Ljubljana, 16. maja 1940. — Leto XIII. — Št. 21.
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO
KRJČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Beseda o delavski zavesti
Delavska zavest pomeni že od nekdaj začetek in konec borbe za pravico v človeškem družabnem redu. Kajti ni dovolj, da je delavec dandanes potreben zadostne plače, potreben, da mu družba da vse, kar potrebuje za življenje zase in kot očetu tudi za družinico. To potrebo vsakdo uvideva in tudi priznava. Le redki bi bili daTies tisti, ki bi si upali na kakem javnem zborovanju ali v časopisu priznati, da je ena primer minimalna mezda danes za delavstvo dosti velika, da odgovarja v celoti in vsestransko delavčevemu življenju in njegovi družini. Vsak javni delavec, politična stranka ati časopis ve, da kakor hitro bo vzdrževal to trditev, jo po njem. Izgubil bo potrebni ugiled in pri 'tern bo saim tnpel. Kajti eden ali drugi čin it el j teh vrat potrebu je tudi delavstvo bodisi koit vo-lilca, pripadnika ali pa naročnika, in da ga ne odbije talke trditve ne sme postaviti koit svoj politični ali življenjski program. Zato vsakdo priznava, da je delavec potreben zadostne plače.
Toda saimo priznavanje ni še prineslo deluvsitvu nobenega izboljšanja. To je pa poglavje delavskega viprašanja,
ki ga ne bo nihče drugi reševal ali rešil kot delavec sam. Mi dobro vemo, da ima v življenju vsak stan svoje težave. Talko se industrijec bori za svoje, da so delavske mezde čim manjše, da -ga davčne obveznosti preveč ne obremenjujejo, da svoje izdelke čim dražje prodaja itd. To so gospodarska vprašanja industrijca, za katera pa se mora zanimati iindustrijec. Vzemimo našega kimeta aili obrtnika in druge stanove ali pa tudi imtelifjent«. Vsak izmed it eh se po svojem trudi, da v gospodarskem življenju čim več pridobi sebi v prid.
Tu vidimo, kako se v .gospodarskem vprašanju vsak stan bori po svojih močeh za svoje koristi. To mam tudi dokazuje, kako je delavec v svoji borbi za življenjski obstanek sam. Kdo naj mu pomaga? Nihče, ker vsak skrbi le zase. In vendar se delavstvo še m znebilo miselnosti, da je njemu na strani prav za prav vse. Vsakdanja strokovna boirba pa nam očitno dokazuje, da je res sam in da je le samoprevara, če si delavstvo predstavlja, da ima v tej svoji^ borbi nešteto prijateljev. Mezdna gibanja, spori z delodajalci, stavke, vse to, kar spada izključno v delavsko borbo, nam dokazuje, da je v takih primerih delavec prepuščen popolnoma samemu sebi in doseže saimo toliko, kolikor si je pribori] s svojo lastno močjo.
Ta dejstva so osnova delavski zavesti. Mi se vsega tega moramo zavedati v polni meri, potem bomo šele znali prav ceniti delavsko strokovno organizacijo. Selo tedaj bomo postavili svojega moza ria pravo mesto in uspehi nam ne ibodo izostali.
Delavec se mora zavedati, da je prav1 tako človek kot vsak drugi, <la ima prav tako pravico do dostojnega življenja in do vseh zemeljskih dobrin, ki jih je zanj Bog ustvaril v enaki meri kot za druge, koliikoir jih potrebuje za dostojno življenje. Ce mu jih današnji človek ne daje, ali mu ovira pri dodelitvi plače možnost, da si jih oskrbi, moramo vedeti, da to ni prav, da jo to krivično in da je naša dolžnost, da se za to pravico borimo.
Zato pa za delavca ni zadosti, da je
Nemoteno naprej!
Vpra.šanje Jugoslovanske strokovne zveze in slovenskega dela Jugorasa »Zveze združenih delavcev« ni le vprašanje dveh konkurenčnih organizacij, ki tekmujeta med seboj za članstvo ali za vpliv v javnem življenju, niti ni to vprašanje kakih oseb, ki so po svojih funkcijah prizadete. To vprašanje je velikega načelnega pomena, kajti ena kot druga zastopa svojo čisto jasno opredeljeno miselnost z ozirom na delovanje in poslanstvo fcršč. delavsko organizacije. To smo prav dolbro razumeli pri vseh stikih, ki smo jih imeli v prvem času ustanovitve ZZD. Mi smo poskušali vse, kar je bilo mogoče, da JSZ v okviru svojih načel doprinese potrebno žrtev k likvidaciji spora v katoliških delavskih vrstah. Znan je celjski sporazum, v katerem so zastopniki JSZ pristali na zahtevo ZZD, da spremeni JSZ svoja pravila glasom želja zastopnikov nove katoliške delavske organizacije. Sporazum je bil obojestransko podpisan in bi morala po njegovem sprejetju na občnem zboru JSZ likvidirati ZZD. Naša organizacija je storila svojo dolžinost, toda nasprotna stran je na ta .naš koraik odgovorila, da svoje obveznosti ne more storiti, češ da so se njihovi zastopniki pri celjskem sporazumu prenaglili.
Ta umik zastopnikov ZZD je bil značilen za vse nadaljnje prizadevanje likvidacije tega vprašanja. Iz tega sledi, da ne gre tu za nikako korekturo ali poboljšanje Jugoslovanske strokovne zveze, ampak da gre za njo samo. Kajti ves nadaljnji boj proti JSZ v najrazličnejših oblikah je stremel za tem, da se JSZ razbije in vse njeno članstvo enostavno prestopi v vrste ZZD. Boj proti JSZ pomeni vseskozi likvidacijo osnovnih načel JSZ odnosno krščanskega socialnega gibanja, katerega je pred 46. leti ustanovil pokojni dr. Janez Evangelist Krek.
Osnovna misel krščansko socialističnega gibanja je svobodna in neodvisna borba krščanskega delavstva za gospodarski in moralni dvig vsega slovenskega delovnega ljudstva. To načelo jo poudaril že papež Leon XIII. v svoji veliki socialni okrožnici »Re-rum no var u n i<r, kjer priporoča svobodne krščanske delavske strokovne organizacije, prav tako pa tudi dr. Jan. Ev. Krek, ko pravi, da mora biti delavsko gibanje neodvisno bodisi od časopisja, organizacij ali političnih strank. In če je Jugoslovanska strokovna zveza vseskozi zastopala to načelno stališče, je delala samo v duhu Leona XIII. in dr. J. Ev. Kreka.
lo načelo je pa danes za vsakogar, ki hoče dosledno in res uspešno reševati delavsko vprašanje, nujno po-
trebno, kajti če delavsko gibanje v svojem načelnem in praktičnem delu ni dosledno, potem ni delavsko gibanje in boljše je za družbo in za načela, ki jih hoče zastopati, da tako delavsko gibanje preneha s svojim delovanjem. Silno važno je to predvsem za organizacije, ki hočejo biti krščanske. Tu ne gTe toliko za organizacijo kot za načela, oziroma za krščansko idejo, ki pri vsaki omlednosti silno trpi na svoji aktivnosti. Poglobimo se vsi v stvarnost in kmalu bomo razumeli vso bridko resnico te naše trditve.
Življenjska naloga Jugoslovanske strOkovme zveze, oziroma širše vzeto, našega kršč. isoc. delavskega gibanja, ima po svoji delavski in krščanski pripadnosti svoje osnove v človeku — stvarstvu božjem. Njegov gospodarski in duhovni dvig je naša magna char-ta. Kjer koli se dela delavcu krivica, pa bodisi v podjetju ali izven njega, v zasebni družbi ali pa v javnem življenju, gre naše skupno stremljenje za tem, da se odpravi. Delavec mora imeti zavest, da ima iste pravice pod božjim soncem kot vsakdo drugi, da ima isti življenjski cilj kot drugi. Da more naše gibanje vršiti to svojo veliko nalogo, mora biti svobodno in neodvisno. Posebno dandanes, v času, ko gospoduje materializem nad človeško družbo, ko je duhovna razbitost ravno zaradi materialistične miselnosti današnjega človeka tako velika, da človek že težko najde vir večne Resnice in Pravice, je tako gibanje edina rešitev za delovanje človeka.
