Pošinina plačana v gotovinJL Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Gena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po molnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 68. Celje, pondeljek 25. avgusta 1930. Leto XII. Plebiscitna koroška mani- festacija v Celju Plebiscitni odbor se je na svoji prvi seji pretekli Četrtek konstituiral sle- deče: predsednik g. ravn. Smertnik, podpredsednik g. dr. Rebernik, tajnik g. dr. Mejak, blagajnik strok. učitelj g. Gerlanc. Za koroško razstavo se je izvolil poseben razstavni odsek, v katerem so gg.: upravitelj Prekoršek kot predsed- nik, strok. učitelj Grašer, prof. KovačiČ, dr. Mejak in odvetn. uradnik Šolinc. Manjšinski inštitut v Ljubljani je ob- ljubil odseku podporo. Kraj in trajanje razstave še nista defmitivno določenaj Koncert koroških pesmi in preda- vanje v soboto 11. oktobra se vršita, ker je pričakovati velike udeležbe, v veliki dvorani Celjskega doma. Kon- cert bo zaključila živa slika (Gospa Sveta s knežjim kamnom). Po kon- certu družabni sestanek v mali dvo- rani Celjskega doma. Maša zadušnica za padle koroSke bojevnike bo v petek 10. oktobra, na dan 10!etnice, ob pol 8. zj. v župni cerkvi. Maše se bodo udeležila narodno- kulturna dru5tva korporativr.o. Zbor se bo vršil predvidoma ob pol 10. dopoldne na Dečkovem trgu. Ob začetku in koncu zbora bodo na- stopili skupno vsi celjski pevski zbori, sodelovala bo tudi celjska železničarska godba. V ostalem ostane že objavljeni program za nedeljo 12. oktobra neiz- premenjen. Pozvala se bo akademska omladina v Ljubljani, da priredi veliko manifestacijo na univerzi v Ljubljani in da inicijativo za tako prireditev tudi tovarišem na univerzah v Beogradu in Zagrebu. Seje se je udeležil tudi de- legat mariborskega odbora za plebi- scitno koroško manifestacijo gospod Dobravc, ki je poročal o pripravah v Mariboru in izrazil željo, da se v ne- katerih točkah manifestacije enotno postopa v dravski banovini. Prihodnja seja prireditvenega odbora bo sklicana pismeno. Izboljšanje brzojavnega in telefonskega prometa Pomočnik ministrstva gradbe je izdal odlok št. 48.587 z dne 8. aprila t. l., ki pravi glede pospeševanja brzo- javnega in telefonskega prcmeta na- slednje : »Od raznih strani in iz raznih krogov se doznava, da telegrafski in telefonski promet ni dovolj hiter, da je dostavna služba počasna, da postaje niso oprem- ljene z zadostno količino znamk, da posamezni uradniki ne gredo dovolj na roke publiki in niso marljlvi, koli- kor je potrebno za hitro odpravljanje in sprejemanje brzojavk in oskrbo- vanje telefonskih pogovorov. Posamezniki se pritožujejo, da pri linicah uslužbenci nimajo vedno dovolj znamk za izdajanje priznanic, in da ob takih prilikah napotijo stranke, naj se same brigajo in si nabavijo potrebne znamke. Dogaja se dalje, da službeni čas za delo (uradne ure) v postaji po- teče, predno si pošiljatelj brzojavke nabavi znamko, ki bi jo moral dobiti in kupiti na postaji, in da posamezni uslužbenci v tern slučaju odklanjajo sprejem brzojavk. Nekateri gredo Se dalje in ne vra- čajo ostanka iz denarja, s katerim se plača brzojavka, nekateri zopet nepaz- Ijivo sprejemajo in odpravljajo brzo- javke, neponovljene in popačene, in izpušČajo najvažnejSe besede in šte- vilke. Najpogostejši slučaji pritožb, da uslužbenci nimajo poštnih znamk, od- padejo na telegrafske postaje drinske direkcije, med njimi posebno na Peč, Berane, Andrijevico, Cetinje in druge. Ti in podobni slučaji škodijo ugledu naše ustanove, ubijajo zaupanje v njeno sigurnost, bitrost in točnost, škodujejo materijelno interesom državne blagajne in se morajo zato z vsemi sredstvi zatreti. Odločil sem se, da s hitrimi in strogimi zakonskimi merami na- pravim konec vsem tem nepovoljnostim in da bom v vsakem ponovnem slu- čaju pritožbe krivce občutno kaznoval in izročil disciplinskemu sodišču.« Ta odlok je bil zelo potreben in ga pozdravljamo z zadoščenjem. DOMACi VESTI d Povratek kraljlce na Bled. Včeraj ob 9.30 dopoldne se je vrnila Nj. Vel. kraljica Marija na Bled z dvornim vla- kom iz Han Pijeska pri Sarajevu, kjer je posetila prestolonaslednika Petra in kraljeviča Tomislava in Andreja. d Predsednik vlade general Peter Živkovič se je v soboto 23. t. m. zv-j- čer vrnil v spremstvu ministra Nikole Uzunoviča z Bleda v Beograd. d Anton Puklavec. f V petek 22. t. m. je umrl v Mariboru vinarski nad- zornik v p. g. Anton Puklavec v 57. letu starosti. Podiegel je možganski kapi in pljučnici. S pokojnim Puklav- cem lega v grob kremenit značaj in odličen slovenski vinarski in kletarski strokovnjak, ki si je pridobil nevenlji- vih zaslug za moderno vinogradništvo v Slovenskih in Ljutomerskih goricah. Rojen je bil v Vitanu pri Središču. Po dovrSeni osnovni šoli in gimnazijskih študijah je absolviral kmetijsko šolo v Grottenhofu pri Gradcu ter višji vi- narski in sadjarski zavod v Kloster- neuburgu pri Dunaju. Nato je službo- val Puklavec z velikim uspehom pri bivSem deželnem odboru v Gradcu. S svojimi sposobnostmi si je pridobil simpatij pri vseh svojih predstojnikih. Svojega odločnega narodnega in na- prednega prepričanja ni nikdar prikri- val. Pri deželnem odboru je posvetil svoje delo predvsem povzdigi vino- gradništva in kletarstva na bivšem Spodnjern Štajerskem in objavil kot temeljit strokovni pisatelj celo vrsto strokovnih razprav in člankov v do- mačih in inozemskih revijah, pa tudi v na§em časopisju. Po prevratu je bil imenovan za vinarskega nadzornika in ravnatelja v Mariboru. Kot žrtev stran- karske nestrpnosti je bil 1. 