Štev. 7. VLjubljani, julija 1898. Letnik I. « _^g ¦BifeSLO\?erMSKI ,» M^BpSj5eS^S>"'^%^j& i* »^ ' I "^ l""1* I ~ #*"""\ r'—™ I \sjl J"1HbH — I Glasilo ,,Slovenskega čebelarskega društva" ($^)fk^ za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se sedežem y LjuMjani. i Urejuje Franeišek Rojina. Tzliaja po enkrat na mesec in se pošiJja udom brezplačno. Vsebina: Jan. JurančiČ: Dmetno satovje. — Fran Rovski: Razgled po slovanskem čebelarskem svetu. — Fr Rojina: 0 naprednem čebelarstvu. — Dopisi. — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Listnica uredništva. — Inserat. Umetno satovje. ¦ II. Zgddovina umetnega satovja. - Umetno satovje je izumil izboren mizarski mojster Joanes Mehring, rojen 1. 1816. v Benskih pokrajinah na Nemškem. Že qd začetka svojega čebelarstva 1. 1849, bavil se je vedno z mislijo, kako bi izdelal umetni sat, ter bi čebelam njih čudapolno delo olajšal. Kot mizarju, prišlo mu je na misel, da je skušal izrezati pripravo ali model za to iz lesa. Bilo je to gotovo težavno, dolgočasno delo; vendar se mu je posrečilo, da je izrezljal dve leseni plošči, s kojima je storil prvi poskus 1. 1857. Se vč, da je bil ta izdelek še pomanjkljiv, le površno podoben srednji steni čebelnega sata. Prve sate delal je Mehring tako-le: Z vodo pomočen debel papir potisnil je v raztopljen vosek; ko se je vosek na papirju ohladil, dobil je Mehring dve tenki voščeni ploščici. Te je položil eno za drugo med oni leseni, izrezljani plošči, kateri je z vijaki ali šravbi trdno vkup pritisnil. Da se vosek ni prijel na lesene plošče, bile so poslednje tudi z vodo namočene. Ko je tako naredil prvi umetni sat, prilepil ga je hitro na satnik in ga obesil v čebelni panj. Nepopisljivo je bilo njegovo veselje, ko je videl čez nekoliko časa, da so čebele res sprejele borno, pomanjkljivo delo cloveškega truda. Ko je. potem videl, da so čebele ta umetni sat izdelale, delal je naprej sate in k temu potrebne lesene modele. Začetkom je oddajal le modele po K gld., -Mi 50 gš«*- potem tudi umetne sate 12 komadov po 1 gld. Za vsak sat potrebovala je ena oseba 45 minut; bilo je tedaj to v primeri s sedanjim napredkom precej dolgočasno delo. L. 1858. je Mehring prvič v Stuttgartu razstavil svoj leseni model in umetne medstene; vse ga je občudovalo in hvalilo, ter je dosegel prvo darilo. V 1. 1860. je Mehring izboljšal način izdelovanja toliko, da je naredil jeden človek na dan do 100 satov. Kakor je pri vsaki iznajdbi, imel je tudi Mehring pri svoji novi reči mnogo častilcev, še več pa nasprotnikov in sovražnikov, koji so mu ovirali pot do večje popolnosti v tej zadevi. Nekateri možaki so hitro skušali zboljšati njegovo iznajdbo, da, celo prilastiti so si hoteli pravico iznajdbe. Med temi je bil veleposestnik Sprinkhorn, ki je trdil, da je gojil najprej misel o mnetnem satovji. Ako je tudi res imel poslednji prvo misel o tem, vendar zasluga, da je to misel v resnici izpeljal, je neovrgljivo Mehringova. Med temi, ki so pripomogli k zboljšanju in spo-polnitvi umetnega sata, bili so: župnik Blum-Homberg, Dtimmler-Homberg, Kunz-Jagerndorf, učitelj Sand - Grimdau, Jakob - Frauenbrunnen, i. d. Wolter-Neubrandenburg sestavil je stiskalne plošče iz železnih, šesterostranskih prizem (nekakih klinčkov), v velikosti čebelnih celic, in je s to pripravo izdeloval nmetne medstene; te-le bile so že nekoliko popolneje, ker so imele majhne celične nastavke. Ker so bile po zgoraj popisanem načinu narejene medstene jako tenke in