Popolnoma razumljivo je, da je naše dosledno krščansko delavsko -gibanje za današnjo človeško družbo neprijeten goat. Ne čudimo se, da je ta družba ustanovila proti Jugoslovanski strokovni zvezi svojo lastno delavsko organizacijo, ki naj odgovarja njenemu življenju An njenim potrebam časa. Lo čudimo se vsem nasprotovanjem in doslednemu stremljenju po uničenju kršč. soc. ideje med Slovenci, isaj vemo, da bi bil pravi čudež v Evropi, če bi bili Slovenci izjema v splošnem razvoju časa, ki kraljuje dandanes ne le nad Evropo, ampak nad viseim svetom. »Čas je tak«, se marsikdo izgovarja in tolaži samega sebe, ko caplja po stopinjah sedanjega časa, čeprav čuti v svojem srou in v svoji vesti, da to le ni prav.
Mi se dobro zavedamo, da je »čas« v resnici »itak«, zato tudi potrpežljivo prenašamo vso udarce, vemo pa tudi, da so krščanska načela o človeku in njegovem poslanstvu povsem drugačna. Prepričani smo, da je po svetu še mnogo ljudi, ki prav tako mislijo kot mi, vemo, da naša krščanska med-
narodna organizacija prav tako misli, dela prav v tein pravcu kot JSZ in da bo prišel čas, ko bo človek žali-bog šele po trpljenju in težkih preizkušnjah spoznal, da je njegova rešitev prav v teh načelih, ki jih mi zastopamo v življenju in v naši vsakdanji borbi.
Piriznaimo, težka je borba za uveljavljenje krščanske miselnosti v današnji kapitalistični družbi, doda pomembna. Mnogo zahteva ta velika naloga od nas samopremagovamja, odpovedi, potrpežljivosti im prave askeze, toda zato bodo uspehi tem lepši. In zgodovina našega gibanja? Ali ne govori od strani do strani samo o teh vriiinah naših tovarišev. Nosilci našega gibanja po rudarskih, iplavžar-skih, gozdnih in industrijskih revirjih so se vseskozi samo žrtvovali za veliko kršč. soc. idejo. Nikdar niso poznali počitka, ne uživanja im lagodnosti, ampak samo delo in žrtve. Prav zaradi teh še živi JSZ in bo živela, dokler bo slonela na večnove-ljavnih načelih pravice in resnice. Zato pa tudi nas ne moti nikako nasprotovanje, ampak nas notranje le še poglablja, na zunaj pa združuje iz dneva v dan v močnejšo armado borcev, ki se preko viharjev današnjih Ani bori za uveljavljenje živega in dejavnega krščanstva v človeški družbi, ž.
Kdo razpada!
Dan za dnem se našim članom od raznih gospodov pripoveduje, da JSZ članstvo zapušča in prehaja v edino pravo in od vseh (saiino delavcev ne) priznano katoliško strokovno organizacijo ZZD.
Seveda naše članstvo tega ne jem-ljo rasno, ker ve, koliko so take in enake vesti vredne. Ajko bi že bilo na item res kaj resnice, bi vendar morali biti podatki in rezultati volitev obratnih zaupnikov vsaj malo drugačni. Položaj pa je ,ravno obraten.
V	obratih, v katerih smo mi vodili volitve obratnih zaupnikov, je lani ZZD dobila 72 zanpniških mesit — letos pa samo 17. Seveda bo kido ugovarjal, češ, letos ni ZZD šla na volitve. V kol ilkor vemo, se je ZZD potrudila in povsod, kjer so bile volitve razpisane, šla na volitve, le da v mnogih obratih več na volitve ni mogla računati, ker jo je članstvo zapustilo.
Kjub vsem težavam je tudi letos JSZ v tem pogledu svoje pozicije povsem ohranila in celo nekoliko napredovala.
dostojnega življenja potreben, da je potreben večjega zaslužka, ki je podlaga njegovemu življenju, ampak mora biti tega tudi vreden. To bo le takrat, kadar se bo za svo je pravice tudi boril z zavestjo v Sircu, da mu te pravice po vseh božjih in človeških postavah tudi pripadajo. Ta delavska zavest nam naše življenje in njegov namen pokaže v pravi luči. Ni delavec zato na svetu, da gara le za druge, ki ga po svoji kapitalistični miselnosti izkoriščajo kolikor morejo, ampak je človek, enakovreden činMelj v človeški družbi, z istimi pravicami in dolžnostmi kot vsakdo drugi. Da današnja
družba tega delavcu ne priznava, je v prvi vrsti vzrok delavec sam, ker se je v svoji nevednosti pustili, da so z njim delali, kar so hoteli. Delavska nezavednost, njegova brezbrižnost ter malomarnost so vsemu temu krivičnemu postopanju vzrok. Ako pa bo delavec znal ceniti samega sebe, svoje življenje An svoje delo, tedaj bo v to krivično družbo postavil svojega moža, ki me bo ustvarjal le sebi lepših dni, ampak bo s tem svojim delom presnavljal tudi vso človeško družbo, ki bo zopet slonela na načelih pravice in resnice. S tern delom bo delavec odločilno vplival tudi na irešitev vseh tež-
kih vprašanj današnje dobe, pod katerimi ječi podzavestno človeški rod im si sam kot tak ne zna pomagati.
Tovarišil Ob mislih na letošnji iprvi maj, na praznik dela, njegove časti in slave, ki.je vir sreče in blagostanja za vso človeško družbo, naj mam srce kipi veselja do novih borb za zmago pravice in resnice. Posebno mi, krščanski socialisti, smo po svoji delavski in krščanski zavesti dolžni, da s svojim neutrudnim delom postavimo v človeško družbo zopet simbol večne pravice in resnice, Kristusa, ki je prišel na svet in trpel zato, da jo človeški rod odrešil pred propast jo.
2 — Št. 21 — 1940
DELAVSKA PRAVICA
Za 25 milijonov din zaostankov pri ljubljanskem OUZD
cStrokomia porcuUa—
Uspehi mezdnega gibanja pri Združenih papirnicah
Po daljšem času je prišlo tudi pri nas do resnih razgovorov za zboljšanje delavskih zaslužkov. Draginja je tako .rapidno naraščala, da s svojimi za-elužki nismo mogli več kupiti enakih količin ikot prej. Res je, da je sedaj zai]x>slitev dobra in da tse itudi ito nekaj pozna. Reis je pa tudi, da smo ob pomanjkanju dela trpali pomanjkanje ali pa delali dolgove.
Po dveh konkretnih razgovorih, in sicer 24. aprila in 8. maja je prišlo do zaključnega zapisnika, ki mudi delavstvu obeh obratov v Vevčah in Goričanah tele ugodnosti:
1. Vsakemu delavcu in delavki se prizna nadaljnja draginjska doklada 3 din za vsalk dellovmi dan, tako da dobi sedaj vsak pod 7 diin dragim jske doklado za vsak delo vrni dan.
2. Večina mezdnih kategorij se je na .novo uredila oziroma zaokrožila, tako da so sedaj deljive skozi 25 in so dobilo 3 kategorije po 5 par ,na uro, 2 kategoriji po 10 par, 4 kategorije po 15 par in 3 kategorije po 20 par pribitka ina dosedanjo urno mezdo. Ta zaokrožitev je izajefla v Vevčah 270 delavcev in delavk. Mesečni ekeft znaša v Vevčah ca. 7.500 din, v Goričanah pa 3.000 din.
3. V obeli obratih se je prevedlo, tako v Vevčah 45, v Goričanah pa okrog 30 delavcev v višje kategorije z mesečnim efektom ca. 6.000 din.
4. Plačane letne dopuiste se je izboljšalo, tako da dobi vsak delavec in delavka, ki je že 6 let zaposlen v podjetju, 4 dini plačanega dopusta na 'leto, ki se potem vsako leto zviša za en dan do največ 6 dni. Za delavstvo
Dno 9. it. m. se je vršila pri mestnem poglavarstvu druga poravnalna obravmava med .podjetjem Sever & Co. in nameščenci. Podjetnik je ostal gluh za zahteve nameščencev, čeprav ga ne bi bila ugoditev stala niti dinarja. Že pred drugo obravnavo je odpovedali dvema 'nameščencema, ki sta celo njegova nečaka. Seveda, največji greli je, če se upa celo sorodnik organizirati in nekaj zahtevati. Poprej pa je moral podjetnik spraviti v žep šo blamažo, ko mn je nečak njegovo nemoralno ponudbo, da mu občutno zviša plačo, če izstopi iz organizacije, tako odklonil, kot se to značaju spodobi.
