305   
Politične stvari.
Naše razmere.
Ogledalo, v katerem naj Mladoslovenci ogledajo svoje
početje.
Po svetu mnogocenjeni Češki časnik „Politik" je prinesel v štev. 240. „iz Slovenije 29. avgusta" pod napisom „naše razmere" dopis, kateri se blizo tako-le glasi po prevodu „Glasovem":
„Bili smo nekdaj zedinjeno bratovsko ljudstvo. Kakor punčico svojega očesa varovali so naši voditelji narodni biser, in, če si tudi nismo priborili vidnih poli-tiskih vspehov, zabilježiti smo mogli vendar vsled složnega delovanja moralno ojačenje našega ljudstva. Po okrepenji zavednosti rastle so nam moči in nade, in cel6 posamesni poboji, ne da bi bili v nas rodili obup, bili so nam v spodbudo, da smo si iskali novih sredstev za vpor.
Al, po noči prišel je sovražnik in posejal lju-lik o med pjenico. Prišel je (vulgarni) laži-liberalizem. Čeravno je postal sam sebi v posmeh, tako, da se že sramuje svojega imena, povzdiguje se pri nas na enkrat njegov prapor, in se pod njim bojuje boj proti vsemu, kar je ljudstvu sveto, in kar ono čisla in spoštuje.    Storjen je nemir in vrinil se je raz por.
Red o pri nas oni liberalizem posebno na debelo prodaja, to vemo vsi.
Nekteri mladi možje, pa ne da bi imeli za to potrebno politično, rečno in moralno sposobnost, zajahali so konja visoke politike, oziroma agitovanja in intrige, , češ, da so oni predboritelji za „svobodo" in „napredek" proti „črnim močem", a v resnici za tof da si dušo hladijo ob zavidanih resničnih (realnih) zaslugah, ob moralni neomadeževano3ti in duševni prednosti druži h.
Da bi zgotovili konfuzijo (zmešnjavo), naredili so svojevlastno poseben , iz golih liberalnih fraz obstoječ navidezno n&roden program, s katerim letajo prav po šarlatansko po kmetih in nasprotnike tega početja pri malomislečih za sovražnike „omike" in svobode" denuncujejo (ovajajo).
Na ta način s& silo pritirani (provocirani) prepir zastran programa ima nekako principno podlogo, ker nameravajo oni z novim programom nasproti pravemu narodnemu programu povzdigniti in proglasiti sovraštvo proti cerkvi — za novo politiško vero.
Ker pa ves zalog teh slovenskih „liberalcev", kateri imajo o pravi nalogi časnikarstva komaj nekako pred-čutje, skoraj le v nekterih dobro glasečih se besedah (frazah) obstoji, poslužujejo se ti predboritelji za „omiko" in „svobodo" sploh, sosebno pa nasproti odličnim rodoljubom, diktatornega in zaničljivega govorjenja, katerega je težko v druzih listih najti. Cel6 telesne slabosti upotrebavajo za napadno orožje.
Vsemu se dela vpor samo zato, da se le vpirajo, zmešnjave delajo in izrazujejo osebne antipatije. Kar so izmislili najodličniši in razsvetljeni rodoljubi za blagor naroda, to postavljajo „mladi" tje kot obče škodljivo. Ti patentirani rodoljubi, ki sami preskrbljujejo blagostanje domovini,   ometavajo vsaki dan skoraj   ves ko-
ristni in spoštovanja vredni duhovski stan z blatom, huj-skajo en del ljudstva proti drugemu, stan proti stanu; oni napadajo vero narodovo ter izrekavajo javno, da so pripravljeni vsak hip združiti se z ustavoverno stranko za borbo proti cerkvi.
Vsa sredstva, ki jih ponuja laži-liberalizem, tirajo oni na dan samo zato, da motijo narod in ga odvračajo od svojih voditeljev. Sedaj jim podtikajo, da hočejo oživiti zopet desetino in tlako, sedaj jih predstavljajo kol nazadnjaške mračnjake in sebične izdajalce. Na kak neizgovorljiv način si oni z narodom igrajo, temu bodi v dokaz, da postavljajo vsem od izvirne prave stranke postavljenim kandidatom druge kandidate nasproti, iz sicer navadno le ničle, in tudi tam, kjer nimajo nikakega upanja, da zmagajo.
Za narod kot tak, kot celoto ni že davno nič mar našim neučakalcem; oni ga imajo le še za sredstvo, da bi svoje namene dosegli.
Vendar pa se ne more trditi, da bi bili ti ljudje sami mogli požar zanetiti na vseh štirih voglih Slovenije, ako ne bi jim bil pred pota gladil nemški liberalizem in jim dela olajšal, in ko ne bi drugi, od tuje strani, v ogenj pihali.
Vse, kar želi prevrata, kar nima jasnih pojmov, — vse, kar je politiško nezrelo, vname se ob frazah, — vse, kar vidi v tem, da bi se narod ojačil, da bi se bremena ljudstvu zlajšala, da bi se utrdila nravnost, spodobnost in red (vse, kar vidi v tem, pravimo), nevarnost za svoj način življenja in pridobivanja, — vse to teka in kriči in pomaga širiti „omiko" in „svobodo". Evo! taka je mladoslovenska liberalna kri pri nas, h kateri se šteje veliko tacih, ki so narodu zagrizeni sovražniki!
Pravična jeza poštenih rodoljubov je splošna, in razkačenost v narodnem razdvojenem taboru prišla je do stopinje, da se je resno bati še hujega razpora.
Poravnava je nemogoča, pišejo od une strani; boj mora nehati z vničenjem ene ali druge stranke."
„Prvega menjenja — piše Goriški „Glasasmo tudi mi z razdirajočo liberalno vrtoglavnostjo je pogajanje nemogoče. Sla je konservativna stranka do skrajne meje zatajenja same sebe gledč jako resnega trenutka, in prišla je slednjič do prepričanja, da bi bilo vsako pomirjenje s takimi ljudmi le gnjilo pomirje.
Ali, prišel bo dan, da bo tirjal narod račun od tistih, kateri imajo odgovor dati za njegov moralni in materijalni raavoj \i€