slabe, so se, v panj obešene, krivile in vlekle na vse strani, tako, da se s tem ni dal doseči lep, pravilen izdelek. Zato so začeli razni izdelovatelji v umetne sate vtiskati razne snovi, kakor: tenko platno, papir, žice, plošče-vino, stanijol itd. To je nekoliko pomagalo, bilo pa je tudi čebelam tim bolj zoperno, čim več tujih snovij je bilo zraven. Zdaj se je lotil tega dela tudi Otto Schulz-Uckermark (zdaj v Bukovem); naredil si je lastnoročno stiskalne plošče iz kositarja, pozneje tudi iz svinca. Čez nekaj časa popustil je plošče in si naredil stroj, v kojem so se stiskale medstene z dvema va-larjema. Schulz je izrezal svoje valarje tako, da so se vtisnili na medstenah precejšnji celični nastavki; za to je imenoval od zdaj naprej svoj izdelek, ne veČ satne medstene, temveč umetno satovje. To ime se je obdržalo še do sedaj. Prve umetne sate s celičnimi nastavki razstavil je Schulz v Solnogradu 1. 1872. Zabeleženo je še nekje, da je pri tej priložnosti mnogo čebelarjev vzdigalo rame in dvomilo nad vspehom umetnega satovja. Do 1. 1875 se umetno satovje ni moglo čebelarjem prav priljubiti; še le potem, ko je Schulz istega leta v Strassburgu razstavil prav izborno umetno satovje v večjej množini, začeli so vecji čebelarji v obče delati poskuse v uporabi umetnega satovja. Po vsej pravici se sme tedaj reči, da je Mehring umetno satovje iznašel, Schulz ga je pa v splošno rabo vpeljal. Kako se je s časom, odkar je začel Schulz izdelovati dobro satovje, poraba slednjega pomnožila, je razvidno iz tega, da se je v Nemčiji izdelalo v enem letu 400.000 ^ umetnega satovja. Dan na dan so se množile tvrdke in izdelovatelji, ki izdelujejo že kakih petnajst let prav dobro satovje. Vkljub vsemu temu stvar ni ostala na starem stališču, nego skušali so še v -h>h 51 m°+- vedno dalje in bolje napredovati. Izumili so potem stiskalne plošče iz mavca, ceraenta in slednjič iz kovine. V tovarnah izdeljujejo zdaj umetno satovje sh stroji na valjarje, koji, akoravno evropejska iznajdba Schulz-ova, so vendar dosegli najvišjo dovršenost v Ameriki. L. 1884 prevzela je izdelovanje stiskalnih plošč, tako imenovanih satnih stiskalnic, galvanoplastična tvrdka B. Ritsche-Biberach (Baden). Te stiskalnice so dandanes najboljša priprava, s kojo si čebelar lahko umetno satovje sam izdeljuje. V 1. 1865. prišel je prvi umetni sat v Ameriko; tam se je ta novina naglo razširila in je ondi izdelovanje že bolj popolno in dovršeno, kakor tukaj v svoji domovini; sedaj je že nad 11.000 teh satnih stiskalnic v uporabi. ------*------ Razgled po slovanskem čebelarskem svetu. (Podaja Fran Rovski.) Ako govorimo o srbskem čebelarstvu, moramo ločiti Srbe bivajoče po Hrovaškera, Slavonskem itd., klanjajoče se avstrijskemu orlu, ter one, ki bivajo v kraljestvu Srbskem pod lastnim kraljem. 0 prvih velja v obče to, kar smo zadnjič omenili o Hrvatih, s kojimi skupaj živijo; imajo pa av-strijski Srbi svoj posebni strokovni list pisan v cirilici: ,,Srpski pčelar", ki izhaja v Srpskih Karlovcih, urednik pa mu je Jovan Živanovič. Izhaja sedaj drugo leto, ter stane 5 dinarjev ali 2 gld. Sedaj pa še nekoliko o čebelarjih v kraljestvu Srbiji. Čebelarstvo se splošno nahaja na precej nizki stopinji. Za ulje služijo priprosti, iz protja spleteni stožčasti koši. Srbsko ,,čebelarsko društvo v Belem gradu" pa si prizadeva vpeljati Dzierzonove ulje. Svoj društveni ulnjak ima blizu kra-ljevega parka (vrta) Topčidera, kjer se nahaja čez 200 srbskih ,,košnic". Čeprav obstoji Belgradsko čebelarsko društvo že od 1. 