Vsi znaki so kazali, da hoče podjetje vsem organiziranim odpovedati slu-žbo. V maju bi morali vsi izrabiti dopuste. Sporazum ali dogovor o nastopu dopustov, kot to predvideva obrtni zakon, se sploh ni dopustil. Pa kaj bi se gospod dogovarjaj s hlapci, kakor je podjetnik ponovno označil svojo uradnike zastopniku oblasti. V tem pa je gospod podjetnik vendar prišel v navzkrižje s splošnim pojmovanjem izraza hlapec. Ali se mu ne zdi, da se s tem izirazom ne označujejo pokončno osebe, ki moško in odkrito nasproti vsakomur zahtevajo svojo pravico, nasprotno pa tako oznako zaslu-
Ministrstvo vojsko in mornarice razglaša:
Ker so so v zadnjem času pojavili primeri nepravilno dodel jevali ih podpor irodbinara obvezancev, -poklicanih na vežbe, ali neposrednih in nedovoljenih intervencij poslovnih in drugih ljudi, je potrebno, da bi se izognili ne-ravilnostim, izkoriščevanju in zlora-am, da vedo družine poklicanih na vežbe tole:
Družinam vseh onih obveznikov, pozvanih na vežbe, ki ®o zaradi tega ostalo brez nujno potrebnih sredstev za življenje, je zagotovljena državna podpora, kakor jo določa uredba o podpori družinam oseb, pozvanih na vežbo, katero jo uveljavila kr. vlada dno 3. oktobra 1939 in je bila objavljena dne 4. oktobra 1939.
Po tej uredbi je odrejena dnevna podpora, ki so razlikuje po krajih draginje, poleg tega pa so vsem tem družinam daje dodatek za visakega posameznega otroka do 16. leta.
pa, ki še nima 6-letne zaposlitve, pa velja 3-dnevni letini dopust.
5.	Delno so bodo preuredile tudi premije, s katerimi je dana možnost zaslužiti nad urno mezdo najmanj 16% pa 35, 40, 46, 50 ali 60%. Uvedle se bodo šo nekatere nove premije, tako v brusilniei, klejski kuhinji, pri ko-lodrolbih, v pripravljalnici luga in za strežaje motorjev na Fužinah. Te zadnjo so zaenkrat šo obljuba.
S tem smo zaključili to mezdno gibanje, ki ga je prav za prav povzročila predvsem draginja, v drugi meri pa tudi konjunktura papirne industrije, ki je nastala z vojno v Evropi in pa z organizacijo papirnega kartela, ki jo s precejšnjo močjo nastopil na jugoslovanskem trgu.
Po našem računu znaša mesečni efekt tega gibanja ca. 70.000 din ali 10%. Skupno ismo torej dobili v decembru in sedaj okrog 21% zboljšanje naših zaslužkov.
Na tem mestu se nam zdi prhnemo poudariti, da gre tudi gospodom, ki so prisostvovali razgovorom s strani podjetja, vso priznanje, da so na delavsko zahtevo v precejšnji meri pristali in tako omogočili miren zaključek tega mezdnega gibanja.
Za nas pa velja kot doslej vedno geslo, oklenimo se še bolj svoje organizacije, ki mam je porok, da bomo potom nje izvojevali in dosegli za delavstvo boljšo in človeka vredne življenjsko pogoje. Ta OTgainizacija, ki to nalogo dosledno vrši, pa je Jugoslovanska strokovna zveza, katere se vsi oklenimo.
žijo ljudje, ki se ob vsaki priliki s svojim zavitim repkom drgnejo ob gospodove hlače. In čo takega repkaču ne pogledaš dovolj lepo, ti je že zagroženo z odpustom.
V	takem vzdušju naravno ni bilo več mogoče vztrajati. Kadar te take stvari glodajo in žrejo leta in leta, ko nisi varen nobeno uro pred zopetno intrigo, kadar se tvoj iiniteres do mirnega dela in iniciativa cenita le v zvezi z obtožbami, intrigami in sumničenji ostalih, tedaj tako životarjenje poinalein izgublja smisel in te prisili, da so odrečeš še koščku kruha, tuli pa svojo osebnost poteptaš v blato. Severjevi nameščenci so si moško izbrali prvo in stopili še isti dan, to je 9. tega meseca, v šitrajk. V tem njihovem stanju naj jih krepi zavest, da so v obrambi svoje časti in stanovske zavednosti ravnali kot imotžje — ne pa kot hlapci.
Čudimo se pa, da je tudi v teli dneh podjetniku tako lahko izigravati splošno narodno zapoved, ki mora biti v današnjih časih Slovencem prva, da se namreč koncentrirajo vse naše socialne sile k uspešnemu skupnemu delu. Ali naj tako postopanje našo narodno skupnost krepi?
Za zahtevanje te podpore je predpisana vložitev prošnjo pristojni občini, odnosno mestnemu poglavarstvu in sklepajo o dodeljevanju podpore odbori, ki so bili v ta namen ustanovljeni pri vseh okrajnih sodiščih, in sicer brez kakršne koli intervencije in katerega koli posredovanja.
Izredna podpora.
Poleg podpore, ki je odrejena po tej uredbi, je ministrski svet na posebno izrecno zahtevo ministra vojsko ter mornarice sklenil: da se vsem siromašnim družinam, katerih branilci so bili pozvani na vojaško dolžnost in ki so sedaj ostale brez potrebnih sredstev za življenje, takoj izda izredna enkratna podpora 150 din za vsako družino;
da se ta podpora izda neodvisno od podpore, ki se daje na osnovi uredbe
o	podpori družinam oseb, ki so bile pozvane na vojno vežbo; da so ta izredna podpora 150 din
Iz letnega poročila o poslovanju ljubljanskega OUZD-a za leto 1939. je razvidno, da so delodajalci ostali uradu dolžni na prispevkih za socialno zavarovanje nad 25 in pol milijona dinarjev, to je ravino eno četrtino vseh predpisanih prispevkov za zavarovan-oe OUZD-a. Ker plačajo polovico prispevkov za socialno zavarovanje delavci in nameščenci sami, je tedaj v navedenem znesku 12,75 .milijona din, kateri .so bili delavcem za 'Zavarovanje odtegnjeni — pa po delodajalcih zadržani. To se pravi, da imajo delodajalci od istrani prispevkov delavcev, ki iso jih plačali za zavarovanje brezobrestno posojilo. Ako delodajalci ne odračunavujo morda takoj ko zapadejo v plačilo svojega dela prispevkov, pa bi brezpogojno morali plačati ito, kar odbijejo delavcem. Ali 110 gre tu dejansko za utajo tujega premoženja in to imovino socialnega zavarovanja, ki istočasno iskoraj nima potrebnih sredstev, da bi krilo svoje tekoče obveznosti. V resnici je
V	februarju 1940 je bilo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev zavarovanih 666.148 delavcev, od teh 463.355 delavcev in 202.703 delavk. Nasproti januarju 1940 je porastlo število zaposlenega delavstva za 51.104, ko je na drugii strani nasproti februarju 1939 število zavarovanega delavstva za 14.372 zavarovancev nižje.
Od skupnega števila zavarovanih delavcev pri SUZOR-ju odpade na banovino Slovenijo 102.573 ali 14.40 odstotkov, od teh je 62.769 ali 61.11 odstotkov moških in 39.894 ali 38.82 odstotkov žensk. V tem številu pa so vračunani tudi zavarovanci bolniške blagajne Merkur, iin sicer 976 nameščencev.
Na področju banovine Ilrvatske je bilo zavarovanih 213.577 (32.06%) delavcev in nameščencev, od teli moških 144.433 (67.63%) in žensk 69.144 (32.37 odstotkov). V vtseh ostalih banovinah je bilo zavarovancev 349.998 (52.54%),
V	delavskem zavarovanju na splošno velja načelo, da se uvršča zavarovanec v tisti mezdni razred, v katerega spada po svojem zaslužku v denarju in naravi. Pri nekaterih vrstah zavarovancev se je pa pokazala potreba, da se določi mezdni .razred za vso vrsto-kategoirijo. Katere stroke pa so to:
Služkinje se uvrščajo na področju Slovenije v 4. mezdni razred (m. r.), če so zaposlene v Ljubljani aji v Mariboru, izven teh unest pa v 3. m. r.. Ker gre precej služkinj v službe tudi na jug, naj povemo, da se uvrščajo služkinje, zaposlene v Beogradu, Zagrebu, Zemunu, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Nišu, Kragujevcu, Sušaku, Petroivaradinu, Skoplju, Subotici in v Samboru v 5. m. r. V višji mezdni razred služkinje nikjer ne more biti uvrščena.
