Poštnina plačana \ gotovim. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 41’—, mesečno Din 7 —. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto III. Ljubljana, dne 3. januarja 1931. ŠteV. 1. OPOZORILO NAROČNIKOM. Zadnji številki so bile nekaterim izvodom pomotoma priložene položnice neke druge tvrdke v Mariboru. Preglejte zato položniee, predno se jih poslužite za nakazilo! Prave imajo napis naše uprave in številko 15.420. Ako ste se za plačilo že poslužili napačne položnice, nas takoj obvestite ter priložite potrdilo, da mi zadevo uredimo. One naročnike pa, ki so prejeli napačne položnice, a naročnine še niso plačali oziroma obnovili, prosimo, n a j z nakazilom ne odlašajo ter naj se za plačilo poslužijo ene izmed prej priloženih položnic, ali pa naj zahtevajo na pošti bianco - položnico, na katero naj zapišejo naš naslov: »Mali Trgovec«, uprava strokovnega tednika, Ljubljana, in jo opremijo s številko 15.420 ter nam naročnino nakažejo. Naročnikom smo sicer poslali še posebno obvestilo s prilogo pravih položnic; vendar naj služi to opozorilo onim, ki morebiti posebnega obvestila niso prejeli, ali pa so ga prezrli. Prosimo ponovno, ne odlašajte, ker s tem napravljate nepotrebne sitnosti sebi in nam! Uprava. ZADNJA IN SEDANJA ŠTEVILKA STA SE NEKOLIKO ZAKASNILI. ZADNJA VSLED BOŽIČNIH PRAZNIKOV, SEDANJA PA DELOMA ZARADI NOVOLETNEGA PRAZNOVANJA, DELOMA PA VSLED NENADNE TEHNIČNE ZAPREKE. ODSLEJ BO LIST IZHAJAL ZOPET REDNO. Trgovska propaganda. V krogih male in srednje trgovine ali takozvane nadrobne prodaje prevladuje še danes naziranje, da je moderna propaganda potom tiska in drugih načinov potrebna le za veleprodajo in velepro-dukcijo. To naziranje pa je napačno. Da je ravno nadrobna prodaja potrebna smotrene reklame, nam dokazujejo nešteti primeri obstoječih velikih trgovskih tvrdk, ki se pečajo izključno le z nadrobno prodajo, in se imajo svojemu uspehu zahvaliti edino smotreni in velikopotezni reklami. Značaj takih trgovskih podjetij v svojem bistvu ni prav nič drugega kot modernizirana maloprodaja ter se od druge male in srednje trgovine loči samo v tem, da prodaja svoje blago veliko večjemu številu odjemalcev, vsled česar je promet takih podjetij mnogokrat veliko večji nego promet onih trgovskih tvrdk, ki nosijo lepše zveneče ime: veletrgovina ali veleindustrija. Ako zasledujemo nastanek in razvoj teh velikih maloprodajah!«, nam kaže skoraj sleherni primer v početku prav majhno trgovinico in branjarijo, in mnogi današnjih ameriških trgovinskih mo- gočnikov so ipričeli svojo ikarijero kot krošnjarji in jim je njih trgovski duh,, predvsem pa njihova naprednost omogočila kasneje ustanovitev manjše trgovinice, često v ikakem zakotnem kraju. Njih želja po napredku pa se ni omejila samo na dosežene uspehe; vedno več, vedno navzgor, je bila njihova parola, ki je ustvarila celo armado »self-mademenov« ne samo v Ameriki, marveč v vseh delih sveta in tudi pri nas. Priznati moramo, da je med našimi trgovci tega stremljenja navzgor vse premalo. Kdor se zadovoljuje s svojim sedanjim položajem, ne pozna tega stremljenja; domneva, da je dosegel svoj cilj ga zadovoljuje, njegovo živijensko delo je končano in nima od bodočnosti pričakovati ničesar več, razen izrednih slučajev, ki utegnejo njegov položaj nepričakovano izboljšati ali pa tudi .poslabšati in celo uničiti. Izvor te bolezni, na kateri boleha velika večina naše trgovine, je v zmotnem naziranju, da je edini smoter trgovine: velik dobiček ter da se da ta smoter doseči z visoko razliko med nakupno in prodajno ceno. Kes pa je ravno nasprotno: uspeh — in s tem tudi dobiček — trgovca je odvisen od množine prodanega blaga, tedaj od blagovnega prometa, ki je vedno tem večji, čim cenejše ga prodaja. Kako dosežem večji promet? Kaj porečejo konkurenti, če znižam ceno? Večji promet dosežete s pridobivanjem novih odjemalcev, ker dosedanji gotovo ne morejo več potrošiti. Nove odjemalce pa /pridobite s smotreno .propagando. • Iu kaj je zopet smotrena propaganda? Prostor v listu je veliko preozek, ker bi že do danes spisane knjige Ln razprave o smotreni propagandi zavzele cel vlak tiskanega papirja. Načinov trgovske propagande je nebroj, a vsak izmed teh za vsako vrsto trgovine gotovo ni prikladen, mnogokrat celo smešen in izzove ravno nasprotni učinek. Celo najbolj uobičajeni načini sodobne trgovske propagande potom časopisnih oglasov in plakatiranja ter korespondence se vidijo za naše Tazmere .mnogokrat nesmotreni za maloprodajo. Deloma je to tudi res. Trgovec v zakotni gorski vasi gotovo ne bo imel uspeha, če skuša širiti krog odjemalcev potom časopisnih inseratov ali potom plakatiranja, zlasti ne, če prodaja blago vsakdanje potrošnje in ima najbrže že v svoji neposredni bližini konkurenco. Edino umestna, res uspešna in smotrena propaganda za maloprodajalca, ki je navezan samo na konsum svoje bližnje okolice, se vidi na prvi pogled najtežja, iker je takorekoč izključena od sodobne najobičajnejše propagande.. Če ste spoznali, da v svojem okolišu ne morete več dvigniti prometa, ker ste pridobili vse odjemalce, ki za vas prihajajo v poštev, (kar pa je zelo redko, skoraj neverjetno in vam že površen pregled lastne okolice pokaže, da imate tudi na tem .polju še mnogo neobdelane ali zanemarjene ledine) skušajte napredovati potom ustanovitve podružnice v drugem kraju, če vam razmere to dopuščajo, ali :pa razširite svoj promet potom reorganizacije obstoječe trgovine s tem, da uvajate vedno več predmetov ter konečno oskrbujte svojo okolico s prav vsemi potrebščinami: od zobotrebcev, zavez za čevlje, preko vseh življen-skih potrebščin, vštevši obuvalo, obleko, posodo itd. do modernih strojev, ki jih rabijo obrtniki in poljedelci, in do športnih in prometnih predmetov, z eno besedo: do vsega, kar se v vaši okolici utegne prodati. Tudi s tem dosežete cilj, ki pa nikdar ne sme biti: počitek, temveč le pridobitev sredstev za dal-nje napredovanje. Zopet nasvet za uvajanje novih predmetov! A propaganda? Na pičlo odmerjenem prostoru vam zamoremo dati le glavne smernice, ki jih bomo v kasnejših številkah podrobneje razložili, v kolikor tega že nismo storili dosedaj. Ako za vas ne pride v poštev časopisna reklama, (Tudi ta je v večini slučajev nesmotrena in napačna!) je morda navzlic temu primerno, da se od časa do časa, od prilike do prilike poslužite plakatiranja. Glavna propaganda za vašo trgovino pa bo opravljena, če se ravnate po sledečih principih: 1. Solidno blago. 