1891, vendar je jel izhajati društveni list v cirilici ,,Pčelar" še le letos. Urednik mu je Aleksa M. Živanovic v Belem gradu, ter se odlikuje s krasno sliko na čelu. L. 1896 je kmetijsko ministerstvo dalo močen sunek za napredek srbskega čebelarstva. Ministerstvo je namreč poslalo srbskemu gospodarskemu društvu v pretres več predlog, iz katerih povzamemo sledeče: 1. Da bi se na državne stroške napravilo 5000 panjev, ki bi se s primernim navodom porazdelili med čebelarje, 2. da bi se dala gotova podpora v izdelovanje umetnega satja v deželi, 3. da bi se razpisale nagrade na izvoz medu in voska, 4. da bi se bolje pazilo, da se v cerkvah upotrebujejo le čiste če-belne, in ne ponarejene sveče. G-ospodarsko društvo je vzelo stvar v pretres in tako-le odgovorilo: Popolnoma soglašamo s točko 1., gre se le za to, komu se imajo panjovi darovati in kdo naj ljudstvo poučuje, kako ravnati z njimi? Po zrelem pre-mišljevanji predlagamo, da prevzemč to nalogo učitelji osnovnih šol in da se ulji darujejo šolam. Gosp. učitelji naj se o počitnicah povabijo k 8—lOdnevnem čelarskem tečajjj na kmetijsko strokovno šolo, kjer si pridobe temeljito prakso o čebelarstvu. Tudi bi bilo želeti, da se čebelarstvo predava v učiteljskih pripravnicah in v bogoslovji. 7* Tudi blovenski čebelarji z veseljem pozdravljamo te predloge srbskega gospodarskega društva in ministerstva, tembolj, ker za trdno upamo, da dobimo tudi mi prav kmalu (gotovo že drugo leto 1899) čebelarske tecaje, ki se bodo veršili v društvenem čebelnjaku čeb. društva. Bog daj! ------$------ 0 naprednem čebelarstvu. (Priobčuje Fr. Rojina.) VI. Da na Češkem, v Nemčiji, v Belgiji in drugod čebelarstvo tako zelo napreduje, pripomorejo gotovo v največji meri čebelarski tečaji, v katerih se čebelarji teoreticno in praktično poučujejo, in čebelarska predavanja po-potnih učiteljev, ki v raznih krajih udeležencem podajajo navodila, kako je racijonelno čebelariti. Kazna čebelarska društva store izredno veliko v tej zadevi. Tako je n. pr. nemško centralno čebelarsko društvo na ČeŠkem samo lansko leto vzdržalo pet takih tečajev in oskrbelo 108 predavanj, katerih se je vdeležilo 3027 čebelarjev, v Belgiji pa, ki je nekako tako velika kot Češko, je bilo pretečeno leto od vlade vzdržanih 190 tečajev se 760 pre-davanji. Te številke jasno govore, koliko se stori drugod za čebelarstvo. Tudi naše društvo namerava ustanoviti podobne čebelarske tečaje in prirejati v posameznih, za čebelarstvo ugodnih krajih predavanja. Slavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani in visoki deželni odbor podelila sta mi primerno subvencijo, — za katero se na tem mestu javno in iskreno zahvaljujem — da se vdeležim kakega vzglednega čebelarskega tečaja, po katerem uzoru naj bi se uredili naši prihodnji tečaji. Sprejet sem bil naj-prvo v tečaj, katerega je priredilo centralno čebelarsko društvo v Aachenu, ko pa sem zvedel, da napravi tudi slavni mojster Gerstung v Ossmannstedtu v Turingiji svoj tečaj, prosil sem njega, naj me sprejme med svoje slnšatelje. Pisal mi je naj pridem, čeravno je imel število udeležencev že prepolno. Na potu v Ossmannstedt — vozil sem se vedno le po dnevu — gledal sem pazno na vse strani po čebelnjakih. Čudno, dokler sem se vozil po slo-venskih krajih, sem mogel bore malo videti, čim bolj pa sem se bližal Nem-čiji, tem gostejši so bili čebelnjaki, oziroma vrtovi, v katerih so bili postav-ljeni stojaki. Četudi se ne more iz