaradi tega ne moremo obtožiti nobene vlade izrecno ln smo se torej obrnili na OZN, ki združuje vse vlade, preko njenega organizma, tj. varnostnega sveta.« Danes popoldne je kongoška vlada sprejela naslednje ukrepe: vse meje so zaprte: za tujce velja policijska ura od 18 do 6; tujci morajo izročiti oblastem svoje orožje; do novega ukaza je tujcem prepovedano zapustiti kongoško ozemlje; trgovska letala lahko pristajajo na kongoških letališčih, samo če gre za tranzitne polete. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da po poročilih, ki so jih dobili po diplomatski poti, so odpadniški oddelki kongoške vojske pod poveljstvom tujih plačancev napadli v današnjih prvih jutranjih urah vladno vojsko v Bukavu ter prevzeli nadzorstvo nad mestom. Dodal pa je, da ameriška vlada nima nobene informacije o prihodu tujih padalcev v Bukavu in Kisangani. Prav tako nimajo poročil o spopadih v Bukavu in se ne ve, ali je bilo kaj žrtev in kakšne narodnosti so plačanci, ki vodijo odpadniške vojake. Na vsak način so začeli priprave, da po potrebi evakuirajo ameriške državljane s področja Bukavu. To mesto ima približno 80.000 prebivalcev, med katerimi 400 Evropejcev. Kisangani ima 120.000 prebivalcev, med katerimi nekaj sto Evropejcev. Stalna vojska v Kisangani šteje okoli 200 mož, od katerih pa je samo del stalno v mestu, ostali so raztreseni po ozemlju Vzhodne pokrajine, Ameriški funkcionarji so mnenja, da so se uprli bivši katanški žan-darji, ki so bili vključeni v redno vojsko. Trdijo, da so se uprli kot odgovor na ugrabitev Čombeja, ki je sedaj v Alžiru in katerega izročitev je zahtevala kongoška vlada. že pred časom so v Klsanganlju katanški žandarji in plačanci po vzročili nerede. Včeraj je zbralo dvesto plačancev, ki so bili pripravljeni, da odidejo z letali v Kinšaso, da bi osvobodili čombeja za primer, da bi ga Alžirija izročila kongoški vladi. Radio je dodal, da so nameravali plačanci priti v Kinšaso skozi Johannesburg. Belgijsko zunanje ministrstvo je javilo, da je kongoški zunanji minister Bomboko poklical danes belgijskega odpravnika poslov v Kin-šaši ter diplomatske predstavnike Francije in Španije v zvezi s prihodom dveh letal s plačanci v Kisangani. Belgijsko zunanje ministrstvo pravi, da letali nista mogli odpotovati iz Belgije, ker so belgijska letališča že nekaj dni pod posebnim nadzorstvom. Dodal je, da v zadnjih dneh ni bilo takih tem, kar je javila kongoška vlada. Belgijsko poslaništvo se bo posvetovalo s kongoško vlado glede vseh posebnih ukrepov, ki bodo potrebni «za zaščito belgijskih državljanov«. Belgijsko zunanje ministrstvo je noooj javilo, da so kongoški demonstranti napadli belgijski konzulat v Lumumbašiju, toda niso povzročili škode. Belgijska vlada je protestirala pri kongoških oblasteh. Hkrati Je belgijska vlada pozvala belgijske državljane v Kongu, naj se ne vmešavajo v kongoške notranje zadeve, «da se prepreči vsaka nevarnost za Belgijce, ki živijo v Kongu«. Alžirska tiskovna agencija je danes obtožila ameriško obveščevalno službo, da Je odgovorna za u-por, ki je izbruhnil v Kongu. A-gencija dodaja, da predstavlja dejavnost plačancev in katanških čet ((tipično demonstracijo CIA«. Značilno je, da je upor izbruhnil prav v trenutku, ko je kongoška vlada zahtevala izročitev čombeja. V Al odhodov, ki bi bili lahko v zvezi s žiru ne izključujejo možnosti, da IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUlUllllllllllltlllllllllllllMliiIllliilllliilllIHllliliiiinilllllllllllll SZ opozarja na priprave za državni udar na Cipru MOSKVA, 5. — Agencija TASS | da bo dobil podporo za arabske javlja, da je bila pooblaščena izjaviti naslednje: «Sovjetska zveza je zaskrbljena zaradi razvoja v zvezi Ciprom, zaradi poskusov, da bi se znova poslabšalo stanje na tem področju in da bi se spravil v nevarnost obstoj ciprske republike. Tisti, ki pripravljajo državni udar na Cipru, prevzamejo odgovornost za stanje, ki bi s tem nastalo. Nihče se ne more vmešavati v notranje zadeve Cipra. Samo Ciprčani, bodisi Grki ali Turki, imajo pravico odločati o svoji usodi. Nobena tajnost ni, da grški reakcionarni krogi ob podpori ZDA in nekaterih drugih držav NATO že dolgo časa pripravljajo načrte proti neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti ciprske republike. Obnovitev starih načrtov za državni udar na Cipru ni v sedanjem trenutku slučajna.« TASS dodaja, da voditelji NATO pričakujejo, da bodo lahko izkoristili stanje, ki se ustvarja v Grčiji po državnem udaru v tej državi, in zaključuje: »Tudi na Cipru bi hoteli, da bi se uvedla protiljudska vojaška diktatura. Organizatorji zarote proti ciprskemu ljudstvu pričakujejo tudi, da bodo imeli korist od napetosti, ki je nastala zaradi izraelskega napada na arabske države.« Husein v Rimu RIM, 5. — Jordanski kralj Husein je prišel danes popoldne iz Pariza v Rim. Takoj po prihodu je izjavil, da je namen njegovega pri-radio I hoda obrazložiti stališče Arabcev Klnšasa javil, da se je v Bruslju I in še posebej Jordanije z upanjem, bo alžirska vlada na svoji jutrišnji seji odločala o usodi čombeja. Najnovejši dogodki v Kongu pa bodo morda vplivali na odložitev dokončne odločitve. Na vsak način se preiskava vojaške varnostne službe nadaljuje v največji tajnosti. Zatrjuje se, da je čombejeva žena zaprosila vizum za prihod v Alžir, toda alžirska vlada ji je vizum odklonila. Opoldne je prišla iz Bruslja v Pariz. Franoija ji je dovolila začasen vizum. V Parizu se bo posvetovala z odvetnikom Floriotom, ki bo zagovarjal čombeja. Svetovalec kongoške republike J# davi sporočil na tiskovni konferenci, da je kongoški poslanik Bolela odpotoval preteklo noč z letališča Flumicino s posebnim letalom v Kinšaso. Svetovalec je dodal, da j« namen tega odhoda poročati kongoški vladi v zvezi z dejstvom, da letalo kongoške letalske družbe na progi Bruselj — Rim — Klnšasa, ki bi moralo pristati preteklo noč v Rimu, ni pristalo. Svetovalec j« izjavil, da je pilot opravičil to dejstvo s slabim vremenom in Je pri-stal v Nici. Svetovalec ni hotel izjaviti, ali bi mogel ta dogodek biti v zvezi s preusmeritvijo letala, v katerem je bil čombe in ki Je pristalo v Alžiriji. Italijanske oblasti za civilno letalstvo so pojasnile, da je bilo letališče Flumicino zaprto za promet preteklo noč od polnoči do 1.45 ter od 4.20 do 7.15 zaradi megle. Prihod kongoškega letala pa je bil predviden ob 1.05, odhod pa ob 2.05. Kongoški državni minister Dlaka Je prišel preteklo noč v ženeva Izjavil je, da je na ((informacijskem odposlanstvu« v številnih koti- pravice. Dodal je, da mu obisk daje možnost, obrazložiti svoje stališče in stališče arabskih držav ter se posvetovati (.z našimi prijatdji«. gošwh diplomatskih sedežih v tu-Chneidl je bližnji sestanek vsen;jini. Ni hotel pot^u govoric> da arabskih državnih poglavarjev in) bo odšel v Alžir v zvezi z zahtevo izrazil upanje, da bo iz sedanje krize in iz omenjenega vrha izšla nova arabska politika. Husein je nato izjavil, da je stanje v Jordaniji zelo hudo. Pripomnil je: «Bili smo trdo bitko in branili vsak centimeter naše dežele. V preteklosti smo napravili mnogo napak, to je res; to pa me ne ovira, da ne bi gledal v prihodnost z upanjem.« Jutri zjutraj bo kralja Huseina sprejel predsednik Saragat, pozneje pa papež. RIM, 5. — Predsednik republike Saragat je sprejel v Kvirinalu novega jugoslovanskega veleposlanika Srdjana Pričo, ki mu je izročil poverilno pismo. ALžIR, 5. — Alžirija proslavlja danes peto obletnico neodvisnosti. Sinoči je predsednik Bumedien govoril po radiu. Poudaril je potrebo arabske enotnosti proti Imperializmu ln pripomnil, da morajo A-r&bci računati predvsem na lastne sile. «Z drugimi besedami, je dodal Bumedien, moramo pošteno, odločno in v celoti mobilizirati naše o-gromne človeške in naravne sile, ogromne materialne možnosti, s katerimi razpolagamo, uporabljati moramo naš dober strateški položaj in vsa ta sredstva, ki so naše odločilno orožje v tej odločilni borbi za usodo arabskega naroda « za izročitev čombeja. Vendar pa je izjavil: «Vsaka vlada, ki si bo dovolila vmešavati se v kongoške notranje zadeve v zvezi s čombe-jem, tvega prekinitev diplomatskih odnosov, čombe je Kongožan in njegov primer se tiče samo nas.« Dlaka Je nadaljeval: «čombe ni bil obsojen iz političnih razlogov. Za nas Je bil obsojen na smrt za običajne zločine. Povzročil Je odcep, koval je denar, hujskal Je na upor. Njegovo aretacijo imamo kot darilo ob obletnici ustanovitve kongoške republike.« Dlaka je izrekel prepričanje, da bodo Alžircl odredili izročitev, ker imajo čombeja «za zločinca ln izdajalca Afrike«. Izjavil je tudi, da se je pogovarjal z alžirskimi diplomati takoj po prihodu v Ženevo in da m izključeno, da bo Sel tudi v Alžir, če mu bo vlada ukazala. Zatem Je Dlaka poudaril, da pomanjkanje diplomatskih odnosov med Kongom in Alžirijo ne bo nobena ovira, kar se tiče zahteve za izročitev čombeja. Omenil Je, da so sklenili normalizirati odnose med obema državama že mnogo pred aretacijo čombeja in da je bil prejšnji mesec v Alžiru prav s tem v zvezi. Kar se Uče usode čombeja, Je Diaka izjavil: «V primeru izročitve se bo moral general Mobutu bavitl z morebitnim prizivom, če se bo čombe odločil, da se pritoži proti obsodbi.« Zahteve po priznanju NDR so najbolj jflasne v mestu ob zidu BERLIN, julija. — Prehod čez »Oheckpolnt Charly» na Friedrich-strasse je natančno tako kompliciran In samoten, kot je bil pred leti. Prečni zidovi čez cesto, ki dovoljujejo samo počasno in cikcakasto vožnjo, so sveže pobarvani in daleč vidni, da se nihče ne more izgovarjati, da oni videl«. Obmejne formalnosti so Se vedno dolgotrajne in natančne. Poslednja zapornica, debela, težka jeklena žrd, se počasi odpira. Na oni strani, kjer je Se vedno Frie-drlchstrasse, vpraša zeleno uniformirani policist samo za «zele-no karto«, za dokument o avtomobilskem zavarovanju. Za potni list ne vpraša. Zanj meje «ni». Dva ameriška vojaka v svetlih poletnih uniformah in z na oči potisnjenimi čepicami zdolgočaseno slonita v sedežih «bondovskega» buicka. Nekaj korakov naprej, na prečni Robert - Kochstrasse, se pretaka velemestni promet. Na starem Reichstagu vihra za-hodnonemška zastava. V neposredni bližini, na Brandenburških vratih, vrh kvadrige, Je prav taka črno-rdeče-rumena zastava, samo da Ima grb z žitnim vencem, kladivom ln šestilom. Blizu sta sl, kot da Ju kak velikan iz starih germanskih pravljic drži vsako v eni roki. Toda vmes Je nikogaršnje ozemlje. Tl zastavi simbolizirata dva svetova. V Reichstagu zasedajo odbori bonskega Bunuestaga. Tudi Kie-singer je prišel in Wehner in Strauss sta tudi tu. Razpoloženje ni posebno ugodno. Zahodnonem-ški parlament zaseda v zahodnem Berlinu samo pod protestom — obzirnim, a nedvoumnim. Trije vojaški komandanti zahodnega Berlina — ameriški, britanski in francoski — so zahodnonemške prišleke opozorili, da Berlin ni sestavni del zvezne republike, temveč posebno območje z okupacijskim statutom, če zahodnonemški poslanci že zasedajo v tem okupiranem mestu, potem naj proglase svoje zasedanje za «delovno» zasedanje; bivanje članov Bundes-taga torej ni in ne more biti izraz zahodnonemške pristojnosti za nekdanjo nemško prestolnico. In res, ubogali ao, kot že doslej večkrat, ln proglasili ((delovno zasedanje«. Ne brez užaljenosti, češ, zdaj nam še zahodni zavezniki ne priznavajo, kar je našega. Toda kadar se politične realnosti srečajo s političnimi predstavami in željami, ni dvoma, kdo se bo umaknil. Tako srečujemo na Kurftlrsten-dammu Mendeja in Helmuta Schmidta, ministre ln strankarske funkcionarje lz Bonna. Obnašajo se kot turisti Kar v bistvu tudi Samo Brandta ni. Podkancler ln zunanji minister, nekdanji župan zahodnega Berlina, je na potovanju po skandinavskih deželah, ln če tudi ne bi bil, bi se zdaj verjetno ne prikazal na svojem nekdanjem delovišču. Njegov naslednik, ki ga je sam izbral in določil. Je v hudih škripcih. Hein-r;ch Albertz premišlja, ali naj odstopi. • Nedaleč od prehoda na Pried-richstrasse, tik ob zidu, stoji preprost križ in na njem je ime Peter Fechter. To je spomin na vzhodnoberlinskega ubežnika, ki ga je zadela krogla, ko Je plezal čez berlinsko ograjo. Prav na tem mestu, samo na oni strani morilskega »zidu«, tako piše neki bralec najnovejšega hamburškega «Splegla», ki ga prodajajo po berlinskih trafikah, «bi lahko zdaj postavili prav tako znamenje. Samo da bi na njem bilo zapisano ime Benno Ohnesorg. Zgodbo zahodnoberlinskega študenta Benna Ohnesorga sem več dni bral v vzhodnonemških časopisih. Včasih se Je zdelo, da Je ta fant pomembnejši kot Srednji vzhod in vietnamska vojna. Tudi v zahodnem Berlinu ponavljajo njegovo ime na zborovanjih, v univerzitetnih avlah, v časopisnih člankih. «Benno Ohnesorg Je prva žrtev novega fašizma v zahodnem Berlinu«, Je zapisal v ((Sternu« Sebastjan Haffner, eden najuglednejših zahodnon emšklh publicistov. Zahodnoberllnskl dogodki 2. Junija so se popolnoma utopili v napetosti, ki Je vladala zaradi Izraelsko • arabskega konflikta. Tistega dne Je prišel na obisk k Albertzu iranski šah Reza Pahie- vi in berlinski študentje so pred Deutsche Oper, kjer Je mestni senat priredil potentatu slavnostno predstavo, začeli demonstrirati. Demonstrirali so ostro, primerjali so Pahlevija s Hitlerjem ln Ky-jem in razen tega protestirali tudi proti vsemu, kar danes teži mladega naprednega nemškega intelektualca — proti nacističnim generalom v Bundeswehru, proti zakonom o Izrednem stanju, proti nizkemu proračunu za prosveto In izobrazbo, proti mašinerljl pone-umnenja, ki Jo predstavlja Spran-gerjev tisk, proti utopični politiki do Vzhodne Nemčije. Kordon dva-tisoč policistov in agentov se Je zoperstavil štiri tisočem demonstrantov. Ko so se vrata Opere zaprla za gostom, se je začel krvavi ples. Policisti so z gumijevkami planili po študentih, jih razbili na majhne dkuplne in začeli udarjati po glavah, ramenih, nogah, neusmiljeno so padali udarci in kdor koli se Je pojavil na bojišču, Jih Je skupil, tudi mimoidoči, radovedneži, opazovalci. Sedem-inštirldeset težje ranjenih je oble-šalo na trgu pred gledališko hišo. Benno Ohnesorg, 26-letni študent germanistike, doma lz Hannovra, se je branil z vsemi moč- mi. Nazadnje so ga spravili na kolena. Tedaj se je zgodilo nekaj nepojmljivega. Eden izmed policijskih agentov v dvilu, po imenu Karres, je potegnil pištolo in ustrelil Ohnesorga v tilnik. ((Samoobramba«, so potem rekli, študenta so odpeljali v bolnišnico. Na poti Je izdihnil. še isto noč Je župan Albertz, po poklicu protestantski pastor, po prepričanju socialni demokrat, podal izjavo, da v celoti odobrava ravnanje policije, da najostreje obsoja neodgovorne razgrajače, ki kvarijo ugled mesta, in da bo oblast tudi v bodoče neusmiljeno nastopala proti političnim ekstremistom. Niti besedice obžalovanja zaradi smrti mladega človeka, niti besedice o demokratičnih svoboščinah, ki da so zagotovljene v tej ((trdnjavi svobodnega sveta«. Springerjev tisk Je naslednjega jutra s kričečimi črkami sporočil, da je bil Ohnesorg žrtev demonstrantov. šele potem so se počasi začeli zavedati katastrofe, študentje vseh političnih prepričanj so hoteli zasesti univerzo. Profesorji so iz protesta proti policijskemu zločinu odpovedali predavanja. Organizacije SPD so sprejemale resolucije z zahtevo, naj Albertz, senator za notranje zadeve BUscn in policijski načelnik Duensing odstopijo. Na izredni seji mestnega senata so poslanci zahtevali pojasnila. Brandt je v Bonnu vznemirjeno zamrmral v mikrofon: «Ne razumem, kako se je to moglo zgoditi«, šele tedaj je Albertz našel besede javnega obžalovanja ln šele takrat je poslal šefa policije na prisilni dopust in morilca v zapor. Benna Ohnesorga so v dolgem avtomobilskem konvoju prepeljaii v Hannover. Na obeh mejah so vzhodnonemški mladinci, delavci in vojaki izkazali padlemu študentu poslednjo čast z venci, ža-lostinkami in spuščenimi zastavami. študentovo pravo politično življenje se je začelo šele po njegovi smrti. Berlinski drugi Junij naj bi bil generalka za tiste čase, ko bodo v veljavi zakoni o ((nacionalni stiski«, zakoni o Izjemnem stanju, ki jih pripravljajo zato, da bi v določenih kriznih obdobjih onemogočili stavke, demonstracije in druge načine izražanja množičnega protesta. Zakoni še niso sprejeti in tako kmalu jih verjetno tudi ne bodo sprejeli, kajti SPD, ki nazadnje vendarle izhaja iz delavske stranke, mora prej pridobiti sindikate za to dvomljivo zakonodajo; toda v velikih industrijskih podjetjih že obstajajo tajne oborožene skupine, ki vadijo za «dan X«, kot je pred kratkim odkril zahodnonemški satirični časopis «Pardon», in z organizacijo civilne zaščite so zahodno-nemško prebivalstvo po predobro znanem vzorcu že zajeli v deset-tisoče discipliniranih skupinic, ki so pripravljene »za vsak primer«. In v zahodnem Berlinu Je policija preskusila svojo učinkovitost za tak primer. Po ulicah se pretaka gost promet, mercedesova zvezda se vrti nad bleščečo aluminijasto arhitekturo ((Evropskega trga« ob skrbno konservlranih razvalinah Spominske cerkve, v Hiltonu se teatralno objemajo znamenite filmske zvezde, ki so prišle na berlinski filmski festival, pri Kranzler-Ju se ob enajstih zbira najboljša družba h kavi in na ogled ameriških turistov, veleblagovnice so prenapolnjene z izbranim luksu-som po nižjih cenah, po Avusu, pri Hitlerjevi «pravi» avtomoollski cesti, drvijo množice v mondena kopališča ob Wannseeju, politično subvencionirano izobilje vlada na tem ((brezskrbnem otoku« — toda ljudje govorijo o Ohnesorgu, o »bonskih prišlekih«, o sorodnikih in znancih v vzhodnem delu mesta in o tem, da ne morejo več k njim na obisk, tudi za velike praznike ne. ((Politika«, pravi pla- čilni v enem izmed kurdammskih lokalov, «ne ti ne oni nočejo popustiti. škodo pa trpi mali človek. Nanj se nihče ne ozira.