1928. kljub prvovrstni kval'fikaciji predčasno upo- kojen, kar mu je zelo grenilo življenje. Pred mesecem je z veseljem prevzel uredništvo »Naših goric«, znanega stro- kovnega glasila Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru. Pod nje- govim uredništvom je izšla žal le ena številka. Antonu Puklavcu bomo ohra- nili časten in hvaležen spomin 1 d SedemdesetletnJco svojega rojstva je praznovala včeraj v Laškem ga. Marija Pirkmajerjeva, vdova po zna- nemu narodnemu nadučitelju Pirkma- jerju in mati podbana g. dr. Otmarja Pirkmajerja. Ugledni jubilantki naše iskrene čestitke ! d Desetletnka »Jutra«. Ljubljanski dnevnik »Jutro« je obhajal včeraj svojo desetletnico. Dne 24. avgusta 1920, je izišla prva številka »Jutra«. d Vellk požar pri Preserju. V petek 22. t. m. okrog pol 14. je izbruhnil v vasi Kamniku pri Preserju požar, ki je hitro zavzel katastofalen obseg in uničil posestnikom Francu Žitku, Ja- kobu Reparju, Francu Lenarčiču, JoŽefu Debevcu, Albertu Petriču in posestnici Ivani Mrkunovi 11 gospodarskih po- slopij s gospodarskimi stroji in polj- skim pridelki v skupni vrednosti blizu 1 milijona dinarjev. Vas Kamnik je 1. 1880. pogorela popolnoma, petnajst let pozneje pa je uničtl požar skoro po- lovico vasi. d Kdo hoče svež in zdrav ostatl naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zdravniška poro- čila iz bolnišnic svedočijo, da radi pi- jejo »Pranc Jožefovo« vodo zlasti botni na črevesju, ledvicah, jetrih in želodcu, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgovi- nah. d Dunajska vremenska napoved za torek 26 avgusta: Toplo, veči- noma jasno vreme s krajevnimi ne- vihtami. Napoved za prihodnje dni: Sedanje vreme bo trajalo najbrže še par dni. IzCeljainokolice c Koroška razstava v Celju ob 10letnici koroškega plebiscita. Na tej razstavi naj bi se pokazali občinstvu in posebej še šolski mladini poleg gra- fičnih in statistiČnih pregledov položaja slovenske manjšine v Jugoslaviji zlasti še razni spomini ižza časa plebiscita, kakor lepaki, brošure, časopisje in si. Ti spominski predmeti so raztreseni pri raznih udeležencih plebiscitne akcije po vseh krajih dravske banovine. Pri- reditveni odbor za koroško plebiscitno manifestacijo v Celju prosi vse, ki po- sedujejo take spominske predmete, da jih po označbi Iastnine dado razstav- nemu odseku na razpolago, seveda proti sigurni vrnitvi. Kdor je v to pri- pravljen naj obvesti o tem najkasneje do 15. septembra tajnika prireditvenega odbora g. dr. E. Mejaka v Celju. čim se bo na podlagi došlih prijav ugoto- vila kakovost in §tevilo predmetov, ki prihajajo v po5tev, se bo razstava si- stematično uredila, nato pa določil kraj in trajanje razstave. — Odbor. c Kfnematografske konceslje za Celje. Kakor smo pred tedni poročali, so prosili vodja Mestnega kina v Celju g. F. čeplak, kinolastnik g. I. Tomlje- novič iz Bjelovara in Katoliško pro- svetno druStvo v Celju pri banski upravi v Ljubljani za podelitev kino- matografskih koncesij za Celje. Banska uprava je odklonila proSnji g^. Čeplaka in Tomljenoviča, Katoliškemu prosvet- nemu druStvu pa je podelila vezano koncesijo samo za predvajanje kultur- nih in znanstvenih filmov. O. Čeplak vodi Mestni kino dalje in ostane tu vse pri starem. c Renovlranje vojašnlce Kralja Pe- tra. Pred dnevi so začeli temeljito po- pravljati vojaSnico Kralja Petra na Dečkovem trgu. Sedaj renovirajo streho in zapadno fronto poslopja. Za renovi- ranje je bil odobren znaten znesek. Ko bo delo končano, bo veliko poslopje gotovo polepšalo sliko Dečkovega trga. Poslopje so začasno izpraznilf. c Osebna vest. Vodja ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje de- lavcev v ŠoŠtanju g. Straus je pre- meščen v Celje. Za vodjo ekspoziture v Šoštanju je imenovan g. Tome iz Celja. Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Dalje.) Pograbimo za kamenje — in bom- bardma se prične. Toda svitek se ne gane 1 Ko se končno vendar osokoli- mo in stopimo bližje k nevarni zveri- ni, vidimo, da je nekdo mrtvega mo- drasa tako lepo zvil in mu dvignil glavo. »To junaštvo pa le lepo ohranimo zase«, je svetoval na§ vodnik, »da svet ne izve, kako smo kamenjali ubitega sovražnika.« Za ovinkom je zrastlo lepo posestvo iz položnih zelenih tal. Zagledali smo lepo, belo popleskano hi5o z rdečimi nagelji in zelenim roženkravtom na nizkih oknih. Pred gospodarskim po- slopjem se je svetlikala mlaka. »Poglejte no, ljudje božji!« je zopet zavpila Monika, ki so je ta dan bile same oči. Uprli smo poglede v smer njene dvignjene ročice in kakor kralja Ma- tjaža vojska smo obstali na mestu. Tako ljubkega prizora še nismo videli. Ponosnih, majestetičnih korakov je na- ravnost proti nam korakala stasita ko- ko5 in vodila za sabo kakih petnajst izredno srčkanih rack, ki jih je bila nedavno izvalila iz podtaknjenih tujih jajc. »Oh, kako krasne živalce !« je vzkli- kala naša tovarišica. »Človek bi se jih ne naveličal gledati, jelite, gospod Klo- basa ?« »Delikatesa !« je odvrnil mladi moŽ. Poželjivo je tlesknil z jezikom. »Kaj? Te ljubke stvarce božje bi vi hoteli požreti ?« se je razjezila go- spodična Monika. Gospod Klobasa je pa čisto mirno pokimal z glavo. »Nebeška jed — take le oevrte rač- ke ! Mm — mm.