Dopisi Sv. Danijel. V minulem letu je bilo v naši župniji 23 rorjstev, med temi je T>ilo 16 dečkov in 7 dekllc. Umrlo je 17 ljudi, 8 moških in 9 žensk, pet jih je bilo v starosti do devet let. Najvišjo starost je dosegel Alekš Dimvirt, namreti 78 let, ženska Neža Črepinšek pa 95 let. Porok je bilo devet. Leto 1938 ni bilo šentdanijelčanom bogve kako naklonjeno. žita smo nekollko več pridelali kot leta 1937, toda sadje ni skcnro nič obrodilo. Razveseljivo za nas pa je, da je okrajni kmeiij- ski odbor kupil pri nas zemljo, da napravi drevcsnico. S tem bo našemu kraju v.eliko pomagano. Dolavci so že letošnjo jesen nekaj zaslužili, ko so rigolali za drevesnico; eden je celo izkopal nek star denar. Saj je stalo na tem mestu nekdaj gospodarsko poslopje. Stari Ijudje trdijo celo, da je skrit na tem mestu velik zaklad. O tem zdaj ni dvoma več, ker bo ravno drevesnica polna lepih. drevesc, ki bodo kmetom res v zakiad. Popravlja se cesta po reki proti Št. Danijclu, preložil se bo tudi Vavtov klanec; na tem mestu sta bili že dve smrtni nesreči. Prevalje. Dne 19. januarja se vrši na Provaljab. v Rozmanovi dvorani kmetijsko-zadružni tečaj za Mežiško dolino. Predavali bodo trije predavatelji, in. sicer od Zadružne zveze, banske uprave in od Kmecke zvezc. Taka predavanja so za gospodarsko povzdigo okraja in za napredek zadružiiištva zelo potrebna, posebno pa za našo Mežiško dolino, da kulturno in gospodarsko povzdignemo kmečki narod, da bo sposoben napredovati na svoji zemlji enako z drugimi kraji naše države. Kmetje in kmečka mladina ste posebno vabljeni, da se teh tečajev v jako obilnem številu udeležite ter s tem pokažete, da ste tudi vi željni slediti sedanjemu času, v katerem kmet brez strokovne izobrazbe ne more nikamor naprej. S temi predavanji, ki so namenjena edino vam, kmetje, se bo doseglo tudi zboljšanje vašega gospodarskega položaja, kajti gospociarski napredek je odvisen od stanovsko-strokovnega znanja. Zaradi ±ega naj nikdo ne manjka, komur je na teni, da se povzdigne naš kmečki živelj v Mežiški dolini! Svi Peter pri Mariboru. Pod prejšnjim režimom je bila ukinjena orožniška postaja. Radi vedno večjega prometa, ki je nastal z novo cesto, in ker upamo, da dobimo v tekočem letu tudi zvezo z Duplekom, oziroma z mastom tudi z Dravskirri poljem, se vedno bolj kaže potreba po zopetni vzpostavitvi orožniške postaje. — Rojenih je bilo v minulem letu v naši župniji 44, umrlo jih je 33, porok je bilo 9. Med umrlimi je bilo 9 otrok. Najstarejsa župljanka, ki je umrla na starega leta dan, je bila 91 letna Kocbek Terezija. — Pri Sv. Antonu na Pohorju pa je umrl naš nekdanji kaplan g. Matko Krevh. V svoji aporoki se je spomnil tudi našega Prosvetnega društva, kateremu jfe zapustil svojo knjižnico. V nedeljo se bo za njegov dušni blagor brala sv. maša v župni cerkvi. — Možili in ženili se bomo v tekočem letu, oziroro.R predpustu bolj malo. ženinov in nevest bi nam sicer ne manjkal pač pa cvenka. No, pa se bo že tako uravnalo, da ne bomo oatali vsi »ledik in frej«. — V nedeljo po rani službi božji ima naša gasilska četa svoj občni zbor. — Fantovski in dekliški krožek zacJovoljivo napredujeta, število jnladine, ki se zbira v odseku, odnosno v krožku, stalno narašča. Treba bo tudi starejšim, da malo bolj popriinejo, da bo tudi v prosvetnem društvu malo več življenja. — Knjižnica prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo in. praznik po večernicah. Sedaj v mrzlih in dolglh zimskih večerih je dobra knjiga najboljši prijatelj. — Farni ubogi so z lepo božično podporo prav zadovoljni, tudi šolska mladina je bila obdarovana z oblačilom in obuvalom ter z drugimi