SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU NOVEMBRU 1984 Na 13. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti , ki bo v SREDO, 21. novembra 1984 ob 15.30, bodo delegati obravnavali: - Poročilo o uresničevanju socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti s področja dejavnosti socialnega varstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1983 ter prvo polovico leta 1984, - Poročilo o izvajanju programa aktivnosti za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in nadaljnje usmeritve Po skupnem zasedanju zborov bosta ločeni seji: Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-1/82 Datum: 5. 11. 1984 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 50. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) , sklicujem 13. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 21. novembra 1984 s pričetkom ob 15.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. Poročilo o uresničevanju socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti s področja dejavnosti socialnega varstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1983 ter prvo polovfco leta 1984, 3. Poročilo o izvajanju programa aktivnosti za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in nadaljnje usmeri-tve Predsednik skupščine Maks Klanšek, I. r. SKUPŠČINA OBČINE ' LJUBUANA VIČ-RUDNIK : . >. Številka: 062/82 ¦ • Datum: 5/11-1984 '. . ' ~ ' VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79). sklicujem . 26 sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 21. novernbra 1984 po končanem skupnem zaseda-n)u zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Vprašanja in predlogi delegatov, 3. Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, 4. Uresničevanje sklepov skupščine občine o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi, 5. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 6. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o obliko-vanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984, 7. Osnuek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine za leto 1984, 8. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985, 9. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za ceste Ijub-Ijanskih občin, 10. Predlog odloka o načinu vzdrževanja m čišdenja jarkov terciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 11. Predlog za uvedbo ukrepa družbenega varstva v PO Pleskoobloga. 12. Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana ViC-Rudnik Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 13. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegi-ranje delegatov na sejo zbOra združenega dela SML. PREDSEDNIK ZBORA ZD Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUONIK Številka: 06-3/82 Datum: 5. 11. 1984 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS. št. 1/79) sklicujem 24. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 21. novembra 1984 po končanem skupnem zase-danju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora. 2. Vprašanja in predlogi delegatov. 3. Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. 4. Uresničevanje sklepov skupščtne občine o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi, 5. Osnutek resolucije o politiki uresmčevanja usmeritve družbenega plana SRS za obdobje 1981-1985 v letu 1985. 6. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o obliko-vanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984, 7. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. 8. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985, 9. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za ceste Ijub-Ijanskih občin, 10. Predlog odloka o načinu vzdiževanja in či$Lenja jarkov terciarna odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 11. Predlog sklepa o soglasju k samoupravrtemu sporazumu o ustanovitvt občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske izobrazevalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske zdravstvene skupnosti Ljub- Ijana Vič-Rudnik. 12. Obravnava gradiva za sejo SML in delegiranje delegatov na sejo zbora občin SML. Predsednik zbora KS: Franc Brenčič, I. r. POROČILO o uresničevanju socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti s področja dejavnosti socialnega var-stva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1983 ter prvo po-lovico leta 1984 Osnovna načela za oblikovanje socialne politike so določena že z Ustavo SFRJ in Ustavo SRS in izhajajo iz družbene lastnine proizvajalnih sredstev, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, enakosti pravic in odgovornosti Ijudi, demokratičnih političnih odnosov in delavskem samoupravljanju. Tako najširše zastavljeno uresničevanje socialne polittke vefja, kot povsod v naši družbi, tudi za uresničevanje v okviru občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ožja realizacija teh načel poteka v okviru socialnega varstva in se uresničuje z izboljšanjem in izenačevanjem življenj-skih razmer tako, da deiavci, drugi delovni Ijudje in občani s svojim delom ter na temeljih vzajemnosti in solidarnosti, tudi v naši občini, premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvi-tosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo ter s tem onemogočajo in odpravljajo v največji možni meri razlike, ki ne izvirajo iz rezultatov delitve po delu. Za razreševanje protislovij, ki se pojavljajo pri uresničevanju dogovorjene in širše družbeno verificirane socialne politike, pa je nujno dosledno upoštevanje naslednjega: - da jo delo osnova, iz katere izhajajo vse pravice, odgovorno-sti in dolžnosti delavcev, ki zagotavljajo tudi uresničevanje na-čela vzajemnosti in solidarnosti, - da morajo imeti delavci neokrnjeno možnost celovitega od-ločanja v zvezi s pogoji ustvarjanja in razporejanja dohodka in vseh oblik porabe le tega, - da mora imeti uresničevanje dogovorjene socialne politike osnovo v učinkovitem gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi tako, da uresničevanje socialne politike pomeni tudi večanje produktivnosti dela in dohodka v OZD, ki mora imeti za posledico pozitivne premike v krepitvi materialne osnove, splošne razvitosti območja občine in seveda tudi humanejših delovnih razrner in odnosov med Ijudmi, - da zahteva uresničevanje načel vzajemnosti in solidarnosti odgovornost širše družbene skupnosti za premagovanje razlik, ki izhajajo iz objektivnih vzrokov, pa bodisi da zadevajo posamez-nega človeka ali širšo družbeno skupnosti. Iz navedenega je razvidno, da mora biti socialna politika nujrri sestavni del uresničevanja celovite družbenoekonomske politike v občini. Poročilo samo pa obravnava uresničevanje socialne politike na posameznih področjih, kjer občinske SIS ustanovite-Ijice socialnega varstva v okviru občinske skupnosti socialnega varstva oblikujejo. spremljajo in usklajujejo politiko in programe socialnega varstva, se dogovarjajo za prioritetne naloge ter o uvajanju novih oblik socialnega varstva v okviru občine. V okviru same skupnosti socialnega varstva pa se daje In uresničuje pobude za delovanje posamezne SIS, usklajuje njihovo delo s področja socialnega varstva in skrbi, v okviru sprejetega pro-grama, za pravočasno realizacijo in izvajanje nalog. I. SOCIALNA VARNOST ZAČASNO NEZAPOSLENIH OSEB IN OSEB BREZ SREDSTEV ZA PREŽIVUANJE 1. ZAPOSLOVANJE IN ZAPOSLENOST Temeljno načelo v naši družbi je, da je osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delo. Z zavarovanjem za primer brezposeJnosti si delavci zagotavljajo pravico za čas, ko so brez svoje krivde in proti svoji volji brez zaposlitve. Z novelo zakona o delovnih razmerjih in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v letu 1982 smo dobili zakonsko osnovo za odpravljanje predvsem nezaposlenosti mladih (določila o pri-pravništvu in določila o odpravljanju oz. zmanjševanju nadur-nega in pogodbenega dela) ter tudi za uveljavljanje večje so-cialne varnosti brezposelnih oseb, da bi se le te čim prej zapo-slile. Nadomestila in pomoči pa uskladili, v največji možni meri, glede na materialne možnosti družbe v celoti. da zagotavljajo socialno varnost brezposelne osebe, seveda z upoštevanjem so-cialnega položaja vseh članov družine pri pomočeh in tudi, da izgubi vsaka brezposelna oseba pravico do pomoči, v kolikor iz neupravičenih razlogov odkloni primerno zaposlitev. Tako ravna-nje potrjuje dogovorjeno, da si mora vsak prvenstveno s svojim delom zagotavljati socialno varnost. V naši občini, tako kot v drugih občinah, je pomenil novo kvaliteto pri zagotavljanju dela, pravic \z dela in zagotavljanju socialne varnosti, SaS o uresniče-vanju letnih načrtov zaposlovanja, s katerim se OZD in skupnosti medsebojno dogovorijo in uskladijo za ukrepanje, za njihovo izvajanje pa se zavežejo s pristopom k njemu. Število zaposlenih koncem leta 1983 v občini je bilo 19.922 delavcev, od tega v družbenem sektorju 18.440 delavcev in 1.482 delavcev v zasebnem sektorju. V času od konca leta 1980 do konca oktobra 1983 se je število zaposlenih povečalo v naii občini le za 238 delavcev, kar kaže na nizko rast zaposlovanja, celo nedoseganje resolucijsko začrtane rasti. Posebno velike razlike nastopajo med načrtovanim vzdruženemdelu jn realizira-nim. V letnih načrtih zaposlovanja napovedujejo OZD povprečno več kot 3% rast zaposlovanja, vendar ne dosegajo niti 1% rasti Na področju nezaposlenosti je osnovna ugotovitev, da se je obseg nezaposlenosti v občini, kot tudi v mestu Ljubljana, kon-cem leta 1983 zmanjšal, vendar se je med nezaposlenimi povečal delež žensk. V letih 1981-1983 je potekalo tudi v okviru naše občine zaposlovanje iskalcev zaposlitve povprečno nad planom, pian povprečno letno 600 oseb, realizacija pa je bila: 1981 - 553 oseb, 1982 - 613 oseb, 1983 - 650 oseb. Kljub vsem naporom, ki so storjeni v to smer, pa je stopnja nezaposlenosti v naši občini več kot dvakrat višja od stopnje, ki velja za mesto Ljubljana in tudi nekoliko višja, kot je v povprečju Slovenije. Socialna varnost nezaposlenih oseb se zagotavlja v skiadu z določili zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpo-selnosti in se v zadnjem času precej povečujejo potrebna sred-stva za zagotavljanje socialne varnosti brezposelnih oseb in to iz več razlogov: - povečano zaposlovanje za določen čas, - razširitev pravic na pripravnike, ki imajo uspešno opravljeno pripravništvo, krajše kot 9 mesecev (od konca 1982. leta), - prenehanje oz. zmanjšan obseg dela opravljanja samostojne dejavnosti in s tem v zvezi tudi prenehanje delovnega razmerja tistih delavcev, ki so združevali delo pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Tako kaže gibanje zagotavljanja socialne varnosti v naši občini, glede na plan, naslednje: plan 1981-1985: povprečno letno 67 upravičencev do denar-nega nadomestila in 30 upravičencev do denarne pomoči, realizacija: - za leto 1981: 54 upravičencev do nadomestila 7 upravičencev do pomoči - za leto 1982: 56 upravičencev do nadomestila 14 upravičencev do pomoči - za leto 1983: 80 upravičencev do nadomestila 19 upravičencev do pomoči (od tega 2 pripravnika) Ocena za leto 1984 in 1985 kaže ša nadaljnje naraščanje pred- vsem upravičencev do nadomestiia in tudi do pomoči in naj bi število že v letu 1984 doseglo planirano. t.j. 30 upraviCencev, v letu 1985 pa že preseglo planirano za pribltžno 50%. Iz navede-nega je razvidno, da tudi potreba po sredstvih za zagotavljanje socialne varnosti narašča in sicer po naslednjih indeksih: 1981/1980-134,9 1982/1981-99,1 1983/1982- 167,2 indekst 1980/1983 pa je 223.7 Za zmanjševanje števila nezaposlenih in s tem zagotavljanje socialne varnosti na osnovi dela se izvajajo tudi programi uspo-sabljanja in prekvalifikacij ter s tem tudi vključevaje invalidnih oseb v delo. Priprava programov temelji na izkazanih potrebah OZD. teko-čih potrebah, evidenci brezposelnosti, prednostnih usmeritvah, evidencah pogodbenega in nadurnega dela ter priliva mladih iz usmerjenega izobraževanja. Pri vključtevanju so imeli prednost iskalci zaposlitve, ki: - so brez temeljne poklicne usposobljenosti. - imajo zmanjšano možnost zaradi lažjih psihofizičnih motenj, - imajo suficitarni poklic in mladostniki iz osipa, - so se kot delavci, zaradi tehnoloških sprememb ali ekonom-skih težav OZO, morali preusmenti v drugo delo oz. zaposlitev, - jim je kot invalidnim osebam, po ZUZIO-u, priznan status invalida. Tako se je v letih 1981-1983 v naši občini zaposlilo na osnovi usposabljanja in prekvalifikacij: leta 1981 - 75 oseb, leta 1982 -80 oseb in leta 1983 - 70 oseb, planirano pa je bilo letno pov-prečno 75 oseb. Število obravnavanih in vključenih invalidnih oseb v zaposlitev pa je bilo: leta 1981 - 103 obravnavanih 8 vključenih / . ' leta 1982 - 52 obravnavanih ' ¦ % 10vključenih leta 1983 - 67 obravnavanih 21 vključenih Plan 1981-1985 pa je predvideval letno 55 obravnavanih in 38 oseb vključenih v delo. Praviloma se uvršča v deiovanje na tem področju tudi mladino z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in obravnava se tisti del invalidne populacije, ki pri drugih skupnostih (SPIZ, socialno skrbstvo) nimajo pravic. Torej so te osebe brez zaposlitve, so pa za delo po predhodnem usposabljanju sposobne V občini na področju sodelovanja pri usposabljanju in zaposlo-vanju invalidnih oseb v OZO Le niso doseženi zadovoljivi rezultati. Do leta 1981 je sprejemala invalide na usposabljanje samo Uten-silia, kasneje se je pridružila še Hoja z vsemi svojimi TOZO-i, v letu 1984 še Tovarna kovinske galanterije Ig. Ostale OZO Le vedno ugotavljajo, da nimajo pogojev za usposabljanje in zapo-slovanje invalidov, čeprav razpisujejo prosta dela oz. naloge, ki bi ustrezala poklicni usposobljenosti invalidov. Izvajanje Samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev pa pomeni specifično problematiko. Spo-razum je bil sprejet 1979. leta. V občini je k njemu pristopila več kot polovica OZO od takratnega števila podpisnikov. Sporazum je v sedanjem obdobju neaktualen. saj je bil pisan za razvojno obdobje 1976-1980 in so bili za to obdobje postavljeni roki za izvedbo posameznih nalog. Hk.ati ni bilo moč uresničitt sprem-Ijanja izvajanja sporazuma, ker v občinah nista bila konstituirana organa za spremljanje. t. j. zbor udeležencev sporazuma z izvršil-nim odborotn. Potrebna metodologija za spremljanje sporazuma tudi ni bila izdelana, niti ni bil usklajen s spremembami v zakono-daji. To pa ne pomeni, da ni relevantnih podatkov o izvajanju in spremljanju sporazuma v občani. Strokovna služba SIS za zaposlovanje Ljubljana je kljub temu spremljala izvajanje posameznih določil sporazuma preko orga-niziranega zaposlovanja delavcev. Oo takega zaposlovanja lahko prihaja le takrat, ko OZO delavcem zagotavljajo primerne bivalne pogoje in prehrano. Ta oblika zaposlovanja je prisotna predvsem pri deficitarnih poklicih. Na teh delih se zaposlujejo večinoma delavci iz drugih republik in pokrajin. V Ljubljani se je leta 1983 organizirano zaposiiio 830 delavcev, v naši občini pa le 49 delav- cev. Smatramo, da so OZD zaposlile še več delavcev, vendar so se ti zaposlili »mimo« strokovne službe. V večini primerov OZD delavcem niso nudile bivalnih pogojev, čeprav so jih rabite, ampak so zahtevale, da si bivališče uredijo sami. Dejstvo je, da ti delavci največkrat živijo v nemogočih razmerah (vlažna stanova-nja, stanovanja brez vode idr.). Istočasno pa so v samskih domo-vih v Ljubljani še vedno neizkoriščene stanovanjske kapacitete z možnostjo celodnevne prehrane. OZD sta bili, glede na izpolnjevanje minimalnih standardov, postavljeni dve vprašanjj v sklopu vprašalnika o usklajevanju načrtov zaposlovanja in sicer: ali imajo urejene bivalne pogoje za delavce in ali imajo urejeno organizacijo prehrane? V občini Ljubljana