« Tedaj mi je pa poskočilo od vese- Ija sree: Zagledal sem same ogorčene, divje obraze. »Hvala Bogu in tem pri- jaznim račkam : stava je dobljena 1 Moža bodo linčali sedaj 1 Nikdar več ne bo videl Ojstrice 1« Na njegovo srečo je v najkritičnej- §em trenutku zopet zavpila gospodič- na Monika in tako priklenila na se pozornost vseh navzočih. Kakor stara, polomljena lokomotiva je zapiskala in zajavkala. »Križani Jezus, kje je pa moja petal« Videl sem, kako je Kocbek preble- del in namršil obrvi. »Gospodična, to morate pa že sami bolje vedeti,« je ledeno mrzlo pripom- nil. »Ali vam nisem pravil, da si pre- skrbite gorske čevlje, kakoräne imamo mi drugi krščanski turisti? Bog vas je dal, ali ste mislili, da pojdemo po par- ketih na Ojstrico?« Kakor živ kup svetovnega gorja je padla na travo. »Saj ne morem naprej v teh čev- ljih,« je viknila. »Nazaj pa tudi ne. V tem tiči ravno tragika vašega nesrečnega življenja !« Arnošt, kavalir, je od strani blisnil na njeno nežno, sedaj boso nožico in jo je urnih kraČ ubral proti hiši. »Kraljestvo vam dam, dobri ljudje, za poštene ženske čevlje.« Kmalu se je vrnil. V visoko dvig- njeni desnici je zmagovito vihtel so- lidne »cipele«, ličen izdelek domače in- dustrije. »Pomerite, ubožica,« je velel z ne- koliko narejenim sočutjem. Z največ- jim veseljem je gospodična Monika sprejela dragoceni dar. Kakor bi trenil, je že zaplavala njena nožica v usnja- tem bazenu izposojenega obuvala. Ker so bili čevlji narejeni po kopi- tu »orjaške ajdovske deklice«, so kmalu nastale nove težave v obliki mehurjev in 2uljev, ki jih je na nesrečnem žen- skem pedalu pričaralo trdo usnje. Naša dražestna spremljevalka je začela »humpljati« in zaostajati tako, da smo še Ie ob solnčnem zahodu priromali do koče... IV. Pero je preslabo, da bi moglo na- zorno popisati občutke, ki so mi na- polnjevali dušo, ko sem stal ob robu Robanovega kota v tajinstvenem, meni doslej neznanem svetu. Lahne meglice so počasi legale na uzko, prijazno do- linico. Kakor sin tenčičnik so zagrinjale veličastne, belo izprane skale pod mano. Dahnila je hladna sapica od navpičnih orjaških sten. Prijetno je pobožala mojo razgreto obličje. Ogla- sil se je planinski zvonec v ozadju. Bele ovčice so hitele proti staji. Bilo mi je kakor metulju, ki je ravnokar prodrl skozi umetno stkane stene svoje temne ječe in planil v nebeSko solnčno luč. Zdelo se mi je, da bo tudi moja duša dobila krila in se olaj- šana bednega telesnega ogrinjale dvig- nila plavajoč nad zevajoče prepade. (Dalje.) Stran 2. * Nova Doha« 25. VIII. 1930. Štev. 68. c Šestdesetletnlco slavi danes znani municijski strokovnjak kapetan 1. kl. v p. g. Makso Kovač v Celju. Jubilant je splošno priljubljena celjska osebnost. Od njegovih treh hčerk ima dr. med. Mila v Mariboru moderen röntgenski institut, Erna je propagatorica ritrnične gimnastike, Vera si pa je kot Sokolica pri tekmah že večkrat priborila velike uspehe. Spoštovanemu jubilantu iskreno čestitamo k 60 letnici! Iz soJneslužbe. Gosp. Franjo Brečko, sodnik okrožnega sodišča v Celju, je napredoval v 4. skupino I. kategorije. c Ekshumaclje. V četrtek je prispel v Celje kot zastopnik italijanskega ge- neralnega konzulata v Beogradu vojaški kurat don Roberto Buzzoni, da izvrši ekshumacijo kosti italijanskih vojnih ujetnikov, ki so pokopani na mestnem in bolniškem pokopališču. Kurat ima s seboj avtomobil z malimi krstami. Iz Celja je odpotoval v OriŽe, Slovensko Bistrico in Maribor. Zemske ostanke vseh italijanskih vojnih ujetnikov, ko- likor niso bili že prej prepeljani v do- movino, bodo sedaj položili v skupen grob sredi Ljubljanskega polja. r. Umrla je v nedeljo 24. t. m. v javni bolnici 66 letna beračica Eliza Tanškova iz Št. Lovrenca pod Prožinom. N. p. v m. I c Državna deška meščanska sola v Celju. Ponavljalni izpiti bodo v petek 29. avgusta, završni 30. avgusta. Price- tek vedno ob 8. zjutraj. Vpisovanje v vse razrede se vrši 1. oziroma 2. sept. od 8. do 12. dopoldne. Na novo se sprejemajo učenci, ki so uspešno do- vršili 4. šolsko leto. S seboj naj pri- nesejo šolski izkaz ter krstni list. Ostale podrobnosti so nabite na jradni deski. c Na državnl dekliški meščanski Soll v Celju se vr5e ponavljalni izpiti za 4. razred v torek 26. t. m., završni izpiti pa od 27. do 30. tm. in izpiti za privatiste 29. in 30. tm. Ponavljalni iz- piti za ostale razrede so 29. in 30. avg. Vpisovanje se vrši 1. in 2. septembra. Vsakokratni pričetek ob 8. zjutraj. Vsa druga obvestila na razglasni deski. c Sestanek slovenskih dijakov celj- ske glmnazije. Rok za prijavo k ude- Iežbi tega sestanka poteče 1. septem- bra. Prosimo vse tovariše, ki se na- meravajo sestanka udeležiti in preživeti nekaj prav prijetnih uric v družbi so- Solcev in gg. profesorjev, da se takoj prijavijo na naslov: dr. E. Mejak, Celje, PreŠernova ul. — Prireditveni odbor. c PodruŽnica Osrednjega društva nižjlh poštnih in brzojavnih usluž- bencev v Celju bo priredila v nedeljo 14. septembra ob 16. v Sokolskem do- mu v Gaberju veliko ljudsko veselico pod pokroviteljstvom upravnika celjske pošte g. A. Boca. Sodelovala bo celjska železničarska godba. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v So- kolski dvorani. c Sportnl dan. V nedeljo 7. septembra bo priredil gaberski SK Olimp v Celju sportni dan. Na sporedu so lahkoatletske in nogometne tekme, zvečer pa bo ve- selica v Narodnem domu, ; c Artist prof. Strohschneider bo priredil v torek 26. in sredo 27. t. m. ob 17. in 21. svoje vratolomne pro- dukcije tudi v Celju na vrvi, ki jo bo napel med poslopjem starega okrož- nega sodišča in magistratom v Prešer- novi ulici v višini 25 metrov. c Požar na Ljubečni. V petek 22. tm. okrog 21.30 se je vnelo gospodar- sko poslopje posestnika Vebra poleg sole na Ljubečni. Ognjeni zublji so kmalu objeli celo poslopje, ki je po- gorelo s krmo, žitom in gospodarskim orodjem do tal. Na mesto požara so prispela gasilna društva iz Celja, Ga- berja, Trnovelj in s Teharja. Zaradi pomanjkanja vode pa je bilo gašenje zelo otežkočeno. Škoda je velika. Vzrok požara še ni ugotovljen. c Katran se je vnel. V soboto 23. tm. dopoldne se je vnel katran, ki so ga kuhali delavci v kotlu pri novi stavbi kiparja g. M. Hohnjeca v Razla- govi ulici. Delavci so sami pogasili ogenj. Alarmirani celjski gasilci so bili takoj na lieu mesta, a jim ni bilo treba več stopiti y akcijo. c Obiranje hmelja v Savinjski do- lini je v glavnem končano. Obiralke hmelja se vračajo skoro vsak dan v večjih skupinah skozi Celje domov. c Tatvlna. Alojzu Kastelicu v Ga- berju je nekdo ukradel v petek 22. t. m. opoldne izpred poslopja bolniške blagajne v Vodnikovi ulici s kolesa 200 Din vredno svetiljko znamke »Ha- kel«. c NesreČen padec s kolesa. 18 letni posestnikov sin Franc Krevelj iz Loke pri Zidanem mostu je padel 21. t. m. med vožnjo s kolesa in se občutno po- škodoval na desni rami. — Krevelj se zdravi v celjski bolnici. c coin je izginil. Vrtnarju g. Alojzu Zelenku je 21. tm. izginil 250 Din vre- den sportni coin, ki ga je imel prikle- nienega na levem bregu Savinje v bli- žini Savinjskega dvorca. c Pregled nalezljivih boleznl. Od 1. do 7. avgusta je bilo stanje nalez- ljivih bolezni v celjskem srezu in me- stu Celju naslednje: tifuzne bolezni: v celjskem srezu ostalo od prej 5 bol- nikov, na novo obolela 2, ozdraveli 3, ostali v oskrbi 4, v mestu Celju ostal 1 v oskrbi; škrlatinka : v celjskem srezu ostalo od prej 6 bolnikov, ozdra- vel 1, umrl 1, ostali v oskrbi 4, v me- stu Celju ostala od prej 2, na novo obolel 1, ostali v oskrbi 3; davica: v celjskem srezu ostalo od prej 6 bol- nikov; na novo obolel 1, ozdravel 1, ostalo v oskrbi 6, v mestu Celju ni bilo slučajev davice ; nalezljivo vnetje možganov : v mestu Celju ostal 1 v oskrbi; dušljivi kašelj: v celjskem srezu ostalo od prej 5 bolnikov, ozdra- vel 1, ostali v oskrbi 4, v mestu Celju ni bilo slučajev dušljivega kašlja; šen: v celjskem srezu ostala od prej 2 bol- nika, na novo obolela 2, ozdravel 1, ostali v oskrbi 3, v mestu Celju ni bilo slučajev šena. Son 42 Din kg mešanega čiščepega perja! 1 Somo 60 Din ¦ kg skubljenega, čiščenega perja! Sio SO Din kg sivega, Ciščenega puha! PRODAJA Trfovmski Stermecki, Celje Oglejte si xalogo! Cenc čudovito nizke, izbira ogromna! J c Tvrdka M. Ropas v Celju sporoča na Številna vpraSanja iz občinstva, da oskrbuje zaradi bolezni g. Davorina Ropasa vsa popravila in uglaševanje klavirjev njegov brat g. Ladilslav Ro- pas, ki je istotako strokovnjak. c KanarČek je ušel. Kdor ga najde se prosii da ga prinese Krekov trg 6, III. nadstr. proti veliki nagradi. 624 c Izgube In najdbe. Angela Krajn- Čeva s Ponikve je izgubila 21. t. m. v Celju hranilno knjižico Ljudske poso- jilnice z vlogo 9000 Din. Dne 19. t.m. so bila najdena v mestnem Darku očala v rujavozelenem etuiju, 23. t. m. ob 1. ponoči pa v Prešernovi ulici svetloru- men damski klobuk in v nekem ko- zolcu v Zavodni v senu štirje zglavniki iz črnega blaga, obrobljeni s plavo ve- zenino in z vezenimi podobami v sre- dini. oranžado ZAHTEVAJTE „VERO" POVSOD! limonado c »Vera« je le ena. Že od nekdaj je tako, da skuša konkurenca izpod- riniti res dobro stvar. Tako se godi tudi oranžadi »Vera«. Zato naj pazi vsak, ki naroči oranžado, da dobl res »Vero*, kl je edlna naravna, brez kemlčnlh prlmesl napravljena brezal- koholna pljača. Piti po zmoti slabšo pijačo, potem pa čez »Vero« zabav- Ijati, je krlvlčno! Kino Mestnl kino Celje. Pondeljek 25.. torek 26. in sreda 27. avgusta: »I de- al ni zakon«. Kulturni velefiim, ki slika v dramatski obliki razmerje med med možem in ženo. V glavnih ulogah Lil Dagover in Livio Pavanelli. Ta film na izredno zanimiv način pojasnjuje spolno vprašanje. Za mladino strogo prepovedano. Sport t Včerajšnjl sport v Celju. Včeraj dopoldne se je vršila na Glaziji hazen- ska tekma med SK Celjem in Sokol- sko hazeno iz Kranja. Zmagale so Celjanko v razm^rju 17:3. V prijatelj- ski tekmi, ki se je pričela ob 17. na igrišču pri Skalni kleti med celjskim Atletik SK (I B) in SK Trbovlje (I. mo- štvom) so zm?."ga]i Atletiki v razmerju 4:2 (3:0). V predtekmi ob 15. je po- razila mladina SK Celja mladino Atle- tik SK v razmerju 7 :1. t Celjski SK OHmp je gostoval včeraj v Ljubljani in podlegel tamoš- njemu SK Grafiki v razmerju 3:1 (1:0). t SK Šoštanj je praznoval vČeraj lOletnico obstoja. Ob 15. se je pri- čela v Šoštaniu nogometna tekma med old boys SK Šoštanja in Atletik SK iz Celja. Zmagali so Atletiki v razmerju 2:1 (1:1). V nogometni tekmi, ki se je price's ob 17. med prvima moštvoma SK Šoštanja in Atletik SK, so zmagali Atletiki v razmerju 5:1 (2:1). Dopisi St. Peter v Sav. dollnl. (Sokolski telovadni nastop.) Včeraj popoldne oo 4. je priredilo agilno Sokolsko društvb v St. Petru v Sav. dol. na letnem te- lovadišču pri železniški postaji zelo posrečen telovadni nastop. Poleg do- mačega društva so sodelovala tudi sokolska društva iz Braslovč, Celja, Petrovč, s Polzele, iz Št. Pavla, Za- gorja in Žalca. Ztesti je treba omeniti, da je prišlo iz Zagorja z dvema vo- zovoma čez Trojane 35 članov v kroju pod vodstvom starešine br. Poljšaka. Javni telovadbi je prisostvovalo veliko število občinstvn, zelo veliko