« Vtis, 'ki sem ga imel že pred leti, se ml Je tokrat ponovil; zahodni Berlinčani niso zadrti ((zahodnjaki«, svoj položaj sredi vzhodnonemške države čutijo drugače kot oni v Bonnu, pripravljeni so na koncesije in »politika« Jim je nekaj sovražnega, nekaj, kar Jim preprečuje, da bi svobodneje zadihali. Zahodnoberiinski študentje so mnogo bolj radikalni 1n politično aktivni kot njihovi »:aj-hovski« komilitoni ln nikjer niso zahteve po priznanju NDR tako glasne, kakor prav v mestu ob zidu. Tu so ljudje bolj realistični in se izogibajo klišejskih ocen »conskega režima« in tako se zdi povsem razumljivo, da je Sprin-ger postavil svojo petnajst nadstropno tovarno tiskane politične histerije tik ob kamnito ločnico. Zahodni Berlinčani niso povsem »zanesljivi«. Zamisel, da bi se odtrgali od Bonna in sklenili «pakt» z vzhodnimi someščani, Jim — praktičnim, kakršni so — ni nesimpatična. Toda za zdaj je prehod s Fried-rlchstrasse na Friedrichstrasse še vedno tako kompliciran, dolgotrajen ln mučen, kot je bil vsa ta leta od 13. avgusta 1961 naprej, in zastavi na Brandenburških vratih in na Reichstagu še vedno plapolata vsaka v svojem vetru. DUNAJ, 5. — S stroški 7.2 milijarde šilingov namerava Avstrija do leta 1972 popolnoma avtomatizirati svoje telefonsko omrežje, kar pomeni, da bo treba zagotoviti avtomatične centrale za skupno 300.000 telefonskih priključkov. knjitfe ~ tjivtlnllftcv Srn * ir fjinhkn ^ bi ihn'tbivr* Zagrebški ansambel-Lad o' nastopi 15. julija v Čedadu V torek, 4. t.m., ko so imeli v Jugoslaviji praznik, je v naše mestoih vrstah na obrežju in drugod, število avtobusov in zasebnih avtomobilov. Avtobusi so stali v dolgih vrstah na obrežju in drugid, kjer so pač našli prostor. Obloženi z vsem mogočnim so se potem ljudje odpeljali na svoje domove «iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniuiiiiiii"iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEPREVIDNOST POVSOD VZROK HUDIH NESREČ Štirje mrtvi in dva hudo ramena v avtomobilski nesreči pri Logatcu V Franciji je vrel katran iz avtocisterne polil tri avtomobile; šest oseb je izgubilo življenje V torek popoldne ob 16.05 (po jugosl. času) se je pripetila na glavni cesti v Kalcah pri Logatcu, približno 200 m od odcepa za Idrijo, letos najhujša prometa nesreča v Sloveniji. Najbrž je bila vzrok nesreče prehitra vožnja in neprevidno prehitevanje. Kot Je namreč povedal šofer tovornjaka, ki je vozil od Logatca proti Postojni, se Je nenadoma znašel na njegovi polovici ceste avto, ki je vozil proti njemu. Najbrž se je voznik zavedel nevarnosti in je zavozil s ceste na travo ter vozil po njej še kakih 50 m, dokler ni avto z vso naglico treščil v ol.cestne skale. Tedaj se je avto obrnil in prevrgel ter padel prav pred tovornjak. Pri silno močnem sunku je tovornjak zaneslo na levo stran ceste; še dobro, da pri tem ni prišlo do trčenja z drugimi av-tomobili, ki so vozili na tej polovici. Prevrnjeni avto se Je tudi vnel. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so z zemljo pogasili ogenj. Za štiri osebe v avtomobilu ni bilo več nobene pomoči, medtem ko so dve osebi prepeljali v bolnišnico v Ljubljani. Smrtno so se ponesrečili: Franc Pagon, star 54 let iz Kranja, njegova 19-letna hči Majda, dijakinja ekonomske srednje šole v Kranju, 34-letna Ana Golež iz Kranja, ter 19-letna dijakinja kranjske gim- Tudi na Danskem so demonstrirali. Skozi Kopenhagen je šlo v sprevodu na tisoče Dancev, ki so s transparenti protestirali proti 10-od-stotnemu povišanju davkov. Incidentov med demonstracijo ni bilo nazije Irena Ošabnik. Močno je ranjena 6-letna Alenka Golež, hčerka pokojne Ane, ter Francka Pagon, žena Franca oziroma mati Majde. PARIZ, 5. — Neprevidnost nekega pešca je včeraj v Normandiji povzročila strašno nesrečo. Neki tovornjak, ki je vozil vroč katran, je zadel v tri avtomobile ter jih polil s svojo vrelo tekočino, šest oseb v avtomobilih je umrlo v groznih bolečinah, dve drugi pa so odpeljali v bolnišnico v brezupnem stanju. Med žrtvami so 4 otroci. Vozač tovornjaka je izjavil, da je neki moški nenadoma stopil s cestnega hodnika, tako da je bil prisiljen s tovornjakom nenadoma zaviti proti sredi ceste. Pri tem je težka avtocistema zadela v neki opel, ki je prihajal nasproti. Potem pa se je prevrgla ter potlačila še druga dva avtomobila. Nesreča je zadela dva mlada zakonca s 3-letnim sinčkom ter 3 druge otroke, katerih starši so, kot omenjeno, v brezupnem stanju v bolnišnici. BLED, 5. — Na Cesti svobode na Bledu se je v torek v ranih jutranjih urah pripetila huda prometna nesreča. Z osebnim avtom nemške registracije se Je 36-letni Josef Roitmeler iz Augsburga zaletel v betonski steber cestne razsvetljave. Nesreča se je zgodila zaradi prevelike hitrosti. Voznik avtomobila je zato zavozil na desno stran pločnika in s tako silo treščil v steber, da ga je podrl. Z njim so se peljali še 35-letna Marija Roitmeler, ki je dobila pri trčenju hude poškodbe, ter 30-letna Hertha in Bem-hard Kulpe iz Hamburga. Kulpejeva je bila tako hudo ranjena, da je med prevozom v bolnišnico umrla, Roitmeler in Bernhard Kulpe pa sa dobila le lažje poškodbe. Trije otroci umrli za neznano boleznijo RIM, 5. — V Arienzo San Fe-lice (občina s približno 4.500 prebivalci v pokrajini Caserta) je v zadnjih tednih zbolelo 5 otrok v starosti 3 in 4 let za neko neznano boleznijo, ki povzroča nenadno vročino. V treh primerih so otroci umrli. Minister za zdravstvo je sporočil, da je pokrajinski zdravnik dobil razna navodila, med drugim tudi za dezinfekcijo vsega kraja, katerega higienske razmere so o-bupne. Ministrstvo je poslalo tja še svojega zdravstvenega nadzornika ter raziskovalca iz višjega zdravstvenega inštituta. MANAGUA, 5. — V Nikaragui se širi epidemija otroške paralize. V Managui, glavnem mestu, je umrlo dvaindvajset otrok. Vladne oblasti so v več krajih zaprle šole, hkrati pa naročile uvoz zaščitnega cepiva. RIO DE JANEIRO, 5. — Otroška paraliza v Braziliji je zahtevala osem smrtnih žrtev. V uradnem sporočilu lokalnih oblasti je rečeno, da postaja položaj kritičen, ker ni dovolj Sabinovega cepiva. Okoli četrt milijona otrok sploh ni bilo zaščitno cepljenih, zato zdravstvena služba ne izključuje možnosti hude epidemije. V gorah smrt dveh alpinistov LJUBLJANA, 5. — Uroš Škerlj iz Kranja in Tomo Križnar iz Tržiča, 19-letna alpinista, ki sta nedavno diplomirala na srednji elektrotehnični šoli, sta se minulo nedeljo lotila ene najtežjih plezalnih smeri v široki peči v Martuljkovi skupini — tako imenovane Dibo-nove smeri. Izkušena mlada planinca sta letos opravila že več težavnih vzponov in med drugim preplezala tudi Comlcijev raz v Jalovcu. To pot pa sta uspela preplezati le do približno dveh tretjin stene ln domnevajo, da se jima je pri plezanju utrgala skala in oba plezalca potegnila za sabo — okoli 250 m globoko v podnožje stene. V nedeljo pozno popoldne so drugi plezalci našli oba mlada alpinista mrtva ob vznožju stene. Niso še dovoljena obnovitvena dela na postaji Termini RIM, 5. — Republiška prokura je prepovedala pričetek obnovitvenih del na rimski postaji Termini, dokler komisija strokovnjakov, ki jih je imenoval namestnik prokuratorja dr. Zema, ne ugotovi vzroka požara. Ker požara ni povzročil kratek stik, prihaja zopet v ospredje hipoteza o namernem dejanju, katere sodišče ne izključuje popolnoma. Chichester vitez LONDON, 5. — Francis Chichester, ki je sam objadral svet in je bil od začetka Junija v bolnišnici, si je toliko opomogel, da Je v nedeljo zapustil bolnišnico, naslednji dan pa je s svojo barko «Gipsy Moth 4» odjadral proti Londonu, kjer ga bo kraljica 7. julija povzdignila v viteški stan. PARIZ, 5. — Triindvajsetletno francosko padalko Marie-Odile Ca-zala, katere skok je sprva potekal v redu, je nenaden sunek vetra potegnil v reko Garonne, kjer je utonila. FOGGIA, 5. — Neki mlad človek (približno 25 let) je danes proti poldnevu napravil v nekem Marijinem svetišču, oddaljenem okrog 10 km od Foggie, samomor s tem, da se je s pištolo ustrelil. MADRID, 5. — Včeraj se Je pričel pred madridskim sodiščem proces proti petim španskim anarhi- stom, ki so obtoženi, da so hoteli ugrabiti poveljnika nekega ameriškega oporišča v Španiji. Obtožence, ki so sicer prebivali v Franclji, so lani 25. oktobra aretirali v Madridu. Komet CORDOBA (Argentina), 5. — Argentinski observatorij v Cordobi je javil, da je astronom Federico Gerber odkril komet pete velikosti, ki se pomika proti jugu. Komet prihaja v ozvezdje Hidre in je sedaj viden pri Veneri in Re-gulu v ozvezdju Raka. Vsakoletni nočni festival v Čedadu privablja številne gledalce iz vse Furlanije in tudi drugih krajev. Prireditelji vsako leto poskrbe za pevce in napovedovalce, katerih imena so že dobro poznana po vsej državi. Tudi za letošnjo prireditev so poleg drugih že napovedani Enzo Tortora, Pippo Baudo itd. Vendar pa bo gotovo največa atrakcija letošnjega festivala, ki bo trajal od 15. do 17. julija, nastop zagrebškega ansambla narodnih pesmi in plesov «Lado». Zagrebčani bodo nastopili na otvoritveni prireditvi v soboto 15. julija zvečer. 2e sedaj opozarjamo naše bralce na ta izreden nastop v naši bližini (zlasti še, ker se organizatorji prireditev na tržaškem gradu nikakor ne morejo in ne znajo odločiti, da bi končno(!) povabili tudi kak renomiran jugoslovanski ansambel, potem ko so že tam nastopali Bolgari Romuni, Rusi in Poljaki). Zagrebški ansambel «Lado», ki je pred več leti nastopil tudi v Trstu, spada poleg «Tanca» iz Skopja in «Kola» iz Beograda v trojico jugoslovanskih profesionalnih folklornih ansambov, ki so že nastopili po vsem svetu. M Berlinu lep uspeh jugoslovanskega režiserja Živojina Pavloviča BERLIN, 5. — «Zlatega medveda» 17. filmskega festivala v Berlinu si je osvojil film «Odhod», ki ga je v Belgiji z majhnimi stroški in dvema mesecema dela napravil mladi poljski režiser Jerzy Skolimioskg. Ta film je prejel tudi nagrado mednarodne kritike. «Srebrnega medveda» za najboljšo režijo je prejel Jugoslovan živojin Pavlovič za film «Miši so se zbudile». Drugega «srebmega medveda» so dali francoskemu filmu «La collectionneu-se», ki ga je zrežiral profesor literature Erič Rohmer. Nagrajeni so bili torej samo mladi režiserji, poleg njih pa so prejeli nagrade stari igralci. Tako je dobil «srebmega medveda« za najboljšo igro francoski igralec Michel Simon, za glavno vlogo v filmu «Starec in otroku, drugega «srebrnega medvedau za najboljšo i-gro pa je prejela «First Lady» angleškega filma Edith Evans za vlogo v filmu «Šušljajoče stene«. Nagrado, ki jo daje «Cinema d’art et d’essai» je dobil švedski film «To je tvoje življenje» režiserja Jana Troella. Posebno nagrado je prejel nemški film «Zopet vsa leta» Ulricha Schamonija, kar je bilo pravzaprav edino presenečenje; verjetno je bila tu nagrada podeljena za spodbudo. Brez vsake nagrade pa sta ostala itali- CHICAGO, 5. — Najmanj 677 oseb se je smrtno ponesrečilo v ZDA pri cestnih nesrečah v 4 dneh weekenda ter za praznik neodvisnosti 4. julija. Prvič odkar pomnijo, je število mrtvih zaradi raznih nesreč te dni višje kot tisoč. K omenjenim žrtvam cestnih nesreč Je treba namreč prišteti še 187 utopljencev, 50 žrtev letalskih nesreč in še 104 smrtne primere raznih drugih nesreč. Največ mrtvih pri cestnih nesrečah je bilo v Texasu In Kaliforniji, medtem ko samo v Aljaski, Delawaru, Wyomln-gu in v okrožju Columbia ni bilo smrtnih žrtev pri cestnih nesrečah. Obračuni z brzostrelko na Sardiniji Deklici zastrupljeni pri umivanju glave janska filma «11 conigliaccio» Sandra Angelija in «11 fischio al našo» Uga Tognazzija. Med 23 filmi iz 19 držav, ki so jih gledalci videli v 12 večerih, sta bila italijanska filma najslabše sprejeta. Občinstvo se je dolgočasilo in protestiralo, pri Tognazzijevem filmu je tudi žvižgalo. Kritika pa je obadva filma odpravila z na-kaj uničujočimi vrsticami. Pri berlinskem festivalu je značilno, da se organizatorji, ki so opustili nepotrebne ambicije, da bi konkurirali festivaloma v Cannesu in Benetkah, obračajo zlasti na mlade ljudi. 1 is» fct Uk KI r to F’ iiii H 'tihi > ; n «, ah., *.7( hoj ton 'ati Ink tke Ud tl e >:b, fše tori, tafc 0 , h 'dl o tel Ure I 1 i& m iiiiliiiliilfiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifnniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil V nekaj dneh v ZDA več kot tisoč mrtvih ni hotel povedati, je večkrat tve- > gal, da ga obtožijo. Preiskava o včerajšnjem zločinu še ni dala nikakega rezultata, zlasti ker so stari Fiorijevi sovražniki v ječi. I, r°1 Nit I'. k, l»«ii |:l; I Nagrado «Strega«, ki so jo podelili enaindvajsetič, je dobila Ah' na Maria Ortese (na sliki zgorojj |(.l,l|| AVELLINO, 5. — Dve deklici, stari 5 in 3 leta, iz Cervinare (A-vellino) so prepeljali najprej v bliž.' njo manjšo bolnišnico, pozneje pa v neapeljsko bolnišnico Cardarelli zr.radi zastrupitve. Njuna mati jima je namreč umila glavo z nekim sredstvom za uničevanje mrčesa. NUORO, 5. — Potem ko se je 47-letni Mario Fiori zvečer vrnil v svoj domači kraj Borore, Je pospremil domov svojo ženo, potem pa je odšel v družbo prijateljev na klepet. Proti 23. uri se je vrnil k svoji hiši. Izstopil Je iz svoje «giulie» in hotel odpreti vrata garaže, ko ga je nenadoma zadel v glavo rafal iz brzostrelke. Zločinec, ki se Je očitno skril za neki zid v bližini, je Fiorija ustrelil najbrž iz maščevanja. Poznejša vest navaja, da je b>i »•< | tet * odstavka, ki bi temeljito rešil I »^Pri i/e: P°tem pomeni, da so pra-se bodo prej ali slej malo anw . Zato jih le kupite*. Ta ot r"lv' napis je bil postavljen ini Lklarna v neki pariški trgo-Pito 6r Prodajajo oblačila za mo-'ojL 'Gladino, predvsem pa kavah blue-jeans. —5 v°jevi , __________ Če naj to rstno reklamo obrazložimo », bi pomenila, da mo- P^L^mače« »j h^jti moderne blue-jeans, pa aij leUuJ^? namenjene fantom ali de-jst' ftč enak °da takšnih hlač je nam-»tt*. a i:i,aka za oba spola) tako tesne, jeli iči ?‘Prvič sploh ni mogoče ob-^Ijivitv,3 -jih*. te treba s potr-)eH> Ista t w smtl-i * tvesti] kovina pa ima še drugo m!)-1^ bw- sicer- da n180 Tveč. v ji HnveA ‘o^Jeans znamke Lewis, Ji- *ajo k.znamke Newmann, ki ni-i Mršnn? straneh ali na žepih ni-'■ napisov ali slik. Take hla- Vjo kič!? se pravi po modi — mo-* lahu satno v Plavi barvi, ki je 4 PetiJ? wlo različnih odtenkov, Iz pOlojske, do turkizne, “Pivost -a Prihaja še druga za-lini ki’, ‘n sicer ta, da je moda •to. u?1 ,v upadanju. In zakaj? >j v „fr hodijo v mini krilih sko-Večin; vnem odrasle ženske in to ih iyj,1 Primerov tiste, ki bi krat-UadaTi fPl°h ne smele nositi in fena r, kleta so zaradi tega tako tet s’aaa so sklenila nositi v pro-e vrAa° dolga krila, oziroma ne->Hiamei,.Un!form (podobnih uni-i* seJkdajskih rdečegardistov), 1 Pfav }IJu dolgih črnih hlač ?te o dolge in do vratu za-*či| j P‘ce- Edini okrasek teh ob-! hlač SVetl°rumena črta ob stra- ’ v p., Uniform pa ne «razsaja* pu, k?r>zu. temveč tudi v Lon-®>. „ui . nodi mladina, kljub vro- — Si vidu a, Mihec, kolk jugoslanskih turistov je spet pršlo u Trst. Pišejo, da je pršlo enasto korjer, aneh dvajstitau-žent avtov jn vsega vkep aneh šestsetaužent ledi. Jn de je zatu gneča od autov še bol vlika jn de so mel naš prometn polcaj dost dela jn de so ble vse betege pouhne taku, de so mogli trje-štini odložt svoje nakupvanje na drug dan. — E ja, tržaški betegarji si marsikej pomagajo jn prou gotovo so drugeh misli, kakor kašni liberalci. — Videš, če zvej za tu tisti Džorno, pej bo spet pisau od slanskega in druzga zlata, ke je poplaulo Trst. — Ma Jakec, kej taku čudno požiraš besede? Kej jemaš u usteh gomo amerika-no al te boli zob? — Prou neč. Ma mene se prou ne zdi, de be slabo gvoru. Sej zmiri skušam gvort prvilno. — Ne, ne, nekej je drugače. Ma neč ne stri. Pej povejmi, kej je kej novga! —- E, dosti stareh novic je. Zdaj se je oglasu še an Ubrale jn je naredu ano ter-placjo na tržaški komun zastran tiste a-prodo jn se pritžuje zastran slovensga teatra jn prave, de je tu pstilo dosti grenkobe jn take reči. — Ja, prou se me zdi, de bo zastran te-levižjona še dosti čakol. — A, se zna, Ma dosti čakol bo tudi pr Združneh nardeh. Zdej so jemeli ano glasvanje jn niso nardili neč, zatu ke nbe-na reslucja ni dbila potrebne dvotrtinske včine. Potem tudi tista konfrenca za omej-vanje obržitve ne pride nikamor naprej. Narlepše pej je, de se je Avstrija začela nekej usajat zastran an par šusov na meji. Pole ke uani kar nprej pošilajo čez mejo terriste jn stavejo mine kamer pride. — Ma si forte dobro informiran. Se vide, de dosti bereš. — Ne, tu še nauka ne tolko. Ampak zdej dosti poslušam porčila jn pregled tiska. — A, zdej zastopem! Videš, Jakec moj, je prou res, de jema vsaka madaja dvej strani. Koker, denmo reč, če bereš časnike, znaš res vse, ma postajaš tudi zmiram bol šempjo. Pr radji je glih taku, samo de tam ne samo de postaneš zmiram bol šempjo, ma se tudi odvadeš govort. Zatu ke vsak difeto je nalezliv. Si kašenbot zamerkau, de če začne aden zehat, začnejo zehat vsi. Al pej če se začne aden smejat, se tu tudi prime vseh. Jn jest sm vidu, de če dougo govoriš z anem, ke jecla, začneš jeclat tudi ti. Videš, jn ti pej preveč poslušaš radio. Jn tu ti škode. — Ma zakej be me moglo tu škodvat? Sej radio jn telvizija so ustanove splošne koristi jn zobrazbe jn taku naprej!? — E, ni zmeram taku! Praši liberalce al pej mišine, kej mislejo od televižjona, pej boš slišau. — Eh, pustmo tu! Jest be te rad po-vedau še tu, de je an esesovslci komandant, ke je zdej u Italji u pržoni, prosu, de bi mi odpstili, ke je tam u Marzabotti sturu postrelat dvatauzent ledi. Je reku, ku vsi, de je mogu bugat komando jn de jema staro mater jn de be ga rada vidla. — Kej res? Ma uan se tabat ni neč pra-šu. če ni morbet pr tisteh dvataužent ledeh tudi kašna stara mati al pej kašen uatrak, ke be rad še anbot vidu očeta al mater? Ma znaš, de jemajo ti esesovci prou mu-žoroto! — Prou res! ORGANIZACIJA PROTI MEDNARODNEMU KRIMINALU Tisoči kartonov Interpola v sodobno urejeni centrali Ustanovljena je bila 1923 na Dunaju - Delovanje je prekinila nacistična zasedba Avstrije - Tretjina nameščencev so Francozi Parizu. j fiiforrblečl ena v ">rtnp VT“ v različne vojaške Ukov ’ huzarske, do uniform rnarim, dragoncev, grenadirjev, Cev J..i ’ Parajev, legionarjev, le-,ie iaUa^v itd. Zmešnjava, ki „eo »• da i^dda povzročila, je tolikš-lhi« t'ht'sk?h r ne ve’ ali hodi po Pa jA u*’cah toliko vojakov. vXVt >hi vesJe "astopil Pustni čas. 1 I Unir se je Zftčela mo-uniform? Policija je dobila na cesti mladega kurirja, uslužbenca neke londonske banke, ki je opravljal svojo službo v posebni uniformi, ki je bila precej podobna angleškim vojaškim uniformam. Policija je fanta prijela in zaslišala ter ga seveda kaznovala zaradi nošnje vojaške uniforme. Brž ko so vest objavili londonski časopisi, so se na ulicah pojavile prve skupine mladeničev, oblečenih v najrazličnejše vojaške uniforme, pri katerih je bil lahko zgornji del podoben uniformi kraljičinih straž, spodnji pa uniformi parajev, ali pa zgornji podoben škotski narodni noši, spodnji del pa enak uniformi angleških letalcev. Policisti so začeli z denarnimi kaznimi in v nekaterih hujših primerih celo s kratkim zaporom. Toda to mladih Londončanov ni nič motilo. Sedaj se je moda že tako razširila, V poletnih mesečih morda še ne bo takega odziva na to novo modo. Ni pa izključeno, da se ne bi Potem, ko si je pozorno ogledal stodolarski bankovec, je nameščenec neke ženevske banke britanskega poslovnega človeka najprej vljudno naprosil, da nekoliko počaka, zatem pa je nemudoma poklical policijo. In ko je švicarska policija kasneje v Lausanni aretirala nekega Thomasa G. W. Roeja, se je nenadoma znašla na sledi ne ravno običajnega odkritja: šlo je za nič manj kot 376.000 ponarejenih dolarjev, ki so priromali iz Los Angelesa in bili v tesni zvezi z osebo, ki se je ime-, novala Denis Loraine. Vzpostavljeno je bilo prekooceansko sodelovanje. Švicarji so Roeja poslali v Kalifornijo, da bi pričal proti Loraineu, ki je bil nato zaradi ponarejanja obsojen na šest let zaporne kazni. Nakar so Amerikanci Roeja poslali nazaj, da bi tudi on odsedel svojih šest let v švicarskih zaporih. Za to dokaj napeto zgodbo iz mednarodnega kriminala oziroma kaznijo, ki so jo bili krivci prejeli, se skriva dokaj enostavno dejstvo, da je namreč bančni nameščenec v Ženevi prej prečital opozorilo internacionalne policijske organizacije proti kriminalu (Interpol), da se v obtoku nahaja ponarejen denar. Neobveščen človek bi utegnil pomisliti, da se za zagonetno besedo Interpol skriva cela armada detektivov tipa James Bond, vendar je to gola utvara. Predvsem pripadniki Interpola nikoli sami ne izvršujejo aretacij, marveč samo posredujejo policijske informacije iz ene dežele v drugo, s čimer se dosega izredno učinkovito mednarodno sodelovanje na področju pobijanja mednarodnega kriminala. Morda se število s pomočjo Interpola aretiranih kriminalcev ne zdi tako veliko (2000 aretiranih v lanskem letu), je pa zato učinek tem večji. Žrtve Interpola so n.pr. mednarodni zločinec velikega formata, specializiran v tatvinah draguljev, ki potuje z reakcijskim letalom, ali tihotapec heroina ki ga je moč odkriti samo, če policija razpne svoje mreže po vsej zemeljski krogli. Interpol je bil osnovan 1. 