2. Solidne oene. 3. Vsem zahtevam kupcev odgovarjajoča zaloga. 4. Snažnost dn čistost ter okusnost, s katero naj bo prepojeno vse v trgovini, od zavijalnega papirja in motvoza, preko vsakovrstnega blaga, do opreme v trgovini, izložbe in zunanje opreme ter do nohtov in žepnega robca tvojega prodajalca (in seveda tudi tvojega lastnega). 5. Prijaznost, uslužnost, obzirnost in pozornost nasproti odjemalcem. 6. Prijaznost, uslužnost, obzirnost in pozornost nasproti odjemalcem. 7.—10. Isto, kar 5. in 6. •Ti osnovni principi propagande za vsako trgovino so najpotrebnejša propaganda vsake trgovine, še posebej in takorekoč edina propaganda pa so za one trgovine na deželi, za katere druga propaganda nima pomena. O vsaki točki so napisane debele razprave ter jim v prihodnjih štvilkah vsaj v glavnih potezah posvetimo toliko pozornosti, kolikor nam bo to dopuščal prostor. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Poleg vodstva blagovno-prometne statistike je priporočljivo tudi vodstvo statistike o režijskih stroških, razdeljeno ysaj po nekaterih glavnih oddelkih, n. Pr.: plače, lokal, davki itd., dočim manj pomembne stroške vodimo skupno v stolpcu »ostali stroški«. Ker pri črtanju stolpcev za vodstvo statistike režijskih stroškov odpade prostor za množino, ker se zabeležujejo samo zneski, lahko vodimo večje število ločenih oddelkov tega računa. Primerjava režijskih stroškov s prejšnjimi meseci oziroma z leti daje trgovcu pojasnila, zakaj se niža dobiček ter mu kaže, kje. mora pričeti s štednjo, da doseže večji uspeh. Še važnejša in za trgovca neizogibno potrebna je statistika bilančnih podatkov, ki jih tudi razdelimo na dva dela: 1.) v statistiko o prometu in 2.) v statistiko o uspehu. Statistiko o prometu in o uspehu vodimo v običajni, manjši knjižici z dvema denarnima stolpcema; lahko pa tudi na posameznih listih journala, seveda ločeno za promet in zopet ločeno za uspeh. Podatke za vodstvo statistike o prometu nam nudi vsakoletni račun denarnega prometa. Ako vodimo statistiko v posebni knjižici z dvema denarnima stolpcema, odločimo za vsak posamezni račun po en list ali po nekaj zaporedno si sledečih listov ter napišemo nad glavo naslov dotičnega računa, n. pr.: račun blagajne, račun dobaviteljev itd. V tekstno vrsto si zabeležimo koncem vsakega leta besedilo: »prometni podatki iz poslovnega leta 1930«, v sledečo pridejo podatki za leto 1931 itd. Prvi denarni stolpec opremimo z o-značbo: debet (prejemki), drugega pa z vpisom: kredit (izdatki). Pri računu blagajne moramo najprej zabeležiti med prejemke otvoritveni saldo blagajne. (V našem slučaju: 1. jan. 1930 — Din 2500.) Koncem poslovnega leta pa vpišemo v sledečo vrsto kot prometni podatek v prvi stolpec skupno vsoto prejemkov iz računa denarnega prometa po odbitku gornjega salda, kar znaša v našem slučaju Din 6,115.300, v drugi stolpec pa skupno vsoto izdatkov ,po odbitku zaključnega salda blagajne. (V našem slučaju Din 6,117.800 — 29.300 = 6,088.500 Din. Vpise prometnih podatkov za sledeča leta pa izvršujemo tako, da knjižimo vsakokrat kot prometni podatek za do-tično leto skupno vsoto prejemkov po odbitku začetnega ter vsoto letnih izdatkov, po odbitku zaključnega blagajniškega salda. Na enak način vpisujemo iz denarnega prometa tudi podatke za druge račune, ki jih prav tako otvorimo z vpi-som salda iz otvoritvene bilance na debetni ali na kreditni strani. Prometne podatke same za odpadajoče leto pa i vpišemo tako, kot jih izkazuje letni račun denarnega prometa. Tako otvorimo n. pr. pri statistim dobaviteljev z vpisom salda iz otvoritvene bilance v kreditnem stolpcu Din 220.000 ter v sledeči vrsti vpišemo prometne podatke za leto 1930, ki izkazujejo Din 1,740.000 v debetnem in Din 1,735.000 v kreditnem stolpcu. Vpisi po vseh drugih računih so enaki kot opisani. Te podatke imamo sicer zbrane tudi v glavni knjigi, vendar so tam vpisi manj pregledni ter moramo poleg tega vedno odštevati še začetni in zaključni saldo, da dobimo zaželjeno prometno postavko. V daljši dobi zavzemajo vpisi v glavni knjigi pri posameznih računih po več strani, celo po večkratne prenose, kar napravi račun sam še težje pregleden. V statistiki sami pa imamo te podatke na eni sami strani zbrane za večje število let ter nam je primerjava prometa med posameznimi leti močno olajSana in pregled toliko hitrejši. Prometna statistika, ki naj bi jo pri vseh večjih obratih vodil šef sam o-sebno, ima poleg tega še to dobro stran, da služi kot kontrolni pomoček za vsakoletno bilanco. Ce namreč seštejemo vse kreditne in debetne vsote na posameznem računu, dobimo vedno točno stanje, kakršnega bi morala izkazovati bilanca zadnjega leta. K prometni statistiki moramo k podatkom, ki jih izvlečemo vsako leto iz računa denarnega prometa, pripisati še one postavke iz računa zgube in dobička, ki v računu denarnega prometa niso zapdpadeni, a izpreminjajo stanje posameznih premoženjskih postavk. Izguba posameznih računov znači za nas izdatek (kredit odgovarjajočega računa), vsled česar vpisujemo v statistiko one zneske, ki predstavljajo izgubo v računu zgube in dobička pod izdatke (kredit) prometne statistike; dobiček pa knjižimo nasprotno pod prejemke (debet) prometne statistike. Izjemo tvori samo izkazani čisti dobiček, ki je vsled izenačenja vsot v računu zgube in dobička knjižen v nasprotnem i stolpcu ter znači seveda čisti dobiček prejemek v prometni statistiki, izguba pa je nasprotno izdatek. V našem slučaju imamo k podatkom v prometni statistiki, izvlečenim iz računa denarnega prometa, dodati še sledeče postavke, da bo statistika popolna: 1. Pri računu dolžnikov imamo knjižiti odpis izgubljenih terjatev Din 5.000 (= izdatek) in znižanje stanja dubijoznih dolžnikov iz leta 1929 v znesku Din 3.000 (= prejemek). 