hitrovozečega vlaka mnogo videti, vendar se iz tega kar se vidi lahko sklepa, kje se manj in kje bolj pečajo s čebe-larstvom. Ko sem se peljal mimo Celja, nisem opazil ne na levi, ne na desni čebelnjaka, in ko sem imel pozneje priliko, si prelepo celjsko bližno okolico nekoliko ogledati, tudi nisem videl niti jednega panju, in več gospodov, ki poznajo ondotno okolico in razmere, mi je pravilo, da se ljudje tam jako malo bavijo s čebelorejo. Škoda tega medenega kapitala, ki ga producira tako lep kraj, kjer je vse polno divjega in pravega kostaDJa, akacije in lipe, travnikov in vrtov; res škoda kapitala, ki ga narava v tako obilni meri, a zamanj ponuja, ker ljudje so ali splošno prebogati (?) ali pa preveč brez-brižni, da bi si ga brez posebnega truda prisvojili, ter ga raje puste, da s cvetjem vred izgine. Vse drngače kot pri nas je v obližji mest gori v -+*m 53 m*+- Nemcih. Tam in tudi že v Marijinih in Francovih varih sem prav pogosto videl pri vhodu v kak vrt napis, kdo čebelari v dotičnem vrtu. Imeniten tak ,,Bienengarten" (čebelni vrt) ogledal sem si v bližini Francovih varov na češko-nemški meji, pri posestniku nekega hotela. Ta čebelar — piše se Eoenecke — mi je pravil, da meščani željno pričakujejo časa, ko tamošnji čebelarji začno z izmetalnicami pridobivati med. Vsak čebelar ima svoje stalne odjemalce, ki ne gledajo toliko na ceno, kot na čistost medu. Njegovih 50 panjev, je dejal, mu prinaša v količkaj ugodnih letinah več dobička, kot vsa druga kmetija, ki ni ravno majhna. Ne sme se pa misliti, da so ti nje-govi panji tako majhni, kot naši navadni kranjski, temveč so, z malimi izjemami, vsi velikani G-erstungove mere, a od konca do kraja zasedeni, ker jim ne pusti rojiti, marveč čebelari samo za med. V okolicah raznih mest sem si ogledal še mnogo takih ,,čebelnih vrtov" in povsod sem moral občudovati, kako čebelarji umejo svojo stvar, Srce se mi je krčilo, ko sem v mislih primerjal našo in ondotno čebelorejo. Tudi nadaljnje porocilo o čebelarskem tečaju v Ossmannstedtu bom priobčil pod zgornjim naslovom, ker to čebelarstvo, katero je učil Gerstung, je zares napredno. Za svojega čebelarjenja prebral sem z največjim zani-manjem marsikatero čebelarsko knjigo, poskušal to in uno tudi praktično, in naposled sem bil mnenja, da sem že čebelar po volji božji. A ko sem videl Grerstungove Čebelnjake in slišal njega, je izginila ta domišljija, kot izgine snežena kepa, kadar jo obdahne jug in obsije gorko solnce. Odprle so se mi oči in uvidel sem, koliko manjka meni in z mano vred veliki mno-žini slovenskih čebelarjev, da postanemo pravi, napredni čebelarji. ------#------ Dopisi. Od dravskega polja na Stajerskem. Slabo se godi letos našim če-belam. Pomladno cvetje, potem akacije in lipe unicil je dež, in tudi kostanj je deloma opral. Da ubogo živalico tare lakota, kaže že to, da so nekateri panji že davno trote pomorili. Večina panjev nam je dala samo prvence in še ti so slabi. Drujca dobil je malokdo. Čudno je, da stavijo čebele letos razločno od drugih let skoraj samo trotovsko delo. Umetne medstene raz-glodajo in delajo po svojem trotovino. V nekaterih panjih videti je skoraj več trotov ko delavk. Če nam Bog ne privošči lepih jesenskih dni in bo-gatega ajdovega cveta, težko bodemo naše panje prezimili, če jih ne bodemo izdatno pitali. Do zdaj je delo vse prazno, samo sem ter tje se vidi v kaki celici kapljica medu. Lansko leto bilo je za cebele bogato in stari možaki so pravili, da takega še ne