1923, ko so policije evropskih dežel na Dunaju odprle svoje skupno informacijsko središče. Ko je Hitler 1. 1939 zasedel Avstrijo, je gesta-po arhive tega centra prenesel v Berlin, kjer so bili kasneje ob priložnosti nekega bombardiranja uničeni. Leta 1946 se je Interpol ponovno rodil, to pot v Parizu z nalogo, da se bori proti povojnemu kriminalu. Ima svojo listino, generalno skupščino in generalnega sekretarja, ki je trenutno Jean Nepote, star 52 let, bivši komisar francoske nacionalne varnostne službe. Tretjino njegovih 90 nameščencev sestavljajo francoski detektivi. K njegovemu letnemu proračunu, ki znaša okrog 500.000 znala uveljaviti v jesenskih mesecih, ko bo bolj hladno vreme narekovalo bolj topla oblačila. dolarjev, pa prispeva 98 dežel-članic s plačili za opravljene storitve. Samo ZDA plačajo za to letno približno 20.000 dolarjev. Nedolgo tega je Interpol svečano odprl svoj novi sedež v osemnadstropnem poslopju, ki se nahaja v pariškem predmestju Saint Claud. To poslopje ima med drugim na strehi tudi 15 metrov visoko anteno ter najsodobneje o-premljen komunikacijski center, ki povezuje dežele-članice s pomočjo radia, telegrafa in teleprinterjev. Ključ za funkcioniranje te mreže, s pomočjo katere je lani bilo posredovanih nič manj kot 118.000 sporočil, so Interpolove podružnice v deželah-članicah, tako imenovani centralni nacionalni biroji. Osebje teh birojev sestavljajo krajevni policaji, katerih edino delo je, da sprejemajo in pošiljajo naprej Interpolove informacije. V centrali v Saint Claudu je shranjenih okrog 930.000 osebnih kartonov, 60.000 prstnih odtisov in 5000 fotografij »specializiranih kriminalcev*, razporejenih po letu rojstva, višini, velikosti lobanje in čeljusti, in to tako, da pogosto celo plastična operacija ne more pomagati tistemu, ki se je znašel v teh kartončkih. Drugi register je sestavljen od preluknjanih kartončkov, s pomočjo katerih — kadar so postavljeni drug na drugega — je takoj moč ugotoviti, koliko jih je storilo enak zločin. Ti kartončki so še prav posebno koristni, kadar zločinci ne puste za seboj nobenega sledu. Ta kartoteka deluje tako popolno, da Interpol sploh ne potrebuje elektronskih možganov. Eden od njegovih nameščencev je nekoč izjavil: »Ko enkrat nekoga vnesemo v naš register, lahko ta petdesetkrat spremeni svoje ime, pa ga bomo kljub temu vedno lahko identificirali. Nikdar več nam ne bo mogel povsem pobegniti.* S pomočjo Interpola lahko policija po vsem svetu sledi, postavimo, kakemu tatu draguljev iz Bombaja, ki ima na ducate različnih imen in potnih listov, prav tako pa lahko zahteva in tudi dobi vse podatke iz velikanske kartoteke FBI, ki vsebuje 184 milijonov prstnih odtisov. Vsako leto organizira Interpol, vselej na drugem kontinentu, sestanek, kjer se srečajo policaji vsega sveta: detektivi iz Tokia, kanadski konjeniki, ameriški lovci na razpečevalce in tihotapce mamil. Poleg tega pripravlja Interpol redne seminarje o znanstvenih metodah odkrivanja zločinov, najsi bo na področju elektronike ter identifikacije s pomočjo zob, obenem pa pošilja tudi poročila o ponarejenih bankovcih 5000 bankam po vsem svetu ter ponatiskuje članke kakih 300 policijskih publikacij iz 60 dežel. Interpol se — kot pravijo njegovi funkcionarji — ukvarja iz- ključno s kriminalom, in sicer od kraje avtomobilov, nedovoljene trgovine, do ponarejanja ameriških dolarjev itd. Obseg tega dela in nalog pa je tako velik, da nimajo ne časa ne interesa, da bi se ukvarjali še s takimi posli, kakršnega predstavlja vohunstvo. »Za stvari, ki se tičejo politike, religije ali rase,* je rečeno v enem od glavnih pravil te organizacije, »je Interpol gluh in nem.* V ZDA je vedno več pevcev, ki pojejo izključno pesmi miru ali socialne vsebine. Na sliki znana tovrstna pevka Hedy West. S PREDAVANJA V KROŽKU KASTA Kai je vse potrebno za zaposlitev in Kaj si predstavljamo pod plačo in odtegljaji Ko smo včeraj povzemali iz predavanja, ki ga je pred nedavnim imel v mali dvorani Kulturnega doma prof. Gantar članom krožka KASTA, smo govorili o delovnih odnosih in o nalogah raznih zadevnih forumov in ustanov. Danes bomo povzetek referata zaključili s problematiko, ki je povezana z mezdo in plačo ter s socialnimi in drugimi dajatvami. Pred tem pa se bomo na kratko ustavili še pri za-poslitvi delovnih moči in vajencev ter pri lem, kar je z zaposlitvijo povezano. Glede tega je prof. Gantar med drugim rekel: Glede zaposlitve vajencev veljajo posebni predpisi. Podjetja, ki nimajo več kot 10 uslužbencev, smejo predložiti uradu za delo poimensko prošnjo, sicer pa smejo podjetja predložiti poimensko prošnjo le za vsakega četrtega vajenca. Prav tako veljajo posebni ključi za zaposlitev invalidov, glede katerih so obvezne prijave raz nim uradom in ustanovam. Predhodni zdravniški pregled pred zaposlitvijo je obvezen le za nekatere kategorije: za uslužbence v javnih lokalih in trgovinah z jestvinami, za industrijske delavce, ki delajo v za zdravje nevarnem okolju itd. Preden delodajalec zaposli nekoga, ga more podvreči raznim izpitom ali testom. Zaposlitev se začenja s pismom o najetju v službo, v katerem more delodajalec navesti pogoje, ki urejajo delovno razmerje, ali pa se enostavno sklicevati na ustrezno kolektivno delovno pogodbo. Preizkusna doba mora biti izrecno navedena, kolikor kolektivna pogodba ne določa drugače. Preizkusna doba ne sme trajati več kot 6 oziroma kot 3 mesece za uradnike. Za delavce odloča o tem kolektivna delovna pogodba. Ob vstopu v službo mora vsak uslužbenec predložiti določene listine: delavsko knjižico, knjižico za socialno zavarovanje, knjižico bolniške blagajne in še nekatera potrdila .Za nekatere /kategorije delavcev je potrebna še kaka dru ga dokumentacija. Delodajalec pa je upravičen zahtevati še kazenski list in šolsko spričevalo. Delavska knjižica ni obvezna za ožje sorodnike ,za osebje z vodstvenimi funkcijami in še v nekaterih drugih primerih. Delodajalec pa mora voditi dve knjigi: vpisno in plačno knjigo, ki morata biti numerirani in pred uporabo vidirani. Ko je tako obdelal glavne probleme delovnih odnosov, je predavatelj prešel na probleme plače, glede katere je rekel, da delimo plače v direktne in indirektne ter na socialne dajatve. Direktna plača je vsota denarja, ki jo uslužbenec prejema občasno. V indirektno plačo pa spadajo 13. 14. itd. plače ter odpravnina. Po zakonu sb obvezna naslednja zavarovanja: zavarovanje proti invalidnosti, starostno zavarovanje, zavarovanje proti brezposelnosti, tbc boleznim, proti nezgodam na delu in proti poklicnim boleznim. V plači moremo razlikovati več sestavin: Osnovna plača ustreza določeni vsoti ah pa celoti provizij, ki pri-tičejo zastopnikom, komisionarjem, trgovskim potnikom. V nekaterih primerih imamo opravka tudi s «delno plačo v naravi*, kot npr. stanovanje itd. V osnovno plačo spadajo tudi občasni poviški, katerih višina je odvisna od kategorije in položaja. K plači spadajo nadalje draginj-ske doklade za nekatere delavce in uradnike. Te doklade imajo namen prilagajati plačo življenjskim stroškom in je njihova višina odvisna od kategorije, starosti in v nekaterih primerih tudi od spola. Še vedno spada k plači tudi krušna doklada, ki ni več v veljavi in ki se suče od 20 do 60 lir na dan. V nekaterih podjetjih imajo menze, v drugih pa namesto menze podjetje plačuje uslužbencem nadomestno doklado. Posebej se moramo ustaviti pri nadurnem delu. Da ima nameščenec pravico do polne osnovne plače, draginjskih doklad in poviškov, mora delati 48 ur na teden, vendar je ta delovni tednik v marsikateri stroki bil skrajšan na 45 in tudi 44 ur. Na delovnem mestu mora biti na vidnem mestu iznosiavljen dnevni urnik dela. Ko smo tako ugotovili osnovne pogoje delovnega tednika, se bomo ustavili pri nadurnem delu. Če kdo dela preko urnika, ima pravico do ustreznega nadurnega dodatka, ki je določen v procentu normalne plače in to za razne stroke v raznih odstotkih. Tedenskih nadur pa ne more biti več kot 12 in se nadure plačujejo le, če zanje izrecno zaprosi delodajalec. Pri neprekinjenem obratovanju v industriji nadure v splošnem niso dovoljene, da bi se s tem ublažila brezposelnost. Od doklad za nadurno delo mora delodajalec plačati 15 odst. v »sklad za brezposelnost*. Doklade za nočno delo: Nočno delo je delo, ki se vrši med 22. in 6. uro, v nekaterih krajih tudi med 21. in 7. uro, kar je odvisno od področja do področja. Ta čas določajo kolektivne pogodbe. Za nočno delo so predvidene ustrezne doklade, seveda v odstotkih. Prazniško delo: Vsakdo ima pravico do enodnevnega počitka v tednu. V splošnem pade ta dan na nedeljo. Če pa kdo dela na praz-niški dan, ima pravico do posebne doklade, ki se prav tako meri v odstotkih. Kar pa zadeva medte-denske praznike, prejmejo uradniki normalno plačo, če ta dan ne delajo, če pa delajo, je to delo plačano kol prazniško delo z ustreznim odstotnim poviškom, če pa medtedenski praznik pride na nedeljo, ima uslužbenec pravico do enodnevne plače kot doklade k normalni plači. Delavci pa so navadno plačani za ure in dneve, ko dejansko delajo. Zato v vsakem takem primeru dobe plačo in doklado za prazniško delo. Nato je predavatelj govoril o letnem dopustu, ki o njem odločajo kolektivne pogodbe, ki tudi določajo o primernih mesecih za dopust, trajanju dopusta itd., kar pa je odvisno od kategorije in sluz benih let. Pri tem se je ustavil pri nekaterih strokah, ki nimajo predvidenega letnega dopusta, ima jo pa zato ustrezne doklade, kot n.pr. zidarji. Tudi božična doklada ali 13. plača spada v globalno plačo. Njena višina je odvisna od dejanskega dela in se meri v dvanajstinah plače. Osnovna plača z vsemi dokladami, ki so bile naštete, tvori tako imenovano kosmato plačo, od katere mora delodajalec odšteti odtegljaje za socialne in fiskalne dajatve. Socialne dajatve gredo pretežno v breme delodajalca in la delno v breme uslužbenca. V tem svojem predavanju je predavate'j obširneje govoril o odtegljajih na račun nameščenca, odnosno delavca, torej o odtegljajih delojemalca in navedel razne zadevne odstotk ■. Na koncu je spregovoril še o plačah uslužbencev v zvezi z dohodninskim davkom in o plačah uradnikov tudi v zvezi s komplementarnim davkom, kar je vse pojasnil tudi z ustreznimi podrobnimi podatki glede višine posameznih odtegljajev na račun socialnih ia fiskalnih dajatev. OVEN (od 21.3, do 20.4.) Dobra kupčija na obzorju, navzlic temu še ni vse, kot bi moralo biti. V sedanji družbi bi se utegnili tudi vi spremeniti v kvantača. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vljudno, toda nepopustljivo boste vztrajali na svojem pravilnem stališču. Potrebno vam je več življenjske radosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne pristopite k izpolnitvi neke naloge, dokler nanjo niste dobro pripravljeni. Skušajte se izmakniti temu, da bi se morali neposredno spopasti z nekim tekmecem v ljubezni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes boste pokazali izredne sposobnosti za koncentrirano delo. Pazite preden se pobliže seznanite z neko žensko. HOROSKOP podvige čili na LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsekakor sprejmite vabilo na neki poslovni sestanek. Po nepotrebnem se jezite na drago osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ogi bajte se vseh novosti pri svojem delu. Preveč pesimistično gledate na svojo bodočnost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pobotali se boste z nekim svojim poslovnim tekmecem. S svojo vljudnostjo si boste odprli pot do srca ljubljene osebe. ŠKORPIJON iod 23.10. do 21.11.) Dan je primeren za vse umetniške e. širokosrčno boste prisko-pomoč prijatelju v potrebi. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Pazite, da bi vas ne obvladal dvom o lastni sposobnosti. Bodite bolj strpni do najmlajših. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Odstranite iz svojega delovnega kroga vse, ki ne kažejo dovolj strokovnega znanja. Izredno čustveno doživetje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izboljšajte svoje poslovne stike, ker bi sicer utegnili ostati izolirani. Nekaj svojega časa posvetite tudi telesni vzgoji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Tujim osebam nikakor ne dajajte nobenih pojasnil glede svoje organizacije. Manjši spopad z družinskimi člani. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila • 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 šopek slovenskih - 11.50 Današnji napevi -12.00 Fogazzaro: »Mali stari svet* - 12.35 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Pravna posvetovalnica • 18.00 Zbor »Giuseppe Tartini* - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Ghedini: Kontrapunkti za tri godala in orkester - 19.00 Otroške pesmi in skladbe -19.15 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 »Sama na tem morju*, drama v dveh delih - 22.20 Ansambel E. Righella - 22.30 Villot-te Philippa Azzaiola - 22.45 Romantične melodije. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Uspeli motivi -13.40 Literarna oddaja - 13.45 O-perna glasba. Koper 7.30. 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan 11.00 Plošče • 11.30 Današnji pevci -12.00 in 13.05 Glasba po željah -14.15 Iz beležnice - 14.40 Na sporedu Robežnik in Esposito - 15.00 Glasba po željah 16.00 Iz Abra hamovih operet - 16.30 Slovenske narodne - 17.00 Turizem, potni list miru - 17.30 Mali umotvori velikih mojstrov - 18.00 Ritmi in melodije - 18.40 Ital. narodne pesmi - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Terry - 23.35 Nočni motivi. ČETRTEK, 6. JULIJA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak 10.05 in 11.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt 13.33 Pisan spored - 14.40 Italijanske popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove ameriške plošče - 17.30 Svevo: »La coscienza di Ženo* - 18.15 Veliki variete -19.30 Luna park - 20.55 Kvartet Guarneri - 21.50 Politična tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.15 Plošča za poletje - 11.35 Zdravnikovo mnenje -11.42_ Pesmi desetletja - 13.00 Turistični sprehodi 14.05 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Veliki solisti - 16.38 S transistorjem na peščini - 18.30 in 19.50 Tour de France - 20.10 Ital. humoristi -21.40 Plesna glasba. III. program 10.00 Polifonska glasba - 11.00 Portret M. Musorgskega - 13.00 Veliki interpreti - 14.30 Schumannova komorn . glasba - 16.05 Nove plošče resne glasbe - 17.10 Glasbene improvizacije - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.30 Bergo-va opera «Wozzeck». Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -9.05 Glasbena matineja - 10.00 Leopold Suhadolčan: Rdeči lev -10.15 H. C. Andersen-M. Vodopivec: »Podoba s trdnjavskega na- sipa* - 10.30 Po sledeh nekdanjih plesov... - 11.15 Naši operni solisti - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Operetna in orkestralna glasba -13.(X) Na današnji dan - 13.10 J. Haydn: Divertimento za šest izvajalcev (Rojstni dan) - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slovenske narodne - 14.30 Priporočajo vam... • 15.05 Za prijetno popoldne - 16.40 Brahms: Novi ljubezenski valčki - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simfonični koncert - 19.00 Aktualnosti doma in po svetu - 19.15 Turistična oddaja - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! 