2. Ker v prometni statistiki pri trgovskih podjetjih navadno ne vodimo ločene statistike za obresti, dasiravno je priporočljivo odpreti tudi poseben oddelek za obresti, še posebej pa radi pravilnosti in soglasja pri računih upnikov, dolžnikov in denarnih zavodov, moramo k tem oddelkom v statistiki pripisati odnosno odpisati one obresti, ki jih ne izkazuje račun denarnega prometa, pač pa račun zgube in dobička. V našem slučaju imamo iz računa zgube in dobička knjižiti v prometno statistiko sledeče slučaje: a) K računu denarnih zavodov: ka-pitalizirane obresti za leto 1930 v znesku Din 42.000 kot izdatek, Din 11.000 pa kot prejemek. b) Pri računu dobaviteljev: Din 29 tisoč kot prejemek. c) Pri računu odjemalcev: Din 800 kot izdatek. 3. Pri blagovnem računu knjižimo v statistiko iz računa zgube in dobička vsakokrat vsoto, izkazujočo kosmati dobiček pri blagu kot prejemek (debet). V našem slučaju znesek Din 377.000. 4. Premični inventar izpopolnimo s podatkom 10 odstotnega odpisa (Din 3.600) med prejemki (debet statistike). 5. Isto pri nepremičnem inventarju (znesek Din 1.000). 6. Za režijske stroške imamo podatke že v denarnem prometu in v posebni statistiki ločeno po različnih vrstah. 7. Pri računu vrednostnih papirjev knjižimo v prometno statistiko vsakoletno kurzno izgubo pod izdatke, kurzni dobiček pa pod prejemke. Naš slučaj nam nalaga knjižbo zneska Din 3.500 kot kurzno izgubo v letu 1930 pod izdatke. (Dalje prihodnjič.) Eden glavnih Nikdar ne moremo dovolj poudariti potrebe po znižanju obrestne mere za kredite. Nizka obrestna mera je bila in ostane predpogoj za razvoj in napredek gospodarskega življenja. Ne odrekamo našim denarnim zavodom, posebno zadrugam volje, da vršijo svojo nalogo po čimbolj ku-lantnih m solidnih načelih. Vendar pa kaže dosedanji potek' o zniževanju obrestne mere, da naše banke za potrebe najvažnejših gospodarskih panog nimajo tistega razumevanja, ki bi ga morale imeti, da bi se jim zamogla priznati resna volja za sodelovanje pri reševanju naše gospodarske krize. Nasprotno, bančna praksa pri kreditnih poslih, visoka napetost med obrestno mero za vloge in dolgoročne kredite vzbuja celo videz, kakor bi bile banke zainteresirane baš v nasprotni smeri. Celo pri nas v Sloveniji, kjer je ta napetost naj nižja, so meje tako močno prekoračene, da smemo previsoko obrestno mero smatrati za glavni vzrok zastoja v gospodarskem življenju. Relativno nizka diskontna mera naše Narodne banke je privatna bančna podjetja sicer prisilila, da so znižala svojo lastno diskotno mero na 9 do 11% za kratkoročne kredite. Napetost med državnim in privatnim diskontom pa daje navzlic temu znižanju ob malenkostnem delu in še manjšem riziku možnost zaslužka 3 do 5%. Ta ugodnost pa se nanaša samo na kratkoročne kredite, katerih se večina naših solidnih podjetij poslužuje v redkejših primerih. Za razvoj Industrije, obstoj trgovine in ozdravljenje drugih gospodarskih panog so potrebni dolgoročni krediti, ker je uspeh odvisen od trajnih investicij za racionalizacijo gospodarstva. Dolgoročni krediti pa so še vedno veliko predragi, da bi se jih zamogla solidna gospodarska podjetja s pridom posluževati. Radi pomanjkanja kredita po solidni obrestni meri je večina naših važnih gospodarskih institucij obsojena na počivanje, ali pa vsaj pri- vzrokov krize. zadeta v svojem stremljenju po napredku. Ako primerjamo naše denarno tržišče z najvažnejšimi državami celega sveta, pridemo do zaključka, da so naše kreditne razmere naravnost nenormalne, da niso v nikakem skladu s položajem na svetovnem denarnem trgu. Poleg tega pa sedanjega stanja pri nas ne opravičujejo kake posebne gospodarske prilike, ki bi morebiti zahtevale, da se vzdržuje tako visoka obrestna mera, marveč so nasprotno v ostrem nesoglasju z interesi narodnega gospodarstva. Tudi slučaj gradbe proge Kočevje— Sušak je dokaz, da naši denarni zavodi res nimajo dovolj razumevanja za splošne gospodarske potrebe. Predvojna napetost med obrestno mero za vloge in kredite je znašala 1 do 2M%, a so navzlic temu vsi denarni zavodi dobro uspevali. Današnja napetost pa znaša v neredkih slučajih celo po 10 in več odstotkov. Proti kartelom je vstal odpor po celem svetu. Tudi kartel denarnih zavodov spada v isto vrsto. Na noben način pa bi ne smeli biti v njem zastopani vsaj oni denarni zavodi, ki temeljijo na zadružni podlagi in niso ustanovljeni radi dobičkarstva, temveč zato, da narodu pomagajo baš z oskrbovanjem cenenih kreditov. Znižajte obrestno mero kreditom, in polovica našega gospodarstva bo ozdravljena! Lahko se prodajalo z dobrim zaslužkom MAGGI.ievi izdelki Delo Zbornice TOI Dne 30. t. m. se je vršila v zbornični dvorani plenarna seja zbornice TOI, obenem tudi proračunska seja za leto 1931. Predsednik g. Ivan Jelačin je v izčrpnem, stvarnem govoru poročal o delu zbornice v zadnjem četrtletju, ki je obenem tudi slika gospodarskega položaja v Dravski banovini. Doba padanja cen še vedno ni končana, zato treba, da se vse gospodarske