Najbolj so se menjavali predpisi glede zavarovanja postrežnic in hišnic. Zadnji in sedaj veljavni predpis so glasi. Postrežnice, ki so zaposlene v hišneim gospodinjstvu .redno in stalno, to je če delajo neprenehoma osem dni, so zavezane zavarovanju ne glede na višino plače in se uvrščajo v mestih in večjih krajih v 4. m. r., na ostalem področju okrožnih uradov pa v 3. m. r. Hišnice, ki imajo stanovanje (od hišnega lastnika na račun plače!) in niso zavarovane za kako drugo morebitno zaposlitev, iso uvrščajo v 4. m. r. I i razredi so odrejajo ne glede na to, koliko zaslužijo možje postrežnic in hišnic. Zavarovanju toirej niso
izda takoj ipo pristojnih vojnih okrožjih, ki imajo to izvršiti ineposiredno po
občinskih oblasteh, pri katerih se bodo
v ta namen osnovali odbori za dajanje izredne podpore družinam oseb, pozvanih na vojno vežbo.
Družine siromašnih obveznikov imajo polno pravico na to izredno podporo poleg tiste .redne in naj odbijejo vsako 'posredotvainje poslovnih in drugih ljudi, ki si žele od te popolne skrbi države za družine onih, ki jih je pozvala v svojo najvišjo službo, napraviti za.se ali donosno zaposlitev ali gotovo agitacijo
to socialni škandal, da se okoriščajo delodajalci z denairjem delavcev, ki jo namenjen za njihovo zdravje. Čudimo se, da oblast vse tb tako mirno gleda. Pa ne samo to. Urad je moral uvesti prisilno izterjavo prispevkov za 52 milijonov dinarjev, tedaj za polovico vseh prispevkov, ki so predpisani na področju ljubljanskega OUZD za njegove zavarovance. Stroški za te izterjavo so znašali 1,200.000 dinarjev
—	tedaj irav.no toliko, za kolikor je bil lani OUZD pasiven.
Predlagamo, naj urad objavi vse tiste delodajalce, ki se okoriščajo na račun zdravja in življenja 100.000 mašili delavcev.
Predvsem pa bi morali v upravo teh zavodov priti pravi in resnična predstavniki tako od strani delavcev kot delodajalcev. Tudi to bi namreč uradu dalo drugačno lice, kot ga ima sedaj z imenovanimi gospodarji. Zato dajte že vendar volitve za delavsko socialno zavarovanje!
od teh delavcev 256.243 ali 73.21% in žensk 93.755, to je 26.79%.
Iz teh številk .pade v oči, da imamo pri nas najveoji odstotek žensk v tekstilni industriji.
Število zavarovanih delavcev v starosti pod 18 let z dnevnim zaslužkom do 8 din je bilo 69.472 (.po večini vajenci), z dnevnim zaslužkom do 24 din je bilo zavarovanih 253.790, od 24 do 34 din 131.020 delaivcev, od 34 do 48 {lin 103.645 in z zaslužkom nad 48 din 108.221 zavarovancev.
Cela tretjina vseli .zavarovancev ne zasluži dnevno 24 dift. Le dobrih 200 tisoč delavcev pride s svojimi dnevnimi zaslužki nad 34 din na dan. Četrt milijona — toliko je namreč delavcev z zaslužkom pod 24 din dnevno gotovo ni, da bi bili to vsi vajenci
—	tedaj ne prejme niti po uredbi o minimalnih mezdah določenih plač.
To vprašanje zahteva od strani delavcev in odločujočih činiteljev nekoliko več pozornosti.
zavezane postrežnice in hišnice, najete v službo samo za ndkaj dni in 'ki so tudi plačane sproti za vsako nekajdnevno zaposlitev. Tiste, ki so najete za stalno in ki so plačane od .meseca aili tedna, pa morajo biti zavarovane, čeprav delajo pri enem in istem delodajalcu samo po nekaj ur na -dan.
Kategorizacija je odrejena deloma tudi za uslužbence, zaposlene v javnih lokalih (gostilnah, kavarnah, restavracijah itd.), in sicer na ta način, da se uvrščajo v krajih ma sedežih okrožnih uradov, v mestih z nad 20 tisoč prebivalci i.n v kopališčih, in sicer samo tisti, ki so zaposleni v lokalih I. iin II. vrste in to plačilni natakarji v 12. m. r., ostali pa v 8. m. r., razen če že po svoji plači v denarju in naravi no spadajo v višji mezdni razred. V zadnjem primeru so zavarujejo po dejanski plači. Plačilni natakarji izven navedenih krajev, ki pu imajo stalno plačo ali so brez nje, se morajo zavarovati en .razred višje kot ostali uslužbenci istega lokala. Sicer so uvršča drugo gostinsko osebje v javnih lokalih po dejanskih zaslužkih. Jako dobljenemu mezdnemu razredu so mora dodati še en mezdni razred na račun napitnine. To zadnjo pa ne velja v primerih, ko je napitnina izrecno prepovedana.
Strokovno pomožno osebje v javnih bolnicah i.n zdravstvenih ustanovah, to je bolničarji, bolničarke, pomožne sestre itd. se uvrščajo v 8. in. r. Pri poljedelskih strojih zaposleni strojniki se zavarujejo v 10., vlagači pa v 8. m. -r..
Končno je še kategorizacija v a jen-cev ter mladih delavcev. Nanje nanašajoči se predpis se glasi: V I. m- r. se uvrščajo zavarovanci, mlajši od 18 let z zaslužkom na dan do 8 din in vajenci mlajši od 18 let. Vajenci, staji nad 18 let kot tudi .mladi delavci s plačo nad 8 din .na dan se uvrščajo v višjo mezdne razrede po višini prejemkov v denarju in naravi.
Vrhovci
Vse delavce opozarjamo na podružnico brivnico g. Doležala. V tem lokalu imate na razpolago vaš časopis »Delavsko .pravico«.
Tudi nameščenci tvrdke Sever & Coni g)
stavkajo
Podpore družinam vpoklicancev na orožne vaje
Stanje zaposlenega delavstva
Kategorizacija zavarovancev
DELAVSKA PRAVICA
1940 — Št. 21 — 3
(J)a	nalili
Vevče
Pojasnilo uredništva. V 20. šitev. »Delavske pravice« smo objavili dopis iz Vevč, v katerem je bil (napaden novi tehnični vodja g. inž. dr. Krofta. Ta dopiis je prišel v list brez vednosti skupine JSZ v Vevčah. Priznavamo, da nismo bili dovolj pozorni na vsebino dopisa, pa tudi ma podpisnika dopisa, ker bi sicer dopisa ne priobčili. To pojasnilo priobčujemo zaradi tega, ker nismo imeli namena žaliti g. inž. dr. Kirofita in mu tudi ne delati krivice.	Uredništvo.
Kozarje
Zdi se potrebno, da obvestimo delavstvo Dobrove, Brezovice in Viča, da jo začel delavstvu naklonjeni Anžič (Artač) delati v mehanični delavnici ob Tržaški cesti. Tam ise izvršujejo vsa popravila in dobite tudi dobra nova kolesa. Poglejte med male oglase! Svoji k svojimi
Planina pri Rakeku
Članstvo naše krajevne skupine lesnega delavstva v Planini opozarjamo, da 'bo v nedeljo 19. maja 1940 ob 5 popoldne na Planini članski sestanek. Lokal, kjer bo sestanek, bodo sporočili zaupniki. Vse člane prosimo, da se sestanka brezpogojno v polnem številu udeleže. Kot zastopnik centrale bo prišel itov. Bore iz Duplice.