posetni- kov je bilo iz Celja. Župni delegat br. Ciril Vajt iz Celja je pred telo- vadbo v daljšem, temperamentnem go- voru očrtal pomen in naloge Sokolstva. Po telovadbi se je zahvalil vsem so- delujočim bratskim društvom prosvetar šolski upravitelj br. Mohorčič. Telo- vadba je obsegala 8 točk. Nastopilo je 52 članov in 36 članic s prostimi va- jami, moški in ženski naraSčaj ter moška in ženska deca. Člani so na- stopili tudi dvakrat na drogu in bradlji ter vzorna vrsta iz Celja na drogu in vzorna vrsta iz Braslovč na krogih. Vseh sodelujočih je bilo 169. Pri telo- vadbi in pri zelo animirani zabavi, ki je sledila po telovadnem nastopu, je neumorno svirala železničarska godba iz Celja. Za krasno uspelo prireditev gre zasluga predvsem društvenemu na- čelniku br. Dagianu in načelnici sestri Koblerjevi ter ostalim vaditeljem in vaditeljicam. Št. Pavel pri Preboldu. (Sokol- ska prireditev.) Sokolsko društvo v Št. Pavlu pri Preboldu bo imelo svoj javni nastop v nedeljo 31. t. m. ob 15. na vrtu br. Fr. Vedenika s sodelo- vanjem rudniške godbe iz Trbovelj. Vabljeni so vsi domačini in okoličani, pa tudi Celjani. Gospodarstvo HMELJi4RJEM! Žalec, 23. avgusta. Za jubilejno razstavo hmelja, ki se vrši dne 7. in 8. septembra v Žalcu, se je do danes zglasilo le 9 razstav- ljalcev z 11 vzorci. Zavedni hmeljarji Slovenije, zdramite se vendar I Prijav- nice se naj pošljejo vsaj'do 28. t. m. Vodstvo Hmeljarskega društva za Slo- venijo v Žalcu. Književnost k Aleksander Neverov: Taškent. V založbi uprave »Svobode« v Ljubljani je pravkar izšla povest pisatelja Ne- verova: »Taškent, kruha bogato mesto«. Snov povesti je zajeta izza lakote v Rusiji, ko je ljudem na kmetih pošel kruh. Opisuje 12 letnega deck», ki mora skrbeti za družino. Povest je napeto pisana in polna dramatičnih momen- tov. Prevedel jo je Iv. Vuk. Kartonira- na stane 17.—, v platno vezana pa 28.— Din. Dobi se pri založnici »Svo- bodi« in v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova 54. k «Ženski list». PreJGli smo 8. Stc- vilko mesečnika za modo, zabavo in gospodinjstvo, ki izhaja žg šest let v Zagrebu pod uredništvom gc. Zagor- ke. List prinaša ninogo ilustracij iz življenja in gospodinjstva. Modni del lista predoeuje najmodernGJšG večcrne oblcke, okusne modele modernih po- poldansUih oblek tcr navadnc male in praktične oblekc za sport. Tudi otro- ška gardcroba je izdatno zastopana. List posvcča veliko pažnjo ročnim dc- lom z mnogimi krasnimi vzorci za žcnsko in moško pcrilo v narodnem stilu. Literarni del je zgIo bogat, tu najdemo med drugim krasni roman Gjure Viloviča «Trhimf ljubavi» List prinaša obilo zanimivih strokovnih člankov, opis, kako se vkuhava sadje in mnogo dobrih receptov. «Ženski list» izhaja mesečno. Cetrtletna uaroč- nina je 45 Din. Naroča sg pri Upravi «2enskega lista», Zagreb, Samostanska ulica 2. Anekdote Bolgari so znani kot najbolj var- čen narod na Balkanu. Ceprav živi bolgars'ki kmet morda že desetletja v mestu, ostane v svojem bistvu še vedno kmet in se stokrat premisli, predno izda kak denar. Zlasti prebi- valci mesteca Gabrova, znanega po tekstilni industriji, so daleč naokrog znani po svoji varčnosti. Številne anekdote, resnlčne in neresnične, krožijo o njih med narodom. Potniki vlaka, ki je vozil iz Sofije v Gabrovo, so postali pozorni na čudno postopanje starejšega sopotni- ka, kateremu se je videlo, da je tež- ko bolan. Na vsaki postaji, kjer se je vlak ustavil, je namreč izstopil, planil naglo k blagajni in si kupil vozni listek do prihodnje postaje. Sopotniki so ugibali vsemogoče stva- ri, toda nikdo ni zadel pravega. Končno se je le nekdo ojunačil in ga vpraSal: »Kam pa se pravzaprav pcljete očka?« »V Gabrovo.« »Do tja pa jc vendar še zelo daleč, zakaj pa potcm izstopate na vsaki posftaji?« Da si kupim vozni listek do pri- hodnje postaje.« »Zakaj pa ne kupite voznega list- ka kar do Gabrova?« »Saj vendar nisem noben potrat- než«, je očka ves razburjen odvrnil. »Zdravnik, pri katerem sem bil v Sof'iji, mi je rekel, da sem tako bo- lan, da moram biti vsak čas priprav- ljen na smrt. In ,siedaj, ko ne vem, ali pridem še žiV v Gabrovo, vendar ne bom vzel vozneg-a listka kar do tja. Morebitni prevoz mojega trupla bi stal mnogo manj!« * ¦ Najbolj bogat in obencm najbolj skop človck v Gabrovcu jg Hadži Kočo. Nckoč jg prišel k njemu ncki trgovee, da ga prosi za posojilo. Zunaj je bilo tako silno mrzlo, da jg celo skopi Kočo doma zakuril. Ko so se Koču razpršili vsi pomislcki nezaupanja, je bila kup- čija sklenjcna. V znak veselja sta pila potcni običajno črno kavo in Kočo jc ponudil svojemu gostu celo cigareto. Toda, komaj jo je ta prižgal, je Kočo že planil kvišku in zavpil na prcstra- šenega trgovca; »S posojilom ne bo ničl« »Zakaj pa ne, saj sva se vendar že pobotala?« je odgovoril trgovec. »Clovek, ki sedi pred pečjo in prižge svojo cigareto z vžigalico, je potratnež, ki mora kmalu propasti. Jaz pa nimam denarja, da bi ga zgubil pri takih lju- deh, kakor si ti.« * * Francoski pesnik in dramatik Frey- dau je sedcl ob treh zjutraj utrujen in slabo razpoložcn v nGki restav- raciji. Nenadoma je stopila k njemu nepoznana mu rumunska gledališka igralka in ga je nagovorila: «Kako srečna sem, gospod Freydau, da se morem seznaniti z Vami. Povsod v Rümuniji sem žg igrala Vašekomade: v Bukarešti, Jašu, Černovicah, Braili itd!» Ne da bi kaj pomišljal in se zmenil za igralko, je Freydau nato odgovoril: «Jaz Vam tega tudi čisto nič ne za- merim.» Kdor oglašuje, ta napreduje! Štev. 68. »Nova Doba« 25. VIII. 1930. Kupim trgovsko hišo v Celju Navesti je skrajno ceno. Na pretirane cene in na anonimne ponudbe ne odgovarjam. Ponudbe na upravo pod „Plačam takoj". Stran 3. KOŽELJ LADISLAV: V Pariz! (Po dnevniku.) (Nadaljevanje). Pariz, 16. julija. Po obedu smo si ogledali Troca- derski akvarij, ki leži onstran Seine, nasproii stolpu. Ob vhodu so nas pa- riški tovarišl opozorili na hrast, ki ga je 1. 