21.10 Domače pesmi in napevi - 22.00 Marija Mi-jot: Solze in smeh - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Iz domače komorne glasbe - 24.05 Nočni mozaik jazza. Ital. tele viti ja 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja — 19.15 Nemirna leta: Mir v nevarnosti 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Totojevi filmi — Nobelova nagrada - 21.50 Politična tribuna. II. kanal 17.45 Tour de France - 21.00 Dnevnik 21.15 Detektivka: »Sestanek z Ruth* - 22.05 Srečanje z Antoi. om. Jug. televizija 18.05, 21.00 in 23.00 Poročila • 18.10 A. Dumas: Trije mušketirji — mlad. igra - 18.55 Ljudje z Neretve — film - 19.15 Brez parole — mlad. oddaja - 20.00 Gledališče Arkadija Rajkina . 20.40 Obzornik ■ 21.30 Pesem poletja 21.33 V. Hugo: Marija Tudor 22.20 Kam, kje. kako v soboto in nedeljo -22.40 Srečanje z Grožnjanom. Vreme včeraj: najviija temperatura 29,5, najnižja 21,5, ob 19. uri 24,6 stopinje, zračni tlak 1015,9 stanovi, ten, vlaga 65 odst., veter severozahodni,k 5 km na uro, nebo 8 desetink pooblafeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 6. julija I Dušica Sonce vzide ob 5.22 in zatone j 20.57. Dolžina dneva 15.35. Lr vzide ob 3.37 in zatone ob 204 Jutri, PETEK, 7. julija Manica _______________________—J PO PETNAJSTIH DNEH ŽIVAHNE AKTIVNOSTI Devetnajsti tržaški velesejem je sinoči zaprl svoja vrata Dokončno odobren državni prispevek za suhi dok v Trstu VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Zahvalne besede predsednika dr. Sloeovicha - Zadnji dan posvečen afriški državi Gabon - Sestanek deželnega vodstva združenja obrtnikov Sinoči so se vrata tržaškega velesejma dokončno zaprla: devetnajsta mednarodna vzorčna prireditev Je mimo in kmalu bo treba začeti s pripravljalnim delom za jubilejno prireditev prihodnjega leta, ki bo ponovno od 21. junija do 5. julija, kakor to določa mednarodni koledar Union des Foires Intema-tionales. Ob zaključku je predsednik Slocovich naslovil na razstav-ljalce in obiskovalce zahvalno besedo se jim zahvalil za sodelovanje ter izrazil prepričanje, da bodo vsi ponovno sodelovali na prireditvi prihodnje, leto. Letošnji tržaški velesejem je doživel velik uspeh bodisi glede obiska kvalificiranih operaterjev, kakor tudi glede množičnega obiska občinstva iz domačih krajev in iz tujine, predvsem iz sosedne Jugoslavije. Zato gre posebna zahvala italijanskim in tujim razstavljavcem, ki so v tako velikem številu dokazali, da verjamejo v gospodarsko moč tržaške sejemske prireditve. Dr. Slocovich se je zahvalil tudi vsem tistim, ki so kakor koli prispevali k uspehu manifestacije, tako zlasti tisku, radiu, in televiziji, ter še posebej predstavnikom oblasti ter številnim gospodarskim odposlanstvom iz tujine. Tiskovna konferenca gabonskega predstavnika na tržaškem velesejmu Matematične naloge so bile za mnoge trda preizkušnja Komisija poslanske zbornice za javna dela je včeraj dokončno odo- j nakazujč^državni"5prispevek'0^amili- Maturanti klasičnega liceja so imeli prevod iz slovenščine v latin- jard lir konzorciju za zgraditev su- *čino, maturanti trgovskega zavoda pa so se ubadali s knjigovodstvom hega doka v Trstu z dodatnimi na- pravami za razplinjevanje ladij. Ministrov dekret je že pred tem odobril tudi senat. Ker so stroški za zgraditev suhega doka predvideni na 10 milijard lir, bodo ostali dve milijardi morali prispevati člani omenjenega konzorcija, med katerimi je tudi IRI. Podnacelnik policije na obisku v Trstu Dr. Vincenzo De Stefano, podna-čelnik policije in ravnatelj kriminalne policije, je predsinočnjim iz službenih razlogov prispel v Trst. Spremljal ga je karabinjerski polkovnik dr. Carlo Terenziani. Ob tej priliki je dr. De Stefano včeraj dopoldne opravil vljudnostna obiska pri generalnem proku-torju na porotnem sodišču in pri republiškem prokuratorju na tržaškem sodišču. Dr. De Stefano je imel tudi službene razgovore s funkcionarji in častniki kvesture in karabinjerjev. Dr De Stefano je odpotoval včeraj popoldne. NlllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHII Zadnji dan velesejma je bil posvečen afriški republiki Gabon. Dopoldne si je velesejem ogledalo gospodarsko odposlanstvo iz te države, ki ga je vodil strokovnjak iz Librevilla Engioie Mba. Na običajni tiskovni konferenci, ki je sledila ogledu velesejma, je Mba orisal razvoj trgovinskih stikov Gabona z najvažnejšimi tržišči, ter se zadržal zlasti ob poslovanju z Italijo. Doslej se je vzajemna bilanca redno leto za letom zaključevala s primanjkljajem na gabonski strani, konec junija lani pa je prvič izkazovala prebitek za Gabon. To je odprlo nove možnosti za razvoj medsebojne izmenjave blaga, pri čemer si Gabon prizadeva, da bi povečal uvoz tehničnih proizvodov iz Italije (predvsem prevoznih sredstev, strojev, prehrambenega blaga, kemičnih proizvodov, tkanin, izdelanih oblačil, izdelkov optične industrije, itd.), v zameno pa dobave svojih tradicionalnih izvoznih artiklov, zlasti eksotičnega lesa vrste okoumč, iroko, ozigo, khaja, nyangon, sipo, dalje, kakava, mangana, in nekaterih drugih postavk). Najvažnejša postavka v zunanji trgovini Gabona je postavka «okoumč»: za izvoz tega blaga skrbi poseben Office de Bois v Parizu, katerega pristojnost je s teritorialnega vidika praktično neomejena, tako da ga lahko imamo za pravi monopol. Tujim operaterjem, pa ki bi radi sami pristopili k izkoriščanju gozdnega bogastva gabon-ske republike, je dana možnost, da se z oblastmi v Librevillu dogovorijo, da bodo na ozemlju afriške republike v določenem času postavili industrijski obrat za predelavo lesa, in v tem primeru jim omenjene oblasti izročijo v izkoriščanje določen odsek pragozda. SEJA DEŽELNEGA SVETA Včeraj si je velesejem ogledala večja skupina strokovnjakov, članov tržaškega oddelka Italijanskega e-lektrotehničnega združenja. Načelnik tehnične službe velesejma prof. S. Devescovi je strokovnjakom razkazal najznačilnejše tehnične na- Soglasno odobren zakonski osnutek o podeljevanju štipendij študentom Svežina deževnega dne je trajala samo en dan. Včeraj je sonce začelo spet pripekati in maturanti so se kot običajno potili. Kandidati na učiteljišču in znanstvenem liceju so malo pred eno uro zapuščali hodnike precej zbegani. Na obeh šolah so namreč pisali matematične naloge, ki niso bile prav nič lahke, še celo tisti, ki imajo matematiko v mezincu, so se mo- rali precej truditi, da so jih dokončali in še potem niso bili prav pre- pričani, če je bil rezultat pravilen. Derivati, integrali, limiti so vsevprek tvorili predmet živahnih razprav in ugibanj, še vsakdo je prišel do različnega rezultata in med seboj se kandidati niso mogli zediniti. Nekateri so na vprašanje, kako so reševali nalogo, odgovorili, da še kar v redu, spet drugi so se pritoževali, da je bilo katastrofalno. No, upajmo, da so bili ti le trenutni vtisi pod vplivom živčnosti in napetosti, ter da ne bo izid nalog tako katastrofalen, kot so ga opisali maturanti. skem zavodu pa imajo pred seboj še dve nalogi. Danes je na vrsti naloga iz trgovinstva, jutri pa iz blagoznanstva. Ustni izpiti na trgovskem zavodu in znanstvenem liceju pa se bodo pričeli v ponedeljek dopoldne. Obvezna prijava nekaterih vrst živali 0 posameznih členih in številnih spreminjevalnih predlogih so razpravljali zjutraj in popoldne Včeraj so v deželnem svetu soglasno odobrili zakonski osnutek o štipendijah univerzitetnim študentom po razpravi, ki se je nadaljevala zjutraj in popoldne. Po tem zakonskem osnutku bodo znašale štipendije po 150.000 lir. Tisti študenti, ki stanujejo v občinah, kjer ni univerze, bodo dobivali še dodatek, in sicer po 1500 lir za vsak kilometer oddaljenosti od mesta, ki je sedež univerze. Ta dodatek lahko znaša največ do 150.000 lir. Dodatek dobe tudi študenti iz dru- nje za štipendije na skrbstvene svete študentov na univerzah in ne na odbomištvo za šolske in kulturne dejavnost:. Ta predlog je večina zavrnila. Večina je zatem odobrila spreminjevalni predlog, po katerem določa deželni odbor vsako leto s posebnim razdeljevalnim načrtom, štipendije, ki jih dobe študentje p. -ega letnika univerze «tudi v zvezi s potrebami gospodarskega razvoja v deželi. Večina je zavrnila tudi popravek komunistov šiškovi-ča in Busarija, po katerem naj bi •LAJuattfK. uuue luui stuucim ič uiu-, iu ^ žin, ki živijo v deželi in ki obi- študentje vsake fakultete dobili šte- i .• • ___:______ ________ _1 _. iriln itino ,/Hi lrJ W hiln v ervra1*. skujejo univerzo izven deželnega področja, kadar ni v deželi sa: mi tistih fakultet ali tečajev, ki jih študentje obiskujejo. Pogoj za dodelitev štipendije je, da nimajo družine več kakor poldrugi milijon dohodka, če gre za dohodek od odvisnega dela, od obrtništva, ali od kmetijstva ter 1.100.000 lir, če gre za druge dohodke. Pri tem se doda še po 200.000 lir za vsakega družinskega člana. Za podeljevanje štipendij je določila dežela za letos 50 milijonov lir, za prihodnje leto 100 milijonov, za 1969. leto 150 milijonov, za 1970. leto 200 milijonov in za 1971. jeto 250 milijonov. Komunisti in libe-dalci so sicer v svojem spremi-njevalnem predlogu k členu 13 zahtevali, da se že letošnja vsota zviša na 100 milijonov, toda pred vilo štipendij, ki bi bilo v soraz-rrerju s številom študentov, vpisanih n. fakulteto prejšnje akademsko leto. • --- prave na razstavišču, predvsem ve-1 sednlk Berzanti je dejal, da za liko obločnico n: xenon, ki razsvetljuje sejmišče s 43 m visokega jeklenega droga, ki so ga izdelali v obratih Dalmine, in naprave za sprotno prevajanje konferenc v več jezikov. V popoldanskih urah so se v prostorih velesejemske uprave sestali člani vodilnega sveta deželnega združenja obrtnikov, v katerem so organizirana obrtniška podjetja iz Trsta, Gorice, Vidma, Tržiča in Sa-cib. Na zasedanju, ki ga je vodil predsednik Di Natale, so razpravljali o načrtih r i razvoj obrtniških dejavnosti na področju Furlanije-Julijske krajine ter o upravno-fi-nančnem ustroju združenja. Izžrebane nagrade na velesejmu sedaj ni mogoče najti finančnega kritja. Zagotovil pa je, da bodo dodali k tej vsoti še nadaljnjo, če bodo ugotovili, da proračun to dopušča. Ravno to zagotovilo je pripomoglo k temu, da so zakonski osnutek soglasno odobrili. K temu zakonskemu osnutku je bilo predloženih prvotno kar 45 spreminjevalnih predlogov, nekatere pa so še dodali včeraj med razpravo. Koj v začetku jutranje seje se je vnela precej živahna razprava okrog popravka, ki sta ga predlagala k členu 2 socialista Renato Bertoli in Volpe. Predlagala sta namreč, naj se v 3. odstavku, ki je določal dodatni prispevek študentom, kateri študirajo na univerzah izven dežele, črtajo besede «ko ni v deželi tečajev iste vrste, ki jih študenti obiskujejo*. S tem sta furlanska svetovalca hotela de- K 9. členu je predložil odbor popravek, po katerem bo posebna komisija sestavljala sezname študente , ki so vpisani v tečaje po prvem letniku in katerim lahko ponovno podelijo štipendijo. Sezname bodo hranili na odbomištvu za šolstvo in si jih lahko prizadeti ogledajo v desetih dneh po objavi. Odbornik za šolstvo bo sprejemal prizive in ugovore ter odobril dokončne r3zname in določil izplačilo štipendij. Ker so predložili ta popravek med sejo, je v dvorani završelo, saj so svetovalci protesti rali, da tak postopek ni pravilen. Zato je predsednik de Rinaldini za nekoliko časa prekinil sejo, ker se je odbor odrekel popravku. Usvojil pa ga je potem misovec Boschi in zatem so ga tudi- izglasovali. Stvar je nekam čudna, a podobne stvari se včasih vendarle dogajajo v deželnem svetu. Svet je tudi odobril spreminjevalni predlog socialistov Bertolija in Volpeja k temu členu, po katerem bodo priznali študentom, ki bodo morali zaradi hude bolezni ali nesreče prekinili študij in odložiti izpite, štipendije naslednja leta. Prva nagrada: pralni stroj Ca-»tor 505, dar družbe Castor: Aldo Rizzotti, Ul. Giulia 28. Druga nagrada: električni brusilec za nože Philips podjetja Radio Ancona: Luciano Dragogna, Scala Santa 1. Tretja nagrada: dve veliki konfekciji pralnega praška «Dixan» in 20 zavojčkov «Persil»: Albino Senica, Trg Gioberti 1. Četrta nagrada: dve konfekciji likerjev «Isolabella»: Adriano Zad-nich, Ul. Schiavoni 10. Stavka uslužbencev državnih telefonov bodo komunisti glasovali zanj. Tudi liberalec Trauner je omenil razne pomanjkljivosti in dejal, da bo njegova skupina glasovala za osnutek. Podobno je izjavil misovec Boschi. Mizzau za KE> in Volpe za PSU sta zatem izjavila, da se popolnoma strinjata z zakonskim osnutkom. Sledilo je glasovanje z omenjenim rezultatom. Po seji je dal odbornik za šolstvo Giust izjavo, v kateri je ugotovil obširno razpravo o osnutku ter izrazil zadovoljstvo, ker je bil soglasno odobren. S tem zakonskim osnutkom dopolnjuje deželna uprava druge zakone v prid šolstvu. Sedaj je prišla torej na. vrsto jiniverza. Se; veda' bodo lahko vso zakonodajo s časom še spopolnili. Odbornik je priznal, da je zakon Omejen, ker je treba pač ravnati postopno. V prihodnjem akademskem letu bodo zato dobivali štipendije samo študentje prvega letnika, naslednja leta pa bodo raztegovali podeljevanje štipendij tudi na druge letnike. Vse je odvisno od tega, s kakšnimi vsotami bo razpolagal proračun. Na učiteljišču so se včeraj oddahnili. Z včerajšnjo pismeno nalogo iz matematike so končali prvi del zrelostnega izpita. Danes bodo imeli prosto, jutri pa se bodo že pričeli ustni izpiti. Prosti dan bodo seveda izkoristili za počitek in obenem za bežni pregled tiste snovi, ki je še dovolj ne obvladajo. En sam dan pa ni zadosti, če se kdo med letom ni trudil, vendar pa ostane še upanje na nekoliko sreče. Medtem ko so na učiteljišču in znanstvenem liceju pisali matematično nalogo, so se kandidati na klasičnem liceju ubadali s prevodom iz slovenščine v latinščino. Kandidati so med tremi zaprtimi kuvertami, v katerih so bile tri naloge, izžrebali eno. Naslov naloge je bli: «0 Herodotovi pristranosti)). Za prevod so imeli štiri ure na razpolago in v redu oddali na- V smislu veljavnega higienskega pravilnika in v skladu z odloki u-rada pokrajinskega veterinarja glede ministrskega odloka o ukrepih proti prašičji afriški kugi, je treba popisati vse živali naslednjih vrst: konje, mule, osle, bike in vole, krave, večja teleta, teleta do 4 mesecev, prašiče, ovce, koze, kokoši in zajce na področju tržaške občine. Zaradi tega se morajo vsi lastniki navedenih vrst živali zglasiti na pristojnih občinskih delegacijah na naslednjih naslovih: delegacija III, Sv. Marija Magd. spodnja 2735 (Naselje Sv. Sergeja) delegacija IV, Drevored Mirama-re 115 delegacija V, Ul. del Vento 13 delegacija VI, Ul. Puccini 48 delegacija VII, Lonjerska cesta 1 delegacija VIII, Ul. Giusti 2/a delegacija IX, Proseška ulica 28 (Opčine) delegacija IX bis, Bazovica 100 delegacija X, Prosek 200 delegacija X bis, Sv. Križ 274 ali pri higienskem uradu v Trstu, Ul. Torino 8, soba 16, kjer morajo izpolniti zadevno prijavnico, na kateri mora biti navedeno število glav in odgovarjajoči podatki. Zainteresiranim se priporoča, da čimprej izpolnijo prijave, najkasneje pa do 15. t.m., ko zapade rok. Natečaj za asistenta za prirodopis in fiziko na slovenskem liceju Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da je razpisala javni natečaj za eno mesto asistenta za prirodoslovne vede na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Prav tako je pokrajinska uprava razpisala javni natečaj za asistenta za fiziko na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Prošnje za udeležbo na omenjenih dveh natečajih je treba predložiti najkasneje do 12. ure 19. avgusta 1967. Najvišja dopuščena starostna doba — 30 let do 15. 6. 1967, razen izjem na podlagi zakonskih predpisov. Predpisana šolska izobrazba: diploma mature na klasičnem ali znanstvenem liceju ali na industrijskem tehničnem zavodu. Razen tega se zahteva popolno obvladanje slovenskega jezika. Interesenti naj se za podrobne informacije obrnejo na personalni urad pri pokrajinski upravi, Ulica Geppa 21. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU i Od 1. do 31. avgusta t.l. M Ppl v imenovanem zavodu tečaj z* }l> popravne izpite. Dijaki in dij» ?' kinje slovenskih srednjih šol Vai ki imajo popravne izpite, s( od sobote, 1. jul. dalje lahk® vat SOI ( V petek skupščina upokojenih pomorščakov V petek, 7. julija, ob 17. uri bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pon-dares 8, skupščina upokojenih pomorščakov, ki jo sklicuje sindikat omenjene stroke FILM-CGEL. Na skupščini bodo razpravljali o predlogih za poviške pokojnin in koliko bodo znašali poviški za upokojene pomorščake, o čemer zdaj razpravlja parlament. Izgubljeno-najdeno eko- 128, foge^pred ^rldvfdenimTokom! Razprava o urbanističnem ni Ki 1 folrrt 1qKp.1t mno. » Prevod ni bil tako lahek. Po mne- v^ izeiaatinš«nece'0 tež31, kot pre' načrtu v deželnem odboru Maturanti na trgovskem tehničnem zavodu so se včeraj spoprijeli s knjigovodstvom. 