panoge vživijo v ta položaj in se skušajo prilagoditi sedanjim razmeram. Naša lesna trgovina preživlja posebno težko krizo, s katero je prizadeto gospodarsko življenje v zborničnem okolišu tem hujše, ker predstavlja lesna trgovina eno glavnih gospodarskih panog. Ta kriza se najjasnejše izraža v zastanku lesnega izvoza. Zbornica je, razumevajoč težki položaj lesne trgovine, storila vse, kar je bilo v njeni moči, da se doseže vsaj delno izboljšanje. Med drugim je zahtevala znižanje cenovnika za zavarovanje valute pri izvozu lesa. Pri železniških tarifah je posvečala posebno pozornost lesni trgovini ter zahtevala znižanje Drevoznih tarif, kakor tudi uvrstitev večjega števila naših nakladalnih postaj v izjemne tarife. Proti uvedbi banovinske takse na sečnjo gozdov je zavzela Zbornica odločno stališče in dosegla vsaj to-likOj da je bila ta taksa oproščena industriji za sečnjo lastnih gozdov. V davčnem oziru je zaprosila finančno upravo, naj ne obdavčuje s pridobnino tudi vrednost onega lesa, ki se predela na domačih žagah, kakor se je to ponekod prakticiralo, marveč naj vzame za podlago samo rkzliko na povečani vrednosti od okroglega lesa na izdelani les. Zbornici je uspelo dalje, da je dosegla zvišanje uvozne carine na les in drva, ker so se zlasti v Vojvodino doslej uvažale večje množine drv za kurjavo iz Romunije. v minulem letu. Premogovna industrija je prav tako v težkem položaju, ker je konsum premoga iz slovenskih revirjev tekom prvih 11 mesecev lani padel od 604 tisoč na 489 tisoč ton, tedaj za 115 tisoč ton ali za 16 odstotkov. Prav tako nazadovanje v porabi premoga kažejo domači industrijski obrati. V zvezi s tem je seveda tudi narastlo število brezposelnih; saj je bilo samo v premogovnikih reduciranih 2100 delavcev. Pritisk inozemskega blaga na naša tržišča kaže potrebo po racionalizaciji našega gospodarstva. Da niso carinske tarije v skladu z našimi potrebami, dokazuje dejstvo, da narašča med drugim tudi uvoz krompirja v našo državo in je njegova vrednost v letu 1929 dosegla visoko vsoto nad 35 milijonov Din. Prav tako se opaža naraščanje uvoza povrtnin. Značilno je, da uvažamo iz inozemstva celo mast, in je uvoz masti leta 1929 katastrofalno narastel na vsoto 23 5 milijona Din. Zbornici je deloma uspelo doseči zvišanje uvoznih carin na te proizvode ter vsaj za silo zavreti naraščanje uvoza kmetijskih pridelkov, ki jih imamo doma na presežek. V davčnem oziru je zbornica posebno pa njen predsednik g. Jelačin osebno, skušala na merodajnih mestih doseči razmeram odgovarjajoče popuste, ker kaže primerjava plačanih davščin v zadnjih letih nenormalno razmerje, s katerim se vedno bolj obremenjuje trgovina, obrt in industrija v naši banovini, kar dokazu- < je zlasti naslednja primerjava plača- nih davščin v letu 1928 milijonih dinarjev. in 1929 v 1928 1929 zemljiški davek 371 38 8 hišni davek 17-8 16-5 pridobnina 4-6 36-3 družbeni davek 266 13-9 dohodnina 131 — davek na posl. promet 357 47-2 Občutno se je povečalo tudi breme samounravnih davščin, ki je leta 1929 narastlo od 35-5 na 45 9 milijona dinarjev. Zbornica razumeva stremljenje samoupravnih oblasti, da skušajo zamujeno in opuščeno delo svojih predhodnikov čimpreje popraviti, vendar je treba pri tem upoštevati današnje žalostne gospodarske razmere. Davčna reforma je prizadela pridobitnim slojem hud udarec. V bodočem letu čakajo zbornico velike in težke naloge, ker stojimo pred uvedbo enotnega obrtnega reda za celo državo, dalje pred novim zakonom o socijalnem zavarovanju, pred reformo železniških tarif in pred uvedbo novega zadružnega zakona, ki je za naše gospodarstvo tem važnejši, ker se ima marsikateri svoji pridobitvi zahvaliti razvitemu zadružništvu. Vendar pa mora tudi ta zakon upoštevati potrebe in težnje davkoplačevalcev ter ne sme škodovati njihovim interesom, ker bi s tem zmanjšal njih plačilno zmožnost na škodo državnim financam in na nič manjšo škodo splošnega gospodarskega blagostanja. Po pozdravnih brzojavkah kralju, ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru je prešla zbornica k odobritvi proračuna za leto 1931. Zbornica je upoštevala načelo šted-nje ter je letošnji proračun skrčila za 1,021.000 Din. Lanski proračun je znašal 4,951.000 Din, letošnji pa le 3,930.000 Din. Pri lastnem pokritju brez zbornične doklade v znesku 1,072.000 je pokriti primanjkljaj v znesku 2,858.000. V pokritje se predlaga pobiranje samo 10%ne doklade, ki se je tako ponovno znižala od lanskoletnih 13%. Ob 10%ni dokladi je pričakovati dohodkov 3,226.000 tako, da ostane blagajniška rezerva v znesku 386.000. Doklado je enakomerno pobirati od osnovne pridobnine in družbenega davka ter znaša ta davčna podlaga okroglo 32,000.000 Din. Za trgovske in obrtne nadaljevalne šole je predviden znesek 200.000, za trgovske namene 100.000, za tujski promet 10 tisoč Din, za pospeševanje obrta 250.000, za industrijo in njene namene 100.000, za srednjo tehniško šolo 11.000 Din, za trgovska učilišča 20.000 Din, za ustanove onemoglim obrtnikom 10.000 dinarjev. Po sprejetju proračuna so sledila še poročila o davčnih vprašanjih, o načrtu zakona o socijalnem zavarovanju in o pripravah za novi obrtni zakon, kakor tudi o informativni službi za pospeševanje zunanje trgovine, ki naj se vrši v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine. S posameznimi referati, kakor tudi s proračunom, se pobavimo v poznejših številkah, v kolikor je to potrebno. Dolžnosti davkoplačevalcev cb pričetku leta. Ljubljanska davčna uprava je izdala sledeči razglas o dolžnostih davkoplačevalcev glede prijav za dohodnino, pri-dobnino in prometni davek: Vsa podjetja, obrati (trgovski, industrijski in obratni) odnosno vse osebe, ki se bavijo s samostojnim poklicem