pomnijo od tistega časa, ko je nekoč medena rosa padala. Marsikomu je sijal lep dobiček. Žalibog prišli so zopet brez-vestni kupci, ter za mali denar pokupili žlahtni pridelek. Prodajalci so bili zadovoljni, misleč, da so napravili dobro kupčijo, ko pa bi vedeli, da so jih' kupci do polovice ukanili, razjasnilo bi se jim in uvideli bi, kako potrebno je združenja in složnega delovanja. F. T. ____*____ -h>H 54 m**- Raznoterosti. Četoele so jih razgnale. Pred nekako 5 leti so na Grškem imeli jako burno volitev. Malo je manjkalo in volilci bi si bili skočili v lase, da ni ravno takrat vrgel prebrisan kmetič panja čebel med nje. Čebele so z ne-koliko piki razgnale razsajače, ter zabranile nameravani tepež. F. G. Med oranžnega (pomarančnega) cvetja iz Dunaja. Neki dunajski če-belar in uradnik pri trgovinskem ministerstvu, g. A. Herkloc je popotoval za Časa cvetja pomarančnih dreves v cesarskem vrtu v Šenbrunu, za poskušnjo z dvema panjema v Hicing, to je neki vrt prav blizu Šenbruna. Ko naš čebelar opazi kako panjova vidoma težja postajata, hitro izvrši pameten sklep: del svojih ostalih panjev naloži na voz, ter jih odpelje k pomarancnim vrtovom. Na ta način je dobil nič manj kot 4 cente najfinejšega pomaranč-nega medu v 12-14, za pašo ugodnih dneh. Med, zlatorumen, preprijetno dišeč in finega okusa, je našel odliko tudi na cesarski mizi. Obiskovalci letošnje čebelarske razstave v Solnogradu bodo imeli priliko ta med videti in pokusiti. F. P. Oproščenje davka čebelarjev s premakljivim satovjem v Bosni. — Bo-sanski čebelarji, ki so čebelarili v lesenih štorih, panjevih v prvotnem pomenu besede ali v slamnatih peharih ali kokoših so morali še pred petimi leti plačevati desetino, 25 do 35 kr. od panju — seveda niso zabili zamolčati polovice panjev. Da pospešuje napredno čebelarstvo je torej 1. 1893 finančno ministertvo sklenilo, da so cebelarji v Bosni in Hercegovini, ki bodo čebe-larili o panjevih s premakljivim delom — brez razločka sestava ali zistema — davka od čebel prosti začasno, to je toliko časa, da se premakljivi okvir splošno razširi. S tem je gotovo ondotnemu Čebelarstvu dana mogočna opora; kajti čebeloreja je v Bosni zelo razširjena, tako da v marsikakem okraju pride jeden panj na tri prebivalce. F. P. Koliko nektarja je r cretnih glaricah ? Za zgled vzemimo esparzetno deteljo (je zelo podobna rudeči, turški detelji, inkarnatki), ki cvete od maja do avgusta in ki je poleg izvrstne krme za živino v mnogih krajih čebe-larjem to, kar pri nas ajda. Kakor je našel dr. Planta, da 5530 esparzetnih cvetkov šele 1 gram destilovanega sladkorja. Ta množina se nahaja v Vj^g medu; po tem takem bi bilo potrebnih 4 ya milijonov esparzetnih glavic za 1 kg medu. Ako torej ob času glavne esparzetine paše srednje močen panj s 30.000 čebelami, od katerih jih najmanj polovica ostane delavnih doma, pošilja 15.000 delavk v pašo, od kojih morda 5.000 nabira le cvetni prah, tedaj nanosi ostalih 10.000 ob ugodnem, t. j. toplosoparnem, oblačnem dnevu, lahko 2^—2V3 kg medu. Čebela zamore v svoj želodček sprejeti 62 mg nek-tarja (t. j. sladkega, pa zelo vodenega cvetnega soka, iz kojega izdelujejo med), domu pa prinese le kakih 40 mg, deloma ker svoje brentice nikdar do vrha ne napolni, deloma ker veliko vode mej potom izhlapi. Vsebina jedne satne stanice tehta 400 mg, zato mora jedna čebelica lOkrat izleteti, da jo napolni, in 10.000 čebel nanosi v 100.000 izletih 4kg, ako esparzetno polje ni preveč oddaljeno. -**fi 55 §!