dobiotami. TLsti, ki so bili obdarovani, se zahvaljujejo vsem dobrotnikorn — oni pa, ki so v ta namen kaj prispevali, pa naj imajo zadoščenje, da so storili dobro delo, za katero bodo prejeli plačilo od Njega, 3u je sam največja Dobrota! Hoče. Kmetovaloi ae vedno bolj pritožujejo radi razlike cen prl mesarjih, pa tudi o višini cen raznih potrebščin. Večina že uvideva pot skupnega nastopa kmečkega ljudstva. Prepričani bodimo, da dosežemo uspeh le s pomočjo organizacije, zlasti sedaj, ko taa vlada dober namen. pomagati kmetu. Kmetovalci, združite se v Kmečki zvezi! V alogi je moč! Vpišimo se v organizacijo, katera se trudi za naše pravice in korlsti. Hoče. Sprehaja se kaj rad v okolici Pohorja neki miau, ki ponuja tudi še seda-j svojo hrvaško politiko. Poklic, ki ga baje izvršuje, mu služi samo kot krinka, pod.katero opravlja svoj glavni posel: mačkovsko politiko. Svetujemo mu, naj opusti govorjenje zoper slovenskega voditelja dr. Korošca. Kaj pomenja dr. Korošec za Slovence, dobro vemo; kaj je za nas storil ter še bo storil, tega se zavedamo. Kako pa dr. Maček vodi Hrvate, nam je tudi znano. Zato pa miau, hajdi preko Sotle! Apače. Luč sveta: dnevno svetlobo, oziroma petrolejko ali pa tudi električno svetilko sta zagledala v naši občini 102. Pred oltar je stopilo 40 parov, iz hiš pa so prinesli na božjo njivo 65 Ijudi. — Letošnje leto je bilo precej rodovitno, zlasti mnogo se je dobilo pri nas za sadje. — škoda samo, da nas je obiskalo toliko nesreč. Koncem maja je bila grozna povodenj Mure, ki je uničila tudi mlado življenje šolarke iz Stogovcev. Pojavila se je slinavka v Žepovcih in v Segovcih. V Freudenauu so po prvih pojavih ob živinozdravnikovi pomoči okužill vso živino, da bl bolezen predolgo ne trajala. Čera\Tio je bil lahek pojav slinavke, vendar so imeli v Freudenau okrog sto tisoč dinarjev škode predvsem seveda radi mleka. Veliko škode je napravila tudi svinjska kuga, M je obiskala mnogo hlevov. Gospe Glanz v Segovcih je poginilo 28 svinj. Apače. Odšel je šolski upravitelj deške šole g. Janko žel na šolo v Braslovče. 15 let je preživel v Apačah in se rrmogo udejstvoval na narodnostnem polju. Na njegovo mesto pride g. Hinko šnuderl, upravitelj v Cezanjevcih, ki je pred nekaj leti že poučeval na tukajšnji deški šoli. Ob »lurl. Zagrebškl Nemci bodo poakusili, kako diši »Eintopfgericht«. Prl nas pa nočejo tega poskuSati. Slovenci kakor Nemci v tukajšnjih krajih imajo radi, da se kuha v več loncih. »ELntopfgericht« je samo tedaj dober, kadar je shramba že preveč oskubljena. Stogovci. V tem šolskem letu opažamo na naši šoli živahno odrsko delo. Po zaslugi g. upravitelja in delavnosti učiteljstva sta bili že dve prl- reditvi. Najprej proslava prvega decembra s primernimi deklamacijami, pevskimi točkami in slovensko-narodnlm prizorom. Pr&d božičem je bila božičnica s pevskimi točkami iii Ijubkim prizorom ob jaslicah. Sledilo je obdarovanje revnih in marljivih otrok. G. upravitelj je oskrbel precej darov. Poslala je svoje darove tudi šola iz Naklega pri Kranju. — Poročil se je učitelj g. Matko Kreuh z gdčno Amalijo Probst iz Stogovcev. Bog daj srečo! Ljutomer. Strokovna zveza vinifiarjev v Ljutomeru je 8. januarja imela izredni občni zbor, ki je po 18 letnem delu pod vodstvom Jugo3lov. strokovne zveze obračunala z njenim protinarodnim razrednim in opozicijskim delom s tem, da je od nje odstopila ter pristopila k »Zvezi združenih delavcev«. Občnega zbora se je udeležilo vseh 13 včlanjenih skupin po svojih delegatih. Občni zbor je posetil tudi naš priljubljeni g. minister Snoj Franc. Ker so doslej vsi viničarji, predvsem iz okolice Maribora iskali vedno