'Za pisanje naloge so imeli na razpolago šest ur, vendar so vsi oddali svoje spise še pred koncem roka, čeprav je bila naloga precej zapletena in težav- na. Pisali so namreč o prostovoljni likvidaciji delniške družbe z industrijsko dejavnostjo. Treba je bilo nalogo razviti in vpisati vknjižbe likvidacijskega poslovanja s končnim obračunom in ugotovitvijo deleža, ki pripada vsaki delnici po izvršenem likvidacijskem obračunu. Kandidati so pridno delali, vendar so jih mučili dvomi, ko so zapuščali telovadnico, in vneto razpravljali o vseh mogočih postavkah, ki so jih v jialogi obravnavali ali ne. Prvi del zrelostnih izpitov na višjih srednjih šolah se počasi bliža koncu. Na učiteljišču, kot smo že omenili, so včeraj zaključili pismeni del izpitov, na znanstvenem liceju bodo danes pisali angleško nalogo, jutri bodo imeli risanje, v soboto prosto. Na klasičnem liceju bodo že danes zaključili s pls- : vvi/vnl-ml v. n 1 ! r7 In 1A n A Po mnenju odbornika je zakonski ! menlml nalogami. Zadnja je na Na svoji zadnji seji je deželni odbor proučil v zvezi z urbanističnim načrtovanjem v glavnih središčih Furlanije - Julijske krajine. Pristojni deželni urad je že proučil načrt za Tržič. Pred kratkim pa so razpravljali o njem v upravno-teh-niškem skrbništvu za javna dela, ki opravlja deželne naloge višjega državnega sveta za javna dela. Proučevanje videmskega načrta gre h koncu, medtem ko so začeli proučevati načrt za Pordenon in upajo, da bodo to proučevanje dokončali še pred poletnimi počitnicami. Pazljivo je deželni odbor proučil položaj v Trstu. Znano je, da vzbuja ta položaj med gospodarstveniki resno sjerb, ker je povezan z določenim zastojem pri gradnjah. Zato je deželni odbor sklenil, naj navežejo pristojni deželni uradi takoj stike s tržaško občinsko upravo, da bi z upravno-tehniške plati proučili učinkovite ukrepe, tako da bi lahko naglo reševali razne prošnje za gradbena dovoljenja. Nadalje je odbor določil, da je treba hitro dokončati proučevanje sploš- osnutek vsekakor pozitiven. vrsti grščina. Maturanti na trgov- ! nega regulacijskega načrta. V ta namen je bila namreč ustanovljena umniiiiimm»imiiiiiiimii»iiiiiimiim»miiuniiiimH«Miii«iiim»iii*»iiiiimiuiii»iiimiiiimii«M*»iiiiii»mii posebna komisija strokovnjakov, ki V SPREMSTVU POSLANCA KD BELCIJA Zastopstvo Slovenske skupnosti pri Salizzoniju in ministru Guiju Kot smo že dejali v začetku, so liberalci in komunisti predložili tudi spreminjevalni predlog, po katerem naj se zviša vsota na štipendije že letos na 100 milijonov lir. Ta predlog so po razpravi umaknili. Tržaška sekcija sindikata uslužbencev pri državnih telefonih sporoča, da je ta kategorija prisiljena stavkati 6. in 7. julija (od ure 0 dne 6. julija do 24. ure_7. julija) spričo malomarnosti političnega vodstva ministrstva za pošte in telefon, ki noče sprejeti nobenega ukrepa za rešitev nekaterih perečih problemov. Med te probleme omenjeni sindikat navaja stališče družbe SIP, ki noče sodelovati z upravo PTT glede razvoja popolne telesekcije, noče vzpostaviti mešano telesekcijo z mnogimi turističnimi kraji in važnimi centri, čeprav so za to na razpolago potrebne naprave. Vse to počenja, da bi vsilila svoj načrt in odvzela državni ustanovi za telefonsko službo dobršen delokrog ter s tem odvzela delo prizadetim usluz bencem. Zaradi tega uslužbenci za htevajo, naj uprava vztraja pri zahtevi, da se spoštujejo zadevni zakonski predpisi in dogovori z družbo SIP. lansko doseči, aa di uouivčuj c.ia-ko podporo tudi študenti, ki ne študirajo v deželi sami, čeprav razpolaga z določeno fakulteto. Pri tem je pač jasno, da bi bila prizadeta tržaška univerza, ki bi jo morali nasprotno okrepiti. Znano je namreč, da Furlani že tako 'zahtevajo, da se ustanovijo v Vidmu nekatere fakultete in da se je ravno včeraj razširil glas. da bodo v tem mestu ustanovili fakulteto za sodobne jezike. V razpravo o tem popravku je poseglo šest svetovalcev in med njimi tudi komunist šiškovič, ki ,ie odločno nastopil proti njemu. Zatem je glasovala proti temu popravku velika večina. Glede popravka je zanimivo, da ie n. pr. proti raznim popravkom demokristjana Bianchinija glasovala večina demokristjanskih svetovalcev, medtem ko so glasovali za nekatere komunisti. Po drugi strani pa so bili sprejeti nekateri popravki komunistov in drugih svetovalskih skupin. Tako je večina zavrnila spreminjevalni predlog demokristjanov Bianchinija, Varisca in Ramanija, po katerem naj bi odobrili prvotno besedilo čl. 3 zakonskega osnutka deželnega odbora in ne besedila, ki ga je pripravila, to je spremenila komisija. Prav tako so zavrnili spreminjevalni predlog liberalcev Traunerja in Morpurga k istemu členu, po katerem naj bi veljal dohodek družin, iz katerih izvirajo študentje, poldrugi milijon, ne glede na obliko dohodka. K čl. 5 so predložili popravek demokristjani Bianchini, Varisco in Ramani v zvezi z redom, ki ga dobe študenti na izpitih. Ker so bili svetovalci nasprotni temu predk> gu, so ga umaknili in predložili drugega, ki je bil potem odobren. . K 6. čienu so komunisti predlagali spreminjevalni predlog, po katerem naj bi študentje vlagali proš- Po odobritvi vseh 14 členov so sledile glasovalne izjave. Komunist šiškovič je rekel, da je njegova skupina že pred letom dni predložila zakonski predlog, ki je podoben sedanjemu zakonskemu osnutku deželnega odbora in o katerem so sedaj istočasno razpravljali. Z razpravo o zakonskem osnutku so bili doseženi določeni smotri in študentje so pričakovali ta ukrep. Seveda se ne bodo s tem ukrepom rešila razna vprašanja univerze v naši deželi, saj spada to v pristojnost države. Toda tudi dežela se mora zanimati za to, da se univerza okrepi, šiškovič je dejal da je glavna pomanjkljivost v čl. 2 in da ni niti zadovoljiv čl. 11 glede upravljanja skladov. Te sklade bi morala upravljati skrbstvena ustanova študentov samih. Ker pa je bil s tem zakonskim osnutkom vendarle storjen majhen korak naprej, je dejal šiškovič, da Razgovarjali so se o nekaterih vprašanjih slovenske manjšine in slovenskega šolstva Zastopstvo Slovenske skupnosti iz Trsta, v katerem so bili deželni svetovalec dr. škerk, pokrajinski odbornik Rudolf, član tajništva dr. Poštovan in strokovnjak za šolstvo prof. šah, je bilo v ponedeljek, 3. julija, v spremstvu demokristjan-skega poslanca Belcija uradno sprejeto v Rimu pri podtajniku predsedstva ministrskega sveta Salizzoniju in prosvetnem ministru Guiju. Zastopstvo Slovenske skupnosti je oba ministra seznanilo z nekaterimi perečimi vprašanji slovenske manjšlne in slovenskega šolstva. Zastopstvo Slovenske Skupnosti je podtajniku Salizzoniju izročilo in obrazložilo vlogo o še nerešenih splošnih in nekaterih posebnih vprašanjih, ki zadevajo koristi in pravice Slovencev. Podtajnik Sa-lizzoni je pokazal zanimanje in razumevanje za obravnavana vprašanja in zagotovil, da jih bo predlagal in zagovarjal na pristojnih mestih. Na sestanku s prosvetnim ministrom Guljem, kateremu je prisostvoval tudi funkcionar za manjšinska šolstva dr. de Prospero, so govorili o zakonski ureditvi didaktičnih ravnateljstev in o nadzor-ništvu za osnovne šole. Minister je bil naklonjen zahtevi o zakonski ureditvi te zadeve. tesno sodeluje z občinskim tehničnim uradom. Sedanji urbanistični položaj namreč ni zadovoljiv. Deželni odbor računa, da bodo v sodelovanju z občino končali proučevanje splošnega regulacijskega načrta v treh ali štirih mesecih. V tem času bi morala torej biti rešena vsa glavna vprašanja, ki so povezana z regulacijskim načrtom v glavnem mestu naše dežele. Na občinskem oddelku za nomat v mestni palači, soba III. nadstr. hranijo predmete, ki so bili izgubljeni in najdeni na javnih prostorih v juniju 1967. Zakoniti lastniki lahko dobijo te predmete povrnjene vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Predmeti so naslednji: zapestnice, ure, vžigalniki, zaponke za kravate, radiotransistor-nik, dežniki, otroška torbica, kolesa, denarnice, moška majica, zavoj zdravil, kovček z rabljenim perilom, vreča s športnimi oblačili. vpišejo v ta tečaj samo u» poldne od 9. do 12. ure. Vpt ^ sovanje se izvršuje v imenovi jt(J' nem zavodu v Ul. Ginnastic* 5 q št. 72 ali v Čampo S. Luigi H 2aj in se zaključi v četrtek, 2l kol julija. , jar RAVNATELJSTVO ko' ( -----------------------------' S0( _______ J ter ,e> i.t. r4',1JŠ\ JiffiBiiipiflM m<: d *** KROŽEK ABSOLVENTOV S. . TRGOVSKE AKADEM1 . 1 julija nočno kop*! * VENSKE organizira 8. ob svitu luninega mlaja. Udeležuj naj prinesejo jedačo in pijačo s, n8 boj. Odhod s Trga Oberdan (T*i bil ob 20.30 z osebnimi avtomobili, be primeru slabega vremena bo W Id nje v kaki kraški osmicl. ( • • • ka Tržaški filatelistični klub »L. ( ši», sporoča vsem svojim članoHM bo zadnji sezonski sestanek m pr« j ' 5. t.m. od 19. do 20. ure v spele so vse zadnje novitete, Kij Sci rih kluba, Ulica del Montecchi 6,^ Na vsem članom na razpolago. PrlMl s sestanek, prvi prihodnji sezoni.' da v sredo, 6. septembra t. 1. tre SCI ka i Prosvetno društvo Ivan Cankar, pr( :iz® bi člane, prijatelje In simpatij da se udeležijo v soboto, 8. $ ^ ZBOROVANJA KPI Danes ob 21. uri bo v Gropadi govoril Stojan Spetič o sedanjem političnem položaju v zvezi z zakonom javne varnosti, ki ga je predložila vlada levega centra ter o mednarodnem položaju s posebnim poudarkom na krizi na Srednjem vzhodu in na ameriški vojni v Vietnamu. Danes ob 20. uri bo v Miljah skupščina voditeljev in razširjeval-cev komunističnega tiska. O mednarodnem položaju in bodočih nalogah komunistov bo govoril Clau-dio Tonel. Med skupščino bodo nagradili najboljše razširjevalce tiska. Jutri ob 12. uri bo o vprašanju demokracije v Italiji govoril v Ul. della Rampa tajnik federacije dr. Paolo Šema. ob 21. uri družabnega srečanja] s bo v gostilni Jadran pri Sv. Jak’ Srečanje bo na prostem. j J lik Ut Pr ni v Miramarski park. Predstave «Lufy ?P zvoki«. Danes ob 21.30 in ob 1 «Massimiliano e Ganlotta« v ‘ 1 janščini. 1 tu Avtobus «M» z zvezo v Barko'1* *’• s tramvajem št. «6». , 2>j , i sa Nazlonale 16.30 «14 sole sorgera ^ Ga"! nji cora». Tecbnicolor. Ava Mei Ferrer, Errol Flynn. Excelsior 16.00 «Solo sotto le stoj 111 Cinemascope. Kirk Douglas i" 'e Rovvadlands. SP Fenice 16.00 ((Agente Logan mi^i Ypotrom». Teohnicolor. Louisi ze Vlila. j ni Eden 16.00 ((Berimo 1945 (La c' k0 ta dei giganti))). C. Le Rof.j na Douglas. Prepovedano mladini j pr 14. letom. ,j jj. Grattacielo 16.30 «11 marinaio de' ^ n * ** V soboto ob 20. url bo na Trgu San Giacomo govoril senator Vida-li o temi: «Kam gre italijanska demokracija«. Zaradi stavke podaljšani razni davčni roki PO URADNIH PODATKIH OBMEJNIH ORGANOV Nad 74 tisoč Jugoslovanov v torek na obisku v Trstu Tolikšnega prometa na meji doslej v enem samem dnevu še ni bilo Kakor smo že včeraj poročali, je bil v torek, 4. julija, Izreden dotok turistov iz raznih krajev Jugoslavije v naše mesto, ker je bil pač v Jugoslaviji državni praznik, število jugoslovanskih turistov-kuipoev je preseglo vsako pričakovanje, čeprav so pričakovali Izreden obisk na tržaškem velesejmu, spričo medsebojnega dogovora med tržaškimi in jugoslovanskimi potovalnimi agencijami. Včeraj smo dobili dokončne uradne podatke policijskih oblasta o izrednem prometu skozi mednarodne bloke na Tržaškem v torek, 4. julija. Po teh podatkih je v torek prišlo skozi mejne prehode v Trst s prepustnicami in potnimi Usti skupno 74.331 jugoslovanskih državljanov, vrnilo pa se jih je 74.325. S prepustnicami je prišlo 21.866 jugoslovanskih državljanov, vrnilo pa se jih je 24.078, kar pomeni, da jih je približno 3000 prišlo že prejšnji dan. S potnimi listi je prišlo z vlakom 2672 jugoslovanskih državljanov, čez blok pri Fernetičih 14 tisoč 743, na Pesku 14.624, pri škofijah 18.960, pri Sv. Jerneju pa 1436. Na mejnih blokih so imeli torej polne roke dela, saj je bil poleg izrednega števila prehodov Jugoslovanskih državljanov tudi precejšen promet inozemskih turistov. Za srednjo šolo na Proseku je minister zagotovil ustanovitveni dekret, organične tabele za srednje šole in število stalnih mest. Minister je tudi obljubil združitev izpitov za habilitacijo in natečajev z upoštevanjem olajšav čl. 12 zakona 1012 iz leta 1961. Odprti bodo ponovno tudi roki za ureditev položaja upravnega osebja. Glede strokovne Industrijske šole je minister dejal, da je njegovo ministrstvo že vse uredilo, da pa morajo dati druga ministrstva soglasnost. Glede slovenskih šolskih knjig za obvezne šole se je minister strinjal, da jih je treba delno ponatisniti In delno na novo sestaviti. Za ostale knjige je obljubil posredovanje. Minister je sprejel predlog, da se na tržaški univerzi ustanovi stolica za slovenski jezik In književnost. Cesare za ustanovitev slovenske stolice na tržaški univerzi Socialistični občinski svetovalec Giorgio Cesare je te dni poslal pismeno vprašanje odbornici za javno vzgojo prof. Faragunovi, kot predstavnici občinskega sveta v upravnem svetu tržaške univerze, da bi se zavzela za ustanovitev fakultete za slovenski jezik in slovstvo na tržaški univerzi. V svojem pismu svetovalec Cesare omenja pobudo dalmatinskega slavista prof. Cro-nie, ki je pred kratkim umrl in ki je v Padovi ustanovil stolico za slovenski jezik in slovstvo, ki se je izkazala za zelo funkcionalno. Svetovalec Cesare je mnenja, da spada v smotre tržaške univerze ustanovitev fakultete za slovenski jezik in slovstvo in zaradi tega pričakuje zadevno pobudo s strani tržaške občine. • Šef kabineta podprefekt Mella-ro se je včeraj ob 18.30 udeležil koktaila, ki ga je priredila gabon-ska delegacija v restavraciji paviljona narodov' na velesejmu. Dr. Mellaro je zastopal vladnega komisarja. Prefekt tržaške pokrajine je izdal v zvezi z dvodnevno stavko bančnih nameščencev odlok, s katerim je podaljšal zakonite roke, ki so zapadli med nerednim poslovanjem bančnih zavodov. Roki, ki so zapadli 3. in 4. julija letos, kakor tudi roki, ki zapadejo v petih naslednjih dneh, se podaljšajo za 15 dni od 5. julija dalje, to je od dneva, ko so se zopet bančna okenca odprla za občinstvo. Ravnatelju tržaške podružnice Banca dTtalia je poverjena naloga, da izvrši ta odlok ter da ga sporoči prizadetim kreditnim zavodom. Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse člane, da se udeleže rednega občnega zbora, ki bo v društvenih prostorih danes, 6. junija 1967, prvo sklicanje ob 20. uri, v drugo sklican ob 20.30 ob vsakem številu članov. ODBOR ■........... Vprašanj« Vidaiija glede zdravilišča INPS Senator Vidali je naslovil na ministrstvo za zdravstvo in na ministrstvo za delo vprašanje, v katerem ju opozarja na sklep INPS, da prekliče dogovor, ki ga ima z združenim’. bolnišnicami za opravljanje kirurške službe v zdravilišču tbc INPS na Trsteniku. Dogovor je trajal devet let in sta bili zadovoljni z njim obe pogodbeni stranki, saj je skupina kirurgov, ki jo je prej vodil prof. Buchberger, po njegovi smrti pa jo vodi dr. Gropuzzo, o-pravila veliko število uspešnih operacij na pljučih ter uživa zato velik sloves ne le v Trstu marveč po vsej državi. Sedaj pa namerava poskrbeti INPS za operacije s svojimi zdravniki, med katerimi je tudi prof. Abruzzini, ki je bil že upokojen, pa so ga ponovno poklicali v službo. Vidali poziva ministrstvi, naj posredujeta, da ostane pri starem. ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 5. julija 1967 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 80-letna Orsola Fureli! vd. Faiman, 69-letna Lucia Bidoli vd. Carnaro, 83Jetni Emilio Favret- to, 65-letna Doroenica Geissa vd. Toffetti, 74-ltetna Maria Ujele por. Vidali, 64-letni Dante Pltton, 75-et-nl Fortunato Peraechi, 68-letna Giu-sepplna Skilan vd. Vever, 86-letna Giovanna Potočnik vd, Teker, 81-let-na Ersilia Kabler por. Pacco, 804etnij Daniele Komavli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19/c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravasini Trg Llberta 6. Testa d’oro Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.30) Alla salute, Ul. Giulia 1, Benussl, Ul, Cavana H, Picciola, Ul. Orianl 2, Vernarl, Trg Valmaura 11. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dne! » primeru, če ul mogoče najti dru tega zdravnika, Je treba telefoni rati na štev. 90-235. LADJE V PRISTANIŠČU C. di Messina, Carso, Enotria, A. Cosulich, Ausonia, Rapido, Saipa H, Calabria, Lazio, Cagliari, A. Capa-no, Persia, Fertilia, Falladio (It.); Gorenjska, Makedonija, M. Marulič (Jug.); Meena (Zar); Al Fares (Lib.); L. Equador (Arg.); Mariel (Gr.) Malazgirt (Tu); Erika (Nemčija); Poitou Fr.). Mali oglasi 1SCEMO VAJENKO za frizerski salon FLORIDA, Ul. Lucio Vero 5, Trst, tel. 36664. Dobri pogoji. PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO! 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev. 37-338 bllterra«. Cmobeli film. Jean . reau, Orson Welles. 1 Ritz (Ulica San Francesco l"j 16.00 «La donna di sabbia». 0,1 Okada, Kyoko Kishida. Režij3.1 v® roshi Testvgahara. PrepovW ril mladini pod 18. letom. Crn* ni: film. 1 ji Alabarda 16.30 «24 ore per uccidf Technicolor. Lex Barker in 9 jjj. Sommieseld. Filodrammatico 16.30 «Sexy Technicolor. Prepovedano u>- je S pod 18. letom. „ Moderno 16.30 ((Sicarlo 77 vl',j morto». Robert Mark, Allcia “ , dit, Technicolor, j Cristallo 16.30 «Incredlbide av«1 s ra». Technicolor. VValt Disnefj Aurora 16.00 «Avventura neti a ^ ja sia». Film za mladino. j tri Garibaldi 16.00 «Le nevi del na mangiaro«. Technicolor. G. * ju A. Gardner, S. Hayward. Capitol 16.30 «14 sapore della P* ” Anna Veneti. Prepovedano pod 18. letom. j ca Impero 17.00 «Scandalo al sole«. nicolor. T. Donahue. PrepoVa ofc mladini pod 16. letom. Se Vittorio Veneto. 17.00 «Io sod* camplone«. Crnobeli film. Pr«f 1.. dano mladini pod 14. letom-Ideale 16.30 «La m-ia terra«. 7*' „c coior. j ^ Astra 16.00, 21.30 «Quo vadis?». nicolor. R. Ta.vlor, D. Kerr. Abbazia 16,30 «Un’idea per un to». Crnobeli fiilm. J. Huntcf| Francis. Prepovedano mladini 14. letom. Sj LETNI KINO Satellite (Borgo S. Sergio, aV*,! k-fll. 19, 20) Blagajna ob 20.15,} tek ob 21.00 «A14e don-n-e ci o »< io». Technicolor. Frank S9 Lee J. Coob In Barbara Rd- SPDT priredi 16. t.m. Izlet tobusom do koče na Platku, ša točka Gorskega Kotora, od 1 « je lep izlet na Risnjak. Vpis«' « od 12. trn. v Tržaški knjigaf « 18.30 do 19.30. h A n n ^ Pevsko In športno društvo «*! recn ter godbeno društvo iz priredijo skupni izlet na prijaj E srečanje, ki bo v Ajdovščini 1 deljo, 9. t.m. z odhodom iz ob 13. uri. Vpisovanje vsak , od 20. do 22. ure v ljudskem v Trebčah. Prosvetno društvo Skedenj žira enodnevni izlet v Bohinj-J sovanje vsak večer od 21. do razen ob sobotah in nedeljah, ' dežu društva, Skedenjska ul. i TRŽAŠKA KNJIGA0 Trsti - Ul. av. Frnuljšld1 1 rlrfun (11.71)2 Novost: Sutjeska — zbornik Sporočamo, da nas je za ** zapustil naš dr. odv. Danjel Kom* Dragega pokojnika smo sp**’ k zadnjemu počitku v rodi^ včeraj, 5. t.m. na pokopal*'] števerjanu pri Gorici. Žalujoča žena Pavla, sori in prijatelji A . rt >1 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN PITI (EM 9 let in pol je zahteval tožilec za napadalca na Zlato Marinškovo Napadenka ni prišla na razpravo in se niti ni prijavila kot zasebna stranka Odpeljali so ju na zaslišanje in mladeniča sta priznala svojo krivdo. Pri sebi pa nista imela več denarja. Potrošila sta ga za nakup oblačil. Oblačila so agenti zaplenili, Raspopoviča in Kovačeviča pa aretirali ter ju odpeljali v zanor. Včeraj se je začela pred tržaškim Ti so takoj uvedli preiskavo in ne-. bo Porotnim sodiščem (predsednik Ros- kaj ur kasneje zasačili oba tatiča, ij m si. tožilec Tavella, zapisnikar Cic-ilija c?relli, obramba Segariol in Kosto-šoL ris) obravnava proti Antoniu Cor-, s( vasceju in njegovemu 31-letnemu ahk' !ovaščanu Giuseppu Arditu. d» ..Corvasce je obtožen, da je pono-Vpt , Popoldne 6. maja lani napadel nov» Pkdoletno jugoslovansko državljan-ijrf *° Zlato Marinškovo ter ji ugrabil j p 5-W)0 lir. Poleg tega je Corvasce s m ^grešil druge kazenske prekrške, ’ "ot. telesne poškodbe, pohotna de-> [soja na javnem prostoru ter neza-VO *onito opravljanje branjarske obrti. J Corvasce je prišel pred porotne sodnike v pripornem stanju, med-■ lem ko je njegov soobtoženec Giu-•appe Ardito na prostosti. Ta se 5°ra,_ namreč, zagovarjati le zara- £ JJJPpe Ardito na prostosti. Ta se M 3 E M' j.Na koncu včerajšnje obravnave gl di lažjih prekrškov. kopij 'e javni tožilec Tavella zahteval elež( naj porotniki obsodijo Corvasceja 0 s na zei0 strogo kazen: 9 let in 6 (T«j mesecev zapora ter 600.000 'ir glc-)b0'j ne. Za Ardita pa je zahteval 6 me-3 k1 »ecev zapora. , 0 dogodku, ki je sprožil sedanji 'Ritenski postopek, smo svoj čas il. ! ?nsirno pisali. Marinškova (stara iorP'j Romaj 16 let) je prišla v naše meda' s» iz Pirana, kjer stanuje skupaj pt°t xt starši. da si nakupi nekaj blaga. 