in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in prometnemu davku, ki ga plačujejo pavšalno, morajo v času od 5. januarja do štetega 5. februarja 1931 vložiti pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku in prometu, ki so ga dosegle od teh poslov v poslovnem letu 1930. Prijavo je posebej vložiti za vsaki objekt (obrat) kakor tudi za vsako vrsto posla, n. pr. če ima trgovec centralo in filijalko, mora vložiti prijavo za centralo in posebej še za filijalko. Če trgovec z mešanim blagom toči v istem o-bratu tudi pijače, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno, prijavo za točenje pijač. Ce se krojač n. pr. hkrati bavi tudi s prodajo izgotovljenih oblek, mora vložiti prijavo za dohodek iz krojaškega obrta in ‘posebej še za dohodke iz prodaje izgotovljenih oblek. Rudarska podjetja, ki so podvržena temu davku, morajo vložiti prijavo za vsak rudnik posebej in za vsak samostojni pomožni rov. Prijavo morajo vložiti tudi one osebe, ki so po členu 46 zakona o neposrednih davkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrt težkih invalidov itd.). Obrazec davčne prijave se dobi pri podpisani davčni upravi. Prijavo izpolni in vloži: 1. lastnik obrata ali podjetja odnosno oseba, na katere račun se obrat vodi. 2. v primeru zakupa — zakupnik. 3. za nedoletne — njihovi roditelji ali varuhi. 4. za mase, njihovi zastopniki. Prijavo lahko vloži tudi druga oseba, če se izkaže s specialnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca. Prijavo naj se izpolni v vseh razpre-delkih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajlirano. Ker je predmet obdavčbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem po slovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek v svojo lastno korist točno prijavijo, ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljanja. Enoletnim dohodkom se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vršitev podjetja, obrti ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obite-lji ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka. V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, odnosno račun, bilance zgube in dobička, korespondence in slično, če vodijo tr govske knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank itd., s katerimi zamorejo verjetno dokazati točnost prijavljenih podatkov. Obrtniki naj se v prijavi izjavijo, da se hkratu bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obratu. Podjetniki, ki delajo na zgoraj, mo rajo tudi to navesti v prijavi. Prijava se mora oddati osebno ali po pošti oni občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prijave v roku, ki je določen s tem pozivom, to je v času od 1. januarja 19B1 do 5. februarja 1931, plača kot kazen 3°/o od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v najdaljem roku 8 dni, po 10°/o osnovnega davka. Če se v davčni prjavi navedejo neresnične prijave z namenom, da bi se izognili davku ali če se zataji objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142 zakona o neposrednih davkih. Ce davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi. Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, morajo v smislu naredbe generalne direkcije neposrednih davkov od 9. junija 1924 štev. 15.432 vložiti skupno prijavo o celotnem prometu celega pretečenega leta do 31. januarja 1931. Vložitelju prijave se potrdi prejem prijave. Končno se vse pridobnini zavezane moške osebe opozarjajo, da morajo po členu 6 zakona o davku na ne-oženjene moške osebe v svoji prijavi za pridobnino navesti njih starost, da li so oženjeni, neoženjeni, vdovci brez otrok odnosno ločeni in če vzdržujejo ženo in zakonske otroke. Družabniki poedinih podjetij morajo izven tega v kolikor so zavezani davka na neoženjene moške osebe, navesti, s katerim deležem so udeleženi na podjetju. Potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Neodvisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek v letnem znesku 1000 Din. Davek se plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 1000 Din, če se pa poklic prične izvrševati v drugi Polovici leta, pa v znesku 500 Din. Če se potujoči agent ali trgovski potnik n3 more izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni znesek rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta)) ki jo dobi pri davčni upravi za nabavno ceno. Potujoči agenti, trgovski Potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v našo državo, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo držvo. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno službenem razmerju, se poživljajo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti in plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledični, predvidenim v členu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih. Gospodarske beležke. Pred carinskimi pogajanji s Češkoslovaško. Priprave za sklep nove trgovinske pogodbe s Češkoslovaško so pred zaključkom ter je v glavnih vprašanjih povsod dosežen sporazum. Oficijelna pogajanja se vršijo v drugi polovici tega meseca v Pragi in najbrže vsled temeljite predpriprave ne bodo dolgo trajala. Kolikor nam je znano, je sporazum v carinskih vprašanjih za nas ugoden, vsled česar smemo končno pričakovati, da se dvigne naš uvoz na Češkoslovaško na zasluženo višino. Nazadovanje cen. Tekom minulega leta je bilo padanje cen na debelo splošno po vsem svetu. Primerjava nazadovanja indeksa cen v naši državi, vzporejena z ostalimi državami, nam kaže sledečo sliko: 1929 1930 Upadek v odstotkih: Amerika 97 80 17-4 Anglija 138 102 26-1 Francija 132 112 15-1 Italija 125 98 21-6 Nemčija 138 118 14-5 Švica 142 120 15-5 Jugoslavija 94 79 16 Povprečno nazadovanje cen tekom enega leta (do konca novembra) izkazuje 18 odstotkov. Najbolj