1921. zasadil ameriški general Pershing v znamenje trancosko-ame- riškega prijateljstva. Podzemeljski bazeni akvarija so raz- vrščeni v velikem polkrogu tako, da prihaja dnevna svetloba v temne ho- dnike skozi vodo. V posameznih pre- delih vidi obiskovalec raznovrstne družine rib in drugih vodnih živali. Dasi je ta akvarij tnnogo večji nego splitski, mi je vendar slednji vsled svoje izbranosti bolj ugajal. Nismo si Se dodobra vsega razgledali, ko nas je glas sirene opozoril, da je prispela Iadja, ki naj nas popelje v St. Cloud. To pariško predmestje je ztiano po gradu, kjer je bil kronan Napoleon I. z Marijo JLuizo. S parnikom po Seini je vse prijet- neje in udobneje .potovati nego s tramvajem po brezkončnih predmestnih ulicah. Na obeh obrežjih reke se vrste krasne zgradbe. Vožnja nam tako prav hitro mine. V pristanu Auteull se izkr- camo. V bližini stoii dvorec, v katerem preživlja poletje g- A^arin, bivši pred- sadnik republike, ki nas je bil semkaj povabil. Po prisrčnem pozdravu nas je gostitelj bogato pogostil. Pri zakuski je nazdravil vsem državam, katerih dele- gati smo bili tu zbrarti. Zlasti prisrčne zdravico je izrekel Jugoslaviji, »ki jo stala vedno ob strani Francije, kadar se je šlo za interese miru !« Pri odhodu smo bili g. prezidentu vsi zaporedoma predstavljeni. Prijazno nam je stiskal roke, zanimajoč se za naše razmere. Dobro pozna letovišče Bled in našo belo Ljubljano, kjer smo lani ob pri- liki velikih ilirskih svečanosti odkrili spomenik Neznanemu vojaku. Za vse se je zanimal; tudi katere šole obisku- jemo in da-li imamo Francoze za pro fesorje francoSčine. Zvečer smo se odpeljali z avtomobili v Cinčma. Pariški tvorničar avtomobilov Citroen nas je povabil, da si ogledamo premijero nekega zvočnega filrna. Mnogo navdušenega aplavza je prejela neka Parižanka, ki je tokrat prvič nastopila. Pariz, 17. julija. Ker smo prejšnji večer šli zelo pozno spat, smo danes nekoliko »nategnili«. Šele pozno dopoldne smo se odpeljali v licej Dury, kjer so bile nastanjene deklice. — Na tem mestu moram omeniti, da nam je pariška občina stavila ves čas našega bivanja v Parizu svoie avtomobile na razpolago. — V veliki sejni dvorani liceia nam je prin- cesa Cantacuzene razložila, da želi Fidac osnovati mladinsko sekcijo, ka- tere prvi člani naj bi bili mi. Ko nam je prečitala še pravila, so se vršile volitve odbora. Za predsednika je bil izvoljen mladi belgijski pisatelj, abi- turijent Florimond Dirck. Po skupSčini smo se vpisali v člansko knjigo. V spomin na ta pomernbni dan so nam razdelili lepa darila. Nato smo posetili na domu predsed- nico Fidaca Mme Brčmard. Po mali zakuski smo se odpeljali na naše po- slaništvo v aveniji de Villiers. Tu nas je sprejel naš poslanik minister Spalaj- kovič. üstal je z nami dalje časa v razgovoru, izražajoč svoje veselje, da smo se spoinni i tudi svoje domovine v tujini. Zanimal se je predvsem za naše vtise ob prvem posetu prijateljske države in Sumnega velemesta. Nam je bilo zelo prijetno, da smo po daljšem času slišali zopet domačo govorico. Žal ^—¦------------------ le, da nispm tu na§el Slovenca g. Ku harja, ker je malo poprej odpotoval v domovino. ^Popoldne smo si ogledali katedralo Notre-Dame na otoku la Cite". Že v 3. stoietju je stala na tem mestu cerkev. Katedrala je poleg one v Reimsu ena najlepših umetnin gotskega s'.oga. Ne- koliko je trpela med revoiucijo, ko so podivjane množice brezobzirno razbiiale kipe. Tudi svetovna vojna ji ni priza- nesla. Vendar škode ni napravila veliko. (Dalje.) Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 97 Bil je pri Štefanski ulici, za- čel se je klanec, po celem telesu mu je postalo vroöe, pod klobukom je imel skoro vroče. Odkril se je, brisal glavo in čelo z robcem in se oziral okrog sebe. V tem trenutku se je sponmil, kaj ga v najkrajšem času cloma pričakujc in kakor bi hotel za- poditi nekaj nevidnega, kar se mu je morda že obesilo na vrat, je rekel to- lažilno: »Ne, Venceljček! Sedaj pa prav go- tovo ne smeš! Moraš ostati tukaj in precej clolgo öasa. Kaj pa bi Beti brez tebe počela!« Cim je napravil dva, tri korake in je hotel iti na drugo stran Štefanske ulice, je zaslišal blizu sebe znan glas: »Hej, hej, slikar, kam pa?« Znan glas je bil to, toda mojster vendarlc ni vedel, čegav, dokler se ni obrnil. S hitrimi koraki se mu je bli- žal od Štefanske cerkve tovariš Ko- njctop, kipar in štukater. Obraz gospoda Kondelika se je raz- jas.nil. Ravno ob pravem času se je pojavila ta postava, da ga reši misli, s kakršnimi je bil Kondelik zelo ne- rad sam. »Glej. glej, France«, se je nasmehnil. »Kam pa ti?« »E, ho dim po Pragi kakor rjoveöi lev, stara mi je ušla, šla je za krstno botro, pred par minutami so nesli to iz cerkve, do večera je ne born videl. Saj ves, sedaj začno jesti potico in jo zalijejo s čokolado. Kam hitiš?» S kratkimi besedami je povedal mojster Konjctopu, kaj se je zgodilo in kam je namenjen. Morda danes prileti k Vejvarovim štorklja. »Naj prileti torej štorklja, toda tebi ni treba letati, Kondelik!