T rbovl je
Za zvišanje draginjskih doklad rudarskim upokojencem. Na večkratne urgence JSZ pri Glavni brat. skladnici kakor tudi Delavske zbornice in upokojencev samih pri banovini jo rudarsko glavarstvo sklicalo predmetno anketo 8. t. m. Na anketo je bila povabljena Delavska zbornica, Zveza in-dustrijcev in posamezni industrijalci, delavske strokovno organizacije in 11. rudarska skupina. Anketa je razpravljala v prvi vrsti, kako odpomoči zaradi naraščajoče draginje staroupoko-jencem in kako izenačiti v pokojninah nove in stare na podlagi pravil bratovske skladnice § 164, ki določa, če se draginjske razmere bistveno iz-premenijo, so po razpoložljivih sredstvih temu primerno zvišajo tudi pokojnine. ICer pa je naša brat. sklad-nica pasivna v starostnem zavarovanju žc nekaj let, je bilo treba iskati finančna sredstva izven okvira skladnice vsaj za prvo nujno pomoč starim upokojencem. Delavsko zastopstvo je predlagalo, da se zvišajo sedaj obstoječe pokojnine in doklade starim upokojencem vsaj za 50 odstotkov. Potrebna denarna sredstva maj se dobe iz bednostnega fonda, glavne bratovsko .skladnice in z enkratnim prispevkom industrije po ključu sorazmernega prispevka. Za to povišanje od 1. I. 1940 bi bilo potrebno 1,160.000 din. Za izenačenje novih upokojencev, katerim so bile pokojnine zmanjšane zaradi pasive bratovske .skladnice, naj bi se našlo kritje iz .banovinskega bednostnega fonda, 50 odstotkov vplačanega po preračunu, in .s posebnim davkom industrije prodanega produkta po 1 din od tone, to je rudarske in plav-žarske industrije. Zaradi prve točke jo upati, da se bodo stari upokojenci vendar zasmilili oblasti im industriji, da jih ne puste pomreti od gladu, kor z mesečnim dohodkom 90 do 120 ali 150 dim gotovo ž.ivoti me morejo, zlasti ne, ker imajo nekateri še številne družine. Zaradi druge točke obravnavanega pa je potrebna soglasnost ministra za rude im šume in se je predlagalo poslati resolucijo, da se čiim-prej skliče ministrska anketa, ki bi to vprašanje rešila. Čudno pa je na tej anketi izzvenela izjava zastopnika banovine, da bo dala banska uprava za enkratno nujno pom.oč starim upokojencem samo 100.000 din, dočim plačajo delavci in nameščenci 60 odistot-
i	/ ,yse,S.a . k preračunu bednostnega sklada, ki je bil določen za proračunsko leto 1940/41 8,500.000. Teh 60 od-s tetko v plačajo saiiiK) dolavci in na-meščcnci rudarske im plavžarske industrije, za katero poimoč upokojencev tudi gre. Prejšnja leta se je denar bednostnega sklada dodeljevali za javna dela po občinah, za poimoč po toči oškodovanim kmetom, za poplave im drugo^ Vse to je delavstvo, ki tukaj največ plačuje, obravnavalo, da naj se daje tja, kjer je potreba. Ko pa sedaj potrebujejo rudarski upokojenci iz tega sklada najmanj en milijon dinarjev, se gotovo vpraša tisti del, ki plačuje, kako je mogoče, da da banovina samo 100.000 din. Odločno zahte-
vamo dotacijo enega milijona din, ki ga potrebujejo rudarski delavci, da morejo vsaj živeti. Ta denar jo od rudarjev in dajte ga njim.
Sestanek strokovne skupine rudarjev bo v ponedeljek 20. t. im. ob 5 popoldne v tajništvu. Po sestanku bo seja zaupnikov organizacije, na (kateri bo razgovor o važni zadevi. Prosimo, da se sestanka in seje udeleže vsi člani in zaupniki.
Določen prispevek za KDM, sklenjen na občnem Zboru, prosimo članstvo, da ga plača skupno, me pa po mesecih, in to vsaj v mesecu juniju tega leta pri članarini blagajniku.
Radeče
Delavstvo obeh tovarn, to je papirnice in »Pete«, je iimelo v nedeljo 5. maja v hotelu »Jadran« svoj članski sestanek, Sestanek je bil prav dobro obiskan. Seveda smo pogrešali še precej tovarišev in tovarišic. Na sestanku so poročali voditelji krajevnih organizacij, zastopnik centrale pa o zadnjih pogajanjih v tovarni »Peta« im o pomernu strok, organizacije. Delavstvu je znano, da je bila pot delavske -strokovne organizacije zelo trnjeva v tovarni »Peta«. V začetku je vodstvo tovarne ni hotelo priznati im je podvzelo vse korake, da bi jo bilo onemogočilo. Toda delavstvo je vzjdržalo. Zaradi tega je sprevidelo tudi lastništvo tovarne, da je nesmiselno voditi borbo z delavstvom proti njegovim osebnim krivicam. Končno je prišlo do osebnih razgovorov in je delavstvo doseglo zvišanje plač od 10 do 15 odstotkov. S tem poviškom se je delavstvo začasno zadovoljilo. Upamo pa, da se tudi lastništvo zaveda, da ne irnore delavstvo ostati samo pri tem povišku in da bo v doglednem času pristopilo k ponovni regulaciji plač. Delavstvo tudi upa, da bo vodstvo v bodoče vsa vprašanja, ki se tičejo delavstva, urejevalo skupno z delavskimi zastopniki in da -se ne bo več borilo proti 'Strahovom, ,ki jih ni. Kar se pa tiče papirnice, je važno to, da je osnovalo delavstvo parski -sklad. V ta sklad se bodo stekali dohodki od plač delavstva. Namreč tisti demar, ki bo šel
V	ponedeljek 6. t. m. je bilo občni zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice. Omeniti jo treba, da so bili a na tem oibčneim zboru -sprejeta nova pravila, ker jih predpi-suje novi zakon o gospodarskih zadrugah. Važen sklep je bil sprejet tudi za obrestno mero posojil. Ker je maša hranilnica in posojilnica delavska lin ker je hotel pokojnik K n-e k tako zadružništvo, kii 'bo bližnjemu v pomoč in me v izkoriščanje, smo znižali obresti novih posojil od 7 na 6 odstotkov. Vloge pa bomo še nadalje obrestovali tako kot druge hranilnice. S tem sklepom -simo so približali za en odstotek pravemu zadružništvu in prav talko smo se oddaljili za en odstotek bančnemu ode-ruštvu. Napredovali smo. V nretek-leim poslovnem letu je znašal denarni promet 1,520.837 din. Lepa številka je to! Zadružnikov imamo 179. Med skoraj samimi delavci imamo 194.514 din posojil.
Ponosni smo. Ako pogledamo takole letno poročilo in vidimo, kako lep razvoj se doseže žc v enem samem letu in to med delavstvom, ki včasih obupuje im misli, da se ne da mii-č pomagati me-d -seboj. ,so nam nehote vsiljuje ponos. Vidimo tudi, da bi se dalo šo mnogo narediti, če bi le -delavstvo hotelo s tisto skrivnostjo dc-J?'v0 jV !ci i° i° postavil pokojni Krek: Začeti je treba! Mnogo je -treba žrtvovanja, to je ires. Treba jo delati za druge im iza vse. Kako pa mislite, da Prva delavska hranilnica in posojil-nicn uspeva? la-kole: Delavci in delavke vložijo -svoje skromne prihranke namesto v meščansko podjetje raje v -svo jega (seveda samo tisti, ki so delavsko zavedni)! Drugi, zopet delavci, prosijo posojil, ker jih marsikje — posebno zavedne delavce — odklanjajo. Pa tudi zato se obračajo k svojemu denarnemu zavodu, ker upajo, da bodo bolje postreženi in prej uspeli. Vsakemu tudi tukaj ni mogoče ustreči. Ze -samo zato ne, ker vlagajo denar j z?.v°d|n* pokretaši, a posojila želijo dostikrat najprej tisti, ki -za delavsko skupnost -niiso še skoraj nič. eni pa prav^ nič storili. I,n končno, da v-se to obsežno poslovanje mnogo pisarniške-
preko dinarja, to je tiste pare pridejo v ta sklad. Denar tega skluda bo pa upravljal poseben odbor in se bo porabljal -za podpore tovarišem in tovarišicam, ki bi prišli zaradi bolezni ali kako druge nesreče v težak gospodarski položaj. Tej akciji je naklonjeno tudi vodstvo tovarne in bo tudi ono prispevalo v ta sklad. S tem je pokazalo vodstvo razumevanje za potrebe svojega -delavstva, za -kar smo mu ze-Io hvaležni. V naši tovarni kaže delavstvo lepo razumevanje za organizacijo in je skoraj stoodstotno organizirano. Pri nas ni nobenih -takih razprtij, da bi se šli razno organizacije in s tem slabili moč delavstva. Na sesta-nku -smo sklenili, da bomo imeli redne mesečne sestanke, -na katerih bomo razpravljali o podrobnem strokovnem dolu d-n o delavski socialni zakonodaji. Na -te sestanke opozarjamo članstvo žo -sedaj in priporočamo, da se jih udeležuje točno in v velikem številu. Sestanek sam pa je pokazal, da delavska zavest -med radeškiim delavstvom vedno bolj napreduje.