Vič-Rudnik je od 252 vprašanih OZD (za 17.274 delavcev) odgovorilo: a) v zvezi z bivalnimi pogoji - 103 OZD, da zagotavljajo bivalne pogoje za delavce - 102 OZD, da nimajo urejenih bivalnih pogojev za delavce - 47 OZD ni odgovorilo b) v zvezi z organizacijo prehrane - 147 OZD, da irnajo urejeno organizirano prehrano, - 59 OZO, da nimajo urejene organizirane prehrane, - 46 OZD ni odgovorilo 2. DRUŽBENO DENARNE POMOČI V OKVIRU SOCrALNEGA SKRBSTVA V okviru SIS socialnega skrbstva se zagotavlja po načelu soli-darnosti pompč ogroženim posameznikom, družinam in skupi-nam delovnih Ijudi in občanov, pomoč za varstvo mladostnikov, za katere ne skrbijo starši in za druge osebe, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi. Dodeljevanje družbeno denarnih pomoči v socialnem skrbstvu se izvaja v centrih za socialno delo in je samo spremljajoča oblika nudenja pomoči občanom. Kljub temu pa se v vedenju širše družbe še vedno pojavlja identifikacija socialne dejavnosti z dajanjem t. i. podpor in večkrat slišimo tudi besedo potuha. Denarne pomoči v vseh oblikah, ki jih namenjamo v naši občini, je v letu 1983 prejemalo cca 2000 Ijudi. Znesek in nameni teh pomoči pa so zelo različni. Skupnost je v preteklem letu namenila za te pomoči 59,000.594 din, kar je za 22% več kot v letu 1982. Vendar pa je porast sredstev v večji meri posiedica povečanja cen oz. stroškov v zavodih in domovih, ne pa povečanja števila koristnikov in vjšin pomoči. Največji dvig povprečnih višin po-moči je bil opravljen pri prejemnikih družbeno denarnih pomoči -dopolnilni vir, kjer so bili ti zneski resnično prenizki, če upošte-vamo, da so to upravičenci, ki jim je to stalen vir dohodka in si sami ne morejo z delom povečati sredstev za življenje (ostareli, bolni ipd.). Porast sredstev tem prejemnikom je bil 40%. Poudari-ti moramo, da je bila to začrtana planska naloga že iz preteklih let, kar smo uveljavili in upravičili v okviru pridobivanja sredstev iz bilance mestne skupnosti socialnega skrbstva. Realizacija te naloge je evidentna tudi v primerjavi z letom 1981-1983, ko so sredstva v ta namen porastla z 133%. ' S temeljitim razčiščevanjem in večjo doslednostjo se je izklju-čilo tudi nekatere nesporazume glede plačevanja in doplačil šolske prehrane, ko se je vztrajalo, da šole posredujejo predloge za posameznega otroka posebej in jih vskladijo s KS in Centrom za socialno delo. Tako je na nekaterih šolah prišlo do bistvenih sprememb (zmanjšanja upravičencev). Zelo težko je bilo namreč prodreti z dejstvom, da socialno skrbstvo lahko prispeva le za materialno ogrožene otroke, ne pa dodeljuje sredstva v ta namen posamezni šoli proračunsko. V letih 1981, 1982 in predvsem v letu 1983 je bila temeljito pripfavljena akcija dodeljevanja zimskih pomoči upravičenim po-sameznikom. Pri tej akciji so se s svojimi predlogi zelo uspešno vključile tudi KS. Kljub jemu, da je bilo v letu 1983 dodeljenih več teh pomoči kot v preteklih letih, pa precej vlog in predlogov zaradi strogih kriterijev ni prišlo v poštev. V okviru mesta Ljub-Ijana smo se dogovorili za enotne kriterije. Zimsko pomoč po dogovorjenih kriterijih in višinah je prejelo 582 občanov ali dru-žin, kar je v sredstvih predstavljalo 45% povečanje v primerjavi z letom 1982. V letu 1983 se je sledilo cilju, da se denarne pomoči v največji meri namenijo preko funkcionalnih oblik in ne v denarju. /Na področju dodeljevanja družbeno denarnih pomoči se opaža, da se proti pričakovanjem ne veča število uporabnikov posameznih oblik pomoči kljub evidentni ekonomski situaciji. Spreminjajo pa se kategorije uporabnikov. V večjem številu pro-sijo za pomoč upokojenci, ki s svojimi nizkimi pokojninami ne morejo več pokrivati življenjskih stroškov. Žal pa so kriteriji tako strogi (osnova je namreč višina edinega vira, ki je bil v letu 1983 6500 din, v letu 1984 pa znaša 7900 din), da jim kljub nespornemu dejstvu, da jim njihovi prejemki ne zadoščajo, ni mogoče poma-gati drugače kot z enkratnimi in zimskimi pomočmi. Že v letu 1983, še bolj pa v letu 1984, je naraslo število prosilcev za denarno pomoč, ki sodijo med aktivno prebivalstvo. S svojimi osebnimi dohodki ne morejo slediti dvigu življenjskih stroškov in občasno zaidejo v položaj, ko si sami ne morejo pomagati in so upravičeni do denarne pomoči. Tem kategorijam prosilcev se dodeljuje enkratne ali začasne pomoči, če je le mogoče v funk-cionalni obliki. Že leta ostaja nespremenjeno, ali pa je celo v upadu števiio uporabnikov edinega vira, to je tistih starostnikov ali bolnih in invalidnih oseb, ki so brez lastnih sredstev za preživljanje, brez premoženja in brez svojcev, ki so zanje dolžni skrbeti. Višina sredstev za vse oblike pomoči je razvidna iz TABELE I -priloga k poročilu. II. SOCIALNA VARNOST OTROKA IN DRUŽINE 1. OTROŠKO VARSTVO Na področju otroškega varstva so se v obdobju 1981-1982, predvsem pa v letu 1983 in prvi polovici leta 1984, ob upoštevanju zaostrenih gospodarskih razmer, kot prednostne izvajale naloge zagotavljanja socialne varnosti matere in otroka, vzgoje in var-stva predšolskih otrok v vseh možnih oblikah, sodelovanje z drugimi SIS in organizacijami za pomoč otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in izvajanje naiog socialne politike v obliki denarnih pomoči otrokom iz družin, ki so bile v težjih socialnih razmerah. Od 8009 predšolskih otrok v občini je bilo v letu 1983 v VVO1 vključenih 3546 otrok (1981 = 2891), kar pomeni, da je od vsega možnega števila predšolskih otrok v občini Ljubljana Vič-Rudnik vključeno 45% predšolske generacije (1981= 37,62). Iz programa pridobivanja novih zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti bodo v letu 1984/85 pričeli z dejavnostjo naslednji objekti: WO Trnovo, WO Ig, VVO Brdo, VVO Bonifacija in VVO Lavrica s skupno zmogljivostjo 540 mest. Tako bo dosežena 50% vključitev otrok. V ceni storitev so bili starši v letu 1983 soudeleženi v povprečju s 37,3%, skupnost otroškega varstva pa z 62,7%, kar pomeni odstopanje od srednjeročnega plana, ki določa do teta 1985 postopen prehod na razmerje 50:50. Glede na dohodek družine, ki pogojuje socialni položaj druzine, starši prispevajo najmanj 20% in največ 70% k ceni storitve. Lestvica za udeležbo staršev v ceni storitev v WO je v Ljubljani enotna. V občini posluje od leta 1982 enovita vzgojnovarstvena organi-zacija WO Ljubljana Vič-Rudnik. Poleg navedene WO pa so na območju občine pri šestih osnovnih šolah in sicer pri Oš Do-brova, OŠ Ig, Oš »Oskar Kovačič«, OŠ »Primož Trubar« Velike Lašče, Oš Polhov Gradec in OŠ Horjul organizirane vzgojnovar-stvene enote, ki se, v enakem obsegu kakor samostojna WO, vključujejo v izvrševanje vzgojnovarstvenega programa in na podlagi tega v skupščinski sistem ter svobodno menjavo dela. V skupnosti otroškega varstva se uresničuje zagotovljeni pro-gram, namenjen vsem otrokom pred vstopom v oSnovno šolo (mala šola). V program priprave na vstop v osnovno šolo je bilo v Solskem letu 1983/84 vključenih 428 otrok, ki niso vključeni v VVO. V istem obdobju se je povečal obseg programa od 120 na 180 ur. Otroci v starosti od 4 do 5 let, ki niso vključeni v VVO, so deležni 80-urnega vzgojnega programa. Oba programa sta za starše brez-plačna. V primerjavi s prejšnjimi leti (leta 1981 je 80-urni vzgojni program obiskovalo 20 otrok, leta 1982 - 167 in leta 1983 le 68 otrok) se ta obseg dela iz leta v leto zmanjšuje, predvsem zaradi večje dostopnosti v WO in nasprotno zaradi prevelike oddaljeno-sti do posameznih naselij, n. pr. na območju Velikih Lašč, Polho-vega Gradca itd. Poleg vzgoje in dnevnega varstva otrok (program v WO) se v skupnosti otroškega varstva izvaja tudi program denarne pomoči (otroški dodatek). Ta socialni korektiv se izvaja enotno v Ljubljani z enakimi dohodkovnimi pogoji. Sredstva se med občinami preli-vajo tako, da se naloge neovirano in vsklajeno izvaja enotno na območju vseh petih Ijubljanskih občin. Politika dodeljevanja de-narnih pomoči otrokom se je uresničevala v skladu s sprejetimi izhodišči predvsem v tem, da so te pomoči deležni predvsem otroci iz družin, ki so dejansko zašle pri nenehni rasti življenjskih stroškov v težji socialni položaj. Upravičenci so glede na dohodkovne pogoje razvrščeni v tri skupine. Oo povečane denarne pomoči pa so upravičeni otroci, ki so upravičeni do denarne pomoči \n so težje telesno ali duševno prizadeti in tisti z enim hranilcem. V obdobju 1981-1983 je prejemalo denarno pomoč naslednje število upravičencev: Občina Lj. Št. otrok, ki prejemajo Št. upravičencev Vič-Rudnik den. pomoč, otrok do povečane delavcev, den. pomoči za edine upokojencev, kmetov hranilce in prizadete otroke 1981 1982 1983 3524 3068 3114 279 261 312 V funkcionalno obliko denarnih pomoči, t. j. v korist vsem otrokom, je bil v letu 1983 preusmerjen del sredstev za revaloriza-cijo vrednosti vzgojnovarstvenega programa in za regresiranje prehrane v VVO. Pristojna občinska komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči je odobrila 356 otrokom denarno pomoč po prostem preudarku. Povprečna višina de-narne pomoči je znašala 1.110 din. Glede na dohodkovne pogoje se je od 1. maja t. I. zmanjšal obseg upravičencev do denamih pomoči za 19%. Obseg upravičencev se je zmanjSal zaradi tega, ker je rast enotnih osebnih dohodkovnih pogojev na člana dru-žinske skupnosti manjša od rasti povprečnih osebnih dohodkov. Z letnim planom se predvideva, da bo v letu 1984 prejemalo denarne pomoči približno enako število otrok kot v preteklem letu. Oenarne pomoči se bodo, poleg upravičencev, ki izpolnju-jejo že uveljavljene dohodkovne pogoje, dodeljevale tudi otro-kom \z družin, ki so zašle v težji socialni položaj (domicilno varstvo). Denarne pomoči se bodo dodeljevale tudi v f unkcionalni obliki, n. pr. enkratna pomoč ogroženi družini, subvencioniranje prehranskih programov v VVO. Podrobna določila upravičenosti do dename pomoči in o do-deljevanju po prostem preudarku v denarni ali funkcionalni obliki vsebuje samoupravni splošni akt, katerega so sprejeli delegati v skupščinah občinskih in mestne skupnosti otroškega varstva. Novi pogoji in višina denarne pomoči so bili uveljavljeni od 1. maja dalje. Pri izvajanju naloge denarnih pomoči komisija za uveljavljanje nadomestil in denarnih pomoči OSOV2 Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje s centri za socialno delo, s socialno kadrovskimi služ-bami OZD in organi v KS, vse v cilju, da bo denarno pomoč prejel vsak otrok, ki jo dejansko potrebuje. Prav tako se v skupnosti otroškega varstva zagotavljajo pogoji in sredstva za izvajanje pravice, ki jo ima zaposlena mati ob rojstvu otroka. To je pravica do porodniškega dopusta (105 + 141 dni) in nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta. Nadomestilo OO za čas porodmškega dopusta je v občini v I. 1983 koristilo 574 upravičencev (po teritorialnem načelu). Poleg navedenega nadomestila je skupnost otroškega varstva poslala istega leta 1257 zavitkov za opremo novorojenca (po domicilnem načelu). Vsaka mati ima pravico do pomoči v obliki paketa z opremo za novorojenca. V Supnosti otroškega varstva Slovenije se je s sklepom skup-ščine izvršila tudi revalorizacija višine nadomestila in to za 18,7%. Vskupščini Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana je bila obravnavana pobuda za podaljšanje porodniškega dopu-sta od sedanjih 8 na 12 mesecev, saj že vrsto let ugotavljamo, da je obolelost otrok v VVO v starosti do 2 let zelo velika. Pobuda. kljub temu, da je bila umestna, ni bila sprejeta, ker bi zahtevala na drugi strani precej večjo obremenitev vseh, ki sredstva v ta namen združujejo, kar pa v teh sabilizacijskih razmerah ni mo-goče. Ocenjujemo, da bo v letu 1984 v občini koristilo pravico do nadomestila za porodniški dopust pribiižno enakojštevilo upravi-čencev kot v letu 1983. Varstvo matere in otroka bomo zagotav-Ijali z nadomestili OD za čas porodniškega dopusta, v skladu s sporazumom, enotno v SR Sloveniji. Višina nadomestila za 6as porodniškega dopusta se bo med letom usklajevala glede na gibanje nominalnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji. S sporazumom je zagotovljeno, da nadomestilo OD ne bo nižje kot so minimalni življenjski stroški rta delavca, pod pogojem, da upravičenec izpolnjuje pogoje delovne obveznosti za polni de-lovni čas Sredstva za zagotavljanje te oblike socialne varnosti se bodo združevala v skupnosti otroškega varstva Slovenije. V skupni program je vključen tudi strošek za brezplačni zavitek za najnuj-nejšo opremo ob rojstvu otroka in nekatere skupne naloge, ki se izvajajo na ravni SR Slovenije. Pomembne naloge, ki se uresničujejo v skupnosti otroškega varstva skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami ter organizacijami združenega dela, so tudi izvajanje zdravstvene preventive za otroke, vključene v WO, letovanje in zimovanje otrok, sofinanciranje izgradnje in vzdrževanje otroških igrišč ipd. 2. SOCIALNO SKRBSTVO V okviru dejavnosti socialnega skrbstva se izvaja ob drugem tudi program zagotavljanja pomoči družinam, ki imajo težje pri-zadete otroke ter operativno delo na področju varstva otrok in mladostnikov, t. j. neprilagojenih otroK do 14. leta, mladoletnih prestopnikov, prekrškarjev, zavodsko varstvo otrok in mladolet-nikot/, rejništvo, posvojitve ter skrbništvo za mladoletne osebe. Vendar v tem poročilu ne bomo obdelali operativnega dela v socialnem skrbstvu v celoti, pač pa samo tisti del, ki zagotavlja socialno varnost otroka in družine v ažjem smislu, t. j. socialno-varstvenem. Pri zagotavljanju socialne varnosti otrok mater samohranilk, ki živijo v težkem socialnem položaju zaradi nizkih osebnih dohod-kov in pogosto tudi neurejenega stanovanjskega vprašanja ter ob tem še težave z varstvom otrok, poteka izvajanje pomoči s tem, da se ureja materialni položaj (prezivnine), nudi pomoč pri iskanju stanovanj in pri omogočanju enoizmenskega dela. Nudi se po-moč v obliki plačila ali doplačila za varstvo otrok. Na tem po-dročju še ni zadovoljivega, pravočasnega pretoka informacij s strani WO, še vedno se pogosto dogaja, da se obvešča o nepo-ravnanih obveznostih šele po par mesecih, ko je dolg družine oz. matere samohranilke že precej velik, to pa ima tudi pogosto neugodne posledice in pomeni za družino ali posameznika le še povečevanje problematike. Preživninsko varstvo otrok - se nudi pomoč pri urejanju pre-živnin, višine le teh, posebno problematiko predstavija doseganje valorizacije preživnin glede na to, da življenjski stroški in višine preživnin naraščajo hitreje kot osebni dohodki. Varstvo otrok in mladotetnih oseb pomeni tudi izvajanje sveto-valnih in preventivnih dejavnosti ter drugih ukrepov v socialnem varstvu. V ožjem smislu zagotavljanja socialne varnosti je za nas zani-mivo, da je število obravnavanih oseb iz tega naslova v letu 1982 upadlo napram prejšnjim letom, ponovno naraslo v letu 1983, predvsem števiio mladoletnih prestopnikov starih nad 14 let jn otrok ter število obravnavanih storilcev prekrškov. S tem v zvezi je v porastu število strožjih nadzorstev po skrbstvenem organu. Ukrep oddaje v vzgojni zavod je napram preteklim letom v upada-nju in se je število otrok in mladostnikov nameščenih v zavode koncem leta 1983 zmanjšalo, čeprav je bilo število preko celega leta nameščenih otrok višje. Narašča število nameščenih otrok in mladostnikov v Prehodni mladinski dom in VZ Smlednik, kar je odraz kvalitetnejšega dela v teh domovih. Sredstva, ki se zato porabljajo, so vidna iz tabele I - priloge k poročilu. Rajniitvo Ena od oblik denarnih pomoči, ki se izvaja v okviru socialnega skrbstva, je tudi pomoč v obliki plačila rejnine. Rejnine kot pomoč se plačujejo v celotoem znesku ali delno, odvisno od prispevka staršev. V letu 1984 znaša rejnina: za otroke do 2. leta starosti din 6.300,00, od 2. do 6. leta starosti din 5.710,00, za šolske otroke din 6.770,00 in za dijake srednjih šol din 5.000,00. Za prizadete otroke, ki so preko tedna v rejniški oskrbi, znaša rejnina din 6.645,00, za slušno prizadete pa din 6.576,00. Rejencem se izplačuje tudi zimska pomoč. V letu 1983 je bila izplačana vsem. Najvišjo so dobili tisti otroci, ki zanje starši nič ne skrbijo oz. zelo malo in je znašala din 6.000,00. Vzroki, ki povzročijo, da je potrebnb otroka oddati rejniški družini, so: asocialnost staršev, nerešeno stanovanjsko vpraša-nje, alkoholizem staršev, neurejene družinske razmere, bolezen staršev, smrt matere in v nekaj primerih tudi namen posvojitve otroka. Glej TABELO l-pritoga k poročilu. 