1 6. i Na Korzu se ji je približal Corva-, Kt sce, ki se je med drugim ukvarjal r i‘ h Tr°dajanjem (nezakonitim seve- °a) raznega blaga in predvsem tranzistorskih sprejemnikov. Corva-(ki je poročen in ima dva otro-ikaf ?alJe speljal dekle po neki ulici atirel !?r°ti Sv. Justu. Baje je na nekem i jii 'jSfnotnem mestu prišlo do poskusa inja, fnmljevanja ali celo do posiljenja jjKif črnega. .. Slednjo verzijo je v določeni ob-•"t! podala sama Marinškova, toda preiskovalni organi niso verjeli nje-■ m izjavi. Dekle so sicer prepeljali , v splošno bolnišnico, kamor so jo K sreči je ozdravela v 20 dneh. v i Preiskovalne oblasti so se po are-J tociji Corvasceja, ki je zagrešil zlo-rko*1 c-n. znašle v precepu: ali naj obto-‘'jo moškega tudi posilstva, ali pa ;erS!aamo ropa. Oblasti so se odločile Gani1 ‘a zadnjo rešitev Corvasce je po njihovem mnenju zagrešil zgoraj _o-, stM menjene prekrške, toda v določe-s i* aem trenutku je prišlo do ostrega i P°ra med njim in dekletom. , Pv°me, ki se danes porajajo, je zelo težko pojasniti. Sodnijski organi P1 so namreč pozvali Marinškovo, r0v, Predpisujejo zakonski predpisi, aini ?*i. Pride pred porotno sodišče in i Pjrica o dejanskem poteku dogodka. > del; "tarinškova pa ni prišla na obrav-an ■ a,av9 ter med drugim ni niti na-stopiia Eot zasebna stranka. Spričo 1 i n^a- se mora ves dokazni postopek M-l Ijtoejiti samo na Corvascejeve izja-;žlJj m na tiste izjave, ki jih je Ma-toskova podala, ko je bila v bol-orn prsnici. Dekle je tedaj izjavili, da, :j, j! Je Corvasce dal 5.000 lir, ki jih cn ji i1. Je pozneje s silo ugrabil iz tor-"r °lce. Corvasce pa se je zagovarjal, . folj jja je dekletu odvzel denar, ker z mli Ib0 sploh ni imel opravka in ker Je Marinškova baje sramotila nje-vivl mater. Hude žalitve so ga na-:ia 1 P®lile. da se je znesel nad dekle-!0ni (morda s kamnom, ali pa le aW' s Pestmi). . Corvascejev zagovor ni prepričal , ;avnega tožilca, ki je menil, da je eJ c „ • a - ,P°dobne primere zatreti z f ''ajvečjo strogostjo ter je zato za i ,val kazen, ki bi vsem služila za a pt. zgled. 0>' Primer Corvascejevega soobtoženih a Ardita je le obroben, ker gre 'J n??1? za pomoč, ki jo je baje drugi -toženec nudil glavnemu, zato da Tatovi na gradbišču Neznani tatovi so v noči med prvim in drugim julijem vlomili na gradbišče gradbenega podjetja «Pu-ia» v Ul. Rossetti 72, s silo razbili žabico na vratih začasnega skladišča in iz notranjosti odnesli več električnih kablov v skupni vrednosti 100.000 lir. Tatvine se je predvčerajšnjim zavedel 28 letni zemljemerec Tullio Stricca iz Ul. Ne-grelli 12. Zglasil se je na komisariatu Kolonje, kjer je tatvino prijavil. V teku je preiskava. Na cesti se je onesvestila Nenadna slabost je bila kriva, da se je včeraj zjutraj okrog 9. ure v Ul. Zorutti pred pekarno De Gior-gio onesvestila 40-letna gospodinja Elvina Marchi por. Antoni iz Ul. Lorenzetti 8. Nesrečnica se je zgrudila na pločnik in se pobila in ranila po glavi in rokah. Mimoidoči so Marchijevi priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Odpeljali so jo v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek. Okrevala bo v 8 dneh. Nenavadna nesreča tramvajskega sprevodnika Na končnem postajališču tramvaja proge štev. 6 v Barkovljah se je včeraj okrog 7.30 pripetila nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. Zaradi okvare zavor je tramvaj treščil v sprednji stoječi tramvaj, v katerem je stal 48-letni voznik Silvio Ladavaz iz Ul. Salem 5. Ladavaz je zaradi nenadnega sunka padel in se pobil po hrbtu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 6 dni. Škoda na tramvaju ni velika. iimiiiHiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiuiimiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiitniii BARBARSKO DEJANJE NEZNANEGA NESTRPNEŽA l nožem zabodel avtomobilista ker ga je malo prej prehitel Takoj po napadu pri Tovarni strojev sta neznanca oddrvela s svojim avtom in se izmaknila zasledovanju financarja 1)11, SANCIN Jt POUDARIL NA TISKOVNI KONFERENCI Velika važnost Dijaškega doma za dobro vzgojo naše mladine Gojenci so stalno pod skrbnim nadzorstvom ter se počutijo kot doma - Živahno kulturno in športno delovanje izven šole Nestrpnost in nasilnost sta sinoči oborožili roko prenapeteža, da je z nožem zabodel v prsi avtomobilista, ki ga je malo prej prehitel. Krvavi dogodek se je pripetil sinoči okrog 20.30 na Sprehajališču Sv. Andreja. 32-letni trgovski zastopnik Adelfonio Gatto iz Castel-franca di Treviso, Ul. San Marco št. 4 le proti Elizejskim poljanam avto fiat multipla TO 86( vozil 60350, " I ________ ______ _________ son'! Se„ 'z(>gne roki pravice. pr«t . Obravnava se bo nadaljevala ju-ornj °b 10-30 z obrambnim govorom ■ mV' Kostoris »• Včeraj je govoril "T Segariol, ki je zahteval opro-3ttev obtoženega Ardita. ;?». err. j un «iW*j Rojakinjo sta okradla d'nl SariVa m'ada študenta iz Novega ni ia, bosta morala sedeti na zatož-I nnr, ,°P' sodišča, ker sta v soboto av*) kr?5,<*ne na Trgu Ponterosso o- ,.15,J ^ia rojakinjo ci J tor^yetnajstletna Branka Božič iz S". v 7l'bora je prejšnjo soboto prišla Ru. wrst jn. kot je pač običaj, se ta- IP v katerem so se peljali tudi njegovi sorodniki. Ko je Gatto privozil do Tovarne strojev, je začel prehitevati avtomobil, ki je vozil pred njim. Dvema potnikoma, ki sta se peljala v tem avtu očitno ni bilo pogodu, da ju je Gatto začel prehitevati, zato sta iz notranjosti avta začela vpiti na Gatta in na njegov račun izrekla žalitve. Gatto je nekaj odgovoril in nadaljeval pot. Toda nestrpneža sta pognala svoj avto, prehitela Gatta in ga prisilila, da se je moral ustaviti. Neznanca sta skočila iz avta in pričela besedni spopad z Gattom, ki je tudi izstopil. Prepirljivca sta se tako razgrela, da je nenadoma eden od njiju potegnil iz žepa nož na zaklep in sunil Gatta v prsi. Nasilneža sta nato skočila v avto in se z vso naglico odpeljala proti Drev. Čampi Elisi. Gattovi sorodni-ki in on sam sd bili tako presenečeni zaradi krvavega razvoja prepira, da niso niti utegnili razbrati številk evidenčne tablice avtomobila obeh nasilnežev. Dogodku je od daleč prisostvoval finančni stražnik, ki se je tedaj pripeljal mimo. Ko se je prepričal, kaj se je pripetilo, je pognal svoj avto za neznancema. Ta dva pa sta vozila zelo naglo, zavila v Ul. San Marco in se izgubila v prometu na Trgu Sv. Jakoba, da ju finan- v notranjosti filobusa ponesrečili 19-letna Giovanna Zorn por. Pduca iz Ul. Franca 3 in 54-Ietna Giusep-pina Milkovich por. Smak iz Ul. Campanelle 67. Obe ženski sta se pobili po komolcih, prsih in nogah. Z rešilnim avtom so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so jima dali prvo pomoč. Zdraviti se bosta morali od 3 do 5 dni. Filobus Je vozil 37-letni Giuseppe Del Vecchio iz Ul. Chiadino 107, avtomobil pa je šofiral 35-letnl Marino Vtttor iz Ul. Franca 3/1. Voznika se nista poškodovala. Nesreča pri igri V poletni koloniji židovske skupnosti v Alpinski ulici št. 136 na Opčinah se je včeraj popoldne ponesrečila 18-letna Daniela Gross lz Ul. Čampo Marzio 18. Ko se je igrala na vrtiljaku Je nerodno padla in se ranila po ustnicah in desnem licu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Trčenje vespista in kolesarke Včeraj okrog 8.30 sta na cesti v bližini civilne bolnišnice trčila 59-letni vespist Bruno Marega iz Far-re in kolesarka 32-letna Irena Petrovčič, ki stanuje v S. Giovanni ob Nadiži ter je postrežnica v go-riški bolnišnici. Pri trčenju je Petrovčičeva dobila poškodbe na nogi in rokah; nudili so ji prvo pomoč; V Slovenskem dijaškem domu na Svetogorski cesti v Gorici je sedaj vse mimo in Uho. Dijaki so odšli na težko pričakovane in zaslužene počitnice in nič več ni tistega veselega in razposajenega živžava, ki je skozi vse leto polnil domske prostore In dvorišče. Sedaj, ko je zopet eno leto za nami je prav, da se spomnimo tudi te za našo slovensko skupnost tako važne ustanove In njenega vzgojnega prizadevanja z našo mladino. Obrnili smo se v ta namen do ravnatelja Doma dr. Petra Sancina, ki nam je na Uskovni Konferenci, sklicani v ta namen, posredoval nekaj podatkov o življenju in delu dijakov in vzgojiteljev v preteklem šolskem letu. Letos so imeli v Domu 78 dijakov in osnovnošolskih otrok, od tega 51 notranjih in 27 zunanjih. Točno polovica, ali 39, je bilo dečkov in prav toliko deklic. Učni uspehi so bili povprečno zelo dobri saj Je izdelalo 39 dijakov; popravne izpite ima 35 gojencev, 4 pa so padli. Kot rečeno je tudi letos deloval v Domu pošolski oddelek za učence osnovnih šol, ki ga je obiskovalo 19 otrok in ima svoje lepo urejene prostore v posebnem poslopju na dvorišču. To je edini tovrstni oddelek za slovenske šole na Goriškem, za katerega prejemajo podporo šolskega patronata ter so pod nadzorstvom šolskega nadzornl-štva. Vodstvo zavoda se sauša Izogibati nevšečnim disciplinskim ukrepom in skuša doseči svoj cilj pri gojencih predvsem s prepričevanjem, da bi se dijaki počutili čimbolj kot doma. Obisk staršev v zavodu, ki so prihajali pogostoma. je bil vedno dobrodošel ln radi so jim postregli z vsemi podatki o napredku in vzgoj: njihovih otrok Zato je zadostoval samo en roditeljski sestanek, in sicer ob koncu leta, ko je ravnatelj zavoda številnim staršem in gojencem samim dal koristne napotke za čas počitnic. Vodstvo zavoda le imelo tudi stalne stike s šolami in vsak gojenec Je Imel dnevnik v katerega se je zapisovalo podatke o učnih uspehih, delu in vse drugo, kar je bilo potrebno v zvezi z njegovo vzgojo. Vzgojitelji Doma so dijakom pomagali pri pripravah za šolo in učenju na splošno Obenem so po- ngu uv „„ JU miU11. i okrevala bo v 5 dneh. Marega pa car niemogei dohiteti, niti1 razbrati se Je odrgnil po desni nogi ter številke tablice. Medtem so na Sprehajališče Sv. Andreja prihiteli agenti letečega oddelka in ranjenega Gatta odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč zaradi lažje 3 cm dolge rane po prsih. Gatto se bo mo-ral zdraviti od 7 do 10 dni. Policistom ni znal točno povedati kakšen je bil avtomobil napadalcev, sicer je razbral tri številke tablice, vendar ni gotovo, da so prave. V teku Je policijska preiskava. 4 i * _ vaiL nap?tila na Ponterošo. Ogredo-b|a~„si Je na stojnicah razstavljeno mtž?’ sta se ji približala dva tečo„enlea- Kasneje so policisti le-ict '1 la ona, °ddalka ugotovili, da sta bi-. r' 18-Uf . ni Vladislav Raspopovič in od 9 Nov« Jovica Kovačevič, oba iz ois®1' kat * Sada- Mladeniča sta se ne-lzkJ easa motala okrog Božičeve, Ukrni?tlla ugodno priložnost in ji 14 S? ,, torbico v kateri je hranila J aviu!, 50 nemških mark in 20 d «f' j, rlJskih šilingov. iz »m® j® Božičeva zavedla tatvl-riJa'l prit." j, odhitela na kvesturo in jo mi ’J ‘Javila aeento ................... agentom letečega oddelka. Avtomobilist podrl vespista Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so sinoči sprejeli 23-letnega študenta Michela Fidemija iz Ulice Cappello 3, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi ran in udarcev po glavi, levem sencu in izgube spomina. Fidemi je malo prej na vogalu Ul. Mazzini in Roma postal žrtev prometne nesreče. Proti obrežjem je vozil vespo TS 34407, na omenjenem vogalu pa ga je z avtom TS 85115 podrl 37-letni Vinicio Lagonis iz Ul. Baiamonti 24, ki je vozil proti Ponterošu. bo dober v 2 dneh. Pri pobiranju jajc se je ponesrečila Včeraj nekaj po 17. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 60 letno Marijo Lutman iz Gorice, Ul. Orzoni 12. Ko je okrog poldne šla na dvorišče, da bi poiskala po kokošjih gnezdih nekaj jajc, je stopila tudi na balo slame. Tam pa se ji je spodrsnilo in je padla. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve noge v gležnju ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Trčenje filobusa in avta v Ul. Combi V Ul. Combi na vogalu Ul. Bel-losguardo je včeraj popoldne prišlo do trčenja filobusa proge št. 15 in avta «giulietta» TS 47181. Zaradi nenadnega zaviranja sta se ;err> HinjJ 0 7 ul. 1 h n -X za im* sp^ pa^ u-odJf. Kine na Ončin m Predvaja danes, 6. t. m. ob 18. v dvorani in 21.30 na prostem Technicolor film: Diario di ima cameriera (NATAKARIČIN DNEVNIK) Prepovedan vstop mladini pod 18. letom Igrajo: JEANNE MOREAN, GEORGES GERET ln drugi HlJMO .IKI8. PBOBEH Predvaja danes, 6. t.m. ob 19.30 uri film: IGIOVANIFUCILI DEL TEXAS (MLADE PUŠKE IZ TEXASA) igrajo: JAMES MITCHUM, JODY MCCREA in CHILL WILLS Nogo si je izpahnil Na delu pri slaščičarskem podjetju IMCA se je ponesrečil včeraj okrog poldne 19-letni Roberto Per-tot iz Gorice, na Travniku 58. Ko je imel opravka pri nekem stroju se mu je spodrsnilo in izpahnil si je desno nogo. V civilni bolnišnici so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. svečali mnogo pažnje tudi njihovemu vedenju ln higieni. Posebno pestro Je bilo tudi delovanje gojencev izven šole. Naj pri tem omenimo redne sobotne večere s predvajanjem filmov, oddaje pokaži kaj znaš, dalje družabne večere, mlklavževanje, pustovanje itd. Od predavanj naj o-menimo člana Slovenskega okteta Kozlevčarja, ki je navdušil mladino s predavanjem o turneji Okteta po Kitajski. Potem so imeli Prešernovo ln številne druge proslave in prireditve. Prejšnji mesec smo že pisali o zaključni prireditvi, na kateri so vrteli nadvse zanimiv dokumentarni film o življenju v Domu ln izven njega in ki so ga gojenci sami komentirali. Prikazali so tudi proslavo 20. obletnice Doma kjer so se srečali številni bivši gojenci, ki so med tem šil skozi vrata tega zavoda v življenje. Vodstvo je omogočilo gojencem tudi več poučnih Izletov (v Dramo v Ljubljani, Predjamski grad, na Vrsno, k jezeru Cavazzo itd.). Zavodovo knjižnico stalno izpopolnjujejo in jo bogatijo z novimi knjigami, predvsem z Izdajami Mladinske knjige. V čitalnici imajo na razpolago poleg Primorskega dnevnika tudi nekaj drugih časopisov in revij. Precej živahno je bilo tudi športno delovanje gojencev. Tako so Imeli doslej že pet srečanj z dijaki Doma iz Trsta in vedno zmagali. Letos so imeli športna srečanja tudi s Sovodenjci, ki so gojence zelo lepo sprejeli ln pogostili. Uspešno so sodelovali tudi v tekmah namiznega tenisa za pokal «M. Fileja. Ob sobotah so Igrali večkrat na bližnjem Igrišču tudi nogomet med seboj, razdeljeni v dve ekipi. Zdravstveno stanje gojencev je bilo skozi vse leto zelo dobro ln praktično niso imeli bolnikov v postelji. K temu je nedvomno pripomoglo tudi delo na svežem zraku, saj so gojenci ob prostem času sami skrbeli za zavodov vrt in njegove nasade. Ravnatelj dr. Sancin nam je povedal tudi o nekaterih posebnostih zavoda: : upfava sama npr. nakupuje razne šolske in higienske pripomočke za gojence; dobi jih po znižani deri! ln s tem omogoči prihranek tudi gojencem, ki Jih ku- Pred nekaj dnevi so v Beogradu končno podpisali nov gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Na podlagi tega sporazuma se bo trgovinska Izmenjava med sosednima državama še povečala. Pravzaprav se je ta Izmenjava, kljub pomanjkanju sporazuma občutno povečala — skoro za četrtino, v primerjavi s prejšnjim letom — že v letošnjem prvem četrtletju. Te podatke posnemamo iz govora ministra za zunanjo trgovino Tolloya, ki ga je nedavno imel v Trstu In o katerem je naš Ust prinesel obširno poročilo. Te dni se je v Beogradu mudila tudi delegacija Italijanske carinske službe m imela razgovore o sodelovanju obmejnih carinarnic. Jugoslovansko delegacijo je vodil generalni direktor zvezne uprave carin Milovan Djokanovič, Italijansko pa generalni direktor carin in posrednih davkov Guido To-masone. Delegati so .se. med. drugim sporazumeli, da bodo takoj u-stanovlll skupno komisijo carinskih In drugih strokovnjakov, ki pujejo; prihranijo pa tudi na času, I bo na kraju samem ugotovila, kaj IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllimUlllllllllillllllfllllimMIHIIIIIIIIIlIlHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIimillllllltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN DEBATA O PRO LOCO IN NJENIH NAČRTIH Za izvedbo kulturno - turističnih programov potrebnih več sredstev in več sodelavcev Pro loco potrebuje 10 milijonov osnovne glavnice, ima pa 3 milijone dolga Koristno bi bilo tudi večje sodelovanje s pripadniki slovenske skupnosti v Gorici P. D. «DANICA* na VRHU priredi 8. in 9. julija Tradicionalni piknik za prosvetna društva z Goriškega PROGRAM: V soboto, 8. julija — ob 20. uri briškola z bogatimi £ nagradami. V nedeljo, 9. julija — popoldne srečanje prosvetnih društev z Goriškega; ob 17. uri nastop godbe na pihala iz Nabrežine ob 19. uri tombola z bogatimi denarnimi dobitki ob 20. uri ples do 2. ure po polnoči, z izbiro najlepše mladenke. Deloval bo dobro založen bife z domačim vinom, pršutom, kruhom in drugimi dobrotami. K številni udeležbi vabi ODBOR ko jim nd treba v oddaljene trgovine. Med takimi potrebščinami so tudi nekatere knjige, predvsem slovarji. Starši so tudi zadovoljni s tem načinom, ki jim olajša skrb. še marsiKaj bi se dalo povedati o življenju in delu naših dijakov v Domu. Vendar pa je že to dovolj, da sl lahko ustvarimo jasno sliko o veliki pomoči In korist!, ki jo imajo starši in gojenci od Doma in vzgojiteljev, ki se v njem trudijo z našo mladino, da bo nekoč postala vreden član človeške skupnosti ln našega naroda v zamejstvu. ................................................. TOVORNI PROMET SE STALNO VEČA Občuten zastoj pri prevozu biaga pri Rdeči biši in na kolodvoru Različna urnika italijanske in jugoslovanske carine -na italijanski carini - 400 tovornih vagonov čaka Pomanjkanje uradnikov na prehod po železnici september«. Očrtal Je razvoj Pro loco od njene ustanovitve leta 1963 do danes, njen začetni program ln kar je bilo od tega že izvedeno, odnosno kar bi bilo treba še napraviti. Med uspelimi prireditvami je ptičja razstava in sejem, ki morda edina ni pasivna in jo nameravajo tudi letos ponoviti. V zvezi z bodočimi načrti je o-menil možnost in potrebo, da bi se Izkoristil obsežen letališki prostor na Rojah, ki bi bil zlasti primeren za ljudske manifestacije na prostem, ker je tam .dovolj tudi parkirnega prostora. Žaklju#! je, da so sedanji prispevki, ki jih nudi občina in druge ustanove, nezadostni in poleg tega jih dajejo z zamudo. Rezultat je, da ima Pro loco sedaj tri milijone lir dolga, dočim bi potrebovala vsaj 10 milijonov osnovne glavnice za razvoj svojih pobud. Odbornik Agati Je priporočal, naj bi vodstvo Pro loco postavilo konkretne predloge, o katerih bi lahko razpravljal občinski svet in ukrepal v okviru svojih možnosti, ki so podvržene posebnim pravilom In občinskemu proračunu. Svetovalec dr. Sancin je bil mnenja naj bi o teh problemih obšir- .