« je zaklical Konjetop. »Vesel bodi, da si na zraku. Tebe tarn nc potrebujejo. Mamico, to že.« »Saj ona je tarn«, je rekel mojster. »Torej sie pomiri fant in pojdi z menoj.« Prijel je gospoda Kondelika pod pazduho. Toda kakor bi se naglo ne- česa spomnil, je obstal in rekel: »Kondelik, dopoldne sem se ustavil pri Pokornem, na vröek plzenjca, bil je kakor hren. Pojdiva pogledat, če ima še kako kapljico. Saj bo menda ravno v sredi.« Mojstra Kondelika je še nekaj zadr- ževalo. »TovariŠ, vendar bi rad pogledal, — naša mati namreč, da boš vedel-----« Pogledal je Konjetopu v oči, ali naj pove alii ne. Štukater ni razumel, to- da ko je videl Kondelika, da omahuje, je napravil resen obraz in je potrpež- ljivo čakal. Mojster Kondelik se je ozrl, ako ni kje kako nepoklicano uho in je zopet premišljeval, ali naj pove ali ne. In čeprav ni bilo v okolici ničesar, kar bi bilo podobno ušesu in čeprav je za- nimiva tajnost na vsak način hotela iz njegovih ust, &e je vzdržal in je re- kel samo: «No, da no bi bila mati pri mladih sama...« Mojster Konjetop, ki je bil ogolju- fan v svojcm pričakovanju, je prijel Kondelika in ga je vlekel v smeri proti Ječni ulici. »Babico bodo potrebovali, boter«, je odgovoril, »pa ne tebe. In to bodo že našli. Pojdi!« Poslednjič se je oglasilo v mojstru Kondeliku, da ne bi smel odnehati, da se ne bi smel odtrgati od svojega pota, toda to se je oglasilo tako glo- boko tarn nekje, s» slabim glasom in brezupno .... In čez pet minut sta sedela stara prijatclja pod kostanji Pokornovega vrta in pet minut nato sta stala pred njima napolnjena vrčka. Konjetop je dvignil svoj vrček, pogledal je na pivo proti solncu, o- brisal s palcem rob in trčil s Konde- likom in ko je po dolgem dušku po- stavil vrček nazaj, so bile njegove br- ke kakor v volno zavite. Mojster Kon- delik je napravil po njegovem vzgledu in opazil, da je danes plzenjc res ka- kor hren. En vrček popije, je sklenil, naj gre k vragu. Morda tudi dva, naj bo, po- tem vstane. Saj je Vejvari obljubil, da pride. V tem trenutku mu je pri- šlo nchote na misel, da je slišal, da umirajoči včasih ne more izpustiti duše, dokler ne pride pričakovani Clan družine, sin, hči, brat. Ali ni to tudi tako, kadar se kdo pripravlja, da pride na svet majhen otrok? Niti sam ni vedel. Ali bi potem delal po svoji vesti, Če bi tako Pepico mudil? Torej dva vrčka kvečjemu. Za en siam vrček bi ne bilo vreclno sesti. Saj je že prazen. In že davno mu pivo ni ta- ko dišalo. Škoda, zbežati od njega. »To je kaj drugega kakor ona izletna kaluža!« se je spomnil sedaj na vse nesrečneže, katere je videl hiteti v božjo prirodo in k onim kmečkim lu- žam. Morda je zakrivil pogovor s to vari- iern Konjetopom, da je pozabil šteti do dveh, zakaj ko je natakar postavil predenj četrti vrček, si je obrisal moj- ster Kondelik brke in je rekel: »Prijatelj, od tega se ne bova po- slovila! Cimdalje bolje je.« Po tem četrtem vrčku je naročil mojster Kondelik večerjo in je pri- pomnil, da je sedaj posljednji čas, da se kaj prigrizne, in ko je poskušal, ali je šesti vrček ravno tak kakor pet prejšnjih, je bil že tako mehek, da je položil prijatelju Konjepotu sree na krožnik. »Reci, kar hočeš, prijatelj, mi bomo imeli krst!» Pogledal je Konjepotu v oči in je pričakoval, kako bodo njegove besede nanj uöinkovale. »Saj si mi že rckel«, je spregovoril Konjepot. »Ne, nisem še povedal«, je ugovar- jal mojster z gotovo trdovratnostjo. »Pr,i nas bomo imeli krst!« »Saj vem! Saj so Vejvarovi kakor vaši. Toda mislim, da morajo krstiti v svoji župnijski občini.« »Ti si Jurček, Konjetop. Pri Vejva- rovih bodo imeli krst in pri nas tu- di«, je vztrajal mojster pri svojem. »Dva krsta obenem?« se je čudil Konjetop, ki je tudi že bolj malo ra- zumel. »Tega še nisem slišal.« Mojster Kondelik je sklenil roki. »Za božjo voljo, Konjetop, ti si Ki- tajec, da ne razumeš. Vsak bo krstil svoje. Oni svoje in mi svoje! Ali me razumeš? Nama se je po Pepici zelo tožilo — in s'edaj nisva več sama.« In ko je Konjetop slednjič razumel, jc iztekel sedmi vröek na zdravje mladega Kondelika. Ura je udarila devetkrat, ko se je mojstru Kondeliku zazdelo, kakor bi ga kdo dregnil. »Moram domov, prijatelj, čas je Že.« Pozvonil je, plafala sta in se pred hišo poslovila. Mojster Kondelik je malo težko stopal proti svojemu sta- novanju. Toda v prvem nadstropju je obstal, izbuljil oCi v temo in se je spomnil. »Za božjo voljo, saj Beti je na Vi- nogradih!« LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delni&ka glavnica Din 50y000.000-- Rezorvni zaklad okoll Din 10,000.000"- Centrala: Ljubljana, Dunajskac. POORUZNICE: Breiioei Celje, Črnomeljf Kranj, Maribor, Metltovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakekf Sarajevo, Slovenj- ----- gradec, Split, šibenik, Zagreb. ----- Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon at. 26ly 4<39502y503ia504 4- se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Sfrpaa 4. »Nova Doba« 25. VIII. 1930. Štev. 68. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navcdene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točru in solidna. Cene zmerne. 50-7 Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva južnostagerska vinai»ska zad^uga v Celju. Med kot hranilo in zdravilo (Konec.) Izjava dr. Silvija Magnija v Pi- stoji: Gosp. dr. Val. Dukeski, ki mi je opisal blagodejni učinek me du pri svojem otro'ku, mi je dal pobudo, da rabim sedaj že dolgo cas'a kot sladi- lo pri prehrani dojenčkov namesto sladkorja med in sicer ,so se vršili poizkusi v večjem obsegu v našem zavodu za odgojo dojenčkov. Priznati moram, da so bili ulspehi pri uporabi maslo-mleenatih prepa- ratov za prehrano dojenčkov v obče zadovoljivi. 