so nazadovale cene v Italiji, najmanj pa v Nemčiji. Nazadovanje cen na debelo v naši državi še vedno ne doseza povprečnega padca svetovnih cen. Čudna praksa naših uvoznikov. V krogih naših uvoznikov, posebno na Hrvaškem se množijo slučaji, da ti kupujejo inozemsko prekomorsko blago »cif« Trst ali »cif« Reka, kar na eni strani brez vsake potrebe podraži uvožene predmete, na drugi strani pa je tako postopanje briskiranje interesov sušaškega pristanišča ter gre zaslužek, ki bi ostal doma, v Italijo. Zagrebška Zbornica TOI je pozvala uvoznike, naj kupujejo prekomorsko blago vedno »cif« Sušak. Umestno bi bilo, da bi tudi vlada s posebnimi odredbami preprečila tako škodljivo prakso. Občinske trošarine na alkoholne pijače. Banska uprava je dovolila občini Motnik v srezu Kamnik pobirati občinsko trošarino na vino in mošt po 90 par, na pivo pa 30 ipar od litra, za žganje, špirit in likerje je določen znesek 8 Din od stopnje alkohola v hi. Občini Ribnica na Pohorju pa je odobrena trošarina na vino in mošt po 1 dinar, na pivo po 40 par od litra, na žganje, špirit in likerje pa po 10 Din od stopnje alkohola v hektolitru. Kontrola vplačil uslužbenskega davka. Davčne uprave so prejele nalog ministrstva financ, naj javno pozovejo vse osebe, ki vplačujejo uslužbenski davek z znamkami, da predlože davčne knjižice pristojnim davčnim upravam v pregled. Iz nase rudarske industrije. Vsled nastopajoče zime se je delo v premogovnikih zopet poživilo, tako da delajo skoraj vsi premogovniki v državi s polnim obratovanjem. Nasprotno pa se opaža, da je v vsej drugi rudarski industriji nastopil zastoj ter delajo skoraj vsi kovinski rudniki le v omejenem obsegu. Izjemo tvorita za enkrat le še rudnika v Trepči in v Boru. Odkupne pošiljke za Romunijo in Belgijo. S prvim januarjem je uvedeno sprejemanje odkupnih (povzetnih) poštnih pošiljk in vrednostnih pisem z Belgijo in Romunijo, kakor tudi mednarodni denarni promet z nakaznicami. Novi bankovci po 10 in po 100 Din, ki .pridejo v promet v drugi polovici januarja, se bodo od starih razlikovali samo po napisu: »Kraljevina Jugoslavija« namesto dosedanjega: Kraljevina S. H. S.«. Zanimanje za čebelni vosek. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je dobil iz inozemstva več povpraševanj za naš vosek. Interesenti naj se za podrobnejše informacije obrnejo na omenjeni zavod v Beogradu. VELEPRAŽARNA »PROJA« se nahaja v Aškerčevi ulici š t. 3, in ne v Pražakovi ulici 3, kakor je bilo pomotoma označeno v oglasnem delu zadnje številke. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. ' Uradni tečaji Prosti tečaj 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 avstrijski šiling 1 be.lga 1 ibolgarslki lev 1 češkoslovaška krona 1 francoski frank 1 grška drahma 1 italijanska .lira 1 madžarski .peingo 1 nemška marka t poljski zlot t rumunski lej 1 švicarski frank 1 španska peseta 1 danska krona 1 holandski goldinar 1 turška lira, papir t zlati frank 1 kanadski dolar 1 brazilska milreis 1 argentinski pezos 1 švedska krona l egip.ovski funt 274-20 56-35 7-95 7-88 —•409 1-675 2-217 —•73 2-954 9-88 13-45 6-33 —•335 10-959 601 15-067 22-69 26-70 10959 5605 1 - 007 5-20 18-70 15-127 281-20 274-— 56-35 7-90 7-87 —41 1-67 2'22 —73 2-95 9-88 13-45 6-32 —33 10-96 6-91 15-06 22-65 26-70 1096 5603 1"06 5-20 18-68 15-12 281'— Nazadoval je nekoliko argentinski pezos: 1 Novi uradni kurzi za januar pa pričajo o ponovni mednarodni učvrstitvi dirthrja. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda promp-tna 424-50—425, 7X>% Blairovo posojilo 79—79-75, 8% Blairovo posojilo 91‘50 do 92-50, investicijsko posojilo 86—86 50, tobačne srečke, 30 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 78-50 do 79, 4X>% bosanske obveznice 54 ponudba: begluške obveznice 68—69, Rdeči križ 50 ponudba. — Stanje skoraj neizpre-menjeno. Neznatno je oslabila vojna škoda; tudi 1% Blair ta teden ni imel tako čvrstega kurza kot pred sedmimi dnevi. Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 125 povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 945, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 365—375, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 126—128, Narodna banka 8150—8250, Kreditni zavod 170—180, Ruše 235—255. Skoraj vsi privatni papirji so se znatno okrepili, tudi »Trboveljska« se je zopet okrepila, kar je posledica povečanega obratovanja. Lepo napredovanje kažejo delnice Vevške papirnice, za katero se je v Ljubljani napravilo nekaj zaključkov po 126, v Zagrebu pa so se delnice iskale celo po 128 Din. Po širnem svetu. Razočaranje gospodarskih krogov na Madžarskem. O priliki sklepanja prijateljske pogodbe med Madžarsko in Italijo so si Madžari mnogo obetali od ugodnosti, ki jih jim je nudila Italija z odstopom svobodne cone na Reki. Sanje o obnovitvi madžarske trgovske mornarice so jim postale takorekoč že dejstvo. Le prekmalu pa so morali spoznati, da vodi pot na Reko preko Jugoslavije, dasi-ravno se jim prej ni zdelo potrebno, Voditi o tem račun. Razblinilo se je tudi pričakovanje, da umirajočo Reko oživi ta pogodba. Kaže pa, da se Madžari še vedno nočejo sprijazniti s sedanjim položajem, kar potrjuje propaganda za gospodarsko sodelovanje Madžarske z Avstrijo in Nemčijo. Vodilne osebnosti madžarske gospodarske politike pod vplivom šovinizma še danes nočejo uvideti, da je pot naravnost vedno najbližja in najbolj ekonomična. Predhodnik carinskega premirja. Te dni so na posebni konferenci sklenile Belgija, Danska, Nizozemska, Norveška, Luksemburška in Švedska pogodbo, s katero se obvezujejo, da obstoječih carin ne bo nobena izmed teh držav povišala za blago iz druge pogodbene države. Te države so tudi doslej vodile trezno in solidno carinsko politiko, zato