Kranj
V	nedeljo 19. -maja 1940 ob 9 dopoldne foo v prostorih gostilne Lukež v Kranju tečaj za obratne zaupnike kranjskega okrožja JSZ. Vse kranjske skupine JSZ in tudi tržiško skupino opozarjamo, da se obratni zaupniki, -ki so bili -pri zadnjih volitvah izvoljeni na naših kandidatnih listah, tega važnega -tečaja udeleže. Tečaj se bo pričel točno ob 9 dopoldne.
Zahvala. Vsem znancem, prijateljem in isorodinikom -se zah-va-lju-jem za vso skiJb in tolažbo ob priliki bolezni in smrti mojega moža Franca Mejača. Posebno zahvalo sem dolžna č. sestram, zlasti č. sestri prednici in pa g. vikarju Blaju, katera sta požrtvovalno skrbela zanj, posebno ob njegovi zadnji uri. Iskrena hvala načelstvu, članom -in članicam Jugoslovanske -strokovne zveze iiz Kranja in Vevč, ki -so ga spremili na njegovi zadnji poti; JSZ in igralski -družini v Delavskem doim-u -najlepša hvala za krasne vence, prav tako -se zahvaljujem tov. Pangeiršiču za pretresljiv govor ob odprtem -grobu ka-kor tudi Glasbenemu društv-u za žalost, inke, nadalje vsem stanovalcem Delavskega doma in vsem, ki iste prihte-li od blizu in daleč k zadnji poti mojega moža!	Apolonija	Mejač.
ga dela, ki ga zopet požrtvovalno in brezplačno opravijo us-l-užbenci, ki so delavsko zavedni. Danes, ko je naš promet že milijonski, jo to delo komaj še zmagovati s samo požrtvovalnostjo.
Zato smo napisali -to vrstice, da boste, delavci, svoje naloge razumeli in se oprijeli dela, ki je delavnemu ljudstvu v korist in rešitev.
Zdravniški pregled vajencev
Z rešeinjcm banske uprave VI -štev. 9359/2 z dine 6. aprila 1940 je odrejeno, da bodo namesto banovinskih in šolskih zdravnikov pregledovali vajence z-dra-v-niki OUZD v Ljubljani.
Pregledi tistih vajencev, ki -so bili sprejeti v zavarovanje po 8. aprilu 1939 i,n še -niso bili zdravniško pregledani, se bodo izv-ršili v -dneh od t. maju do 30. junija 1940 s pismenim porivom na delodajalce, ki so dolžni v smislu § 253. obrtnega zakona poslati svoje vajence :na -dan poziva k zdravniški preiskavi.
Ako ne bi bil kateri izmed vajencev pozvan k zdravniški preiskavi, je to -dolžan izvršiti delodajalec sam, da se vajenec v določenem času zdravniško pregleda.
Lansko leto že preiskani vajein-ci -pa bodo v dneh od 1. maja d-o 31. junija leta 1940. ponovno pregledani ipo onih zdravnikih, ki so izvršili prvi vaje-n-če-v zdravniški pregled.
Gospode delodajalce prosi urad, da v skrbi za zdravje delavskega naraščaja store vse, da bodo pregledi nemoteno potekali.
OUZD.
Papirniška zveza
Občni zbor naše zveze bo v nedeljo 19. maja ob 14. uri v prostorih JSZ v Ljubljani. Vse skupine pa-pirničar jev JSZ naj pošljejo na občni zbor -svoje delegate. Poročila o delovanju in o razmerah naj bodo pisana. Vabi ožji odbor Papirniške zveze.
Centralizem v del« zavarovanju in JSZ
»Slovenec« in še posebno »Slovenski delavec« sta ise -na veliko -razpisala, d-a je tudi JSZ kar se tiče decentralizacije SUZOR-ja za centralizem. To sklepata iz -sipomenice, ki je bila v tem pogledu predložena od vseh treh -strokovnih organizacij ministru za socialno politiko.
V	-navedeni spomenici, ki je bila objavljena v 18. številki »Delavske pravice« od 25. aprila tega leta, je povedano, da je -treba ito vprašanje (po nekoliko boljših -strokovnjakih kot so bili prod dnevi -zaradi tega od strani ZZD v Zagrebu) proučiti in -izdelati konkretne načrto, da se bo -ta več ,stomilijonska Arnovima razdelila pravično, brez razvrednotenja in trenj. Če misli »Slovenski delavec«, da jo to že centralizem, če smo rekli, da bo potreben tudi, ako se izvede decentralizacija, neki skupen organ, potom pa moramo samo izjaviti, da gospodje, ki to delajo, prav nič ne poznajo vprašanj, -ki so in bodo tudi -pri najhujši decentralizaciji še vedno ostala, da jih bo treba -na vsak način reševati — skupno.
Kje -in -kako se to sklada z logiko in s stališčem Jugorasa, ki je njiho-va vrhovna i-nštanca, je se-veda poglavje zase.
Ameriški Slovenci o J, Gostinčarju
»Ameriška Domovina« je dne 16. imarca -tega leta prinesla ob Gostinčarjevem jubileju tale sestavek:
Dne 16. imarca 1860 -se je na Beri-čevetm ob Savi -rodil mnogim tudi v Ameriki znani gospod Jože Gostinčar, ki sedaj kot državni poslanec v -pokoju mirno in v-dano preživlja svoja stara leta v Vižmarjih nad Ljubljano s svojo ljubljeno soprogo Fani rojeno Bizjak (pd. Janova). Njiju prijaznost in dobrota sita znana marsikateremu Am-erikamcu, ki jih je ob priliki obiskov v domovino poisečal, prav tako se ona dva prav z veseljem spominjata v-seh, ki -so jih obiskali ter večkrat izročata pozdrave zanje.
Gospod Gostinčar je mož, ki je že veliko naredil -za svoj narod. V njegovem srcu je prostor le za pravico in resni-co, ljubezen do Boga in svojega bližnjega. On je imož, ki -ni gledal samo na svoje -lastne principe in koristi, pač pa je -s trdni prepričanjem, plemenitim sroem lin zaupanjem do Boga -stal na braniku -za delavske pravice ter z vsemi isvojiimi močmi odbijal izkoriščanje modernega kapitalizma. Bil je vedno v veliko pomoč revežem in ji-m šo sedaj rad pomaga kakor pač imore.
Njegovo življenje -nam je odprta knjiga, iz katere lahko vidimo, koliko -dobrega je že storil tudi za krščansko socialno organizacijo, pri kateri je ista! -leta 1894. s pokojnim dr. Janezom Ev. Krekom ob zibelki njenega rojstva. Sedaj ji je že 45 let neomajen in zvest ter se tako bori za do stoj anis t vo č-lo v e-š t v a.
Verz, katerega mu jo poklonil za njegovo 70 letnico g. F. Terseglav, je za g. Gostinčarja prav na mestu din -se glasi: »Piruv-ičen mož je tisti, ki bodi nepremakljivo ravno pot, brez ozira na desno ali levo, ki ljubi edino resnico in se po njej tudi ravna v svojem življenju, ki no posluša nikogar drugega kakor edino glas svoje vesti.«
To potrjujemo vsi, da takih značajnih, neomajnih in krščanskih mož kot je g. Gostinčar v sedanjih časih potrebujemo, pa ne samo v naši stari domovini Jugoslaviji, ampak -po vsem svetu, ko živimo v tako razburkanih razmerah.
G. Gostinčar pa ob svoji 80 letnici lahko s ponosom, veseljem in mirno vestjo gleda na uspehe svojega neumornega delovanja z zavestjo, da je storil -mnogo dobrega za -svoj narod in narod naj ga -tudi upošteva.
Iz naše nove domovine Amerike pa mu ob njegovem častitljivem jubileju iskreno čestitamo iin kličemo v-s-i sorodniki. -prijatelji in znanci: »Bog mu poplačaj vsa njegova dela ter ga čuvaj še mnogo let zdravega, da nam bo mogoče za stoletnico zopet čestitati.« «♦♦«««*♦»»♦♦♦♦♦♦♦«♦«««♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦
Močan udarec špekulantom s koruzo jo bil zadan s lem, da je naša država kupila v Bolgariji 5.000 vagonov koruze i,n dovolila, da se uvozi brez carine. Na produktnih borzah so zaradi tega cene -koruzi močno popustile.