nasvetov pri strokovnem tajniku tov. Petru Rozman na ekspozituri JSZ v Delavski zbomici v Mariboru, se s tem obveščajo, da se odslej v vseh svojih zadevah obrajo na tajništvo ZZD, Maribor, Miklošičeva ulica 2, kjer bo vsako nedeljo dopoldne posloval naš tajnik tov. Ferk Karel, čez teden bo pa našim članom na ražpolago tudl tov. Rozman, predvsem za nasvete v pravnih in organizacijskih zadevah. Razkrižje pri Ljutomeru. Preteklo leto smo imeli zanimiv Božič. Pred polnočnico je zagrmelo ljudsko petje po vsej cerkvi — slovensko. Potem pa se nam je reklo, naj se slovensko ne poje, ker je prepovedano. S tem je izginilo prejšnje lepo razpoloženje; sledila je tako žalostna polnočnica, kakršne naša cerkev še ne pomni. Na božični dan pri pozni sv. maši pa je nastopil štrigovski pevski zbor s svojim pevovodjem. V času od božiča do novega leta je bil organiziran nov pevski zbor, ki je prvič nastopil že na ataro leto zvečer pri blagoslovu. V zboru sodaluje tudi izvrsten tenorist g. Ludovik ščavničar, kovaški mojster pri MuricL Ker smo Slovenci, hočemo in zahtevamo mclitev ia petje v slovenskem jeziilm! Mala Nedelja. Gasilska četa priredi v nedeljo^ 22. januarja, ob 15.30 v Društvenem domu proslavo rojstnega dne pokrovitelja gaailstva Nj. Vi3. kraljevlča Tamislava z vprizoritvijo ljudske igro s petjem »Petkov Tonek«. Na pomoč! Slov. Bistrica. Sv. Anton pri Sv. Marjeti v Ritoznoju vabi svoje CastiJce 17. januarja k sebi, Ob 10 bo pridiga ter peta sv. maša na čast sv, Antonu. Sl. Bistriea. Podružnica ZAKŠ ima redni občni zbor v nedeljo, 15. januarja, ob 9.30 v dvorani hotela »Beograd«. Za člane ZAKš je udeležba db-' vezna! Sv. Trojica v Halozah. V letu 1938 je bilo rojenih 121, umrlo je 74, sveti zakon pa je doma sklenilo 30 parov. — Vino letnik 1938 je močnov Treba ga j i piti pametno in zmerno. Tega Slomšekovega ^ravila se niso držali možje in fantje V Rodnem vrhu, kjer je v pretepu padel in umrl 26 letni mladenič. S pogrebom ubitega viničarja smo končali staro leto. Pač žalosten in sramoten zaključek! — že davno ni bido v našem kraju toliko požarov po nesreči kot ob koncu leta 1938. Pogoreli so- 1. vdova Pernek iz Gruškovja 120, kateri so pred leti ubili moža; 2. Klaneček Lovrot iz Gruškovja 126, kateri jo par dni nato umrl;| 3. njegov sosed Merc Franc, kmet iz Ložin; 4. viničarija šprah v Grugkovju 10, kjer se je ¦soni-i čarka močno opekla pri reševanju svojega že tako; bornega pohištva; zgorelo ji je tudi prase. Sveti Florijan, varuj nas ognja! — Posestvo pri žup^ nljski cerkvi jo na dražbi kupil Franc SvemSelc^ trgovec iz žetal. Ob kancu leta je tu otvoril go-< stilno in trgovino v okusno popravljenih in pove-' čanih prostorih. Upamo, da bo vsaj ta stalen na trojdžkem hribu! 1'odlehnik. Graška šparkasa si je napeljala elektriko iz Tržca na svoje stroške v svoja poslovna poslopja. želeti bi bilo, da bi tako bogato tuje podjetje pripomoglo tudi par tiso<5akov za napeljavo elektrike naprej ob cesti; saj se toči podlelrniško vino v Gradcu po povoljni ceni in v velikih množinah. In kako korist imamo Haložani od tujega kapitala? Podlehnik. Romarjem in častilcem sv. Antona ee naznanja, da bo antonovska nedelja 15. januarja. V Podlehniku bosta dve sv. maši: ob 7 in ob 10.30. — V torek, 17. januarja, bosta tudi dve sv. maši pri sv. Antonu: ob 7 in 8. Letos bo v cerkveni hiši preskrbljeno tudi za telo: dobro cerkveno vino bo točil naš novopriseljeni krčmar Fr. Svenšek, ki bo poatregel tudi s toplo jedjo. Nova Štifta prl Gornjem gradu. Pri nas se je v letu 1938 rodilo 24. Umrlo je 13 ljudi. Najstarejši moški je bil star 91 Iet, ženska pa 71 let. Poročila sta se dva