3. ZAPOSLOVANJE Tudi v okviru skupnosti za zaposlovanje se izvaja pomoč, ki ne izhaja iz pravic minulega dela, to je štipendiranje. Štipendija spada pod socialne korektive in pomeni večjo socialno varnost posameznika in družine z zagotavljanjem materialne pomoči pri šoianju ptrok. Pri tom imajo štipendije iz združenih sredstev močno socialno komponento, čeprav naj bi bile le prehodna oblika štipendij in bi morale njihovo vlogo prevzemati kadrovske, ki bi morale tudi v večji možni meri upoštevati socialni položaj kandidata, ta funkcija kadrovskih štipendij še ni zadovoijiva. Razmerje med številom štipendistov v občini, ki prejemajo ka-drovske štipendije napram prejemnikom štipendij iz združenih sredstev, je bilo leta 1983 v občini: 67,8:32,2 oz. 552 kadrovskih štipendij in 262 štipendij iz združenih sredstev. Povprečna štipen-dija iz združenih sredstev je bila v letu 1983 din 3.108,00 in štipendija štipendistov, ki prejemajo cazliko iz združenih sredstev h kadrovski štipendiji din 1.943,00. 4. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Razreševanje stanovanjske problematike, problematike s so-cialnega vidika, pomeni razreševanje neobhodne dobrine za vsa-kega posameznika oz. družino, ko to sami iz objektivnih razlogov ne morejo. Pomoči so dvojne in sicer: v obliki dodelitve solidar-nostnega stanovanja ter denarne pomoči kot delne nadomestitve stanarin, t. j. subvencije. Za potrebe viških občanov je bilo v okviru Ljubljane za tekoče srednjeročno obdobje, s IV. natečajem leta 1981, načrtovanih 125 solidarnostnih stanovanj (za vse Ijubljanske občine 450) in se je realizacija izvajala letno takole: 1981. leta - 33 stanovanj, 1982. leta - 45 stanovaj, 1983. leta - 13 stanovanj in do 30. 6.1984 - 20 stanovanj. Stanovanja se dodelijo upravičencem na osnovi liste upravičencev. Lista se izoblikuje na osnovi prijav na natečaj. Tako so bila solidarnostna stanovanja dodeljena 125 družinam in sicer 77 družinam delavcev z nizkimi OD, 34 družinam upokojen-cev in 14 mladim družinam. V letu 1984 pa je bil v Ljubljani objavljen V. natečaj za pridobitev stanovanj iz solidarnosti. Z območja viške občine se je v rednem roku prijavilo 574 družin s tem, da bo objava dokončne liste upravičencev pripravljena pred-vidoma jeseni. Število stanovaj pa je soodvisno od zbranih sred-stev in gibanja cen v gradbeništvu. Iz dodatnih solidarnostnih sredstev SPIZ-a se je v naši občini v letu 1984 dodelilo tudi 13 stanovanj upokojencem z nizkimi pokojninami od 50, ki so vpla-čana. Socialne pomoči v obliki subvencij k stanarinam lahkoznesejo največ 80% vrednosti stanarine po družbeno verificiranih kriteri-jih (Pravilnik o subvencioniranju stanarin ter dopolnitev pravil-nika, Ur. 1. SRS, št. 2/77 in št. 20/83). Stanovanjske skupnosti letno objavijo razpis za subvencije imetnikom stanovanjske pra-vice, ki ne morejo plačevati stanarine. Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik so bila dodeijena sredstva za subvencioniranje stanarin v letu 1981 -16 družinam v znesku 65.703,00 din, v letu 1982 - 17 družinam v znesku 58.875,20 din, v letu 1983 - 32 družinam v znesku 144.912,60 din in v letu 1984 do 30.6.1984 - 29* družinam vznesku 80.779,40 din. Značilno je, da se na razpis javljajo kandidati, ki so res upravi-čenci in )o zanemarljivo nizko Stevilo kandidatov, ki se jih po sprejetih kriterijih ne more uvrstiti med upravičonce (2 do največ 5 letno). Kljub subvencijam pa ne razrešujemo celovite problematike stroškov, ki jih imajo nosilci stanovanjske pravice s stanovanjem, ker predstavlja, posebej v novejših stanovanjih, stanarina le pri-bližno 1/3 stroška.Tako ostaja v okviru stanovanjskega vprašanja odprto vprašanje zagotavljanja pomoči socialno ogroženim ob-čanom za ostale stroške kot so električna energija, ogrevanje, komunala in podobno. Povečuje se število dolžnikov, ki ne plaču-jejo stanarin. V tem sklopu zagotavljanja socialne varnosti otroku in družini imamo še vrsto slabo ali skoraj nerazrešene problematike, ki je sicer znana in dnevno evidentna, ni pa je moč enostavno razreše-vati oz. odpravljati. V okviru starejšega stanovanjskega fonda, s katerim razpolaga občinska skupnost, so tudi stanovanja sploš-nega Ijudskega premoženja in se je nabralo 200 vlog občanov, ki želijo s tem rešiti svoj stanovanjski problem. Ob tem velja ome-niti, da ni razrešeno vprašanje zamenjave stanovaj. Ne razrešuje se ugodno odpravljanje stanovanj VI. in VII. kate-gorije ter barak. Nasilnih vselitev ni moč enostavno razreševati. Neurejeno je podnajemništvo, iz katerega izvira kup novih social-nih problemov, vendar nimamo evidenc o podnajemnikih, njiho-vem številu, niti ne o dohodku iz tega naslova, čeprav pomeni lahko ta vir dohodka na eni strani še večjo socialno ogroženost podnajemnika, tudi v materialnem smislu, na drugi strani pa tudi dohodek, ki ne izvira iz deia in lahko pomeni neupravičeno bogatenje. 5. IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI V okviru občinske izobraževalne skupnosti se sicer ne zagotav-Ija sredstev za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve osnovnih šol, domov za učence in študente, vendar imajo v okviru posameznih šol predvidena merila.na osnovi kate-rih prerazporedijo razporejena sredstva tako, da upoštevajo tudi socialno strukturo učencev, posebej pride to do izraza pri višini plačila pri prehrani. III. SOCIALNA VARNOST STAREJŠIH OSEB Socialna varnost starejše populacije Ijudi zagotavljamo v prvi vrsti z izvajanjem ustreznega sistema in politike pokojninsko invaiidskega zavarovanja na osnovi izvajanja solidarnosti in vza-jemnosti in izhajajoč iz načela, da je pokojnina pravica, ki izhaja iz minulega dela. Normalne življenske pogoje za starejše Ijudi, ki si iz kakršnegakoti razloga niso pridobili pravic iz minulega dela, pa zagotavljamo z izvajanjetn raznih pomoči iz naslova social-nega skrbstva in socialnega varstva. V naši občini živi 73.462 prebivalcev (štetje 1981), od tega je delež prebivalcev starih nad 64 let 11%. Iz tega izhaja, da je posebej zahtevno področje zagotavljanje socialne varnosti vsem starejšim občanom. . 1.SPIZ V okviru skupnosti SPI2 si zavarovanci in uživalci pravic zago-tavljajo enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v SR Slo-veniji in v ta nemen določajo zase in za svoje družinske člane pravice iz tega zavarovanja. Glede na to posamezna enota skup-nosti v posamezni občini ne more določati in uresničevati so-cialne politike iz tega naslova specifično in samostojno. Zagoto-vitev socialne varnosti za primer starosti, invalidnosti, neposre-dne nevarnosti za invalidnost, telesne okvare in smrti pa določajo zavarovanci zase in za svoje družinske člane s pravicami do. starostne pokojnine, do invalidske pokojnine, do prekvalifikacij in dokvalifikacij v primeru izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti oz. v primeru neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom, do denarnega nadomestila - invalidnine in do družinske pokojnine. V posebnih primerih pa še do dodatka za pomoč in postrežbo, do varstvenega dodatka, s katerim se zago-tavlja socialna varnost predvserp upokojencem z niijimi pre-jemki, nato Se do povračila potnih in selitvenih stroškov, do enkratnega letnega zneska za rekreacijo in drugo. Neugodna gibanja cen in s tem v zvezi izrazito naraščanje življenskih stroškov v tem srednjeročnem obdobju je imelo za posledico veliko znižanje realne vrednosti pokojnin, kar vse velja tudi za občino Ljubljana Vič-Rudnik. Izravnavanje oz. zagotavlja-nje socialne varnosti upokojencem pa poteka do neke mere z usklajevanjem pokojnin z gibanji povprečnih OD vseh zaposlenih na območju republike ob upoštevanju celotnih gospodarskih razmer. Tako se je in se izvaja akontativno povečanje pokojnin na račun rasti nominalnih OD med letom in so bila v občini Ljubljana Vič-Rudnik dosežena naslednja povprečja pokojnin in varstve-nega dodatka: Leto Povprečnaštev. uživ. Povprefini Število pokojnina pokoj. varstveni uživalcev vdin dod. vdin var. dod. Starostna 1981 8.974,51 5.603 1.301,81 237 pokojnina 1982 11.560,05 5.768 1.366,36 292 (I-VII) 1983 14.488,48 6.044 1.679,22 308 1984 18.628,15 6.309 2.917,64 312 Invalidska 1981 6.894,77 1.354 1.162,04 160 pokojnina 1962 8.818,07 1.405 1.215,54 178 (I-VII) 1983 11.015,32 1.465 1.570,69 190 1984 14.341,89 1.512 2.678,91 207 Družinska 1981 5.918,29 2.222 1.271,12 272 pokojnina 1982 7.618,25 2.256 1.347,28 306 (I-VII) 1983 9.587,16 2.301 1.806.82 328 1984 12.618,85 2.358 2.974,33 344 Pokojnine 1981 7.927,68 9.180 1.255,87 670 skupaj 1982 10.208,09 9.430 1.324,27 777 (I-VII) 1983. 12.820,69 9.811 1.704,93 827 1984 16.575,76 10.180 2.882,91 864 S pred leti uvedenim slarostnim zavarovanjem kmetov smo dobili tudi osnovo za sistemsko ureditev socialne varnosti ostare-lih kmetov. Njihov položaj smo izenačili s položajem delavcev v letu 1984, na osnovi obveznega enotnega pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja vseh delovnih Ijudi in s tem tudi drugih članov kmečkih gospodarstev in ne. le kmetov gospodarjev. S tem se zagotavlja socialna varnost celotnega kmečkega prebivalstva v njihovi aktivni dobi, kar naj bi imelo pozitivne posledice, t. j. večji razvoj kmetijstva. Tabelarni prikaz starostnega zavarovanja kmetov v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik v letih 1981-1983 in v sedmih mesecih leta 1984: Leto Število Kmečka upravič. pokojnina v din Starostna pokojnina 1981 789 1.930,00 (7 mes. v letu 1984) 1962 783 2.550.00 1983 744 3.580,00 1984 724 4.190,00 Družinska pokojnina 1981 113 1930,00 (7 mes.) 1982 113 2.550,00 1963 91 3.580,00 1984 84 4.190,00 Preužitkarji 1981 12 1.930.00 - star. pok. (7 tnes.) .1982 12 2.550,00 1983 9 3.580,00 1984 9 4.190.00 Družinska pokojnina «981 1 1.930,00 (7 mes.) 1962 1 2.550,00 1963 1 3.580,00 1984 1 4.190,00 Za kmete borce NOV se je določala višina pokojnin do višine mejnih zneskov, določenih v posameznem koledarskem letu in so bili mejni zneski: za leto 1981 din 5.100,00, v letu 1962 do julija din 6.143,00, do oktobra din 6.757,30 in zadnje tromesečje din 7.162,75, v letu 1983 do julija meseca din 7.936,66 in nato na osnovi % uskladitve s povečanjem pokojnin do oktobra 8.293.80 in v zadnjem Iromesečju din 8.376.73. V letu 1984, na osnovi določil novele zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju. pripada vsem upravičencem do pokojnine iz tega naslova le ta v znesku din 10.955,00, t. j. zajamčena pokojnina za polno pokoj-ninsko dobo in ni več drugih izračunov. Vendar pri določanju višine pokojnin kmetom borcem NOV oz. družinskim upokojen-cem iz tega naslova ni veljal avtomatizem do višine mejnega zneska, določala se je najprej osnova, ki jo sestavljajo 3 kompo-nente in sicer: kmečka pokojnina, dohodek iz katastra in moro-bitni drugi dohodek. Tako določena osnova, ki je bila zelo ra-zlična, je dala šele podlago za izračun varstvenega dodatka, ta pa je pomenil razliko do mejnega zneska, v kolikor ga že osnova ni dosegla. Na osnovi podatkov o številu upravičencev, ki so preje-mali pokojnino kot kmetje borci NOV in podatkov, kolikood teh upravičencev je prejemalo varstveni dodatek. Veliko število upra-vičencev do varstvenega dodatka med kmeti borci NOV pa kaže na njihovo dokaj nizko raven socialne varnosti. Tabelarni prikaz kmetov borcev NOV oz. družinskih članov v občini, ki imajo pravico do pokojnine iz tega naslova in upravičencev do varstve-nega dodatka v letih 1981-1983 in v sedmih mesecih leta 1984: Leto Štev.Štev. upravič. upravičencev do do pokojnine varstvenega dodatka Kmetje borci NOV oz. 1981 54 družinski člani s 1982 , 55 pravico do pokojnine iz 1983 62 tega naslova 1984 63 51 51 59 Posebno kategorijo predstavlja še zagotavljanje sooialne var-nosti borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne, ko gre za uresničevanje dogovorjenih oblik zagotavljanja socialne var-nosti v okviru družbenopolitičnih skupnosti in je posebej pri borcih ugodnejša odmera pokojnine vezana na status borca izpred 9. 9. 1943 oz. iz leta 1943, 1944, 1945. 2. SOCIALNO SKRBSTVO V okviru dejavnosti socialnega skrbstva je tudi širše organizi-rana pomoč za ostarele občane, ki niso več sposobni sami zadostiti svojim življenjskim potrebam in rabijo tujo pomoč in nego. Pomoč se izvaja na domu s patronažno službo in drugimi službami ter prostovoljno sosedsko pomočjo. Ko pa tudi to ni več mogoče, pa v domu upokojencev oz. starejših občanov. Za leto 1983 (podatkov za prejšnja leta ni) je bilo ugotovljeno, da je živelo v Ijubljanskih domovin cca 78% samoplačnikov (oskrbnino plačujejo sami ali s pomočjo svojcev) in 1e 22% tistih, katerim je skupnost socialnega skrbstva v celoti ali delno prispe-vala k oskrbnim stroškom. Vsak starostnik se nam odloča, v katerem domu starejših občanov ali domu upokojencev bo živel. Pri tem pa je seveda vsaj delno omejen s svojim zdravstvenim stanjem in trenutnimi pro-stimi kapacitetami, kadar zaide v tak položaj, da potrebuje takojš-njo oskrbo. Večina občanov naše občine živi v Ijubljanskih domovih, nekaj pa je tudi takih, ki so na lastno željo odšli v drug kraj (bližina svojcev), ali pa so tam že vrsto let, ko ne v naši občini, niti v Ljubljani, še nismo imeli dovolj domskih zmogljivosti. Tako imamo sedaj v občini dva doma starejših občanov in sicer Dom na Bokalcah in Dom v Koleziji, ki sta se zaradi ekonomičnosti poslovanja združila v enoten dom z dvema enotama, imenovan Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik. Razpoložljivih po-stelj v obeh enotah je 655, na Bokalcah 463 in Koleziji 192. S tem, da se v skladu s tekočim srednjeročnim planom občine vrši sanacija oz. adaptacija enote Doma na Bokalcah, ki bo imela za posledico zmanjšanje števila postelj za 80, vendar bo dom s končno kapaciteto 565 postelj (ob enoti) še vedno največji dom starejših občanov v Ljubljani. Sredstva za adaptacijo so se skoraj v celoti zagotovila iz republiških solidarnostnih sredstev upoko-jencev, t. j. SPIZ-a. Ugotavlja se, da se število ostarelih oseb, ki potrebujejo organi- zirano pomoč, veča, kar je verjetno tudi posledica slabšanja žtvljenjskih oz. ekonomskih pogojev starostnika. Ko se starostnik odloča za domsko oskrbo. to pogojuje dejstvo. da ne more v celoti skrbeti sam zase in je vse bolj odvisen od-tuje pomoči. Nekateri pokretni in mentalno urejeni starostniki si na-mestitev urejajo sami ali s pomočjo svojcev. V večini primerov se izve za starostnika, kateremu je potrebna družbena skrb v pove-zavi z nekaterimi drugimi institucijami, kot so patronažna služba pri ZD, socialno zdravstvene komisije pri KS, socialne službe KC in drugi. V primerih, ko starostnik nima dovolj lastnih sredstev za plačilo oskrbnine in je brez svojcev, ki so zanj dolžni prispevati, ali pa svojci materialno tega ne zmorejo, je tak občan upravičen do družbeno denarne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stro-škom oskrbe v domu starejših občanov. V primerih, ko ima starostnik nepremičnino, sklene intabolacijsko pogodbo, kar po-meni, da je skupnost po njegovi smrti dedič za delež v višini izplačane mu pomoči v obliki plačila domske oskrbe. V letu 1983 je občinska skupnost socialnega skrbstva prispe-vala skupno 261 občanom k plačilu oskrbnih stroškov in sicer: - celotne oskrbne stroške je krila 99 občanom - delne oskrbne stroške je krila 162 občanom 3. ZDRAVSTVENA SKUPNOST Uveljavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva za vse katego-rije prebivalstva pomeni z vidika socialnega varstva odpravljati socialne razlike, izenačevati pravice uporabnikov in ustvarjati pogoje za čim bolj enakomerno uresničevanje le tega. Zato se uveljavlja solidarnost pri vseh oblikah zdravstvenega varstva in tudi pri plačilu participacije. O obsegu solidarnosti in prednostih nalogah pa se morajo uporabniki predhodno dogovoriti. Uveljavljanje usklajevanja in izvajanja meril za prispevke upo-rabnikov k stroškom zdravstvenih storitev. Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v letu 1983 so se za nekatere skupine prebivalcev oziroma pri storitvah, kjer so bili do sedaj oproščeni plačila participacije, spremenile obveznosti plačevanja participa-cije. Tako mora uporabnik po novem prispevati za ponovne obiske v specialistično-ambulantni dejavnosti za obiske pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času (med 22 in 6 uro), za kontracepcijska sredstva, ki jih ne predpisujejo na recept in za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana. Višine participacij so določene skladno s prednostnimi nalo-gami in cilji planskih dokumentov v občinski zdravstveni skupno-sti. Participacije ni pri storitvah, ki zadevajo zdravljenje bolnika na domu, za preventivne storitve, patronažne obiske in za storitve s področja sanitarno-higienskega nadzora ter zdravstvene vzgoje in prosvete. Nadalje so popolno oproščene plačila participacije skupine uporabnikov na podlagi novele Zakona o zdravstvenem varstvu in sicer vsi predSolski in šolski otroci ter redni študentje, žonske, ko gre za storitve pri spremljanju nosečnosti, kornplikacij pri po-rodu, šest mesecev po porodu in pri medicinsko indicirani umetni prekinitvi nosečnosti, za storitve borcem NOV, vojaškim invalidom, brezposelnim osebam, ki prejemajo denamo nadome-stilo ali pomoč skupnosti za zaposlovanje, varovancem v social-nih zavodih, prejemnikom družbeno denarnih pomoči, upokojen-cem z varstvenlm dodatkom in upokojencam z zajamčeno pokoj-nino. Oprostitev plačila participacije velja tudl za uporabnike, ki se zdravijo zaradi določenlh bolezni. Poleg z zakonom določenih oprostitev so oproščene plačila participacije učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju ter študentke za kontracepcijska sredstva in umetno prekinitev no-sečnosti? čeprav n\ medicinsko indicirana ter za zdravstveno varstvo tetraplegikov in paraplegikov, nadalje tudi za zdravstverve storitve ob poklicnih boleznih, poškodobah pri delu in pri uresnl-čevanju nalog Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Po oceni je v celoti oproščeno plačila participacije pribllžno 40% vseh uporabnikov. Posebne oprostttve veljajo tudi za uporabntko, ki zaradi gmot-nega položaja ne zmorejo prispevati k stroškom za zdravstverm storitve. Skupnost socialnega varstva Slovenije je glede te oprostitve sprejela začasno navodilo o merilih za oprostitev plačila partici-pacije. Podlaga za oprostitev je dohodkovna sposobnost uporab-nika in njegove družine v primerjavi z dogovorjeno ravnijo so-cialne vamosti. Posamezne kategorije uporabnikov so delno oproščene plačila participacije in to so predvsem uporabniki s kroničnimi degene-rativnimi obolenji - starostniki nad 70 let in osebe z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, občani z boleznijo zvišanega krvnega pritiska za prvi kurativni pregled v osnovni zdravstveni dejavnosti in za reševalne prevoze pri bolnikih, ki potrebujejo dializo. Za ugotavljanje oprostitev participacije se uporabljajo listine oz. dokumenti, ki jih uporabnik že ima in zato ni potrebno povečevati administrativnih del razen v primerih, ko gre za opro-stitev zaradi gmotnega položaja. Uveljavljanje nadomestila osebnega dohodka za čas odstot-nosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege otroka Prenos pravic in obveznosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva v zvezi s poškodbami pri delu in poklicni bolezni ter socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom zaradi bolezni in poškodb na organizacije združenega dela se nanaša na spre-membe samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti, ker je izvedba vezana na spremembo materialnih obveznosti združenega dela pri razporejanju do-hodka. Na podtagi določb zakona in usmeritev sprememb k samou-pravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SRS za obdobje 1981-1985 je bil pripravljen predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-1985. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Ru-dnik je ta predlog sprejela dne 24. 11. 1983 in ga dala v razpravo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugim delovnim Ijudem in obianom. Do sedaj je predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah obravnavalo od skupaj 365 organizacij v občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik samo 90 organizacij. Glede na to, da prenos zagotavljanja dela socialne varnosti -nadomestil osebnega dohodka - še ni bil prenešen v organizacije združenega dela, se še vedno zagotavlja v občinski zdravstveni skupnosti. Prikaz izostajanja od dela v občinski zdravstveni skupnosti v Ljubljana Vič-Rudnik v letih 1981-1983 je razviden iz TABELE II-priloge poročilu. 4. HUMANITARNE ORGANIZACUJE IN DRUŠTVA Glede na to, da ne moremo govoriti o celovitem zagotavljanju socialne varnosti človeka, če smatramo pri tem le materialno varnost, moramo vedeti, da pomeni ta varnost tudi ustvarjanje najhumanejših družbenih in medčloveških odnosov med Ijudmi. To pa pomeni vključevanje najširšega kroga tudi v naši občini najrazličnejše oblike prostovoljnega dela za neposredno pomoč Jjudem in to v sklopu socialnih in humanitarnih organizacij ter v okviru družbenopolitičnih in družbenih organizacij. RKS in Izvajanje socialne pomoči Občinska organizacija RKS (OO RKS) Ljubljana Vič-Rudnik je humanitarna organizacija, ki združuje 30.643 članov. Od tega je 11.443 mladih članov in mladine. Na področju OO RKS deluje 31 krajevnih organizacij RKS, ki med drugimi dejavnostmi izvajajo na socialnem področju pomoč ostarelim in starejšim, invalidom in drugim občanom, potrebnim pomoči. V skoraj vseh KS so člani RK tudi člani socialnih komisij pri KS. V večini KO RK je razvita sosedska pomoč starejšim, invalidom, bolnikom in drugim pomoči potrebnim. * Vsako leto se organizira seminar, na katerem se obravnava sosedska pomoč, povezava RK z Domom za starejše občane ipd. Letno se organizira akcija za zbiranje in razdeljevanje oblačil, obutve, posteljnine in pohištva. V letu 1984 je bilo zbranih 9,2 tone stvari, od tega se je za lastne potrebe razdelilo 500 kg, 500 kg približno je bilo odpadnega materiala, ostalo se je deponiralo v mestno skladišče. Zadnje tri leta se pozna intenziven upad pri zbranih oblačilih in ostalega. V letu 1983 je bilo zbranih 12 ton, leta 1982 27 ton, v letu 1981 pa 15 ton. Na področju socialne dejavnosti se vrži še usposabljanje aktivi-stov, ki so zadolženi za številne naloge in akcije RK, predvsem na podrodju razvijanja sosedske pomoči, boja proti alkoholizmu, nikotinu in narkomaniji. Mestna organizacija RK vzdržuje za vse OO RK Ljubljana tudi skladišče rabljenih obtačil. ki se izdajajo nato socialno ogrože-nim. Pri tem se sodeluje s patronažno službo in Centrom za socialno delo, ki socialno ogrožene občane napote s potrdilom na OO RK po nakazilo. da gredo lahko iskat potrebna stvari v skladišče. Na osnovi tega področja dejavnosti RK se opaža precejšnji porast števila socialno ogroženih v zadnjem letu. DruStva upofcojencev in izvajanje socialne pomoči V občini Ljubljana Vič-Rudnik deluje 12 društev upokojencev. V okviru delovanja teh društev je z vidika pomoči pri zagotavlja-nju socialne vamosti predvsem starejših občanov pomembno povezovanje s KS in družbenopolitičnimi organizacijami in dru-gimi društvi. V okviru društev se nenehno bedi nad življenjskim standardom upokojencev. daje, v okviru širše družbene skupno-sti. pobude za razrešitve oz. se opozarja na negativne vplive in posledice. Posebno aktivno se čuti delovanje v okviru SPIZA. Izvaja pa se tudi sosedska pomoč s sodelovanjem ZZB in RK, je pa uspešnejša na vasi kot v mestu. Vetiko skrb se posveča ostarelim in bolnim občanom, kar se izkazuje tudi v kapaciteti domov za starejše občane, razrešitvi stanovanjskih problemov upokojencevter rekreaciji. Na področju razreševanja stanovanjske problematike deluje skupna stano-vanjska komtsija (SP1S in občinske zveze društva upokojencev), ki skrbi za izgradnjo stanovanj za upokojence, zagotavljanje sredstev (SPIZ) in razdelitev upravičencem, ob tem pa je akttvna tudi v akciji za pridobitev možnosti sprovajapja posojil za adapta-cijo stanovanj upoko/encev. Za uresničevanje možnosti rekreacije, ki je predvsem po-membna za ohranjanje življenjske moči in zdravja starejših obda-nov, se pridobiva pomembna sredstva za društva upokojencev iz prispevkov SPIZA. IV. SOCIALNA VARNOST INVALIDNIH OSEB Z zagotavljan/em socialne varnosti invalidnih oseb se sreču-jemo v vseh dejavnostih v okviru socialnega varstva in pomeni to zagotavljanje socialne varnosti tako invalidnim otrokom in odra-slim osebam kot delovnim invalidom. 1. SOCIALNA VARNOST OTROKA OZ. MLADOSTNIKA Vsak otrok oz. mladoletnik ima pravico, da se vzgaja in izobra-žuje na stopnji in na načrn, ki ustreza njegovim telesnim in duševnim sposobnostim. Potrebno jim je zagotoviti celovito usposabljanje že na predšolski stopnji, v času obveznega šolanja, poklicnega usposabljanja in Izobraževanja ter srednjega izobra-ževanja. Usposabljanje zajema le tiste otroke in mladostnike, ki so po komisijskem pregledu po posebnih predpisih razvrščeni in za katere je ugotovljeno, da tako posebno varstvo, usposabljanje oz. izobraževanje za samostojno življenje in delo nujno potrebujejo. Razvrščanje izvajajo posebne strokovne komisije I. in II. stopnje v skladu s predpisi. Taka komisija je tudi pri OSSS Ljubljana Vič-Rudnik, ustanavljajo pa se tudi pri zavodih za usposabljanje in v zdravstvenih ustanovah. Zgodnje odkrivanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je zelo pomembno, saj z ustrezno obravnavo lahko otro-kove težave do vstopa v šolo izzvene, ali se omilijo, če pa gre za težje motnje, mu lahko z vključitvijo v ustrezno vzgojno izobraže-valno ustanovo že v predšolskem obdobju zagotovimo optimalne pogoje za njegov nadaljnji razvoj in usposabljanje. Tako sedaj z ustanovitvijo mentalno higienskega dispanzerja v okviru občin-skega zdravstvenega doma, ki izvaja sistemske preglede triletni-kov, pričakujemo. da bodo otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pravočasno odkriti in ustrezno obravnavani, njihovi starši pa pravočasno osveščeni in pripravljeni sprejeti motenost svojega otroka. Razvrščene otioke vključujemo v usposabljanje od predšolske dobe do poklicne usposobitve oz. vključitve v življenje in delo. Za usposabljanje lažje duševno prizadetih po končani šolski obveznosti nimamo v SRS organiziranega institucionalnega usposabljanja. Prizadevanja za razVoj poklicnega usposabljanja tovrstne mladine so v ZUJL3 in VZ Planina (kjer otroci obiskujejo tudi osnovno šolo). Značilna je ozka izbira poklica in statusna neurejenost, praktično so to nekvalificirani delavci. Približno 10% lažje duševno prizadetih se po končani OŠ vključi v poklicno izobraževanje v tako imenovanih ožjih poklic-nih profilih, ki so namenjeni učencemz nedokončano osemletko, skrajšani program usmerjenega izobraževanja. Usmerjajo jih or-ganizacije za usposabljanje v sočielovanju s skupnstjo za zapo-slovanje. Sedaj pripravljajo še krajše programe, ki se imenujejo »priprava na zaposlitev«. Še vedno pa je razvita praksa, da se učenci OŠPP4 praktično privajajo na dela in deiovna mesta v industriji in obrti, kjer se s posredovanjem organizacij za usposabljanje tudi uspešno zapo-slijo. V času poklicnega usposabljanja so zdravstveno zavarovani pri skupnosti za zaposlovanje in prejemajo nagrado, ne teče pa jim delovna doba, poleg tega imajo zagotovljeno prehrano, bivanje in prevozne stroške. če gre za priučitev na delo. V časir usposabljanja na osnovni stopnji imajo otroci pravtako _možnost internatske oskrbe, prehrane, varstva, letovanja ipd., če so iz socialno ogroženih družin, so oproščeni prispevkov in prejemajo ustrezno denarno pomoč. Usposabljanje zmerno in težje prlzadetlh poteka v zavodih za delovno usposabljanje ali oddelkih pri zavodih za usposabljanje prizadetih otrok, Oddelek za usposabljanje Jarše pri ZUJL, odde-lek v Kamni gorici, v zavodu v Crni, kjer po končanem osnovnem usposabljanju nadaljujejo delo v delavnici pod posebnimi pogoji. V Ljubljani pa se vključujejo v delo pri varstveno delovnem centru (lahko že od 1. leta dalje). Oddelek za delovno usposabljanje je še v zavodu v Dornavi. Za Ljubljano je bilo doslej značilno, da ni imela urejenega zavodskega varstva za to kategorijo otrok in so bili zato otroci vključeni v rejniške družine ali pa so jih morali starši vključevati v oddaljene zavode. S pričetkom delovanja zavoda v Dragi pri Igu bo ta problem vsaj delno omiljen, delno pa zato, ker ne bo mogel takoj pokriti vseh potreb po zavodskem varstvu, saj je gradnja stopenjska. Posebno je potrebno izpostaviti problem osnovnega usposab-Ijanja in kasneje okupacijskega varstva otrok, miadostnikov in odraslih s komblnlranlmi motnjami, ki praviloma ostajajo doma v breme svojcem, ker jih organizacije za usposabljanje in delavnice pod posebnimi pogoji, zaradi vrste njihove prizadetosti, ne mo-rejo sprejeti. V predšolski dobi so največkrat deležni zdravstvene oskrbe v boinišnici v Novi Gorici, potem pa se vključujejo v Zavod za invalidne otroke v Vipavi, tisti s težjimi motnjami pa ostanejo brez ustrezne družbene skrbi. Slušno in govorno prizadeti imajo pri nas dobro urejeno uspo-sabljanje od predšolske dobe do vključitve v delo v okviru Zavoda za rehabilitacijo sluha in govora ter učnih delavnic. Izbor poklicev je širok, redkokdaj pa se usposabljajo za tako imenovane intelek-tualne poklice. Slepi In slabovldnl - njihovo usposabljanje poteka od predšol-ske dobe do končane OŠ v Ljubljani, kasneje pa lahko nadaljujejo s poklicno ali srednjo šolo v okviru Zavoda v Škofji Loki, nekaj povsem slepih se šola tudi v normalnih šolah. Tudi tu je problem majhen izbor poklicev in usmerjenost v obrtniško dejavnost. Izpostaviti je potrebno problem kombinirano motenih slepih in duševno prizadetih, za katere ni ustreznih oblik usposabljanja. Rešujejo se individualno. Telesno prizadetl se šolajo in usposabljajo za poklic v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Tudi tu se kažejo enaki problemi kot pri izobraževanju slušno in vidno prizadetih. Neredek je zato pojav zgrešenih poklicnih usmeritev. V letu 1983 je nastal tudi velik problem z njihovim zaposlova-njem, saj se jih OZD, obremenjene s težnjo po čim veči produktiv-nosti in čim manjših stroških, izogibajo. Pri tem ne pomaga noben zakon, ki jih teoretičo ščiti in jim celo daje olajšave pri zaposlovanju invalidov. V okviru širše družbene skupnosti si predvsem Center za so-cialno delo in občunska skupnost socialnega skrbstva prizade- vata zagotoviti duševno in telesno prizadetim otrokom in mla-dostnikom ustrezno usposabljanje in polnopravno vključitev v delo in družbeno življenje. Kadar pa usposabljanje in vključitev v delo zaradi hujše prizadetosti ni možno, jim je potrebno poma-gati s primernim varstvom in oskrbo v okviru družine ali ustrezne-nega zavoda. Tako je bila načrtovana za tekoče srednjeročno obdobje v našj občini izgradnja dveh zavodov, t.j. Varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane, ki je mestna nalog in je začela grad-nja v letu 1984 s sredstvi iz samoprispevka III. Druga investicija pa je Zavod za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu. Prva faza izgradnje je končana in v zavodu že sprejemajo gojence. Kapaciteta je zaenkrat 100 gojencev. Od tega je bilo prošenj za sprejem s področja naše občine 17, ki so vse ugodno rešene (republiški zavod). 