“btast v vid,m_^je. P£č®la _ Ko jo ‘rgovci, ki__so; imeli doma tudi ^fosnoil V zvezi z Interpelacijo, ki so Jo prejšnji teden poslali nekateri de-mokrščanski občinski svetovalci go-riškemu županu, je predsednik go-riške Pro loco povabil v torek zvečer na razgovor občinske odbornike ln svetovalce, da bi Jih seznanil z načrti te ustanove ln z njenimi potrebami. Poleg odbornika za šport ln turizem Agatija so prišli na sestanek od strani občinske uprave še svetovalci Sancin, Battello in Plani. Dr. Pellls je v svojem uvodnem govoru takoj poudaril, da Pro loco nujno potrebuje več denarnih sredstev za Izvedbo svojega delovnega programa, zlasti v zvezi s pripravo osrednje manifestacije, ki naj bi jo vpeljali pod naslovom «goriškl IZ BENEŠKE SLOVENIJE Sodna preiskava proti bivšemu demokristjanskemu župana v Srednjem Gre za vprašanje podporne ustanove v letih 1959-1964 raziskovati zadeve okrog občinske podporne ustanove v občini Srednje v Beneški Sloveniji v razdobju med leti 1959-1964. V teh letih je v občini Srednje imela večino krščansko demokratska stranka, župan je bil Natale Bergnach. Tudi predsednik občinske podporne ustanove je pripadal demokrščanski stranki. V nekaterih primerih je župan Bergnach podpisal nakazila za blago revežem v občini in sam podpisal ta nakazila mesto predsednika ECA. S temi nakazili so potem občani nabavili blago v domačih trgovinah. Leta 1964 se je politično stanje v občini Srednje spremenilo. Na volitvah je dobila večino lista socialdemokratske stranke, izvoljen je bil novi župan, ki je pripadal PSDI, in spremenjena je bila tudi politična struktura občinske podporne u-stanove. Tudi tu je moral bivši demokrščanski predsednik pustiti svoje mesto drugemu domačinu, Mariu Černetiču. nakazila za blago, prišli do novega predsednika ECA in zahtevali plačilo za • svoje bone, so novi upravitelji ugotovili nepravilnost na teh nakazilih in zavrnili plačilo. Po nekaj neuspešnih poizkusih na občinski podporni ustanovi so prizadeti trgovci vložili tožbo na sodišču. Gre pravzaprav za majhno vsoto, okrog 160.000 lir vsega skupaj, vendarle je primer značilen, župan naj bo župan, predsednik obŠnske podporne ustanove pa naj vrši svoje posle. Šofer je padel iz kabine Včeraj okrog 11. ure se je ponesrečil 43-letni Alojz Makuc iz Pev-me, Ul. Forte del Bosco 9, ki je šofer pri podjetju Caprara. Ko je hotel stopiti v kabino tovornjaka se mu je spodrsnilo, da je padel in se ranil. V goriški civilni bolnišnici so mu ugotovili precej močan udarec v križu ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. predložene resolucije, da bi izdelali dinamičen turističml program in ga podprli s primernimi sredstvi. Priporočal Je večje sodelovanje tudi drugih organizmov v ta namen Treba Je upoštevati mejni položaj Gorice ln izkoristiti prednosti, ki jih ima v tem smislu. Pri tem bi Mio treba v večji men sodelovati tudi s slovenskim delom goriških občanov, ki tudi delujejo na kulturnem in turističnem področju ter bi s koordiniranim delom lahko več dosegli. Tajnik Pro loco Simoni Je s svoje strani orisal priprave za «gori-škl september«, za katerega so potrebne osnovne naložbe za glavne strukture. Omenil Je dosedanje stike ln sodelovanje z raznimi mesti v inozemstvu, zlasti v Sloveniji ter uspeh mednarodnega pevskega tekmovanja v organizaciji zbora Seghlzzi. Po krajših posegih drugih prisotnih, med katerimi dr. Battello, Je predsednik dr. Pellls zaključil s poudarkom, da bi bilo potrebno poleg večjih sredstev tudi več aktivnih sodelavcev ln v tem namenu bi bilo treba okrepiti tudi akcijo za pridobitev novih članov. Uspeh Goričank pri avtomobilskem tekmovanju Dne 29. junija je bilo v Cone-gliano Veneto medpokrajinsko tekmovanje «Zlato krmilo* za ženske. Pri tem se je uveljavilo tudi šest tekmovalk iz Gorice, ki bodo lahko v tretjem delu tekmovanja v državnem obsegu še sodelovale, če bodo prišle v omejeno številko 1000 tekmovalk, kolikor jih bo prepuščenih k zadnjemu tekmovanju. Aretirali so Goričana ki je povzročil smrtno nesrečo Pred nekaj dnevi so orožniki, na nalog videmskega sodnega prokuratorja, aretirali v Gorici 38-letnega Goričana Vittoria Bonana, ker je 28. maja letos pri prehitevanju v Fiume Veneto povzročil cestno nesrečo, pri kateri so bili ubiti trije ljudje. Bonanu so takoj po nesreči odvzeli vozno dovoljenje, preiskava je baje ugotovila njegova popolno krivdo in se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi trojnega nenamernega umora. Bonan se nahaja v videmskih zaporih. Pri prehitevanju mu je postalo slabo Po cesti proti Dolu se je včeraj okrog poldne peljal s fiat 500 21-let-ni Carlo Colcelli. Z njim je bil v avtu tudi 24-letni Antonio De San-tis, oba iz Arezza ki služita pri fi-nancarjih na Goriškem. Pri km 14 je hotel Colcelli, ki je bil pri krmilu, prehiteti neki drug avto, ko mu je verjetno postalo slabo. Izgubil je kontrolo nad vozilom, zadel ob obcestni kamen in nato v cipres-so. Oba potnika sta bila ranjena in so Colcellija pridržali v goriški bolnišnici za 7 dni ter De Santisa za 3 dni na zdravljenju. vse je treba ukreniti v zvezi s poslovanjem carinarnic, da bi promet z blagom čimbolje poteKal. Objavili smo ti dve vesti, da bi bralce pobllže seznanili z novostmi o poslovanju na bloku pri Rdeči hiši, ki je na Goriškem edini prve kategorije, kar pomeni da gredo tovornjaki lahko le skozi ta blok. Naš list in tudi drugi so že večkrat pisali o nevzdržnem stanju, ki vlada na bloku pri Rdeči hiši. Na eni strani smo imeli povečanje prometa med Italijo in Jugoslavijo — In to se prav občutno pozna tudi pri Rdeči hiši — na drugi pa opažamo že več kot leto dni stalno krčenje števila carinskih uslužbencev. Ta dva razloga oteikočata promet. Tovornjaki stoje na trgu pred blokom In v vseh stranskih ulicah tudi po več dni ln čakajo, da opravijo carinske formalnosti ter nadaljujejo pot. Kdor pozna stroške, ki jih imajo avto-prevozna podjetja — In ne smemo pozabiti, da je, mnogo šoferjev, ki šo sami lastniki tovornjakov in za te pomeni vsaka zamuda hud finančni udarec — bo brez dvoma spoznal, da se s tem čakanjem de la občutna gospodarska škoda. Poleg tega so se nekateri kamionisti pritožili, da Jim mestna policija deli globe ker se ustavljajo na nedovoljenih prostorih. Kam pa na) dajo svoje tovornjake, ko Je prostora na dovoljenih mestih premalo? Kaj povzroča zastoje, ki so vidni na Italijanski strani, medtem ko gredo stvari na jugoslovanskem bloku mnogo hitreje? Najprej pomanjkanje osebja. Mnogi carinski uslužbenci na italijanski strani so bili premeščeni. Nekateri so šli v službo k deželni upravi (čudimo se kako je carinska uprava sploh kaj takega dovolila, ko je vendarle bilo znano pomanjkanje osebja; najbrž pa Je bilo dovoljenje dano ker so bile premeščene osebe z gotovo politično kvalifikacijo), drugi so bili premeščeni običajnim potom v druga mesta države, vmes pa Je prišla tudi afera z mesom ln tudi ob tej priliki je bU kdo premeščen iz Gorice. Skoro vsa mesta so ostala prazna. Glavni ravnatelj carin, ki je bil v Gorici pred odhodom v Beograd, je obljubil da bo prišlo do prihodnjega marca v Gorico 8 novih uradnikov. V tem času bodo namreč dokončali natečaje. To bo prav. a treba bo čakati še celih devet mesecev, da se stanje normalizira. Drugi problem Je delovni umik. Medtem ko na Jugoslovanski strani carinijo blago nepretrgoma štiriindvajset ur, se na italijanski strani dela le osem ur. Iz neke razpredelnice izgleda da velja tak urnik za italijanske carine le na blokih v Gorici in v Stupici, medtem ko povsod drugod carinijo blago tudi ponoči. Ali Je tu kriv kak poskus bojkotiranja gorlškega bloka v korist kakega drugega bloka med Italijo ln Jugoslavijo? Carinjenje in nadzorstvo na Italijanski strani ste postali strožji odkar so financarjd odkrili precejšnje tihotapljenje z mesom. Baje Je bilo tekih primerov precej in baje so krivci plačali lepe milijoni kazni. To so v glavnem vzroki zastoja prehoda blaga na bloku pri Rdeči hiši. Ne smemo pozabiti še nekaj. Zastoj je že nekaj mesecev tudi na železniški zvezi med Gorico in Novo Gorico. Medtem ko Je tu nekoč šlo trikrat dnevno v obe smeri le nekaj vagonov, je promet že nekaj mesecev zelo povečan. Tudi tu manjka carinsko osebje, na železniški postaji v Gorici se pritožujejo da manjkajo tudi železničarji. Pravijo da Je na Jugoslovanskih kolodvorih v Novi Gorici in drugod v Soški dolini stalno ustavljenih nad 400 tovornih vagonov, kljub temu da Jih gre skoro sto dnevno čez mejo. Tudi te problem je povezan s prvim in prej ali alej ga bo žreba reši«. Na pobudo ANPI iz Vidina Otroci partizanov na letovanje na Madžarsko V ponedeljek je odpotovala iz Vidma na Blatno jezero, kot gost Združenja madžarskega odporniškega gibanja, skupina 52 otrok iz Furlanije in Belluna, ki so sinovi članov združenja ANPI. Na Madžarskem bodo preživeli mesec dni počitnic in bodo obiskali Budimpešto ter dru ge kraje. Skupino otrok spremlja 5 učiteljev, ki jih vodi prof. Rino Do-menicali, član pokrajinskega odbora ANPI v Vidmu. Gre za otroke v starosti od 10. do 14. leta, ki so jih izbrali med revnimi družinami iz poplavljenih krajev. Obmejno srečanje v Tolminu Pred nekaj dnevi so se v Tolminu sestali predstavniki Združene socialistične stranke iz Tarčenta in Občinske socialistične zveze iz Tolmina. Delegacijo iz Tarčenta je vodil Pilatto Renzo, tolminsko pa Franc Kravanja. Predstavniki delegacij so izmenjali misli o vsebini in oblikah dela, nato pa sprejeli nekaj konkretnih sklepov o poglabljanju medsebojnih stikov. Pes ga je ugriznil Včeraj je na cesti v Tržiču napadel pes 5-letnega Darija Ferletiča iz Tržiča, Ul. 1 maggio 11. Dečka so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi ugriza z rano na levem ušesu. Gorica VERDI. — Zaprto zaradi počitnlo. CORSO. 17.00: «Operazione paura«. G. Rossi Stua in Eriča Blanc. Kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.45-22.: «Afri-ca addio«. Documentami film Prosperi in Jacopetti. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00 «Johnny Con* cho«. F. Sinatra in K. Wynn. VITTORIA. — Zaprto CIRKUS IZ MADRIDA. Od 7. do 9. julija zvečer ob 21.15 na Rojcah predstave z izrednim in pestrim programom. Tržič AZZURRO. 18.—22.: «Scotland Yard, precedenza assoluta«. G. Hallev in M. Fully. EXCELSIOR. 17.30—22.: «1 due para«. F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. PRINCIPE. 18,—22.: «Sparate al drago verde«. R. Uchida in G. Lem. SAN MICHELE. 19.30—22.30.- «As-sassinio sul palcoscenico«. M. Rutterfort. Ronke EXCELSIOR. — Zaprto. RIO. 20,—22.: «1 gialli N. 6». E. Wallace. G. Doleman in Yocotani. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprte v Gorici lekarna »SAN GIU-STO« na Korzu Italia 244, tel. 35-38 RONKE Ves dan ln ponoči je dežurna lekarna »Alla Stazione« dr. Matitti, Ul. Garibaldi 3, tel. 75-046. TR2IC Dane. ves dan ln ponoči Je odprte v Tržiču lekarna «Alla Salute* dr. Fabbris, Panzano Ul. Cosulich 103, tel. 72-480. KOLESARSTVO TOUR DE FRANCE Belgijci nepremagljivi v sprintih Jalovi napadi Gimondija, ki ni našel pomoči med ostalimi Končno bolj mirna etapa, katero so kolesarji izrabili za oddih po prejšnjih burnih dnevih. Francozi so se po Pingeonovem uspehu še bolj strnili In pazili na glavne favorite, Italijani pa so zaman skušali pomoči pri drugih, sami pa niso zmogli pripraviti res odločilen napad. Tako so se s to etapo znova okoristili Belgijci, ki že nekaj let povsem prevladujejo v sprintih in na ravnini sploh. Najbolj se je tokrat potrudil Van Ne-ste, ki je v zadnjih 50 km skušal pobegniti vsaj petkrat, a vedno aaman. Nasprotno pa sta se 20 km pred ciljem odtrgala od glavnine Nemec Boelke in Belgijec Van Springel. Glavnina je dala tema dvema kolesarjema precej prostosti, tako da sta lahko sama privozila na cilj, kjer je Belgijec seveda dokazal svojo premoč. Tudi sprint za tretje mesto se je končal z zmago Belgijca (Van Den Ber-ghe) in prav tako sprint glavnine (Reybroeck pred Planckaertom). Francoz Pingeon je ohranil rumeno majico in tudi v splošnem je lestvica nedotaknjena. Vrstni red na cilju 6. etape Jam-bes-Metz (238 km): 1. Van Springel (Bel.) 6.13’28” (z odbitkom 6.13’08”), 2. Boelke (Nemčija) 6.13'29” (z odbitkom 6.13T9”), MlllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllIHIIIIIIIIIIII 3. Van Der Berghe (Bel.) 6.14T4”, (z odbitkom 6.14’09”), 4. Rueg (Sv.) 6.14T4", 5. Aranzabal (Sp.), 6. Rey-broeck (Bel.) 6.14’25”, 7. Plankaert (Bel.), 8. Karstens (Niz.), 9. Go-defroot (Bel.) in vsa skupina z istim časom 6.14’25”. Splošni vrstni red po 6. etapi: 1. PINGEON (Fr.) 30.05’20” 2. Polidori (It.) z zaost. 36” 3. Riotte (Fr.f 46” 4. Letort (Fr.) 2’35” 5. Van Looy (Bel.) 3’08” 6. Peffgen (Nem.) 3’16” 7. Van Der Vleuten (Niz.) 3'29” 8. Spruyt (Bel.) 4’06” 9. Manzaneque (Sp.) 4’07” 10. Gines-Garcia (Sp.) 4’16” Plavanje v Beogradu JUdma uledntitMi Cenjenemu uredništvu Primorskega dnevnika. Dovolite nam, da vsej slovenski manjšini v Italiji odgovorimo na pismo, ki je bilo objavljeno dne 30.6. 1967 v Vašem listu. Obtožujejo nas, da smo na letošnjem občnem zboru govorili samo italijanski. Občni zbor je bil otvor-jen v domačem jeziku in če smo potem, na pobudo samih članov, spregovorili tudi v italijanščini, nismo s tem nameravali zatajiti naš ma; terin jezik, ampak smo to storili samo iz vljudnosti, ker so bili prisotni tudi italijanski člani. Prepričani smo, da s tem nismo niti najmanj škodovali slovenski manjšini v Italiji. Odgovoriti moramo tudi, zakaj se ne bo letos F.C. Primorje udeležilo slovenskih športnih iger: ne strinjamo se z odlokom pripravljalnega odbora slovenskih športnih iger, ki zahteva, da se udeležijo iger samo tisti atleti, ki govore slovenski jezik. Ne viditpo v tem nobenega opravičljivega vzroka, da se ne bi smeli udeležiti slovenskih športnih iger tisti italijanski atleti, ki že več let požrtvovalno in nesebično branijo barve našega kluba. Zaradi tega smo se ustno dogovorili s predsednikom p.d. Prosek-Kontovel Marjanom Pertotom, da bodo nastopili na letošnjih slovenskih športnih igrah nogometaši našega kluba (samo Slovenci) pod okriljem p.d. Prosek-Kontovel in ne pod imenom F.C. Primorje. Pertot je temu privolil in zdi se nam zelo čudno, da ni to omenjeno v pismu. Prepričani smo, da omenjeno pismo ne izraža mnenja prebivalstva Proseka in Kontovela, ampak je izraz posameznih oseb, ki nesmiselno in hudobno napadajo naš klub, ki deluje izključno v športnem duhu in stremi samo za tem, da bi se čim bolje uveljavil. Dodati moramo, da nam je zelo žal, da se dve slovenski društvi, ki delujeta v isti vasi, morata javno napadati zaradi nepremišljenosti nekaterih posameznikov in to samo v prid tistim ljudem, ki končno upravičeno vidijo v tem, da se slovenska enotnost ruši, namesto da bi se vedno bolj utrjevala. V upanju, da smo s tem odgovorom prepričali čitatelje Primorskega dnevnika in posebno simpatizerje našega kluba, da nismo na letošnjem občnem zboru ničesar zakrivili nad slovenskim jezikom, Vas športno pozdravljamo. F.C. PRIMORJE BEOGRAD, 5. — V plavališču Tašmajdana se je začel tradicionalni mednarodni miting med plavalci iz Avstrije, Romunije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije, Poljske, NDR, Madžarske in CSSR. Sodelujejo tudi waterpolisti reprezentance Budimpešte, Splita, Moskve in Beograda. Najboljši rezultat je dosegel evropski rekorder Mitthes (NDR) na 100 m hrbtno — 1’00”2. Izmed. Jugoslovanov se je najbolj izkazala Zdenka Gašparac na 100 m hrbtno, saj je izenačila svoj državni rekord 1T0”8. Rezultati: moški — 400 m prosto: Lohnicky (CSSR) 4’30”8, Mann (NDR) 4’34”9, Hegesy (Madžarska) 4’39”5; 100 m prsno: Kurbanovič (Jug.) 1’12”7, Graf (Av.) 1’14’T, To-mičič (Jug.) 1’16”3; 100 m hrbtno: Matth.es (NDR) 1’00”2, Ferak (CS SR) 1’04”, Vrhovšek (Jug.) 1’04”6; 1QQ m metuljček: Kuridža (Jug.) 1’00”8, Herbst (NDR) 1’022”5, Mla-došič (Jug.) 1’03”4; 400 m mešano: Csaba (Madž.) 5’09”7, Knipphals (NDR) 5’09”8, Rogošič (Jug.) 5’10”8; ženske — 100 m hrbtno: Gašparac (Jug.) 1’10”8, Pilič (Jug.) 1’12”3, Rozsinialska (Polj.) 1’16"; 400 m mešano: Pechstein (NDR) 5’38”9, Nikolova (Bolg.) 5’48”, Grecha (Polj.) 5’55”; 100 m prosto: Ko-zickova (CSSR) 1’03”4, Pechstein (NDR) 1’05”9, Nikolova (Bolg.) T06"; 100 m prsno: Grimmer (N DR) 1’20”8, Jovanovič 1’25”5, Halu-šan (obe Jug.) 1’26”S. Tekmovanje se nadaljuje. Povratek jugoslovanskih trenerjev iz Grčije ATENE, 5. — Generalni sekretar za šport v grški vladi je svetoval jugoslovanskemu nogometnemu trenerju Bobeku, češ da je zanj koristno, da čimprej zapusti Grčijo. Na njegovo prigovarjanje, naj mu povedo razloge za to, se je generalni sekretar izmikal odgovoru. Bobek se bo prihodnji teden vrnil v domovino. Z njim vred bodo zapustili Grčijo tudi vsi drugi jugoslovanski trenerji. KOKS ARENZANO, 5. — Bruno Arcari je ohranil naslov italijanskega prvaka v supervelter kategoriji: izzi-vača Romana Bianchija je prisilil k predaji že v prvi rundi, ko ga je presenetil s silovitim udarcem v Jetra. Dvoboj na vsak način ne bi bil veljaven za naslov prvaka, ker Bianchi ni dosegel določene teže. TENISKI TURNIR V WIMBLEDONU Newcombe in Bungert finalista posameznikov Prvi je v štirih setih izločil Piliča, drugi pa v petih Angleža Taylorja WIMBLEDON, 5. — V finale velikega teniškega turnirja v Wimble-donu sta se uvrstila Avstralec John Newcombe in zahodni Nebec Wil-helm Bungert. Prvi je v današnjem polfinalu premagal po hudi borbi borbi Jugoslovana Nikolo Piliča, drugi pa je odpravil Angleža Roger-ja Taylorja v petih nizih. Dvoboju med Taylorom in Bun-gertom na srednjem igrišču v Wim-bledonu je prisostvovalo 15.000 gledalcev. Taylor je imel takorekoč zmago skoraj že v žepu in s tem možnost, da postane prvi britanski igralec, ki bi se kdaj koli uvrstil v finale tega turnirja od 1. 