ta sklep nima posebnega vpliva na carinsko politiko drugih evropskih držav. Mnogo važnejša pa je ustanovitev go-spodarskega-carinskega bloka med temi državami, s katerim bodo uspešno izvajale pritisk na one države, ki ima-zo uveljavljeno bojno carinsko politiko, ker jih bodo s tem prisilile do pristopa k tej carinski konvenciji in s tem tudi do vodstva zmernejše carinske politike. Tudi Bolgarija znižuje plače. Romuniji in Italiji sledi Bolgarija, ki je državnim uslužbencem znižala plače za 10 odstotkov, počenši s prvim januarjem. Za ustanovitev srednjeevropske carinske unije. Industrijske korporacije v Nemčiji so imele v zadnjem času več zborovanj, na katerih se je obsojala politika uvajanja visokih agrarno-zaščitnih carin v Nemčiji ter se vse industrijske korporacije zavzemajo za ustanovitev srednjeevropske gospodarske unije, ki naj bi združevala vse agiarne in vse industrijske države. Regulacija privatne obrestne mere v Romuniji. Ne samo naše gospodarstvo, marveč tudi Romunija trpi vsled previsoke privatne obrestne mere za kredite. Romunska vlada se je odločila vsaj deloma omejiti izkoriščanje svojih gospodarskih panog potom previsoke obrestne mere s tem, da je izdala zakon, po katerem sme biti privatna obrestna mera za kredite največ za 5 odstotkov višja od oficijelne mere Narodne banke. Le za izjemne pogodbe so določene posebne mere, ki dovoljujejo prekoračenje te napetosti do najvišje razlike 9 odstotkov. Najnižja obrestna mera v Ameriki. Preobilica razpoložljivega denarja v Ameriki se zrcali v znižani obrestni meri za hranilne vloge, ki je sedaj določena na 1 do 1-5%. Tudi obrestna mera za kredite je na tako nizki stopnji kot še nikoli doslej ter se giba v višini 2-5 do 5% v svobodnem prometu. Naša prenapeta obrestna mera je eden glavnih vzrokov sedanje krize, a se nihče ne zgane, a bi jo znižal. Katastrofalno naraščanje brezposelnosti v Nemčiji. >> Po najnovejšem poročilu berlinskega statističnega urada je število brezposelnih dne 15. decembra doseglo v Nemčiji ogromno število skoraj štirih milijonov oseb. Naraščanje pa s tem ni bilo zaustavljeno in znaša število brezposelnih v Nemčiji že preko štiri milijone. L >to bančnih polomov v Ameriki. V novembru je v Združenih državah propadlo 236 bančnih podjetij. Skupno število letošnjih bančnih konkurzov do konca novembra znaša 981 slučajev ter je v tem oziru tudi za ameriške razmere rekordno. Argentinija obustavila naseljevanje. Kot poljedelska zemlja je Argentinija posebno močno prizadeta po krizi, vsled česar vlada tam velika brezposelnost. Vlada je izdala prepoved nase-ljevanja inozemcev v Argentiniji do na-daljne odredbe. Po zadnjih .podatkih je stanje brezposelnosti po svetu sledeče (v primerjavo dodajamo podatke za isto dobo — avgust september — ilani): letos lani Avstrija 163.906 104.947 Belgija 15.202 4.087 Anglija 2416.648 1,198.882 Italija 417.360 245.665 Madžarska 24.650 13.922 Nemčija 3,253.000 1,557.146 Poljska 170.665 84.300 Romunija 39.110 5.171 Švedska 80.800 22.271 Čehoslovaška 360.916 52.694, Francija 978 — Jugoslavija 17.191 18.360 V vseh važnejših evropskih državah je število brezposelnih letos znatno na- TRGOVINSKE RAZM1 Iz Rotterdama objavlja > Jugoslovenski Lloyd« dopis Kristijana Giinter-ja, ki čudno osvetluje razmere med holandskimi trgovci. Dasiravno je holandski trgovski zakon dober in strog, se vendar prakticira tam vpis posameznih tvrdk v trgovski register tako, da se dovolijo najbolj visoko zveneča imena, da le pravila odgovarjajo predpisom zakona. Zadnje čase je bila ustanovljena *Ne-derlandsche Iiodenkreditbanki', ki je Izjema v zastoju industrije. Medtem, ko je zadnje čase skoraj vsa industrija prisiljena zmanjševati obratovanje, je Fordova tvomica za letala razširila delo tako, da se obratuje neprenehoma 24 ur, da zamore zadostiti velikim naročilom. Industrializacija Rusije. V zvezi stežnjo po industrijalizaciji je sovjetska vlada te dni odobrila načrte za zgradbo ogromne kovinske tovarne v Novotagijsku v Uralu, ki bo po svoji velikosti največje tovrstno podjetje na svetu. Tovarna bo imela letno kapaciteto 1*1 milijona ton litega železa in 650.000 ton kovanih plošč. ST V SVETU. rastlo, le v Jugoslaviji je nekoliko padlo v razmerju proti lanskim številkam. Najmanjša brezposelnost je v Franciji, največja pa v Nemčiji in Angliji. Armada brezposelnih v Evropi znaša po teh podatkih 6,622.426, d očim je znašala lani samo 3,307.395, tedaj se je letos več kot podvojila. Stanje brezposelnih v Evropi pa je v resnici še mnogo večje, ker manjkajo podatki iz raznih držav in se poleg tega nanašajo ti na avgust in september (z izjemo Jugoslavije, ki izkazuje oktobersko stanje), ko je še bila gradbena sezona ter so v zadnjem času te številke zopet močno na-rastle. Tudi ostali deli sveta se bore s katastrofalno brezposelnostjo, ki je najbolj občutna v Združenih državah, kjer se stanje ceni na 5 do 6 milijonov. {E NA HOLANDSKEM. tudi v našo državo pošiljala prospekte, da oskrbi najcenpjše hipotekarne kredite in se sklicevala na reference druge tvrdke visokozvenečega imena. Zadeva pa je v resnici taka, da je bila lastnica te »bankec, ki ni razpolagala z nikakim kreditom, niti ni imela zvez s kakim večjim kreditnim zavodom, žena nekega faliranega trgovca, on sam pa je bil ravnatelj zavoda. Tudi drugi zavod visokega imena je bil last iste tvrdke, ki se ga je posluževala samo za reference. Najlepše pa je to, da ta »banka« še vedno obstoji in bo delovala, dokler ne pride do kake kazenske obsodbe radi goljufije. Vsled sličnih slučajev vlada med holandskimi trgovci velika nepoverljivost. Predno stopi Holandec v poslovne zveze z nepoznano osebo, se informira o njej na več straneh. Informativna služba na Holandskem je prav dobra in