2al so se pokazali prej ali slej pri dojenčkih znaki, ki so ka- zali na to, da manjka v prehrani ne- kaj, kar bi mog'lo prehrano popolniti. Ravno iz tega razloga sem nadome- stil na pobudo zgoraj, imenovanega g. zdravnika pri umetni prehrani na- ših dojenčkov sladkor z medom. Se- daj morem potrditi, da se je poizkus izborno obnesel in da so uspehi res- nično dobri. Otroci jemljejo radi tako umetno hrano, priclobijo na živah- nosti in postanejo mirni. Iztrebki so enaki iztrebkom otrok, ki se hranijo z materinim mlekom, razvoj je popolnoma enak razvoju do- jenčka, ki ima na razpolago zadostno množino materincga mleka. Kaj vsebuje med, da je zmožen, pri- dejan maslo-močnatemu hranilu, da nadomesti popolnoma materino mle- ko, mi je seveda neznano. Toda na podlagi mojih obširnih poizkusov lahko trdim, da vsebuje med one skrivnostne snovi, ki so zmožne ne samo ohranitl življenje, ampak po- vzročajo rast in razvoj, vsebuje torej iste snovi, kakor materino mleko. Iz teh izjav je razvidno, da je umestno pri otrocih čimbolj nadome- stiti sladkor z medom. Opozarjamo pa, da je pričakovati ugodnih učin- kov le od brezhibnega medu. Brezhibni med mora bUi popolno- ma dozorel, prost tujih primesi in shranjen v brezhibni posodi. Jam- stvo, da nabavljen med odgovarja najstrožjim zahtevam, nam zamore dati le čebelar, ki je ugledna in nad. vsakim dvomom vzvišena oseba. Zelo priljubljen priložnostni na- kup medu od neznariih ponudnikov, ki ponujajo tuji in ne lastni med, ali tudi lastni med, ki so ga pridelali brez dovoljnega čebelarskega znanja, škoduje ugledu medu pri občinstvu, ker nc more taka brozga primerno ucinkovati kot zdravilo ali hranilo. Izjava. Jaz Gračner Katarina, pos. hči, Medlog, obžalujem, da sem gospoda Mirnika Franca, pos., Medlog, razžalila z neresničnimi trditvami, prekličem žalitve kot neresnične in se zahvalim, da je g. Mirnik Franc odstopil od sodnega preganjanja. CELJE, 21. avgusta 1930. Katarina Gračner 1. r. Sianovatije obstoječe iz 2 sob, kabineta, kuhinje in pritiklin, se takoj odda po ugodno ceni. lnformacije v vili Gjurgjevič, Zagrad 36 pri Celju ali pa v upr. listn. Dijaka sprejmem na . stanovanie s celo oskrbo. Na razpolago je kopal- nica in klavir. Vprašati Cankarjeva | cesta 10, II. nadstr. desno. Stanovanie meblovano, t. j. spalnica, jedilnica, ku- hinja s pritiklinami, kopalnica, klavir, v sredini mesta Celja, se odda s septembrom 2 osebama. Pismene po- nudbe naj se pošljejo pod značko »BoJjša stranka« na upravo lista. Posesivo na Poizeli je pod ugodnimi pogoji na prodai. Obstoji iz stanovanjske hiše, večje de- lavnice (pripravne za vsako obrt oso- bito mizarsko), priliČno 3 oralov njiv in 1 in pol orala gozda — vse v ne- posredni bližini kolodvora, Pojasnila daje Mestna hranilnica v Mariboru. Lep lokal pripraven tudi za pisarno, se odda takoj. Vpraša se pri Prvi hrvatski štedionici v Celju. 2-1 Dijaka nižješolca sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo. Klavir na razpolago. Na- slov v upravi »Nove Dobe«. 2-2 DIJAKA iz boljše hiše sprejme v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo učitelj v vili blizu gimnazije. Naslov v upr. 3-2 NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu vljudno nazna- njam, da sem prevzel obče znano čevljarsto flelavnico y Samostanski nl. št. 6 (po g. Kolšku), ki jo bom vodil samo z dobrimi, vestnimi in točnimi močmi ter po zmernih cenah. Ob tej priliki se priporočam slav. občinstvu za na- daljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Josip Kolar, Cevljarskl mojster Celje - Samostanska ulica 6 MALINOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z Čistim sladkorjem 1 kg Din 18«— Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IVO TOHČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica USYANOVUENA tETA 1881. Celjsba posojilnico S: v Celju _______ Celje v lasfni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- placuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, knpuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000'— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 —. PODRUŽNICI: MARIBOR iOifANI AleksandrQvacestast.11. (u lastni hiši) Au 40 99 # 9 9 9 HlaVirji w ptamm /jrvovrsfo/6 svefov/z/'/f fri>c/L/so z/z/Ia/?//F ce/tatf if ve/i'rf/ /zf/r/ v ža/og/. S&ot/a/a xa ma/e /nLserai>//a //t t/g/äfei>a/?/a s/rojfov/?/aSLo. — J^sz/fe ceae. jTz/Joso/eva/r/e L/av/r/e&. ~- n. ROF/15 - CELJE ~ Samo na veliSxo! S I 1^ Samo na veliko! pravi švicarski v Skatljah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše jHLlojz Mastnak CELJE, KRALjrA PETRA C« 22 veletrgovina kolonijalncga in špecerijskega blaga Lastna pr»ažar>na kave IVXlin seel dišave Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavcdu, ki ze obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prlhrankom rojakov v I Ameriki, denarju nedo- I letnih, ki ga vlagajo | sodišca ter naiožbam j cerkvenega in obcin- I skega denarja posveta I posebno pažnjo. j Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. | Za hranilne vloge jamčl poleg Xq IflOctn rollO z vsem premožcnjcm 1 premoženja hranilnice )w IIIw)III vCIJC in vso davčno močjo. Ürejuje Rado Pečnlk. — OdgOYoren xa konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiekarno MUan öeüna. -- Oba v Celju.