Več Ijudi v krajevno samoupravo!
Pogovori v krajevnih skupnostih Urške Zatler, Bežigrad in Ivana Kavčiča
Preobllkovanje krajevnih skupnosti v več manj-šlh naj bi omogočilo bolj ustvarjalno in vsebinsko bogatejie vključevanje večjega itevila krajanov v družbenopolitično in samoupravno živl|en|e krajevnih skupnosti. Pokazalo se Je namreč, da so v števllčno prevellkih krajevnlh skupnostlh de-lovni Ijudje In občanl med sebof slabo povezani pri obravnavanju in razreievan|u skupnih proble-mov. Tudi povezava krajevne samouprave, druž-benopolitičnlh organlzacij v KS in hline samou-prave je premalo učlnkovita. V novlh, manjših KS bo Informlranje učlnkovlteje potekalo in aktivno prltegnllo več občanov v delo krajevne samou-prave.
AUTOCOMMERCE
V KS IVANA KAVČIČA
V KS Ivana Kavčiča, ki se bo po referendumu preoblikovala v dve novi: v KS Ivana Kavčiča ter v KS Jožeta štembala, so na skupšiini KS določili novo mejo. Danica Franko, tajnica KS, nam je po-vedala, da bo nova meja potekala po Poti spominov in tovarištva do zahodne pešpoti, med stanovanj-skim delom soseske BS-3 in osnovno šolo, po pešpoti do parkirnega prostora, ki je v podaljšku Kocbekove ulice, do vzhodne meje zamljišča Auto-commerca, po njej do Allendejeve ulice in naprej do Titove ceste.
Po povzetku razprav na zborih občanov, ki so jih organizirali po posameznih ulicah, je skupščina KS sprejela sklep o razpisu referenduma, na katerem se bodo krajani odločili o razdelitvi KS na dve manjši. Hkrati z novo mejo med KS so sprejeli predlog občanov, ki žlve v starem delu KS, da bodo v KS Jožeta štembala vključeni tudi Autocommer-ce, AMZS in nova osnovna šola. . »Naš osnovni problem pa je,« je poudarila Oani-ca Franko, »da Se ni prodrlo v zavest občanov dejstvo, da je krajevna skupnost mesto za uresni-čevanje interesov nas samih, vseh, ki tu živimo in ne le peščice družbenopolitičnih delavcev. Komisi-ja za propagandno informativno dejavnost, ki je prav zdaj zaiela z delom, nam bo pomagala osve-stiti občane. Na ta način bomo k sodelovanju pri krajevni samoupravi pritegnili več Ijudi, ki bodo tudi laže reševali številne svoje skupne probleme, nenazadnje tudi problem preskrbe, ki je predvsem v novih stanovanjskih soseskah pereč.«
POTREBA PRIHAJA IZ NAS SAMIH
Podobni motivi so k preoblikovanju vodili tudi občane KS Bežirad. Niko Kostjukovski. tajnik te KS. je povedal, da so se priprave na akcijo začele že oktobra lani. S posebnim informativnim listom KK SZDL Bežigrad pa so nazorno seznanili, pred javno razpravo, tudi krajane sarne
»Naša krajevna skupnost,« so zapisali, »je izrazi-to mestnega značaja. šteje okoli 4200 krajanov na površini 0,5 km2. Utesnjena je med dvema velikima promelnicama, Titovo cesto in Samovo ulico in neprehodno železniško progo. Prostor na tem ma-lem otoku je že enakomerno pozidan, spremembe pa so predvidene le z gradnjo poslovnih objektov. Zaradi tega skiepamo, da se število prebivalcev ne bo povečalo. Struktura prebivalcev je zelo stara; imamo več prebivalcev starih nad 65 let kot mlajSih od 14 let. Značilna je raznolika struktura (socialna in poklicna) prebivalstva v KS.
KS Bežigrad je prostorsko zaključena. zato ima poseben položaj. ki ni primerljivs primestniml KS. kjer zaradi intenzivne gradnje prihaja do skokovite-ga poveianja števila prebivalcev. V sedanji KS ima-mo več kot 70 organizacij zdmženega dela z okoli 8000 delavci, od katerih le neznaten del stanuje na območju naše KS, kar se kaže tudi v slabi poveza-nosti med delavci teh OZD in krajani.
Ustavna določila, stališta in sklepi ZK, SZDL in drugih organiziranih družbenih dejavnikov zahte-vajo tako oblikovanje KS, da bo delovnim Ijudem m občanom omogočeno čimbolj neposredno in uSin-kovito zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in interesov, odločanje o medsebojnih odnosih in uspešno vplivanje na urejanje širših družbenih vprašanj. V naSi KS to še ni povsem uresničeno, zato bo potrebna nova oblika in vsebina samo-upravnega orgamziranja delovnih Ijudi in obča-nov.»
»Delitev pa ne bo samo formalno začrtala novih mej,<- je poudaril Viko Kostjukovski. »ampak potre-ba po takem preoblikovanju zares prihaja od Ijudi
samth. Interesi starejših občanov, ki jih je več v severnem delu KS kot v južnem, so se ie prej ločevali od problemov mlajšega prebivalstva, pred-vsem mladih družin, v južnem delu KS Bežigrad. Slednji so do zdaj iskali pomoč v KS pri reSevanjJ stanovanjskih problemov in problemov otroškega varstva, zalo si moramo družbenopolitični delavci tudi v bodoče prizadevati, da bi vključili v krajevno samoupravo čimveč Ijudi. To nam bo omogočila nova organiziranost KS.
Do sedaj se je namreč pogosto dogajalo, da s prenekaterimi občani v KS sploh nismo imeli nika-kršnega stika, na drugi strani pa je bila peščica zainteresiranih preobremenjenazdružbenopolitič-nimi nalogami kar v več komisijah naenkrat. Na skupščini KS smo zato sprejeli sklep o razpisu referenduma. K iskanju novih imen za nove krajev-ne skupnosti pa smo povabHi tudi občane«
KS URŠKE ZATLER IN KS 7. SEPTEMBER
V KS Urške Zatler je obravnava na zborih delov-nih Ijudi in občanov pokazala, da se je večina zborov odločila za delitev dosedanje KS na dve novi, tako kot je predlagala krajevna konferenca SZDL. Skupno je bilo 32 delnih zborov delovnih l/udi in občanov. Na 29 zborih so se odločili za delitev na dve novi KS, proti njej pa so se odločili na treh zborih. Razlogi za tako odločitev so bili v tem, ker Glinškova ploščad še ni dokončno zazida-na in še ni zaživela kot celota. Velikckrat pa so tudi občani nezainteresirani za krajevno in s tem svojo samoupravo, kar pa je problem predvsem moder-nih stanovanjskih sosesk.
»Ljudje v blokih velikokrat ne poznajo.niti svojih sosedov,« ugotavlja Davorin Možina, tajnik KS Ur-ške Zatler, »zato tudi zbori stanovalcev največkrat niso sklepčni. Prav tu moramo začeti s preobrazbo. Na razširjeni seji predsedstva KK SZDL smo na podlagi razprave in odločitve občanov izoblikovali sklep, da se dosedanja KS deli na dve novi, za kateri smo predlagali tudi imeni. Bratovževa plo-Lčad z ulico Staneta Severja naj bi ohranila sedanje ime KS Urške Zatler. Glinškova ploščad z Mucher-jevo ulico in starejšimi družinskimi hišami pa KS »7. september«. 7. septembra 1941 je bil namreč prvi oboroženi spopad mladincev Ježice z italijan-skim okupatorjem. Na tem območjujetudi spomin-sko obeleije, ta dan pa občani vsako leto praznuje-jo kot spominski dan več krajevnih skupnosti z območja Posavja«.
VIDA PETROVClČ