se ne o-niejuje samo na običajna stvarna premoženjska poročila, marveč poroča tudi o rodbinskih razmerah in celi zgodovini osebe, za katero se zahteva informacije. Policija vodi posebne sezname nezanesljivih tvrdk in celo opozarja na nje javno v časopisju, pozivajoč one, ki žele stopiti z njo v trgovske stike, naj se prej informirajo pri policijskem informativnem oddelku. Tvrdka pa navzlic temu dela nemoteno naprej. Naši trgovci naj bodo vsled tega pri iskanju zvez s Holandsko zelo oprezni ter naj se poprej na več krajih informirajo. Zlasti velja to za one, ki izvažajo tja sadje in vino. CARINSKI DVOBOJ MED ČEHOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO. Poročali smo že o prenehanju trgovinske pogodbe med Cehoslovaško in Madžarsko. Obe državi sta vsled tega prišle ob ugodnostne, nižje carine za ' svoje blago, ki ga izvažata druga v drugo. Madžarska je oškodovana vsled tega posebno občutno na svojem izvozu žita. vina in drugih poljskih pridelkov ter živine. Nasprotno pa je Čehoslovaški izvoz industrijskih izdelkov na Madžarsko znatno otežkočen, ker ga visoke carine onesposabljajo za konkurenčno borbo z drugimi državami, ki imajo trgovinske pogodbe z Madžarsko. To stanje pa se je še poostrilo, ker sta obe državi pričeli uvajati tudi sistem uvoznih dovoljenj in pričeli zviše- vati carinske tarife za ono blago, ki je predmet uvoza druge države. Zadnja poročila kažejo, da ta dvoboj ne bo trajal dolgo, ker je v interesu obeh držav, da čimpreje preneha, sicer bo imel izvoz obeh držav priliko beležiti znatno nazadovanje. Našim izvoznim predmetom ta carinski dvoboj ne more škodovati, pač pa koristiti, ker je sedaj možnost konkurence naših kmetijskih proizvodov na Čehoslovaškem povečana, deloma pa je olajšana tudi možnost uvoza industrijskih izdelkov na Madžarsko. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke 1 Tržna poročila. Žito. Na svetovnem tržišču so šle žitno cene zopet nekoliko navzdol. Ljubljanska borza notira še vedno skoraj neizpremenjene cene za takojšnjo dobavo, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh (če ni drugače pripomnjeno) za 100 kg: Pšenica: bačka potiska: 80/81 kg, 1 odst. primesi 205'— do 207-50; bačka srbobranska: 79/80 kg, 2% primesi 200 do 202-50; gornjebačka: 79/80 kg, 2% primesi 200'— do 20250; baranjska: 79/80 kg, 2% primesi 185-— do 187’50; bačka, Som bor okolica: 79 kg, 2% primesi, 177-50 do 180—. Koruza: bačka, stara: zobata, suha, rešetana 150'— do 152-50; bačka, stara: zobata, suha, rešetana, navadna voznina 155-— do 157-50; bačka, stara, mlevska okrogla: suha, rešetana 160-— do 162-50; bačka, stara, mlevska okrogla: suha, rešetana, navadna voznina 147-50 do 152-50; nova, času primemo suha: s kvalitetno garancijo do namembne ipostaje, navadna voznina 140 do 154-50. Oves: baranjske provenience: navadna voznina 195'— do 197-50. Moka: banatska nulariea: slov. postaja 340-— do 345-—. Ameriško tržišče. Poročila ameriških blagovnih tržišč izkazujejo sledeče cene. (V oklepaju so naznačene cene ipretečenega tedna.) Žito: pšenica je po neprestanem padanju nekoliko stalnejša v ceni ter 110-tira v Cikagu bušel (pri pšenici 27-21 kg, pri ostalih žitih pa 25-40 kg) sledeče: pšenica 76 87 (76-75); koruza je znatno padla ter notira 61 (pred tednom 66-87); oves je istotako padel od 32-50 na 29-87; tudi rž kaže nazadova- nje ter je tekom tedna nazadovala v ceni od 45-87 na 40-50. Bombaž: na borzi v Newyorku se je tekom tedna okrepil ter notira za 9-77 do 9'85 (9-74—9-75) centov za libro. Sladkor: še vedno pada ter je v New-yorku tekom tedna zdrknil od 112 na 1-07. Kava: pretečeni teden je šla navzgor v ceni, kar je očividno posledica kar-telovega prizadevanja, ta teden pa je zopet padla ter notira »tftio« št. 7, 6-25 (pred tednom 6'75); »Santos« pa je padel v ceni tekom tedna od 10-25 na 9-35. Lesni trg. Na porast lesnih cen ni računati. Angleški lesni strokovnjak Schalit, ki je sklenil pogodbo z Rusijo za dobavo velikih množin lesa za Anglijo v letu 1931, je na svojem povratku izjavil, da je vsako upanje na porast lesnih cen neutemeljeno ter je tudi pogodba za te nove dobave v ceni znatno nižja od lanske. Angleško tržišče je prenatrpano že sedaj z lesom, poleg tega pa ima tam Kusi j a še vedno okoli 200.000 standardov neprodanega lesa, ki ga skuša prodati za vsako ceno. Značilna so tudi njegova poročila o razvoju ruske lesne industrije, ki je pravkar dovršila največje lesno-indu-strijsko podjetje na svetu. Investicije za’ to podjetje znašajo okoli pol milijarde dinarjev, poleg tega pa se gradi še nešteto manjših podjetij. Tudi produkcijo so prilagodili Rusi potrebam evropskih lesnih tržišč ter režejo sedaj drobne dimenzije, katerih pred vojno niso producirali. Onemogočen uvoz drv na Madžarsko. iVsled nastopivšega carinskega boja med Čehoslovaško in Madžarsko je slednja predpisala občutno carino na uvoz drv v znesku pol zlata krjne na lOOkg, kar znaša približno 580 dinarjev pri vagonu. S to odredbo je občutno prizadeta tudi naša lesna trgovina in prav tako les- na trgovina Romunije, ker so ugodnost-ne tarife v naši in romunski pogodbi bile vezane na češkoslovaške ugodnost-ne tarife. Na ta način je onemogočen uvoz naših drv na Madžarsko, ki je bil prav sedaj v največjem razmahu. Naši gospodarski predstavniki so pozvali merodajne činitelje, naj nujno poskrbijo za to, da se naše ugodnostne tarife vsled spora med Madžarsko in Čehoslovaško ne rušijo, ker bi to tudi ne bilo v skladu s sklepi v Sinaji in Bukarešti glede enotne gospodarske fronte. Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani proda ofer-talnim potom dne 7. t. m. večje množine lesa in drv. Podrobnejši pogoji pri Zbornici TOI. DOBAVE. 500 komadov tesarskih hrastovih pragov nabavi do 8 t.