2. SOCIALNA VARNOST ODRASLIH DUŠEVNO IN TELESNO PRI-ZADETIH OSEB V okvlru dejavnosti soclalnega skrbstva se spremljajo tiste prizadete osebe, ki so zaradi težjih motenj nesposobne za samo-stojno življenje in pridobitno delo. Največ je duševno prizadetih, sledijo taki s kombiniranimi motnjami.nekaj pa je tudi težje tele-sno prizadetih. Oblike družbenega varstva zanje so: varstvo in delo v delavnicah pod posebnimi pogoji, varstvo v dompvih za ostarele in azil, nudenje denarnih pomoči materialno ogroženim, status mladoletne osebe - podaljšanje roditeljskih pravic star-šem, skrbništvo za take osebe brez svojcev. Konec leta 1983 je slovenska skupščina sprejela tudi nov zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki poleg varstva v zavodih in drugih družinah zagotavlja odraslim zmerno, težje in težko prizadetim ter najtežje telesno prizadetim osebam nadomestilo za invalidnost ter po potrebi dodatek za tujo pomoč in postrežbo, vse kot njihovo osebno pravico. Pomen pridobitev za prizadete s tem zakonom je ogromen, saj je bila do sedaj njihova socialna varnost odvisna bolj ali manj od socialnega statusa njihovih družin in prejemanja socialnih pomoči, za katere so prosili. V Ljubljani je v letu 1983 in 1984 spet prišlo do težav pri vključevanju prizadetih odraslih v dolovno varstvo (VDC5) po zaključenem delovnem usposabljanju, zaradi premajhnih kapaci-tet. Prav v naši občini še sedaj ni enote VDC. Ureja se tudi domsko varstvo, zaenkrat pa je organizirano le tedensko, tako da se je potrebno v posameznih primerih še vedno posluževati raznih domov za starejše občane, kar pa seveda še zdaleč ne ustreza. Problem, ki se ga še nismo lotili, jo že prej omenjeno varstvo kombinirano motenih in njihova delovna okupacija. V okvlru zaposlovn|a predstavljajo poseben problem invalidne osebe, ki bi bile sposobne delati v ustreznem delovnem okolju, pod določenimi pogoji, ki ne zahtevajo doseganja normalne produktivnosti dela. To naj bi bile invalidske delavnice za du-ševno manj razvite osebe in duševno bolne. Vendar takih delav-nic ni, niti v občini, niti v Ljubljani. Drug problem pa predstavljajo bolne starejše osebe, ki nimajo pogojev za upokojitev po pogojih SPIZ-a, so pa tako prizadete, da jih v OZD ne sprejemajo na delo, so nezaposljive in ostajajo brez sredstev za življenje. Oboji, tako invalidi, kot nezaposljivi, glede na to, da si sami objektivno niso sposobni zagotoviti sredstev za življenje, ostajajo nerazreSen družbeni problem in v končni fazi odvisni od socialnih pomoči, torej iz sredstev za pomoči socialnega skrbstva. Take rešitve pa niso ustrezne, vendar v razmorah in pogojih, ki jih danes imamo, ustreznejše rešitve ni. ¦ V. ALKOHOLIZEM IN SOCIALNA VARNOST V okviru delovanja socialnega skrbstva kot oblike socialnega varstva, s katero se pomaga predvsem družinam in posameznlm občanom, ki si z lastnim deiom oz. s svojimi dohodki ne morejo zagotoviti osnovne socialne pvarnosti, se deluje tudi za razrešitev problematike zasvojenih oseb in to v materialnem smislu (po-moči), svetovalnem ali se ukrepa, če je to nujno. V tom kontekstu se Center za socialno delo kot strokovna služba občinske skup-nosti socialnega skrbstva, pri svojem delu z Ijudmi, srečuje pred- vsem z alkoholizmom in le v posameznih primerih z drugimi oblikami zasvojenosti. Iz tega izhaja, da je alkoholizem v okviru zasvojenosti posameznika bistvena problematika, ki terja tudi širšo družbeno osveščenost in pomoč pri delovanju za razreševa-nje problematike. V Centru za socialno delo se zaradi velikega števila alkoholikov, ki pa zaradi posledic alkohola ne trpijo le sami, hkrati ogrpžajo svojo bližnjo in širšo okolico, ukvarjajo predvsem s kurativnim delom. Zaradi zdravljenja alkoholizma se obravnava v občinskem cen-tru za socialno delo okoli 100 alkoholikov letno, ki se na pritisk svojcev, sodelavcev ali iz zdravstvenih razlogov odločijo za zdravljenje. Pomaga se jim pri sami odločitvi za zdravljenje, pri vključitvi v zdravljenje, se spremlja njihovo zdravljenje in pri vključitvi v klub zdravljenih alkoholikov. Pri delu z alkoholiki socialna stužba ne more delovati sama, pač pa je delo in uspešnost odvisna od sodelovanja in osvešče-nosti alkoholikovih svojcev, organizacij združenega dela, krajev-nih skupnosti in zdravstvene službe. Pogosteje, kot s samimi alkoholiki se socialna služba prj svo-jem delu srečuje z Ijudmi, ki jih alkoholik prizadene ali ogroža in sicer: - z materialno ogroženimi družinami zaradi alkoholizma enega ali obeh staršev - s lem, da je zaradi alkoholizma staršev potrebno enega ali več otrok oddati v rejniško družino in jih na ta način zavarovati pred starši - z vzgojnimi in vedenjskimi ter čustvenimi motnjami otrok - z razvezami - s socialno ogroženo družino, ker mora starš-alkoholik na prestajanje zaporne kazni, ker je v vinjenem stanju storil kaznivo dejanje - s tem, da se mora še vitalen starostnik, pred alkoholizmom svojca, s katerim živi, umakniti v dom upokojencev. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je opazno velikokrat že prekomerno popivanje pri mladoletnikih, trije so evidentirani (1983) kot alkoholiki s tem, da sta se dva že zdravila, vendar do sedaj neuspešno. Ob tem se opaža, da je zelo prisoten toleranten odnos do alkohola pri mladih in tudi mnogi starši ne reagirajo zaželjeno v zvezi s tem problemom. V okviru občinskega socialnega skrbstva in v sodelovanju z zdravstvenim domom Vič deluje v občini Klub zdravljenih alkoho-likov, ki se zadnje leto srečuje s precejšnjimi težavami. V klubu naj bi delali trije terapevti in sicer: zdravnik, medicinska sestra in socialni delavec, vsi dodatno usposobljeni za delo z zdravljenimi alkoholiki. Klub že šest let nima zdravnika, čeprav si obe institu-ciji prizadevata pridobiti tovrstnega strokovnjaka, zadnjo polo-vico leta pa je tudi brez socialnega delavca. Delavka, ki je doslej delala v klubu, je iz osebnih razlogov morala to delo opustiti, ostala je le medicinska sestra. Ker se za delo z alkoholiki nobeden od omenjenih profilov strokovnih delavcev ne usposablja v časiTrednega šolanja, am-pak je usposabljanje možno le ob delu, je tovrstnih strokovnjakov malo. Usposabljanje je tudi dolgotrajno, drago, takoza posamez-nika kot delovno organizacijo, vezano na mnoge enotedenske seminarje, ko je delavec odsoten z delovnega mesta. Tako no-bena institucija (tudi Center) ne usposablja za to delo več delav-cev hkrati, temveč le posameznika. Ko ta usposobljeni posamez-nik zapusti delovno organizacijo aii iz drugih razlogov tega dela ne more več opravljati (delo izven rednega delovnika), ga ni moč takoj nadomestiti, temveč šele v nekaj mesecih. Glede na letni porast oseb v občini, ki so zasvojene z alkoho-lom (glej TABELO I - prilogo k poročilu) se seveda s takim stanjem ni mot zadovoljiti in je nujna širša družbena akcija za delovanje. Posebej še, če ob tem tudi lahko ugotavljamo, da je problem alkobolikov prisoten tudi na področju delovanja skup-nosti za zaposlovanje. To pa zadene v živo delovno zmožnost oseb, ki bi morale biti same delovno sposobne in bi morale s produktivnim delom in ustvarjanjem dohodka omogočati razšir-jeno reprodukcijo, t. j. tudi omogočati delo drugim. Tako pa pomenijo alkoholiki v okviru zaposlovanja težje ali celo nezapos-Ijive osebe, velikokrat brez možnosti, da bi si z najosnovnejšim delom v normalnih delovnih pogojih zagotovile minimalno so-cialno varnost. V zvezi z odpravljanjem alkoholizma kot družbenega zla se bo nujno treba v vseh življenjskih okoljih resnejše lotiti zatiranja te zasvojenosti. In tukaj čaka ne malo dela tudi DPO v vseh okotjih in ne na zadnjem mestu zvezo komunistov. VI. UVEUAVUANJE SKUPNOSTl SOCIALNEGA VARSTVA V tretjem mandatnem obdobju so si skupnosti socialnega var-stva že uspete delno pridobiti mesto in vlogo v okviru delovanja socialnega varstva, ker se tudi skupnosti ustanoviteljice vedno bolj zavedajo pomena nalog te skupnosti. V okviru občine se lepo razvija sodelovanje s SIS ustanoviteijicami, vendar bo potrebno še veliko narediti, da bo sodelovanje popolnoma usklajeno obo-jestransko in da bo vloga socialnega varstva in naloge upošte-vane tudi pri tekočem delu in načrtovanju dela ustanoviteljic in da bo vloga skupnosti socialnega varstva zamenjana, t. j., da bo več vspodbud za delo in koordiniranje s strani ustanoviteljic in ne več, v veliki meri, obratno. Občinska skupnost socialnega varstva se le s težavo uveljavtja kot enakopravni zbor občinske skupščine, čeprav bi morala glede specifične funkcije tekoče spremljati družbenoekonomsko problematiko v občini in s tem v zvezi stanje socialne varnosti v celoti in na vseh področjih. Posebno poglavje so metode in oblike dela delegacij, skupin delegatov in delovnih teles v okviru občinske skupnosti social-nega varstva oz.za delovanje na skupščinah te skupnosti. Oelo ni dorečeno in je zato nujno nadaljnje dograjevanje Strokovno in administrativno delo se opravlja v veiiki meri na sedežu skupnosti. Strokovna dela se opravljajo predvsem v najte-snejSem sodelovanju in koordiniranju dela z občinskimi skup-nostmi ustanoviteljicami, mestno in republiSko skupnostjo so-cialnega varstva. VII. UGOTOVITVE. STAUŠCA IN PREDLOGI 1. Socialna politika mora postati sestavni, neodtujljivi del celo-vite razvojne politike v občini. Zato se mora ta usmeritev nujno odražati v vseh planskih dokumentih, posebej v zvezi z vedno težjimi pogoji gospodarjenja. Kajti le s povečevanjem produktiv-nosti dela in možnostmi zanj, boljšo delitvijo dela in spodbudnej-šim sistemom nagrajevanja vseh oblik dela. t. j. proizvodnega in intelektualnega, bo moč zagotavljati celovito socialno varnost posameznika in družine. Razumevanje in usmerjanje socialne politike kot kurativ in zaščitniške ne more in ne sme postati cilj, ker bi to povzročilo le vedno večji razkorak v ravnotežju med gospodarskim in social-nim razvojem v občini. 2. Za pregled nad celovitim soCialnim položajem posameznika in družine, ko le ti postanejo upravičenci do socialne pomoči iz kateregakoli naslova. je nujno začeti izvajati enotno skupno evi-denco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči in s tem doseči, da bodo pomoči prejemali le upravičenci, ki iz objektivnih razlo-gov sami ne morejo poskrbeti za zagotovitev svoje socialne varnosti v celoti. Za doseganje tako zastavljenih ciljev je nujno aktivizirati na celotnem območju občine, kjer še ne delujejo. socialno zdravstvene komisije v KS, krajevne organizacije RKS ter druge organizacije in društva, ki imajo v okviru svojih progra-mov dela tudi skrb za sočloveka. 3. V zvezi s stanovanjsko problematiko in zagotavljanjem so-cialne varnosti \z tega naslova, izhaja ugotovitev o veJiki nedore-čenosti reševanja nekaterih vprašanj, o veliki razsežnosti in kopi-denju nerešenih toda peredih socialnib problemov na stanovanj-skem področju. Sem sodi tudi problematika črnih gradenj in podnajemništvo \er ne nazadnje tudi problem počasnosti reševa-nja zadev s področja solidarnosti. Glede na tako ugotovitev se predlaga, priprava izčrpnega in celovilega poročila o stanovanjski problematiki s socialnega vi-dika, da bi lahko na taki osnovi pristopili k razreševanju proble-mov. Poročilo naj bi obravnavala občinska skupščina na eni prihodnjih sej. 4. Za podružabljanje socialne politike v pravem pomenu be-sede je nu/no, da postane le ta tudi sestavni del razvoja vsake OZD, da se odražajo jasni cilji že v planih OZD. Kajti v vseh OZD bi se moralo zagotavljati socialno vamost delavcev v celoti, na osnovi rezultatov produktivnega dela. In zagotavljanje take so- cialne varnosti bi moralo biti eno od ključnih meril za ugotavlja- ¦ nje uspešnosti poslovanja vsake OZD in obravnavano v okviru organizacij v poročilih ob zaključnih računih in sprejemanju razvojnih načrtov ter širše v okviru DPS. 5. Politika določanja cenzusov na vseh področjih mora postati, posebej v današnjih težavnih razmerah gospodarjenja, kar se da prožna in s tero omogočiti čim hitrejše prilagajanje zagotavljanja socialne varnosti glede na neugodna gibanja življenjskih stro-škov t. j. hitro naraščanje cen osnovnih življenjskih potrebščin. 6. Pri zagotavljanju socialne varnosti invalidom bi bilo nujno obravnavati problematiko celovito in sicer od zagotavljanja mož-nosti za delo, če je to mogoče, tudi pod posebnimi pogoji, do zagotavljanja take stanovanjske gradnje in urbarie ureditve nase-lij, ki bi omogočala tudi težkim invalidom svobodo gibanja in v končni fazi, če ni druge možnosti, invalidom, ki niso iz objektiv-nih razlogov sposobni skrbeti za svojo eksistenčno socialno varnost, tako urediti pomoč, da bi omogočile upravičencu zago-tavljanje kritja minimalnih življenjskih stroškov v celoti (ne le hrane). 7. Za delovanje občinske skupnosti socialnega varstva in uve-Ijavljanje kot zbora skupščine občine v večji meri kakor do sedaj je nujno še skladnejše delovanje z občinskimi DPO in DPS, večji pretok informacij in sodelovanja, s strani skupnosti ustanoviteljic pa bolj kreativno sodelovanje, posebej pri razreševanju širše problematike uveljavljanja dogovorjene in sprejete socialne poli-tike. ' 8. V razpravi o uresničevanju dogovorjene socialne politike se ni bilo moč ogniti vprašanju bodoče organiziranosti SIS s tega področja in njihovih strokovnih služb, gledano s stališča ekono-mičnosti delovanja, hitrejšega doseganja uresničitve dogovorje-nega (enotna skupna evidenca) in doseganja objektivnejše pre- soje upravičenosti prosilcev po pomoči. Zato menimo, da je> nujno razmišljati o spremembi organziranosti SIS s področja socialnega varstva v tem smislu, da bi se razreševala problema-tika zagotavljanja socialne varnosti posameznika v okviru ene skupnosti in hkrati s tem prilagoditi organiziranost strokovnih služb. 9. Kljub zmanjšanju materialnih sredstev so naloge, ki so bile pred občinskimi skupnostmi-ustanoviteljicami socialnega var-stva, sorazmerno dobro realizirane. Postavlja pa se vprašanje, kako naprej ob nadaljevanju takega materialnega položaja sa-moupravnih interesnih skupnosti, gledano z vidika socialne var-nosti v okviru zaposlovanja in socialnega skrbstva ter višine socialnovarstvenih pomoči glede na rast življenjskih stroškov, ki se pojavlja ob ugotovitvi realnega padca osebnega standarda. 10. Izvršni svet posebe) poudarja potrebo po čimprejšnji uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči in spoštovanju samoupravnega sporazuma o minimalnih življenj-skih standardih. 11. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da izpostavi prenos pravic in obveznosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva de-lavcev iz občinske zdravstvene skupnosti v delovne organizacije (16. stran poročila) ter da se pospeši sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega spora-zuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985. Gradivo pripravili: strokovni delavci SIS ustanoviteljic SSSV Ljubljana Vič-Rudnik in svetovalka za zaposlovanje in socialno varstvo BrankaZORMAN Predsednik skupščine Samoupravne skupnosti socialnega varstva LjubljanaVič-Rudnik JožeŽUMER T A B E L A I - priloga k poroc: lu Oblilce pomoči Štev •koristnikov Healizacija aredstev povprečno na koristnika -mesečno % porast oz.upad (-) 1981 1982 1983 1981 1982 1983 1982/83 1981/83 Edini vir 59 60 53 3.745.- 4.072.- 5.780.- 25 • 39 Dopolnilni vir 296 297 353 708.- 1.170,- 1.383.- 4-0 133 Začasne pomoči 47 81 83 1.112.- 1.637.- 2.113-- 12 124- Enkratne pomoči 90 121 134 1.970.- 2.003.- 1.895.- 5 43 Splošni soc. zavodi 24-1 290 273 4.036.- 4.611.- 4.905.- - 38 Posebni soc. zavodi 28 28 36 7.138,- 7.594.- 8.706.- 4-7 . 57 Vzgojni zavodi 56 59 72 4.400.- 5.403.- 6.096.- 38 78 Zavodi za usposabljanje 88 91 96 5.228.- 6.755.- 8.880.- • 39 85 Šolska prehrana 638 625 4-02 292. - 338.- 669.- 28 *5 Stroški bivanja v WZ 53 2.5 30 321.- 716.- 994.- 66 ' 182 Nega v drugi družini ' 13 13 10 1.471.- 2.442.- 3.819.- 20 100 Pogrebni stroški 22 16 13 7-996.- 14.726.- 16.609.- -8 23. Zimske pomoči 376 551 582 2.268.- 4-.120.- 5.640.- 45 285 Stroški rejnine 65 69 77 3.618.- 5.105.- 5-087.- 11 67 Preventivno zdravljenje 67 3 2 3-385.- 1.557.- 4.062.- 74- -260 Šola v naravi 79 29 21 615.- 2.196.- 4.450.- 4-7 92 Kategorija Stev.Konstmkov 1981 1982 1983 % porast oz.upad Q-; 1982/83 1981/83 Alkoholizem 55 93 100 8 ZavodsJco varstvo 241 290 309 7 Duševno in telesno prizadeti otroci 174- 226 217 - 4 in mladostniki Zavodi za usposabljanje 88 91 39 39 82 44 25 85 ' T3 Ll fH 'ri lA PO C^ ¦rt -H O K\ r4 (\J - . S-p a o o- 0! <1> N « • • ,jd >o o) a -«h o *d oj O -O l/\ CO 00 K\ H ' d t<\ CO I>- CO ¦OONd CO IA iH i-l U a> Ur4 O iD iA I 'HK flt)W rc\ |T\ rc\ rH -P N . CO 0] N G^ O ri 0 I I t>- •rl ,M tll -H ,M K> CO ~ « h c > ch rj co I ,Q H 0) 0> IN ^- CO ¦H > > H -O i-lrH f-H •^1 BJ 10 oax>l c '^CB 0)T>ajxfO(l)NC\J C^- lA .H 0.0 -O«(l)hc:-HOrH ^H O o W 3 t; O N O Ofrl r-t O r-l f-A r-< fl •« 5" O L _ ra 'H > 0 m g n S JM H rH [^. OJ rH o 1 03 > in a^ m^ p;-(H0)-H(ua)-/ ^ ir\ <\i ^ "* > a a "^ 2 i a) o) a M>|. >o>oo ^03 O > .r-t-PCUt- — ^ -HO rr\CO C^ C03>tfl .« dos-Hflj ir\ i-j ^- (ii Mt-^E- < ^U^r-l O U) ^ L « > P. M M t( « I) S n i o o to rt -h h p o n5 o ri ^J >o bL tj >o a M L .h S -o 0 ^D m«T)O«-H O kD OJ -HdOiaO4J O-PcUfnPiSE! K> OJ C> >o3t)T^60a &HC0-HON O^ CO C^- Ob04->C!n!© >x3ola)tjcj-H-< a > c! o ca > •O 01 G 01 0] O •H IU > O. O f-H T3O e-ppocto«) O0) OJOl^CO^TJ ^ -o (. oi 3 o QJ H (H ai >® O T? 2 X> > oi n> C fl ? oi M ta co « ohpo __ (. o o d > ¦t-3-r:N rH OJ (T* O OCJČTSS-P Oi 03 'H -H -H ^t C^ ITN o, -r-3 -H O O 01 •J? g . > > f« rt fV «l3O>o>Ct- OdHOJO) ^- O r-l . bflJ3C00Ooi o5raq+> ^i n> . kn pq H S C3 I I I I >cn i O o > »^ Ph ¦p co co co [v, L b. m P o a 1-1 >H ^ r«- ioo> =5 z oo co m co co co-«f ¦«*¦ oj h- ^- co -3F cviio w n O ^ *df op CNI" j »- i/5 i-» cjo ^^ ^ ?O Z ^ *~ °° ^"CO CM CO CM C«J CM CMCMCO CO COCSI WCO O °o ^^ oo ^«* co ^r ^J ^^ ^y ^^ ^* ^3 cq lo O) co ^f ^^ ^~ oo co Vr\ oo c*i crt oo o a> ^" co cp co t^ o •O *~ ai oi iri ihiri O) s c\i 6 »- oi^oJ tb tr> c\i o f^ Cvl r- CVJ OJCNi *- CSJ CVi CO CO CNJCMOJ CM CNJCM COCM iSSS S S 88 8? 8 ' 8 8 8 SSS .8 8S 88 — cS Č5 ^" "~ ^~ ^x-^ ^^^_^^ 3 (Otpmo>r*-o>cpo>coeocMco^ cj»-o>cdo 25 *" • < c ¦tefi| o§SS&8&fe8§§SS oS^SS n 5P r^mm o>c& to ¦•— cm a> Qtrcop> ^- (O ion co iq c*j o> ^t -^cpoi -g- n-^- r»-ep -^ co oo o> *— co *— r*- ct» in o oo r*- in « to o o>u> **o — Ž(S ^ n *" ^1" n CO^~CM ^" C4 CM CM K ^ t— o o> cm o ao cm ¦— r^- ¦*— t*~ oo co oo m ^— t— co to h- h- o co r^ »— io o co ro *~ cm rt —5 ¦ iOT—to c\Jcocoopc*icNJcoo> o ^-- t-^co rrmcsj 1— rt t— ¦•— t— -i— o 3 Q CM Cp Csl Ol O) N O? CM Q O) O CO U) O) CO CD id O>h<- S^eo in co co co^- 01 co S r- *- a>tooo h- coco o>m ,_ ^ CO CO VO ^J" *O CO *— C\l t^- CSl t^* C*> (O *O Wf> ^ t"^ 0O I** 00 ^T ^^^ ^^J CJ C^J ^^r "^^ ^^* flp 00 ^^J '¦»J ^^^ ^^5 t ^ QQ ^^J ^^) ^3 Ol ^. *<^ o> ^" oq f*5 ^»^ ^^ (O ^^ CO 1O C^ CO CD ^fi CO CO ~> *~ iocoi— cococL>oc\jeo^-r^ouS o ^— oi h- cvjt-1— ¦•— *— cn 1— ¦*— 1— co LU ^— CM ' _l « q^coc\i r- ^- cooj to ^r o> co to oo^ oo> O ^00™*0 *° ^1" cotn co o 05 m co t- r*- ^- eo ^-in cou> ^ ^ co ^~ 01 ¦*" ^* 10 op t*» ^~ *~ ^~ fi o> ^ co 00 o> 5* = o - j s s % s s j š « §3?" s «" «* s U- Q OJ *- h- m 9 Q N CO 1- i- (OO CO CO O> CO CM O OJ U) O) t-CO UJO w q ^ 00 "*¦ co ^^ 00 o o co o> 00 r-- ¦»— 01 01 i*^ o> t-; CNi r^- t^- o> o ^f o co 00 ^i o rt r*^ 10 ^r UJ ^~ oo"iriT|:W^Qoph--"cor^o>uS»-: oiri-^-od^- _J opr^-^-r-toco^Fco-^Ttoco^ocM ^ i- ¦*- ^-. § -JJ ^^^^^.-^^^^ ^^^- ^ ^^ ^ ^ 5 3 OCDCvJCMOJCOO*— U> (O ' lA CM (O r*-CMO>tOh- ^ 00" ^" *L O CQ 00 BO ^1 lO I1** f1*- ^ Oi lO CO r- t— Ol Q < 25 ooiotooqi?5T-;a>i*-.coi^pcoco lOoo^fOTO C3 ¦ coiritdin^rootoooT-^i-^cbioo r-ooii^o or^ ocdcj ^•¦i-cgcM^rmcvj^fT- co^- ® }±- uu co ^- co O a X Q qcm y~ o> 01 n s oj -^- oj r^ co oo>o co ' cd 10 u>a> = X 200 ^" ^ ^ «^^ ca cnj ^- csj cj ojcoS (0 rt^" « n *^^ 00 ^^™ ^^3 ^^) ^^j ^^) ^^? ^^? ^^J ^^* ^^^ ^S^ ^^? 00 o^J c^J ^^f ^^™ ^9 iL ^~ ^r^oocsio^uiopor^^t^^ i^aocdo*^ C/j gco-gF^-r-comKKs-^-i^cM "*^-^-t-oo K O*t«*?oo co csi coco n- cn o « o ows co o*aj w n 7 LO CO 0O ^ Csl Ol O> U7 h^ V> 00 CM r- S ' ooeor^oooT-^tpcpoo^-i^aD^ ooicjai^ (0 V ^" irS^o-^j-T-f^-coeocoirSoocoinT- in Nr- to < 6 -8 ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^ JL -J ^ OS *~ CO O 1/5 OT "~ 00 O CO i~ O ^" Ifi C\l 1/5 O -*~ < 111 9P ^ O* ^" OJ O 00 Oi 0O f1«- h* t~ Cp CM O W C3 ^" ^" ^j m o ^ oq ^c* ^M ^ ^*. °* **? °P *R **? ^ "? ^N ¦*". ^N O ou5P-^-»-u5r-or-T-cD35co 05jihovo konkurenčost doma in svetu in pri razvoju novih progra-mov maksimalno angažirati svoje razvojne službe in tesneje so-delovati z znanstveno-raziskovalnimi OZD. Posledica tega sode-lovanja bo tudi zmanjšanje števila licenčnih pogodb \n omejitev, ki jih te prinašajo. Omogočen bo večji izvoz naših izdelkov in posredno tudi znanja. 3. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je zaradi vzpodbujanja hitrejšega pretoka znanja \z znanstveno-raziskova-Inih OZD v proizvodne OZD. tesnejšega medsebojnega sodelova-nja raziskovalnih OZD in zagotavljanja njihovega večjega vpliva na družbeni razvoj ter vzpodbujanja inventivne dejavnosti v OZD v maju mesecu 1984 ustanovil razvojni svet. V razvojnem svetu sodelujejo strokovnjaki iz raziskovalnih organizacij in OZD. Raz-vojni svet je že pričel z delom in v programu opredelil naslednje naloge: - razvojni svet se bo zavzet za realno planiranje (srednjeročno in dolgoročno) in se na vseh področjih vključil v pripravo plan-skih aktov. Pri tem bodo člani razvojnega sveta upoštevali in strokovno ovrednotili komparativne prednosti občine Ljubljana Vič-Rudnik in podali predloge za njihovo uveljavitev, - vzpodbujanje tesnejšega sodelovanja gospodarskih in znan-stveno-raziskovalnih organizacij, zlasti pri razvojnih snovanjih in pri medsebojnem informiranju, - člani razvojnega sveta se bodo tudi operativno vključili v prenos spoznanj znanstveno-raziskovalnih organizacij v nepo-sredno proizvodnjo. Pri tem bodo vzpodbujali ustanavljanje no-vih enot drobnega gospodarstva, za katere bodo predlagali inter-esantne proizvodne programe (sem sodi tudi prenos proizvodnje, ki jo ob svoji redni dejavnosti opravljajo znanstvene in raziskoval-ne organizacije). - razvojni svet se bo vključil v planiranje razvoja obstoječih enot drobnega gospodarstva, zlasti s stališča prilagajanja njiho-vih programov zahtevam tega in vključevanje v izvoz. Pri tem bo analiziral poslovanje enot drobnega gospodarstva in po potrebi predlagal konkretne spremembe proizvodne usmeritve naosnovi dosežkov znanstvenih in raziskovalnih organizacij, - razvojni svet bo vzpodbujal inovacijsko dejavnost v OZD in povezal kader, ki se s to dejavnostjo ukvarja v OZD, z delavci v znanstvenih in raziskovalnih OZD zaradi preverjanja in realizacije posameznih idej, robotike, - razvojni svet bo z OZD ocenil nujnost nakupa licenc in presodil možnosti uporabe domačega znanja. 4. Iz raziskovalnih OZD je treba postopno prenašati zlasti v OZD drobnega gospodarstva. obstoječo in poskusno proizvod-njo, ki je že prerasla te meje, raziskovalne OZD pa naj v ta namen ustanavljajo samostojno ali v sodelovanju z ostalimi OZD nove enote drobnega gospodarstva. OZD, kjer ustvarjajo velik del dohodka s poskusno proizvodnjo, so Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko in Metalurški inštitut, ki so dolžni pripraviti pregled obstoječe poskusne proizvodnje in izde-lati analizo možnosti za njeno samostojno delovanje. Ta analiza in aktivnosli, ki iz nje izhajajo, morajo biti sestavni del planskih dokumentov za obdobje 1986-1990. 5. Razmere pri uvozu strokovne literature je potrebno izbolj-šati s sistemskimi ukrepi. Zavedati se moramo tudi pomena uvoza opreme za raziskovalno dejavnost, kjer pa moramo težiti k smotr-nim rešitvam in polni izkoriščenosti z medsebojnim povezova-njem pri nakupu in koriščenju te opreme. Potrebno je tudi prožno obravnavanje rasti omejenih stroškov za potovanja raziskovalcev v tujino in njihovo sodelovanje v najrazličnejših oblikah medna-rodnih in domačih strokovnih srečanj. 6. Osnovni namen raziskovalnih OZD je omogočanje hitrej-šega razvbja domačih OZD. zato je neposredni izvoz znanja zgolj izjema, usmeriti pa se je treba v posredni izvoz znanja preko ostalih gospodarskih OZD. 7. Zaradi omogočanja lažjega prenosa spoznanj raziskovainih organizacij v proizodne OZD in porazdelitev tveganj glede uspeha posameznih razvojnih nalog dajemo pobudo za ustanovi-tev rizičnega sklada. 8. Kadrovska politika je v razvojnih organizacijah nedoroče-nega, zlasti glede raziskovalcev. Ob pripravi srednjeročnih načr-tov morajo raziskovalne OZD tudi predvideti ustrezno kadrovsko sestavo za uresničitev zastavljenih ciljev in ukrepati s štipendira-njem in vzpodbujanjem dodatnega izobraževanja. 9. V sodelovanju z občinskim odborom medobčinske gospo-darske zbornice je izvršni svet vzpodbudil pričetek dela skupin predstavnikov OZD po posameznih področjih. Ustanovljena je tudi skupina za inovativno dejavnost z nalogo medsebojnega prenosa izkušenj in spoznanj na področjih organiziranja inova-tivne dejavnosti, nagrajevanja inovatorjev, normativne urejenosti na tem področju. Na podlagi 194. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), Družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 (Urad. I. SRS št. 22/84), 77. čl. statuta mesta Ljubljana (Uradni I. SRS št. 2/78, 35/81 in 2/82), 45. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, 2/78 in 35/81), 138. člena statuta občine Ljub-Ijana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 92. člena statuta», občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 77. člena statuta občine Ljubljana šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81), 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Itst SRS, št. 2/78 in 35/81) sklenejo skupščina mesta Ljubljana in skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadalj-njem besedilu: udeleženke) DOGOVOR o spremembah in dopolnitvah dogo-vora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 (Ur. I. SRS, št. 2/84) se spremeni in dopolni, tako da njegovo prečiščeno besedilo glasi: I. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE OBČIN IN MESTA 1. člen Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v obči-nah in mestu Ljubljana se za leto 1984 oblikujejo tako, da se dogovorjeni obseg sredstev splošne porabe za leto 1983 poveča nominalno za 39,3%. Sredstva dogovorjene splošne porabe v letu 1984 znašajo 2.540.476.000 dinarjsv. 2. člen V sredstva splošne porabe iz 1. člena tega dogovora niso vključoni prihodki dosežoni od lastnih prihodkov, od turisfičnlh taks ter od taks na promet parklarjev in kopitarjev (nelimitirani prihodki). 3. člen Udeleženke ocenjujejo, da bodo dosegle prihodke splošne porabe v naslednjih zneskih: zap. DPS Prihodki Nelimitirani Skupaj 3-4-5 Dog. poraba Razlika (3+4-7) št. davki občanov drugi 1. 2. 3. 4. 5. Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje . LjubljanaŠiška LjubljanaVič-Rudnik " 264.100 196.132 200.874 397.939 353.231 186.455 268.000 179.840 245.122 174.867 23.96 26.400 33.242 38.230 33.402 474.515 490 532 412.956 681.291 561.500 429.594 445.345 442297 653.157 570.083 +20.961 + 18.787 -61.583 -10.096 -41.985 6. 7. 8. Skupaj Mesto Skup. SRS 1.412.276 1.054.284 73.916 155.234 30.000 2.621.794 30.000 73.916 2.540.476 -73.916 + 73.916 Skupaj 1.412.276 1.128.200 185.234 2.725.710 2.540476 Glede na to, da planirani prihodki Ijubljanskih občin ne dose-gajo višine sredstev dogovorjene porabe se bo del manjkajočih sredstev občinam Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljub-Ijana Vič-Rudnik v višini 39.748.000 zagotavljal iz presežkov po-sebne partije proračuna mesta Ljubljana skladno z 11. členom tega dogovora, in sicer: Občina Odstotek v 000 din Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška t.jubljana Vič-Rudnik 54,18 8,88 36,94 21.535 3.530 14.683 SKUPAJ 100,00 39.748 Iz posebne partije proračuna mesta Ljubljana se bodo sredstva nakazovala na žiro račun proračuna občine v navedenih odstot-kih skladno s prilivom. Za preostali del manjkajočih sredstev v višini 73.916.000 din, pa je predlagano Skupščini SR Slovenije, da odstopi del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki ga bo Služba družbenega knjigovodstva neposredno usmerjala na žiro račun proračunov občanov, ki ne oblikujejo prihodkov v višini dogovor-jene porabe, in sicer: Občina vOOOdin Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik 40.048 6.530 27.302 73.916 4. člen Delež sredstev dogovorjene porabe posamezne občine se do-ioči z izračunom na podlagi naslednjih petih meril: 1. število prebivalstva (relativna teža 40%), 2. družbeni proizvod (relativna teža 35%), 3. površina (relativna teža 15%), 4. število samoupravnih subjektov v gospodarstvu in negospo-darstvu (relativna teža 5%), 5. število zaposlenih (relativna teža 5%). Z izračunom na podlagi zgornjih petih meril določeni splošni strukturni delež posamezne občine v globalnih sredstvih dogo-vorjene porabe v Ljubljani je naslednji: Ljubljana Bežigrad 17,21% Ljubljana Center 16,59% Ljubljana Moste-Polje 18,69% Ljubljana Šiška 23,73% LjubljanaVič-Rudnik 23,78% Skupaj 100,00% Do postopne uveljavitve meril iz prejšnjega odstavka je treba v letu 1984 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim strokturnim deležem v letu 1983. Izračun splošnega strukiurnega deleža posamezne občine za leto 1984 je naslednji: Ljubljana Bežigrad ' 16,91% Ljubljana Center 17,53% LjubljanaMoste-Polje ' 17,41% LjubljanaŠiška 25.71% LjubljanaVič-Rudnik 22.44% Skupaj 100,00% 5. člen Na podlagi splošnega strukturnega deleža. določenega v 4. odstavku 4. člena tega dogovora, znašajo sredstva dogovorjene porabe za posamezne občine: Občina deležDogovorjena poraba 000 din Ljubljana Bežigrad 16,91 429.594 Ljubljana Center 17,53 445.345 Ljubljana Moste-Polje 17,41 442.297 Ljubljana Šiška 25,71 653.157 Ljubljana Vič-Rudnik 22,44 570.083 SKUPAJ 100,00 2.540.476 6. člen Udeleženke ugotavljajo, da je za izvajanje pravic in dolžnosti mesta v proračun mesta za leto 1984 iz dogovorjene porabe občin potrebno združiti 739.617.000 din. Občine združujejo sredstva za skupne naloge mesta po sploš-nem struktumem deležu po 2. odstavku 4. člena tega dogovora. Do postopne uveljavitve splošnega strukturnega deleža po 2. .odstavku 4. člena tega dogovora je treba v letu 1984 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim deležem v združevanju sredstev za skupne naloge mesta v letu 1983. Izračun deleža za združevanje sredstev za skupne naloge me-sta v letu 1984 je naslednji: Občina Delež v 000 din Ljubljana Bežigrad 16.80 124.256 Ljubljana Center 14,52 107.392 Ljubljana Moste-Polje 17.86 132.096 Ljubljana Šiška 29,97 221.663 Ljubljana Vič-Rudnik 20.85 154.210 Skupaj 100.00 739.617 7. člen V skladu z razporeditvijo sredstev dogovorjene porabe v 5. Sn 6. členu dogovora, znaša dogoyorjena poraba v posamezni družbe-nopolitični skupnosti v Ljubljani: DPS Oelež vOOO din Ljubljana Bežigrad 12,02 305.338 Ljubljana Center 13,30 337.953 Ljubljana Moste-Polje 12,21 310.201 Ljubljana šiška 16,98 431.494 Ljubljana Vič-Rudnik 16,37 415.873 Mesto Ljubljana 29.12 739.617 Skupaj 100.00 2.540.476 8. člen če sredstva za zdovoljevanje splošnih družbenih potreb občin in mest za leto 1984 ne bodo pritekala v predvideni višini in dinamiki, če bo prišlo do izpada prihodkov ali dodatnih spre-memb predpisov s tega področja, da bo to vplivalo na obseg sredstev dogovorjene porabe. se sredstva dogovorjene porabe občin in mesta Ljubljana temu ustrezno sorazmerno zmanjšajo oziroma zvečajo. Določba tega člena ne velja za zmanjševanje ati zviševanje sredstev splošne porabe, ki je posledica nadoseganja ali prese-ganja kalkulativnih prihodkov občin. 9. dlen Če bodo prihodki od davkov občanov doseženi nad limitirano višino (39,3% na realizacijo leta 1983), ki v globalu znese za Ljubljano 1.581.587.000 din, jih bodo občine izločale na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljana, in se bodo upora-biii za: - modernizacijo in razvoj računalniškega in informacijskega sistema: - obnovo in modernizacijo oddajniškega in prenosnega si-stema RTV; - financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov, predvsem za: - ažuriranje prostorskega obrambnega načrta, dograditev po-staj Ijudske milice, muzej revolucije, izdelavo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana do leta 2000 in izdelavo druge planske urbanistične dokumenacije za urejanje prostora, zelenih površin in za varstvo okolja; - izvedbo ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov; - izvedbo nalog v zvezi s preprečevanjem in odpravljanjem nedovoljenih gradenj; - druge naloge skladne s 7. členom republiškega dogovora o splošni porabi. Financiranje posamezne od naštetih nalog bo opravljeno po programu, ki ga soglasno sprejmejo izvršni sveti občinskih skup-ščin in izvršni svet skupščine mesta Ljubljana. 10. člen Občine bodo prihodke od turističnih taks in taks na promet parklarjev !n kopitarjev plačevale na posebne račune skladno s prilivi. 11.člen Med letom bosta občini, ki planirata prihodke višje od dogovor-jene porabe občin le-te usmerjali v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihod-kov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realiza-cijo navedenih prihodkov, in sicer: Občina odstotek v 000 din Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik 4,65 4,05 20.961 18.787 Skupaj 39.748 Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sred-stev, ki jih posamezna občina izloča na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljana skladno s tem dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občin Služba družbenega knjigovod-stva v Ljubljani. 12. člen V primeru, da prihodki posamezne občine v letu 1984 ne bodo pritekali v predvideni višini tako, da bo imelo to za posledico tudi zmanjšanje sredstev dogovorjene porabe te občine in mesta Ljubijane, bo ta izpad do višine dogovorjene porabe v Ljubljani pokrivati z ustrezno preusmeritvijo dela sredstev, ki bodo dose-žena na posebni partiji žiro računa proračuna mesta Ljubljana, skladno z določbami 3. in 11. člena tega dogovora. II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE MESTA 13. filen V skladu z določbami 6. člena tega dogovora bodo občine sredstva, ki jih združujejo za skupne naloge mesta zagotavljale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in preho-dnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realizacijo navedenih prihodkov in sicer: Občina Odstotek 000 din Ljubljana Bežigrad 27,58 124.256 Ljubljana Center 23.14 107.392 Ljubljana Moste-Polje 34,70 132.096 Ljubljana Šiška 34,47 221.663 Liubliana Vič-Rudnik 29,20 154.210 Skupaj 739.617 NaČin zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sred-stev, ki jih posamezna občina združuje za skupne naloge mesta skladno s tem dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občine Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 14. Člen Udeleženke soglašajo. da združujejo prlhodke, pobrane s tak-sami na promet parklarjev in kopitarjev na posebnem računu pri Skupščini mesta Ljubljana. 15. člen Udeleženke pooblaščajo Mestni komite za finance za opravlja-nje knjigovodskih del, Veterinarsko inšpekcijo pri Mestni upravi za inšpekcijske službe pa, da izvaja naloge skladno z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter navodilom o plačevanju pristojbin za zdravstveno var-stvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78) 16. člen V proračunu mesta se zagotavljajo sredstva za naslednje skupne naloge: Konto Namen Dtn 40 Sredstva za delo upravnih organov 483.626 41 Sredstva za posebne in druge namene za delo 60.740 upravnih organov 42 Sredstva za SLO in druž. samozaščito 9.836 43 Sredstva za intervencije v gospodarstvo in druge 19.422 potrebe 44 Sredstva prenešena drugim DPS I 80.681 46 Sredstva za druge splošne potrebe 103.177 47 Izločena sredstva rezerv 7.696 48 Drugi odhodki 4.439 Skupaj 769.617 Za skupno dogovorjene naloge in obveznosti, ki jih sofinanclra mesto skupno z občinami, bodo v okviru zgoraj navedenih sred-stev v pi»oračunu mesta zagotovljene naslednje višine sredstev: - za program izgradnje cestnega omrežja 15.422.000 - za Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Skupnost za ceste 26.172.313 - zaSkupnostslovenskihobčin 1.107.025 - za Skupnost občin Ijubljanske regije - . 300.737 - zaRadioglas Ljubljane • 659.040 - zaslužbolNDOK , . 1.170.305 - za Živalski vrt Ljubljana , 7.990.440 - zaNavje 560.000 - za Odbor »Po poteh partizanske Ljubljane« 1.281.500 Skupaj 54.663.360 III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO DOGOVORJENE NALOGE , 17. člen Občine se zavezujejo, da bodo za sprejete skupno dogovorjene naloge in obveznosti zagotavljale naslednje višine sredstev za: Zap. št. Uporabnik sredstev oz. namen vOOO din 1. Temeljno sodišče Ljubljana 229.184 Temeljno sodišče Ljubljana - dop. prog. 10.000 2. Temeljno javno tožilstvo Ljubljana 35.639 3. Sodišče združenega dela 18.193 4. Družbenega pravobranilca samoupravljanja (brez 10.443 občine Ljubljana Bežigrad) 5. program izgradnje cestnega omrežja na območju 117.520 Ljubljane 6. Kritje negativne razlike v ceni "Dnevnika« 12.278 7. Zavod za družbeno plamranje Ljubljana 22.426 8. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - toplovo- 3.500 dni priključek 9. Skupnost slovenskih občin 3.102 10. Skupnost obfiin Ijubljanske regije 792 11. Službo INDOK 763 12. Radio glas Ljubljane 3.311 13. Pot spominov in tovarištva 3.799 14. Muzej liudske revolucije 4.000 15. Živalski vrt Ljubljana ' . < 7.915 16. Navje 1 400 17. Odbor »Po poteh partizanske Ljubljane« 900 18. Zavod za spomeniško varstvo 751 19. Mestni muzej Ljubljana 751 20. Zgodovinski arhiv Ljubljana 751 21. Ureditev prostorov Zgodovinskega arhiva 2.000 22. Izvd. ugot. vred. stan. hiš in stanovanj v star. hišah 12.000 v lasti občanov Skupaj 501.418 18. člen Posamezhe Ijubljanske obfiine bodo za skupno dogovorjene naloge in obveznosti iz 17. člena tega dogovora zagotavljale sredstva v višini. ki ustreza njihovemu splošnemu strukturnemu deležu, določenemu v 4. od-stavku 4. člena tega dogovora. 19. člen Za financiranje nalog in akcij za katere se občine posebej dogovorijo v letu 1984, združujejo sredstva skladno s svojimi splošnimi strukturnimi deleži, določenimi v 4. odstavku 4. člena tega dogovora. 20. člen Mesto Ljubljana bo za skupno dogovorjene naloge in obvezno-sti zagotavljajo sredstva v višini, ki jo odobrijo za proračun mesta Ijubljanske občine, kar je izkazano v 16. členu tega dogovora. IV. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH i 21. člen za financiranje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupno-stih v Ljubljani bodo zagotavljale občine v letu 1984 sredstva v višini 171.733,000 din. 22. člen Za izračun relativnih deležev občin v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljam se uporabljajo naslednja rTierila: 1. število prebivalstva (relativna teža 30%), 2. število zaposlenih (relativna teža 20%), 3. število delegacij krajevnih skupnosti za skupščine SIS in DPS (relativna teža 40%). 4. površina (relativna teža 10%). Delež posamezne občine v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani je na podlagi zgornjih meril naslednji. Ljubljana Bežigrad 17,56% Ljubljana Center " 14.70% Ljubljana Moste-Polje \ ¦ " ¦ 18,71% Ljubljana Šiška ¦ . 22.28% LjubljanaVič-Rudnik 26,75% Skupaj 100,00% Do postopne uveljavitve meril iz prejšnjega odstavka je treba v letu 1984 upoštevati učinek le do polovice tako. da se uporabi srednja vrednost med deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim deležem v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani v letu 1983. Izračun deleža posamezne občine v financiranju splošne po-rabe v krajevnih skupnostih v Ljubljani v letu 1984 je naslednji: Občina Delež 000 din Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik 20,24 15,46 17.02 22.88 24.40 34.759 26.550 29.229 39.292 41.903 Skupaj 100.00 171.733 V. KONČNE DOLOČBE " " 23. člen Posamezna udeleženka je dolžna v okviru sredstev oblikovanih po tem dogovoru skrbno preveriti predvidene odhodke prora-čuna za leto 1984 in se odločiti ali je posamezne vrste odhodkov in njihovo višino zadržati ali jo spremeniti, opustiti ali prenesti na ustreznejše področje financiranja. Ce posamezna udeleženka ne bo mogla zagotavljati v okviru oblikovanih sredstev po tem dogovoru financiranja dela organov pod enakimi pogoji kot druge udeleženke, bodo posamezen primer obravnavali izvršni sveti občinskih skupščin in izvršni svet skupščine mesta Ljubljana ter soglasno odločali o načinu reševa-nja problemov. 24. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga v imenu udeleženk podpišejo njihovi pooblaščeni organi in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1984. Številka: Datum: ZA SKUPŠČINO OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD ZASKUPŠČINOOBČINE „.4,. UUBUANA CENTER ZA SKUPŠČINO OBČINE UUBLJANA MOSTE-POUE ZA SKUPŠČINO OBČINE UUBUANA ŠIŠKA ZA SKUPŠČINO OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA SKUPŠČINO MESTA UUBUANA obrazložitev Na podlagi rezultatov šestmesečnih periodičnih obračunov je ugotovljeno, da znaša rast dohodka v prvem polletju letošnjega leta 60% na enako obdobje leta 1983. V skladu z resolucijo mora zaostajati rast splošne porabe, za 33% za rastjo dohodka in sme torej naraščati 40,2% na leto 1983. Ob upoštevanju znižanja sredstev splošne porabe zaradi nedoseženih kalkulativnih pri-hodkov Ijubljanskih občin za leto 1982 in 1983 pa smejo sredstva splošne porabe za leto 1984 za Ljubljano naraščati le za 39,31% in znašajo v globalu 2.540.476.000 din. V predlaganem dogovoru smo navedene spremembe upoštevali. Zadnja sprememba dogo-vora v jeseni letošnjega leta je bila naravnana na višino rasti 30,7% ali 2.382.933,00 din. Pozitivno razliko 157,543.000 din smo razporedili med občine, mesto in krajevne skupnosti posprejetih merilih. Ker se vrednosti zaradi tega v besedilu dogovora v večini primerov spreminjajo, predlagamo dogovor v prečiščenem bese-dilu. V tret/em členu dogovora prikazujemo prihodke splošne po-rabe, katere smo na novo ocenili. Ob upoštevanju realizacije proračunskih prihodkov po stanju 30. 9. 1984 in učinkov odmer-jenih davkov za leto 1983 smo ocenili, da bo mesto Ljubljana lahko dosegto z veljavnimi viri prihodke dogovorjene porabe le v višini 2,466.560.000 din ali za 73.916.000 din manj, kot bi za kritje celotne višine dogovorjene porabe potrebovali. Zato je za manj-kajoči del treba od Skupščine SR Slovenije zahtevati, da odstopi del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, kate-remu se je mesto Ljubljana v letu 1983 odpovedalo v korist republiških potreb. Glede na to, da le občini Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Center pokrivata svojo dogovorjeno porabo in planirata prihodke nad to višino v znesku 39.748.000 din, se ostalim trem občinam v sora-zmernem deležu razporejajo ta presežna sredstva, kot tudi priča-kovani odstopljeni del posebnega republiškega davka od pro-meta proizvodov. Tako bodo vse občine oblikovaie v dogovoru določeno višino dogovorjene porabe. Zneske dogovorjene porabe v petem členu spreminjamo glede na novo višino globalnega zneska skladno z merili, kot tudi zneske sredstev, ki jih občine združujejo za mesto in so prikazani v šestem členu. V sedmem členu so izračunani strukturni deleži in zneski dogovorjene porabe, ki pripadajo posamezni občini in mestu pretežni del sredstev po tem rebalansu bo uporabljenih za uskla-ditev rasti osebnih dohodkov delavcev v organih občin in mesta do rasti OD delavcev v gospodarstvu ter za povečane materialne stroške. Del rebalansiranih sredstev je namenjen za dopolnilni program za odpravo zaostankov pri Temeljnem sodišču v Ljub-Ijani (10 milijonov din), za kritje stroškov vrednotenja stanovanj-skih hiš in stanovanj v lasti občanov (12 milijonov din) in za krajevne skupnosti (17 milijonov din). Načelna usmeritev pri porabi sredstev za delo organov je, da se delavcem omogoči rast OD 40% na leto 1983 in zagotovi kritje materialnih stroškov ter sredstev za posebne namene. Ker smo resornim organom priznali višino sredstev po republiških merilih in Temeljnemu sodišču še za odpolnilni program, krajevnim skupnostim pa tudi več kot je rast dogovorjene porabe, je tudi tem organom omogočena enaka rast sredstev za osebne do-hodke. Pri sredstvih splošnih potreb v KS je upoštevati, da so ta sredstva namenjena za funkcionalno dejavnost za uresničevanje delegatskega in skupščinskega sistema v KS in so razporejena na občine na podlagi sprejetih meril. V primerjavi z letom 1983 smo za pravosodje in krajevne skup-nosti po predlaganem dogovoru za leto 1984 namenili: vOOOdin Zap. Pravosodje in krajevne Sredstva iz Sredstva Indeks št. skupnosti proračuna po pred. j,.5.; zaleto1983 rebalan. • proračuna 1984 1. Temelj. sodišče 152.320 239.184 157 2. Temelj. jav. tožilstvo 24.378 35.639 146 3. Sodišče zdr. dela 12.785 18.193 142 4. Družb. pravobr. samoupr. 7.167 10.443 146 5. Sodnik za prekrške 28.561 41.925 147 6. Mestno jav. pravobr. 5.561 8.546 153 7. Krajevne skupnosti 120.940 171.733 142 Za skupne naloge so občine združile sredstva po merilih v obsegu, ki tudi delavcem v organih mesta omogoča rast OO za 40% na leto 1983 in kritje materialnih stroškov. Skupno z lastnimi prihodki upravnih organov mesta se po posameznih namenih sredstva mesta razvrščajo takole: ¦ ¦ ' ' *" ' v 000 din Konto OPIS NAMENA Znesek Indeks po velj. po rebalan. I. po rebalan. II. 4:3 5:3 proračunu 1 2 3 4 5 6 7 40 Sred. za delo upr. org. 389.331 449.337 483.626 115 124 41 Sred. za poseb. in druge namene za delo upr. org. 52.054 59.886 60.740 115 117 42 Sred. za SLO in dr. samozaš. 8.364 ' 8.658 9.836 103 117 43 Sred. za inter. v gosp. in dr. ' . 19.422 19.422 19.422 100 100 44 Sred. pren. drugim dPS -A ' 65.318 75.070 80.681 115 124 46 Sred. za druge spl. potrebe '"' 95.871 100.017 103.177 104 107 47 Izločena sred. rezerv 6.421 7.250 7.696 112 120 48 Drugi odhodki 5.363 5.363 4.439 100 83 Skupaj 642.144 725.003 769.617 113 120 V sedemnajstem členu so navedene naloge in obveznosti, ki jih občine na podlagi meril iz 4. odstavka 4. člena dogovora skupno financirajo. Skupna višina v veljavnem dogovoru 461,812.000 din se povečajo na 501,418.000 din. Omenili smo že, da smo za resorne organe upoštevali višino po republiških merilih in ker je v tem členu tudi del organov iz pravosodja, ki jih financirajo občine, je ta višina opredeljena v pregledu uporabnikov sredstev po tem členu; za Temeljno sodi-šče v Ljubljani so še posebej določena sredstva za dopolnilni program. Za ostale uporabnike sredstev po tem členu, kjer finan- ciramo del njihove funkcionalne dejavnosti, smo pri oceni upo-števali načelno usmeritev, da omogočimo 40% rast osebnih do-hodkov in kritje materialnih stroškov sorazmemo deležu. Na novo smo vključili v ta pregled sredstva za kritje stroškov za ugotavljanje vrednotenje stanovanjskih hiš in stanovanj v stano-vanjskih hišah v lasti občanov v znesku 12 milijonov din, to je le del sredstev, ki bodo potrebna za realizacijo nalog določenih z odlokom skupščine mesta Ljubljana o organiziranju in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v stano-vanjskih hišah v lasti občanov sprejetem v maju 1984. Predlagamo, da delegati skupščin občin in mesta osnutek dogovora obravnavajo in sprejmejo. Ljubljana, 18/10-1984 Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razpore-janju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 obravnaval na svoji 109. in 110. seji in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem s predlogom, da ga prekvalificira v predlog, v kolikor na osnutek ne bo bistvenih pripomb. IZVRŠNI SVET Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupScina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne............sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. 1. člen V odloku o sprernembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 (Uradni list SRS, št......se 1. člen spremeni tako. da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 znašajo 603.485.000 din, od tega: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 447,875.000 - za tekočo proračunsko rezervo 1,400.000 - za združevanje sredstev v Ljubljani 154,210.000 2. člen V 2. členu se odstotek 27,9% nadomesti z.29.2% in znesek din 144,908.000 z zneskom din 154,210.000 din. 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 4. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1984. Številka: . - Predsednik skupščine občine Datum: Ljubljana Vič-Rudnik MaksKLANŠEK PREGLED IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA OBClNE UUBUANA VlC-RUDNK za leto 1984 Grupa kontov P r i h o d k i Prihodki din Grupa kontov Razpored prihodkov Skupaj din 72 Prihodki od davkov in osebnih 40 Sredstva za delo upravnih organov 159,732.000 dohodkov 320,531.000 41 Sredstva za posebne in druge namene 73 Prihodki od davka od prometa pro- za delo upravnih organov 20,829.000 izvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 128,443.000 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 2,903.000 74 Prihodki od davka na prihodke od premoženja in prernoženjskih pravic ter od drugih davkov 51,520.003 43 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 30,127.000 75 Prihodki od taks 13,755.000 44 Sredstva, preneš.drugin DPS in SIS 252.074.100 77 Prihodkl po posebnih predpisih in 45 Sredstva za družbene dejavnosti 29,358.000 prihodki upravnih organov družbeno- 46 Sredstva za druge splošne družbene političnih skupnosti 42,251.000 potrebe 91,068.900 7B Prispevek iz proračunov ljubljanskih 47 Izločanje v stalno prorač.rezervo 4,493.000 občin 14,683.000 48 Drugi odhodki 11,500.000 783 Prihodki od odstopljenega republiš- kega davka od prometa proizvodov 27,302.000 - Tekoča proračunska rezerva 1,400.000 S K U P A J : 603,485.000 S K U P A J: 603,485.000 ..... HttANCA PKmoncov in RAZPORKD PRIHOIKOV A. FKHKllKl . . PRORACDHA . OBČBK LJUHLJANA nČ-HOTWI]C ZA UTO 1964 Stev. Stev. Indeks pozic. konta Vrsta prihodka Rebalans I. Rebalans II. 5 : 4 1 2 3 4 5 6 1 72o 2 721 3 721 4 721 5 721 6 722 7 723 72 8 73o 9 738 lo 734 11 735 73 12 7«o 13 7*o 14 741 15 748 16 743 74 17 75o 18 75o 19 751 2o 752 75 21 77o 22 771 23 778 Davek iz OD delavoev Davek iz dohodka iz goapodarske dejavnoeti Davek na dohodek od gospodarske dejavnosti Davek iz dohodka iz negospodarsklh dejavnosti Bavek na dohodek od negospodarsklh dejavnosti Davek od avtorsklh pravic Davek iz dohodka od kmetijske dejavnosti Prlhodki od davkov od osehnih dohodkov Poaebnl občlnaki davek od prometa prolzvodov, razen od prometa alkoholnih pijač Poeebnl občlnski davek od prcmeta alkoholnlh Posetani občlnskl davek od pla8il za storitve Davek od prometa neprend?nln tn pravlo Prlhodki od davka od prometa proizvodov ln atoritev ter prometa. nepreml&nln ln pravlo Davek na prlhodek qd premoženja ln preaoženjsklh pravic . * Davek na poseat zgradb Davek na dediSčlne In dartla Bavek na dohodek od iger na srefio Davek od skupnega dohodka obSanov Prlhodkl od davka na prihodke od premoženja ln premoženjakih pravic ter od ruglh davkov Upravne takse Takse na promet parklarjev in kopitarjev Komunalne takse za bivanje v turističnih krajih Sodne takse Prihodki od taka Prlhodki po posebnlh predpisih - denarne kazni Prihodki od organov in organizaoi^ DPS-nelimltirani Drugi prlhodki 49,580,000 49.58o.ooo loo 159,386,000 169,2o6,ooo I06 21,500.000 21,5oo.ooo loo 1,745.000 l,745.ooo loo 36,300.000 36,3oo.ooo loo 27,500.000 27,5oo.ooo loo 14,7oo,ooo 14,7oo.ooo loo 31o,711.ooo 32o.531.ooo 103 ll,ooo.ooo 11,000.000 loo 73,ooo.ooo 73,ooo.ooo loo 12,683.000 12,683.000 loo 31,76o.ooo 31,76o.ooo loo 128.443.ooo 128.443.ooo loo 13,435.ooo 13,435.ooo loo 1o,4oq.ooo lo,4oo.ooo loo 9,800.000 9.800.000 loo 1,000.000 1,000.000 loo 16,885.000 16,885.000 loo 51,52o.ooo 51,52o.ooo loo 2,806.000 2.806.000 loo 2,752.ooo 2,752.000 loo 5.000 5.000 loo 13,192.ooo 13,192.ooo loo I8.755.ooo 18,755.ooo loo ll,342.ooo ll,342.ooo loo 3o,645.000 3o,645.ooo loo 264.ooo 264.000 loo 77 ' Prlhodki po posebnlh predpisih ln prihodki upravnlh organov DPS 24 78 Prispevek prorafiunov ljubljanskih občln 25 783 Prihodki od odstopljenega republiškega davka od prometa proizvodov VSEGA PRIHOOCI ZA RAZPOREDITEV B. RAZPORED PRIHODKOV (ODHODKI) 42 ,251 .000 42.251.ooo loo 16 ,452 .000 14.683.ooo 89 _ 27,3o2.ooo - 568 .132 .ooo 6o3.485.ooo Io6 Stev. pozic. Stev. konta V rs t a o d h o d k a 3=&ala-is l. ^sbalans II. Indeks 5 : 4 I 2 3 u 5 6 1 400-00 2 400-01 3 400-02 4 400-03 5 401-00 6 401-01 7 401-02 8 402-00 9 402-01 40 10 410-00 11 418-00 12 418-01 13 418-02 41 14 421-00 15 421-01 16 421-02 16/1 421-03 42 17 433-00 18 433-01 18/1 433-02 19 433-03 20 21 22 23 24 25 43 442-00 442 446-00 446 447-00 447-01 447-02 447-03 447 Sredstva za OD upravnih organov Sklad skupne porabe upravnih organov Sredstva za OD za TO Sklad skupne porabe za TO Sredstva za mat. izd.skupščine in IS Sredstva za mat.izd.upravnih organov Sredstva za materialne izdatke za TO Sredstva amortizacije upravnih organov Razširitev računal.- sistema Sredstva za delo upr-,avnlh orgariov Sredstva za OD funkcionarjev skupščine in IS . Sredstva za pos.namene skupščine in IS Preventiva in vzgoja v cestnem prometu Po poteh partizanske Ljubljane ... ; Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Poseben račun LO - za opremo Poseben račun LO - za materialne izdatke Za družbenogospodarski sistem Združeni odred CZ - stroški ogrevanja Sredstva za LO in družbeno samozaščito Združitev sredstev za 10-letni program izgradnje cest Kritje razlik v ceni dnevnikov CP Ljubljanski dnevnik Kritje razlik v ceni prevozov - Integral Ljubljana Samoupravna komunalna skupnost Ljublfana Vič-Rudnik za interv. v komunalni infrastrukturi Druge potrebe in intervencije v go spodarstvu Prisp. prorač. Skupščine mesta Ljubljane Prisp. prorač. medobčin. skupnosti Pospeševanje kmetijstva Do-polnilna sredstva SIS Temeljno javno tožilstvo Temelj no sodišče Ljubljana Sodišče združenega dela Družbeni pravobranilec samoupravljanja Skupaj pravosodje 26 447-04 Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in skupnost za certe Ljubljana 26/1 447-05 Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - toplotni priključek 27 447-06 Skupnost slovenskih občin 28 447^07 Skupnost občin Ijubljanske regije 29 447-08 Postaja rrjilice Vič za materialne izdatke 97,900.300 131,530.000 104 3,707.000 8.707.000 100 5,3 23.300 5,500.000 103 212.003 212.000 100 6,502.000 7.500.000 115 27,948.000 32.250.000 115 462.000 533.000 115 2,500.000 2.500.000 100 1,000.030 1,000.000 100 150,551.000 159,732.000 106 16,627.000 1 7,250.000 104 3,100.030 3,100.000 100 240.000 277.000 115 202.000 202.000 100 20,169.000 20.829.000 103 965.000 965.000 100 247.000 247.000 100 1,628.000 1,628.000 100 63.000 63.000 100 2,903.000 2,903.000 100 26,372.000 26,372.000 100 2,755.000 2,755.000 100 1,000.000 1,000.000 100 30U 27.000 30,127.000 100 144,908.000 154,210.000 106 144,908.000 154,210.000 106 4,300.000 4,300.000 100 4,300.000 4,300.000 100 7,602.000 7.997.000 105 48,771.000 53.673.000 110 3,949.000 4,083.000 103 2,659.000 2.820.000 106 62,981.000 68.573.000 109 4,664.400 5.032.000 108 785.000 785.000 100 672.000 696.000 103 171.000 177.000 103 7,412.000 8,550.000 115 T 30 447-09 31 447-10 32 447-11 33 447-12 34 447-13 35 447-14 36 447-15 37 447-16 38 447-17 39 447-18 40 447-19 447 41 448-00 42 44B-01 448 44 43 452-00 452 44 453-00 45 453-01 46 453-02 453, 47 454-00 48 454-01 454 49 456-00 4% 50 458-00 51 458-01 52 458-02 53 458-03 54 458-04 55 458-05 56 458-06 458 45 57 460-00 58 460-01 59 460-02 60 460-03 61 460-04 62 460-05 63 460-06 64 460-07 65 460-08 66 460-09 67 460-10 Postaja milice Vič za oprerno Postaja milice ViL za adaptacijo prostorov za odd. Postaje milice v Preserju LRP Glas Ljubljana INDOK Veterinarska postaja Krim Veterinarska postaja Krim - za vodenje evidence o vet.sanitamih pregledih Služba pravne pomoči obč. Ljubljana Vič-Rudnik Zavod za spomeniško varstvo Zgodovinski arhiv Mestni muzej Za preureditev prostorov Zgodov.arhiva Sredstva za delo skupnih upravnih organov Pristojbine za veterin.sanitame preglede Turistične takse Druga sredstva, prenesena drugim DPS Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS Sofinanciranje izgradnje Muzeja ljudske revol. Sredstva za kulturo • PST - prispevek PST - odškodnina za zemljišče Sofinanciranje rekreac.turist.centra Vel.Planina Sredstva za telesno kulturo Kadrovske denarne pomoči Preživnine kmetom Sredstva za socialno in otroSko varstvo Mrliška ogledna služba Sredstva za zdravstveno varetvo in zdravstveno zavarov. Stalna priznavakiha borcem NOV in družinskim članom Enkratne, občasne priznav. borcem NOV Zdravljenje v zdraviliščih, oddih in rekreacija Stalna prizn.borcem za sevemo mejo in borcem iz vojn 1912-1913 Enkratne denarne pomoči borcem za sevemo mejo in borcem iz vojn 1912 - 1918 Pomoč oskrbovancem, borcem NOV v domovlh počitka TovariSka pomoi borcem NOV Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojnih invalidov in družin padlih borcev Sredstva za družbene dejavnosti Prostorsko reševanje krajevnih skupnosti Krajevna skupnost Barje Krajevna skupnost Brdo Krajevna skupnost Brezovica Krajevna skupnost Crni vrft Krajevna skupnost Dobrova Krajevna skupnost Galjevica Krajevna skupnost Golo-Zapotok Krajevna skupnost Horjul Krajevna skupnost Ig Krajevna skupnost Iška vas 453.000 453.000 100 3,400.000 3,400.000 100 689.000 743.000 108 .161,000 171.000 106 510.000 703.700 138 70.400 70.400 100 500.000 500.000 100 156.000 168.000 108 156.000 ' 168.000 108 156.000 168.000 108 449.000 449.000 100 20,404.800 22.234.100 109 2,752.000 2,752.000 100 5.000 5.000 100 2,757.000 2,757.000 100 23 5,350.800 252.074.100 107 898.000 898.000 100 898.000 898.000 100 852.000 852.000 100 3,300.000 3,300.000 100 500.000 500.000 100 4,652.000 4,652.000 100 3,000.000 3,000.000 100 415.000 415.000 100 3,415.000 3,415.000 100 330.000 330.000 100 330.000 330.000 100 11,100.000 11,100.000 100 2,670.000 2,670.000 100 2,855.000 2,855.000 100 1,069.000 1,069.000 100 319.000 319.000 100 967.000 967.000 100 1,083.000 1,083.000 100 20,063.000 20,063,000 100 2.9,358.000 29,358.000 100 935.000 935.000 100 887.010 934.500 105 845.920 916.4.00 108 887.360 934.300 105 677.670 758.400 112 1,171.890 1,270.400 108 1,055.830 1,164.000 110 645.600 687.000 106 1,203.800 1,295.200 108 996.560 1,035.200 104 626.540 653.800 104 1 2 68 59 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 460-11 460-12 460-13 460-14 460-15 460-16 460-17 460-18 460-19 460-20 460-21 460-22 460-23 460-24 460-25 460-26 460-27 460-28 460-29 460-30 460-3 1 460-32 460-33 460-34 460-3 5 460-36 460-37 460-38 460 96 461-00 97 461-01 98 461-02 99 46!-03 100 461-04 101 461-05 102 461-06 103 461-07 104 461-08 105 461-09 106 461-10 461-11 461 107 462-00 108 462-01 109 462-02 110 462-03 111 462-04 112 462-05 113 462-06 J.JO ¦" f si' ¦¦>tpi Krajevna skupnost Kolezija Krajevna skupnost Kozarje Krajevna skupnost Krim Krajevna skupnost Lavrica Krajevna skupnost MalČi Belič Krajevna skupnost Murgle Krajevna skupnost Milan Česnik Krajevna skupnost Notranje gorice Krajevna skupnost Pijava gorica Krajevna skupnost Peruzzi Krajevna skupnost Polhov Gradec Krajevna skupnost Podpeč-Preserje Krajevna skupnost Rakova jelša Krajevna skupnost Rakitna Krajevna skupnost Rob Krajevna skupnost Rožna dolina Krajevna skupnost Rudnik Krajevna skupnost Stane Sever Krajevna skupnost Skofljica Krajevna skupnost Tomišelj Krajevna skupnost Trnovo Krajevna skupnost Turjak Krajevna skupnost Velike Lašče Krajevna skupnost Vič Krajevna skupnost Vnanje gorice Krajevna skupnost Vrhovc i Krajevna skupnost Zeleni log Krajevna skupnost 2elimlje Sredstva za krajevne skupnosti Skupno sredstva za krajevne skupnosti Občinska konferenca SZDL OK SZDL za Dom borcev in mladine Zapotok Izdaja obč.glasila Naša komuna OK ZKS Zveza združenj borcev NOV OK ZRVS OK ZSMS • Zveza prijateJjev mladine Občinski odbor Rdečega križa Občinski odbor medvojnih aktivistov OF in domicilne enote Turistična brošura ZZB NOVza Dom borcev Ključ Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije Vzdrževanje grobov in spomenlkov NOB Tehnična in urbanistična dokumentacija geod. izmere ter kataster komunalnih naprav Sredstva za upr.izvršbe - stroški rušenj č.grad. Intervenc.odkup zemlje zaradi črnih gradenj Naravne' in kulturne dediščine Sofinanc.ureditve pokopališča Navje Oštevilčenje hiš - ulične table 1328.190 1,094.060 1,059.950 908.980 1,293.860 827.550 1,307.450 922.870 581.690 850.850 998.710 1,212.530 1,086.860 691.460 839.770 1,344.120 855.080 1,312.200 927.840 756.840 1,295.750 614.920 1,134.460 1,342.400 897.310 1,090.070 633.840 612.210 36,820.000 37,755.000 8,03 5.000 303.000 6,700.000 265.000 2,500.000 1,800.000 3,240.000 1,204.000 550.000 641.000 219,000 50.000 25,507.000 1,472.100 12,331.100 1,500.000 700.000 400.000 314.000 900.000 1,414.500 1,137.400 1,161.100 966.000 1,391.700 929.200 1,382.300 1,002.800 638.100 913.000 l ,044.000 .1,289.100 1,142.400 748.800 912.600 1,403.500 910.000 1,379.000 1,045300 829.800 1,390.400 709.600 1,198.600 1,404.700 931.000 1,140.200 728.500 663 3 00 39.456.100 40,391.100 8,571.000 303.000 7,170.000 306.000 2,631.000 • 1,932.000 3,524.000 1,249.000 550.000 641.000 219.000 50.000 27,146.000 1,472.100 13,595.700 1,500.000 700.000 400.000 314.000 900.000 106 104 110 106 108 112 106 109 110 107 105 106 105 108 109 104 106 105 113 110 107 115 106 105 104 105 115 108 107 107 107 100 107 115 105 107 109 104 100 100 100 100 106 100 110 100 100 100 100 100 T" 113/1 462-07 462 114 468-00 115 468-01 468 46 116 470-00 47 117 480-00 118 482-00 119 488-00 48 120 Ostali stroški za konrujnalo Sredstva za splošno komunalno porabo Sofinanciranje živalskega vrta Izvedba ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v starih hišah v lasti občanov Skupaj sredstva za druge splošne potrebe Sredstva za druge splašne družbene potrebe Izločanje v obvezno proračunsko rezervo Izločanje v abvezno proračunsko rezervo Obresti za kredite in posojila Odplačila andtet Sredstva, izloč.na poseb.partijo pri SML- za interv. Drugi odhodki Tekoča proračunska rezerva 9