Delavsko zadružništvo
4L — Št. 21 — 1940
DELAVSKA PRAVICA
(VjazgleAL
Nemčija je poslala ultimat oziroma zahtevo po predaji, tki je obsegala zgotraj omenjene razloge za zasedbo šele po vdoru nemških čet. Nemški poslanik na Nizozemskem je izročil svojo zahtevo nizozemski vlladi potem, ko so se nemške armade že štiri ure nahajale in predirale na nizozemskem ožemi ju ...
Dosedanji nemški uspehi
Zavzeli so neutrjeno mesto Maastricht na južni in isto tako neutrjeno mesto ter pokrajino Gro-n ing en v severni Nizozemski. To so višje ležeči predeli, ki se ne dajo poplaviti, in tudii sicer bolj izpostavljeni, tako da jih Nizozemci niso mogli in hoteli braniti ter se raje počasi umikajo na utrjene postojanke v notranjosti, ki se vlečejo od južnega konca dežele izza Maastrichta v severni smeri do reke Ijssel in vzporedno z njo do Zuiderskega jezeraT ki predstavlja plitev morski zaliv. Za seboj rušijo mostove do jezove rek ter preplavljajo na ta način ogromna ozemlja, kair nemškim motoriziranim kolonam otež-koča napredovanje. V Belgiji so predrli Nemci isaano do prvih utrdb belgijsko obrambne črte in oblegajo sedaj trdnjavo Liege, ki je znana že iz s veto vne vojne. Belgijci so izvrstni vojaki in dobro pripravljeni ter odločeni, da vztrajajo. Pač pa so Nemci zavzeli po ogorčenih bojih s pomočjo padalcev in nemške manjšine letališče Vaalhoven blizu Rotterdama, ki ga skušajo angleški letalci z neprestanim bombardiranjem uničiti.
Skakalci so posebno poglavje sedanjih bojev. Nemci so jih že prvi dan bojev spustili nekaj tisoč za hrbet nizozemskih in belgijskih čet, toda do-sedaj so jih še vedno sproti pobili ali zajeli, čeprav ponekod šele po ogorčenih bojih. Oblečeni so v nizozemske in belgijske, ali celo angleške uniforme, da bi prevarili ljudi. Skakalci so značilnost tako imenovane »pete kolone«, ki deluje v zaledju nasprotnikove fronte.
Ime »peta kolona« za te vrste »čet« je nastalo v poljsko-nemški vojni, ko so predirale na Poljsko štiri nemške ofclopmo kolone. »Peto kolono« pa so predstavljali	in
skakalci za hrbtom poljske vojske.
Zavezniška pomoč Belgiji in Nizozemski. Takoj po vpadu nemških čet sta zaprosili obe vladi za pomoč zavezniške vojske, ki je v resnici takoj nato začela zasedati belgijsko in nizozemsko ozemlje. Prve blindirane kolone so se že spopadle z nemško vojsko in ustavile nemško prediranje — kakor poročajo. Zavezniška vojska je vdrla tudi v Luksemburg, kjer se bijejo hudi boji. Posebno pa se trudi zavezniško letalstvo, da dobi nadoblast v zraku. Obe stranki si neprestano bombardirata letališča, prometne objekte, vojne transporte, utrdbe in odprta mesta. Zdi se, da bo zavezniška pomoč učinkovita za Belgijce, manj pa za Nizozemce, ker so ti sami veliko manj zmožni odpora, tako da 66 lahko računa, da kljub pomoči ne bodo mogli posebno dolgo vzdržati na svojih utrjenih postojankah. Držati se utegnejo le v južnozaihodnih primorskih krajih in na otokih.
Napad na Maginotovo črto. Obenem z napadom na Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko so Nemci začeli ofenzivo tudi v severnem delu Maginotove črte. Nemška letala pa bombardirajo mesta v severni Franciji in v Angliji. Zavezniška letala opravljajo isto nad nemškim ozemljem. Zdi se, da je stopil boj med Nemčijo in zavezniki v odločilno razdobje. Nemčija hoče vojno še letos končati, ker se zaveda, da
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI.
Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
DELAVCI! KOLESA najboljših znamk po nizkih cenah in na obroke. Vsa popravila izvršuje mehanična delavnica ANŽIC (Artač) v Kozarjah št. 133 ob Tržaški cesti.
dolgo ne more vzdržati nasprotne blokade. V nasprotnem primeru je vojna zanjo izgubljena. To pa je vojna, ki bo po besedah nemških državnikov odločila »priihodnih sto let nemške zgodovine«. Tega se prav tako dobro zavedajo tudi nasprotniki.
Švica jo v soboto 11. t. in. končala svojo mobilizacijo in to celo prej, kakor je bilo določeno ter rniirno pričakuje dogodkov, odločena, da bo sovražniku trd, čeprav majhen oreh. Baje se Švici že bliža nemška armada.
Italija se vedno bolj očitno odloča za vojno, vsaj na videz, da si pravočasno »zagotovi« svoj delež. Odvrača jo med drugim le še strah, da bi se v tem primeru Balkan odločil za vojino na nasprotni strani in pa negotovost glede zadržanja Rusije in Amerike, ki bi v tem primeru te težko nadaljevale svojo nevtralnost. Dejstvo je, da se bo Italija le težko vzdržala, da bi ne posegla v vojno, če je v resnici prepričana, kakor zatrjujejo njeni predstavniki, da bo Nemčija zmagala že to leto. Takšne prilike ne bo hotela zamuditi. A negotovost je vseeno mučna
stvar, in prenagljenost ni nikjer dobra.
Rusija je sklenila 11. t. m. trgovsko pogodbo z Jugoslavijo in s tem okrepila svoje postojanke na Balkanu, ki jih ne bo tako lahko »žrtvovala«.^
Amerika je v znamenju psihološkega preobrata, ki kaže, da se bo prej ali slej odločila, da poseže aktivno v sedanjo vojno, ki odloča ne le o usodi ampak tudi Amerike same, saj vse bolj zadeva njene interese.
Na norveškem bojišču se ni primerilo nič novega. Nemci čistijo južno Norveško, v Narviku pa oboji krepijo svoje sile z novimi pošiljkami orožja in vojaštva. Najbrž pa bodo Angleži opustili obleganje, kei Narvik, odkar je razdejan, ne more več služiti za nemške prevoze železne rude in je tako izgubil na svojem pomenu.
Angleška vlada -se je spremenila — končno. Chamberlaina je opozicija, ki ga je dolžila, da je s svojo neodločnostjo zakrivil neuspehe na Norveškem, prisilila, da je odstopil. Novo vlado je sestavil voditelji opozicije Churchill.
Tudi francoska vlada so je nekoliko spremenila. V vlado jo stopilo nekaj desničarskih strank, tako da predstavlja sedanja vlada koncentracijsko vlado.
Zahteve Strokovne zveze poljedelskega delastva
Zadnjo nedeljo meseca marca je bil v prostorih JSZ občni zbor SZPD. V odsotnosti predsednika ga je vodil po-slevodeči podpredsednik. Poročila^ odbornikov so pokazala velike težave, na katere zadeva Zveza pri delu. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z nekaterimi novimi močmi. Pri slučajnostih je bila sprejeta naslednja resolucija (sklep):
»Občni zbor SZPD ugotavlja, da šteje poljedelsko delavstvo okrog 100.000 pripadnikov, tako da predstavlja najmočnejšo delavsko iskupino ter je važen činiitelj kmetijske proizvodnje. Vendar pa ta skupina ni niti zadostno upoštevana niti ni zaščitena njena delovna sila. Za enkrat je najpotrebnejše, da se izvede socialno zavarovanje poljedelskega delavstva po zgledu držav, kjer že obstoja triko zavaroyan j e in v skladu z domačimi razmerami. Potrebna je itudi zaščita zaslužka s pomočjo uredbe o najnižjdh mezdah.
Občni zbor naglaša, da veže poljedelsko delavstvo z delavstvom ostalih strok ista stanovska socialna pripadnost. Tudi poljedelski delavec ima namreč na razpolago samo pridne roke in delovno silo. To dejstvo narekuje poljedelskemu delavstvu vzajemno sodelovanje s strokovno organiziranim delavstvom ostalih strok ter iskanje njegove pomoči pri delu za dosego (Socialnih pravic. Skupno delo, skupna borba, skupna zmaga!