para. Prav lepo pa se je v minulem letu izkazala gasilska četa, kl obstoji šele tri leta, vendar si je postavila lep gasilski dom ter kupila prvovrstno motorno brizgalno. Prosvetno društvo je zelo napredovalo. JLepo se je razvijal tudi fantovski odsek. želja mnogih je nabavna zadruga, katero upamo dobimo v doglednem času. Naša slovenska in katoliška zavednost se je najlepše pokazala pri zadnjih volitvah, ko smo vsi nastopili kot en mož, tako da je JRZ lista dobila 195 glasov, nasprotniki pa 1 glas. — Vsem, ki širijo katoliško kulturo in blagostanje in zlasti katoliško časopisje, kličemo: Bog živi! Gaiicija pri Celja. V minulem letu je bilo v naši fari 1" krstov, 20 mrličev, 10 porok. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 4915. župnija šteje nekaj čez 1700 d' " Poglejmo še statistiko časopisov v fari. Prvo mesto zavzema »Slov. gospodar«, ki ama 103 naročnike, dnevnik »Slovenec« ima 6 naročnikov, »Slov. dom« 3, »Bogoljub« 22 in »Glasnik« 19 naročnikov. Tudi nasprotniški listl imajo nekaj naročnikov. Daleč pa prekaša v fari katoliško časopisje nasprotnega. Prizadevali pa si bomo, da bodo v tem letu še te male številke popolnoma izginile. Pridno so delovala v minulem letu tudi naša društva. Izmed vseh najbolj fantovski odsek, kateri je priredil tudi več lepih jger, kot: »Tri sestre«, »Podrti križ«, »Pri kapelici« itd. Za to leto pa pripravlja odsek velik prosvetni tabor. Prav je tako! Vsi zavedni fantje v naše vrste! Ob novem letu si voščimo vsevprek, da bi bilo sredno in veselo, da bi bilo vsaj tako kot je bilo minulo, če ne še boljše. Leto 1938 je bilo, hvala Bogu, še precej dobro. žito je bilo lepo, tako tudi koruza in krompir. Le sadja ni bilo skoraj nič razen ene vasi, ker ga je bilo leta 1937 veliko. Nekateri so si pijačo prihraniH, da jo bodo imeli še za letos, drugi so pa že spild, tako da bodo morali letos »suho žvižgati«. Sre&no in blagoslovljeno Novo leto vsem bralcem in prijateljem »Slov. gospodarja«! Sv. JV-Jj ob juž. iel. Vesele praznike je priredilo oioAiiskim ubožcem društvo Rdeči križ, ki si je pod predsedstvom ravnatelja kmetijske šole g. inž. Laha nadelo nalogo, lajšati ubogim njih bedo. Ubogi so bili, kakor že za veliko noč, tudi sedaj obdarovani z živili v skupni vrednosti 1500 din. Po širši okolici šentjurske fare pa so to delo p^žrtvovalno izvršila dekleta Marijine družbe in tuuo razveselila in Bogu približala marsikatero zapuščeno človeško srce. Na štefanovo pa je bila v Katoliškem domu božičnica za otroke. Otroci so pod vodstvom požrtvovalne učiteljice gdčne Jagrove igrali božično igro »Pastirci pred nebeškittii vratmi«, ki so jo na praznik sv. Treh kraljev ponovili. Sv. TMarjota. prl Rimskih topUcafi. BlagoslovJjeno novo leto želim vsem bralcem in naročnikom s>Slov. gospodarja« z željo, da vsaka krščanska hiša naroči vsaj en katoliški list. Veliko je še krščanskih hiš, ki zapirajo vrata kataližkemu tisku, veri sovražne in za mladino strup vsebujoče liste pa s slastjo sprejemajo. Naj bo naš novoletni sklep: Vsi za »Slov. gospodarja«! Nova naročila, oglase in reklamacije za »Slov. gospodarja«, »Slovenca« in »Slov. dom : sprejema in daje pojasnila zastopnica Gaberšek Franja, Globoko, Rimske to- plice. V minutem letu je bilo v naši župniji 5 rojstev, pcgrebov je bilo 12, 7 parov pa je bilo: poročenih. Sv. obhajil je bilo prejetih v minulem letu 6010. - knjižnici prosvetnega druStva je bilof izpcsojenih 322 knjig-. Kemški propagandni minister Gobbels ^&SSfe. Hiranuma, novl predsednik vlade na Japonskem V St. Morifzu v Švici zabava kavar- nar goste s trobljenjem v orjašbi planinski rog Arabski pek iz Betlehema v deželi SveU