1938, NOGOMET VČERAJ V ŽENEVI izžrebani pari za pokal evropskih nogometnih prvakov Juvcntus se bo v prvem kolu srečal z Olimpiakom (Grčija), Sarajevo pa z 01ympiakosom (Ciper) . Iz-žrebani tudi pari za pokal pokalnih prvakov ŽENEVA, 5. — Danes so izžre-1 Sarajevo, bali v Ženevi pare za prvo kolo ‘ tracht. Sant Etienne in Ein- evropskih in pokalnih prvakov. Letošnji pravilnik je precej spremenjen. Predvsem so kakor v drugin športih določili nosilce skupine, da bi s tem preprečili, da se kar v prvih kolih srečajo močnejša moštva. Poleg tega so določili, da ne bo več tretjih tekem: tudi v pokalu evropskih prvakov bodo namreč pri izenačenem stanju goli na tujem veljali dvojno. Ce bi tudi v tem primeru ne bilo zmagovalca, bosta moštvi odigrali še dva polčasa po 15’, nato pa bi zmagovalca določil žreb. Kljub vsemu je prišlo že v prvem kolu do važnejših srečanj. Lanski zmagovalec Celtlc se bo moral namreč spoprijeti s sovjetskim prvakom Dinamom iz Kijeva. Nosilci skupin so Celtlc, Real Madrid, Ben-fica, Manchester United, Rapid Dunaj, Vasas Budimpešta, Juventus, Mlada ženska odbojkarska vrsta Bora s svojim trenerjem Frankom Vitezom po uspešnem nastopu na turnirju sv. Petra in Pavla v Šempetru ob Soči Pari za prvo kolo so naslednji: Skeid Oslo (Nor.) — Sparta Praga (CSSR) Beslktas (Tur.) — Rapid (Avst.) Manchester United (VB) — Flo-riata (Malta) Gorni Zabrzje (Pol.) — Djurgar-den (Šved.) Ajax (Niz.) — Real Madrid (šp.) Olimpiakos (Ciper) — Sarajevo (Jugoslavija) Glentoran (Sev. Irska) — Benfica (Portugalska) Eintracht (Zah. Nem.) (Albanija) Vasas (Madž.) — Dundalk (Eiro) Botev (Bol.) — Rapid (Rom.) Valur (Isl.) — Jeunesse d'Esch (Luks.) Celtlc (škot.) — Dinamo (SZ) Karl-Marx Stadt (Vzh. Nem.) — Anderlecht (Bel.) Basilea (Švica) — Juventus (Ital.) Saint Etienne (Fr.) — Kuopio Pal-loseura (Finska) V petnajstinkah finala pokala za pokalnega prvaka pa so pari naslednji: XX (Port.) — Fredristad (Norv.) Aberdeen (Škot.) — Reykjavik (Islandija) Altay Smirne (Tur.) — Standard (Bel.) Vasas Gyoer (Madž.) — Apollon Limassol (Ciper) Valencia (šp.) — Crusader (Severna Irska) Shamrock Rovers (Irska) — Cardiff (Walles) XX (Pol.) — HIK Helsinki (Fin.) Milan (Ital.) — XX (Bol.) Torpedo (SZ) — Motor (V. Nem.) Hibemians (Malta) — NAC Breda (Nizozemska) XX (Avst.) — Steuau (Rom.) Hamburg (Zah. Nem.) — Randers Freja ( Rom.) Bayem (Zah. Nem.) — XX (Gr.) Aris (Luks.) — Olimpic (Fr.) Hajduk (Jug.) — Tottenham (VB) Losamna (šv.) (CSSR) ko je to uspelo Bunyju Austinu. Po dveh urah in desetih minutah se je Taylor predal zahodnemu Nemcu Bungertu. Tudi Bungert se doslej, podobno kot Newcomb, še nikoli ni uvrstil v finale wimble-donskega turnirja, čeprav je že dvakrat dospel do polfinala. Zadnji nemški finalist v Wimbledonu je bil pred 30 leti Godfried von Cramm, katerega je premagal A-meričan Dun Budg. Pilič je dosegel več kot je bilo pričakovati. Ce bi do konca ohranil mirne živce, bi mogoče lahko zmagal, toda tokrat je za razliko od prejšnjih dvobojev več grešil, predvsem pa mu niso šli servisi, ki so sicer njegovo najmočnejše orožje. Izgubil je pač proti boljšemu, predvsem pa bolj zbranemu nasprotniku, ki bo skoraj gotovo tudi končni zmagovalec letošnjega turnirja, ki je potekel od prvega kola v znamenju velikih presenečenj, začenši z izločitvijo največjega favorita Španca Santane. Rezultati: Posamezniki — polfinale: New-combe (Avstral.) — Pilič (Jug.) 9:7, 4:6, 6:3, 6:4. Bungert (Nem.) — Taylor (VB) 6:4, 6:8, 2:6, 6:4, 6:4. Moške dvojice — (četrtfinale): Emerson - Fletcher (Avstral.) — Krisbnan . Mukerjea (Ind.) 6:4, 6:2, 6:2. Mešane dvojice — (osmina finala): McMilna - Van Zyl (Juž. Afr.) — Garner - Godwin (Juž. Afr.) 8:6, 6:4, 6:4; Roche - Tegart (Avstral.)— Kolegeropoulos N. - Kolegeropoulos N. (Gr.) 6:1, 6:1. Ženske dvojice — (četrtfinale): Casals - King (ZDA — Krantzcke-Meiville (Avstral.) 6:1, 6:3. Svetovni rekord Alaina Mosconija MONTECARLO, 5. — Mladi Fran. coz Alain Mosconi je dosegel še en izreden uspeh. Po včerajšnjem rekordu na 400 m prosto je Mosconi danes izboljšal še rekord na 800 metrov prosto s časom 8’46”8. Dinamo i Prejšnji rekord (8’47” 3) je pripadal Avstralcu Johnu Benettu, ki ga je bil postavil lani v Sydneyu. Mosconi je že imel evropski rekord v tej panogi, s časom 8’48”2. Razvoj svetovnega rekorda na 800 m prosto: 27.10.1956 (New Haven) George Breen (ZDA) 9’19”2 11.1.1958 (Melbourne) John Kon-rands (Avstralija) 9’17"7 22.2.1958 (Melbourne) John Kon-rads (Avstralija) 9’14”5 10.1.1959 (Sydney) John Konrads (Avstralija) 8’59”6 26.8.1962 (Los Altos) Murray Rose (Avstralija) 8’51’5 3.8.1966 (Kharkov) Belitz-Geiman (SZ) 8’47”4 16.1.1967 (Sydney) John Benett (Avstralija) 8’47”3 5.7.1967 (Monaco) Alain Mosconi (Francija) 8’46”8 Triestina prva v Follonichi Triestina Je zmagala na turnirju v Follonichi. V zadnji, odločilni tekmi, je zaigrala neodločeno 1:1 z domačo Follonico, medtem ko se je švicarski derbi končal z zmago Ženeve 7:3. Končna razvrstitev: Triestina 3 2 10 16:3 5 Follonica 3 2 1 0 14:6 5 špartak Trnava, ženeva 3 102 10:18 2 Losanna 3 0 0 3 7:20 0 Plavanje je bistvene važnosti za modernega človeka Šport, ki skladno in temeljito' razvija glavne notranje organe i M ■ +11 /11 vi o mivw TT H 1*1 IffOIVn litinAl //m fiArl 1 n 1> tt t,rt/t/1 ^ 4. IGRE V VODI Igre v vodi so nujen element v pouku plavanja, zlasti še takrat, kadar imamo opravka z otroki. Namen iger v vodi je predvsem ta, da na najbolj pristopen način otroka privajamo na vse tiste neobičajne novosti v vodi, o katerih smo govorili že v uvodnih poglavjih. Z igrami v vodi se mora otrok v vodi udomačiti, nevede se mora seznaniti z odporom vode, s plovnostjo, z dihanjem in gledanjem pod vodo, s potapljanjem in podobnim. Tudi v igrah moramo težiti za osnovnimi metodičnimi načeli, kjer morajo predvsem načela primernosti, sistematičnosti jn postopnosti igrati najvidnejšo vlo. go. To pomeni, da moramo igre prilagoditi starosti otrok in njihovim sposobnostim. Gradivo mora biti sistematično razdeljeno, tako da z določenimi vajami vedno zasledujemo določen cilj v vadbeni uri in končno moramo paziti tudi na to, da učno snov stopnjujemo od lažjega k težjemu, od enostavnega k bolj zapletenemu, od znanega k neznanemu. Prav po teh kriterijih razdelimo običajno igro v vodi v dve osnovni skupini: a) igre z glavo izven vode, b) igre z glavo v vodi. Smisel takg razdelitve je predvsem v tem, da s pomočjo raznih oblik iger otroke postopoma privajamo, da od časa do časa potope glavo pod vodo. Delovne naloge v igrah In zanos v skupnem igranju pripomorejo, da otroci brez težav potapljajo glavo pod vodo, čeprav sodimo, da je to eden prvih težjih korakov v pouku plavanja. S tem neopazno privajamo otroka na premostitev največje zapreke pri prilagajanju na vodo. Sodimo namreč, da je pri začetnikih največji problem prav ta nelagoden občutek, če potopi glavo pod vodo in strah, ki ga prevzame pred neprijetnim in neznanim pod vodo. Igre ali vaje v vodi lahko razdelimo tudi po funkciji, ki jo o-, pravljajo, oziroma glede na dlje, ki jih želimo doseči. Po ten kriterijih jih lahko razdelimo takole: a) vaje za prilagajanje v vodi, b) vaje za odpor vode, c) vaje za potapljanje, d) vaje gledanja, e) vaje dihanja, f) vaje za plovnost, g) vaje za drsenje. Za vsako skupino vaj rešujemo eno od osnovnih nalog v prilagajanju neplavalca na vodo. VAJE ZA PRILAGAJANJE V VODI. V tej skupini lahko uporabljamo vse vaje in igre, ki jih Slika 1 uporabljamo tudi na suhem. V glavnem naj bodo to igre z žogo, kjer lahko otroke močno zaposlimo in to v plitvi vodi, ki naj v prvih začetkih sega le do kolen, postopoma pa gremo tudi v globljo vodo, do pasu. Poleg iger z žogo lahko organiziramo tudi razna lovljenja v omejenem prostoru, tako da lovi eden ali tudi več otrok hkrati. Igre «čmi mož» in podobne, ki jih poznajo otroci že z igranja na suhem, lahko prav tako organiziramo tudi v vodi. Tudi najbolj elementarni skoki na noge z roba bazena so za začetek zelo primerni, posebno še v začetku glavnega dela vadbene ure z namenom, da vse otroke hkrati in na discipliniran način hitro privedemo v vodo. Poglejmo še nekaj ostalih primernih iger: Slika 2 «Jezdeci* (slika 1). Učence razdelimo v dvojice. Prvi vzjaše drugemu na ramena. Jezdeci se med seboj spopadejo in skušajo drug 2 drugega vreči «s sedla« v vodo Zmaga pač tisti, ki zadnji ost« ne na «sedlu». «Tehtanje vreč» (slika 2). Skit pdno razdelimo v dvojice, obmj« ne s hrbti drug proti drugemu Učenca v dvojici se primeta po« komolci. Prvi se globoko pred kloni in prevali drugega prek* svojega hrbta v vodo, VAJE ZA ODPOR VODE. GUI teh vaj je v tem, da učenec saff občuti kako se lahko in kako «* mora pravilno odrivati od vod« če želi, da bo v plavanju napr« doval. Najbolj primerni za prt dobivanje občutka za odpor vod< so razne oblike tekov pa tud druge igre lahko Izkoristimo 1 ta namen. Končno moramo tud pri raznih plavalnih gibih v m« todičnem stopnjevanju pouka # 1 čenče opozarjati na pravilno d: svi žanje rok, da bi bil odpor vod* pri odrivanju čim večji. «Teki». V vodi do pasu odredi' mo start in cilj tekmovanja t«1 1,1 damo začetnikom nalogo, da od Sp' rejeno progo čim hitreje pret« j/ čejo. V teku jim dajemo raz«* naloge: a) tek s pomočjo toI Pjs b) tek brez pomoči rok, c) te* ne; nazaj (s hrbtom proti cilju), d) (a! tek nazaj brez pomoči rok, e1 Iiš( tek v čepečem položaju, f) te* ne] po vseh štirih, g) tek v kleč« ci, čem položaju. Pri zadnjih tre!1 go: vajah mora segati voda učence# žal le do kolen. ?ai «Rezanje In tlačenje vode». 0 skf trod stoje v vodi do pasu ® 2U| skušajo z dlanmi vodo «rezat# ‘r! in «tlačitl». Pri tlačenju obiti« jo dlan tako, da je pravokotn4 ^ na površino vode, pri rezanju p' kg' obrnejo dlan tako, da z n a jo« iju jim delom dlani navpično prel« da že vodo. Otroci morajo sami 0« ne) čutiti kakšna je razlika med ob« rec ma načinoma drsenja dlani sk# bo( zi vodo. j na «Veslanje na deskah*. Otroci Se vležejo na večje deske in z rokami veslajo po vodi, podobno kot zaveslaj za crawl. Isto vsJ4 lahko organiziramo tudi v obli#1 L® štafetnih tekmovanj (slika 3). VAJE «Mačka in miška*. Otroci stoje v krogu in se med seboj drže za roke. Dva med njima se levita. «Mačka» in «miška» lahko prehajata iz kroga v krog samo pod rokami otrok v krogu. Strnjen krog morajo otroci držati tako, da imajo roke ves čas pod vodo (slika 4). «žoga v krogu*. Otroci stoje v krogu. V sredini stoji vaditelj, ki ima na dolgi palici privezano žogo na vrvi. Vaditelj se v krogu vrti in vodi žogo tik nad vodo nad glavami otrok. Kogar žoga zadene — če se pravočasno ne potopi — dobi kazensko točko «Kdo več zdrži*. Otroci so r««1 ru, deljeni v dve vrsti in postroje#' bas drug za drugim v primerni rfl*- ve dalji. Na znak se čelna v obe’11Ja vrstah potopita pod vodo in sltf 7 šata čim dalj zdržati pod vod« baj Brž ko se eden dvigne, se mod Bat naslednji v njegovi vrsti potopi' *a in tako dalje do konca vrst« t Zmaga tista vrsta, ki zadnja ko#' ?r< ča igro. & »Plavanje med nogami*. Otf« ci so porazdeljeni v pare. Ede# 03, od njiju stoji v vodi v široko ra* ba, koračenl stoji, drugi mu skU#* * splavati med nogama. Vlogi P« v° zneje zamenjata. 1 (Nadaljevanje sledi) tes „„„„„„„„„„„„„„„„...umni,Milimi,,,mn..mi...i ............................................................ i ........... um....mn ..........................im................ John Creassy 22. LOBOV PEČAT Ostali policaji so prišli skozi prednja vrata. V kratkem sta bila ves vrt in vsa ograja presekana z žarki luči. Bray je šel skozi vrtna vrata. Pred njim je bila livada. — Mislim, da nima smisla hoditi naprej, je rekel Bray. — Samo čas izgubljamo. — Da, je rekel Robert. Ušel nam je tako rekoč skozi prste, baraba. Upam, da ste koga pustili v delovni sobi. — Seveda. Paterson je pravkar prišel, ko ste me poklicali. Videti je, da ne more najti svoje hčerke. To je hudo... — Torej ste videli rdečelasca? — Sem in tudi vem, kje je lepa Margareta. Vrnite se, prosim vas v delovno sobo in zadržite Patersona še nekaj minut . Pustite mi človeka, ki bo na straži, medtem ko se bom pogovarjal s princezo. — Prav. Nenadoma pa se je v vrtu pojavil Paterson. — Ali ste videli mojo hčerko? __Ne, gospod, je odgovoril Bray. — Vendar pojdite z menoj gor, hotel bi... — Jaz pa bi hotel vedeti, kje je moja hči. — Prav gotovo ni daleč. Roger je videl, da mora posredovati. — Gospod Paterson, mislim, da je skrajni čas, da po- gledate, če imate vse dragulje. — Kako? Vi mislite, da... Paterson je stekel v hišo, za njim pa Bray in ostali. Neki policaj je ostal z Rogerom. Ta je vstopil v konjušnico. Našel je tisto, kar je iskal. Sekiro. — Ostanite tukajle pod stopnicami, je rekel policaju, in ne razburjajte se, če boste slišali trušč. Morda bom moral vlomiti vrata. — Prav, gospod inšpektor. — Kako se pišete? — Garnett, gospod. Roger se je povzpel po stopnicah. Vrata so bila še vedno zaprta. Skozi špranjo pod njimi je bilo videti svetlobo. Upal je, da je Margaret še vedno v sobi. Roger je pravkar hotel udariti s pestjo po vratih, ko je zaslišal grozovit krik. Dvignil je sekiro. Odjeknil je še en krik. — Ali je vse v redu, gospod West, je zaklical Garnett. — Je. West je z vso močjo udaril s sekiro po vratih. Pri drugem udarcu se je vdal kos lesa blizu ključavnice. Slaba svetloba, ki je prodirala skozi odprtino, je ugašala. Ni bilo slišati nobenega krika več. Rogeru pa se je zdelo, je v mraku slišal hitro dihanje je je da TELOVADNICA — Garnett, je zaklical Roger. — Pridite! — Že grem. Garnett se je hitro povzpel po stopnicah z žepno svetilko v rokah. Roger je zadnjikrat udaril s sekiro. Vrata so popustila in se vdala. — Pazite, gospod West, ga je opomnil policaj. — Brez skrbi. Posvetite po stopnicah. Garnett ga je poslušal. Roger je stopil v sobo. Pred seboj opazil kvadrat nočnega neba in občutil rahel vetrič. Okno bilo torej odprto. — Ali ste tukaj, gospodična Paterson, je vprašal Roger. Vladal je popoln mir. Stopil je korak naprej. Garnett je ostal na pragu sobe in ni vedel, kaj naj stori. — Ne premikajte se, mu je ukazal polglasno Roger. Prižgal je svojo žepno svetilko in jo naperil proti tlom. Držal jo je vstran od sebe. Svetel trak se je pomikal po očiščenem parketu in se ustavil na telovadnem kiju. še vedno je vladala mrtva tišina. — Garnett, poskusite najti stikalo. Najbrž je kje pri vratih. Roger je ugasil svojo svetilko. — Našel sem stikalo, gospod West. — Prav. Prižgite luč. — Ampak... — Prižgite! Tri fluorescenčne svetilke so razsvetlile precej velik prostor. Roger je opazil konja, švedske lestve in ostalo gimnastično orodje. Na tleh pred malimi priprtimi vrati je Roger zagledal še en kij. Debelejši del je bil krvav. Margaret Paterson je ležala nekoliko vstran od kija. Krilo je imela nad koleni. Razkuštrani lasje so ji zakrivali obraz. Ni bila ranjena. Desnica ji je ležala v mlaki krvi, ki je verjetno tekla s kija. Poleg njene leve roke je bila majhna žepna svetilka; ugasnjena. V sosednji sobi je bil mrak. Roger je pogledal dekle. Normalno je dihalo. Približal se ji je tudi Garnett. — Ali je...? — Ne, ni ranjena. Pogledal bom še v sosednjo sobo. Oprezno je stopil naprej ob zidu in si prizadeval, da ne bi bilo opaziti njegove sence. Z nogo je odrinil vrata. Na parketu je ležal neznanec. Inšpektor je prižgal luč. Po stopnicah je bilo slišati hit# j korake. Najbrž so tudi v hiši slišali krike. Bray in ostali * «r, prihajali na pomoč. Roger se je nagnil nad truplom. To je bil manjši člov«*p£ Odprl mu je skrčene prste leve roke Na umazani dlani je bilo znamenje volčje glave. f “Bi ki k ik West je stopil k Margaret. Že drugič ta večer jo je vid! onesveščeno. Mogoče se je pretvarjala. Čeprav je bila ns^Bo vestna, je ostala njena lepota neprizadeta. *k Paterson je prihitel v sobo. Bray mu je bil za peta## — Margareta! IS Dekle se je ovedlo na divanu v salonu. Bleščečih oči i' 1 izjavila, da je vstopila v telovadnico, se spotaknila ob nekoS g® kriknila od groze in izgubila zavest. , m, Paterson je stal poleg nje, kot da bi jo hotel zaščit’1 »e pred vprašanji. Roger se je spomnil vseh okoliščin ta večer, v katera se je pojavljala Margaret Paterson; za volanom svojega eh#'?r< slerja je bila polna prezira, provocirala ga je, ko ga je gledala prek roba časnika; razburjena je bila, ko jo je ns^ko v avtomobilu, takoj po atentatu s kolesoma v jarku; sk#^ nostna med razgovorom z njim in naposled dramatična telovadnici, s tujo krvjo na dlaneh, vendar pri vsem vselej vražje lepa. Ba Brayevi ljudje so se razdelili v dve skupini. Ena je vala v Patersonovi delovni sobi, druga pa v telovadnici, i Paterson je poklical zdravnika. Naposled so prepoz žrtev. To je bil Patersonov us-lužbenec Loppy Lake. Ost#*Vs, dva sta se imenovala Tych Carney in Carney sta bila poročena. in Mike 0’Hara. LopfW 1°' (Nadaljevanje sledi) tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA; GORICA: Ulica 24 UREUNISI V