Občni zbor je mnenja, da se od časa, ko je nastalo v Sloveniji za dr. J. Ev. Kreka krščansko strokovno gibanje, gospodarske razmere še niso bistveno spremenile. Zato je ohranilo to gibanje vso svojo upravičenost in zato tudi pravico do obstoja. Občni zbor želi, da bi krščansko strokovno gibanje pri nas še naprej rastlo im se krepilo pod idejnim vodstvom Med-
narodne krščanske strokovne zveze, tako da bi združilo vse delavstvo, ki se hoče boriti za izvedbo krščanskosocialnih načel v gospodarskem in socialnem življenju ter dvig delavskega stanu 'pošteno, iskreno ter brez ovinkov k skupnemu in enotnemu delu.«
Njive poljedelskega delavstva so še skoro popolnoma nezoraine. Mnogo delavcev potrebujejo. Želimo, da bi jih našla Strokovna -zveza poljedelskega delavstva, da bi ise zbrali okrog nje, da bi jim pomagal po svojih močeh tudi vsak naš tovariš, ker bo le na ta način ta organizacija mogla izpolniti svoj namen: koristiti delavstvu.
ODUETH1K
DR. BRECELJ MARIJAH
je očprl suojo pisarno
U LTUBLIRNI CISRLETOUR 3
(poleg sodnije)
Urednikova pošta
Vsem skupinam JSZ in dopisnikom!
Da se obvarujemo neprijetnosti, kakor -se je zgodilo n. pr. -z zadnjim dopisom iz Vevč, ne bomo odslej objavili nobenega dopisa, ki ne bi bil opremljen s štampiljko in podpisi skupine — razen seveda tiste, za katerih resničnost je urednik osebno prepričan. Izjema so le običajna naznanila sestankov in -sej. — Urednik.
Za pravico!
Ako ima človek pravice do življenja, potem ima tudi pravico do poštenih pripomočkov, ki jih potrebuje v življenju. Temu pa nasprotuje nazi-ranje, da se smejo odrekati pripomočki, ki iso potrebni za življenje. To na-ziranje se zrcali v tem, -da je delavstvo preslabo plačano. S tem se dela krivica delu. Kajti delo je, s čimer si človek isluži kruh za življenje in za ohranitev onih, ki so od njega odvi-sm. Delo da človeku sredstva, ki so potrebna za življenje.
Zato ima delavec pravico, da dolbi za -svoje delo ugodnosti, ki mu zagotavljajo pošteno preživljanje. Kadar mu delo ne daje nič več potrebnih sredstev za vzdrževanje, potem se more ustvariti nezadovoljiv položaj in pravice delavcev pogaziti.
Edini vir delavca za njegov obstanek in za obstanek njegove družine je torej zaslužek. Zato pa mora biti njegov zaslužek dovolj velik, da^ pošteno preživi isebe in da lahko pošteno vzgoji svoje otroke. Nepravično nizka mez-cta je pogaženje delavčevih naravnih pravic. Če so pogažeue, mora iti delavstvo v boj proti krivici. V oči-gled temu je potrebno, da vlada med delavstvom sporazum in da nastopa
skupno za svoje pravice. Če bo delavstvo razcepljeno, bo imel od tega koristi samo podjetnik. Zato je želeti, da se doseže spo-razum med delavci v organizacijah, ker le potem se bo človeštvo dvignilo do gotove blaginje in do položaia, ki bo dostojen človeka.
Statistično poročilo Zveze narodov
navaja poročilo, kako se jo podražilo življenje v posameznih državah od izbruha sedanje vojne. Tako se |e od septembra 1939 podražilo življenje na Kitajskem za 126%, v Rumuniji za 30%, Mandžuriji za 25%, Jugoslaviji za 26%, Angliji in Estoniji za 14/o, Palestini za 15%, na Japonskem za 16 odstotkov, Švedskem za 10%, v nel-giji in Norveški za 8%, Argentini, Švici in Peruju za 0.6%, v Grčiji m na Madžarskem iza 4%, v Kanadi za 8 odstotkov in v USA za 1%. (Trgovski list od 8. maja 1940.)
Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu!
V teh težkih časih
Delavstvo je v svoji borbi za izboljšanje svojega socialnega položaja v družbi, skozi dolga leta opozarjalo na vso gnilobo, ki se širi v -njej in je bilo tudi prepričano, da bo slej ko prej prišlo do poloma, da bo nastal kaos in zmešnjava med vladajočimi plastmi družbe. Delavske zahteve, ki so bile res minimalne, se niso upoštevale, ampak je moralo biti delavstvo tis-ti faktor v človeški družbi, ki je moral na svoj-ih ramah no-si-ti ve-s liziko (težkih razmer), da je mogel vladajoči razred lepo v miru in v blagostanju uživati sadove, ki mu jih je ustvaril delovni človek. Delavec je bil samo pridobitno sredstvo, ki je veljal kot mrtvo blago, ki -ga kupuješ po dnevni ceni in potem dražje prodaš. Vrednost dela se ni računala po dejanski storitvi in po življenjskih potrebah delavca, temveč zgolj (po povpraševanju in po trgovskih potrebah, upoštevajoč umazano konkurenco in trgovsko prefriganost. Vrednost dela se je preračunavala kot mrtvo blago, ki mora prinašati toliko in toliko procentov dobička. Delo ni postalo življenjska naloga človeka, ki naj služi za ohranitev življenja in izpolnjevanje njegove življenjske naloge, temveč je postalo sredstvo ornim redkim, ki so si nagromadili toliko in -toliko kapitala, ki so z njim hoteli obvladati svet in ustvariti nove in modeme sužnje, ki bodo služili napol zastonj in bodo slepo pokorni in bodo zadovoljni z drobtinami, ki bodo padale z gospodovo mize. Čudni paradoksi, ki hočejo biti resnični in ki hočejo danes delovnega človeka prepričati, da je svet lepo in pravično urejen in da so oni, ki se s to ureditvijo ne strinjajo samo temni elementi, ki jih je treba uničiti in jim onemogočiti vsako plodno delo. Zato mi čudno, da smo se znašli v tako čudnem vrtincu, iz katerega danes ne vemo kakšen bo izhod. Emo pa vemo, da bo vladajoči razred mora-1 priznati dostojanstvo in življenjski obstoj širokim ljudskim množicam ne samo na papirju in s praznim obljubami o enakopravnosti, temveč se bo morala ta enakopravnost pokazati tudi v dejanju. Delavec nima danes kaj izgubiti, ker je moral že itak vse dati im so mu ostale samo še delovne roke, ki vsak dan ustvarjajo in v teh časih ne ustvarjajo ni-coli dovolj za dostojno življenje in je cena, s katero plačujejo delo tako nizka, da delavec z njo ne more shajati.
Pot k ureditvi bo danes mmogo težja kakor takrat, ko se je to gorje nad delavcem začelo uveljavljati. Danes je svet padel že tako daleč, da bo težko vstal iz težav v katerih živimo. Daines čitarno vsak dan v časopisih o pozivih in o številnih raz-lagah daT našnjih težav. Res je, da je delavec merodajne činitelje na to kar dame-s nastaja opozarjal že dolga, dolga leta in je njegov glas ostal glas upijočega v puščavi in ni prodrl sten gluhih ušes vladajočo družbe. Ko se bodo razmere spreminjale in ko 6e bo koval nov red, si bo tudi delavstvo znalo utreti pot do boljših razmer, ki morajo priti.
To sem napisal samo kot odmev na mizerne razmere, ki so zavladale svetu in katerih delavstvo ni prav nič krivo in jih mora vendarle ono v maj-večji -meri samo nositi. Delav-stvo je pozitivno delalo na ureditvi razmer in je bilo v vseh svojih -zahtevah odbito in odrinjeno iz -vseli tistih mest, kjer se je kovala usoda našega gospodarskega in javnega življenja. Danes pa se jasno vidi, kam je ta družabni red pripeljal človeško družbo i-n da mi i-z tega kaosa, ki je nastal, drugega izhoda, 'kakor priznati delovnemu človeku njegovo dostojanstvo in dati delu tisto ceno, ki jo zasluži.
»tankov.
i£
^rtfPRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsuk četrtek popoldne, y ru praznika dan prej. — UrednlSvro ln nprava je ▼ Ljubljani, MikloUSeva oe-eta 22-1. - Oglasi, reklamacije in naročnina na upruvo, Miklošičeva 12-1. Oglasi po oenikn. — Telefon Stev. 4848. Številka po9t. čekovnega računa 14.900.
Posamezna Itevllka 1 din. Naroflninat ia 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 90 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje ln odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. ▼ Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejec)