obzorja stroke - etno izložba
Lucija Horvat_
borut brumen,
na robu zgodovine in spomina.
Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Pomurska založba, Murska Sobota 1995 180 str.
COBBIS-ID 37410817
Knjiga Boruta Brumna o urbani kulturi Murske Sobote je rezultat raziskovanja od leta 1988, z enoletno prekinitvijo zaradi študijskega izpopolnjevanja v Berlinu, do 1993 in je delno prirejena magistrska naloga Kakor piše v uvodniku knjige Slavko Kremenšek, je knjiga nedvoumno nekaj svežega v etnološki stroki, saj prinaša z odpiranjem novih vprašanj o Zakonitostih urbanosn mnogo novega.
Glavno izhodišče raziskovanja sta bila mesto kot kraj etnične in socialne raznolikosti ter urbanost kot oblika mu I ti kulturne različnosti. V štirih glavnih poglavjih postopoma osvetljuje in razčlenjuje vse razmere, vzroke in vidike procesa preobrazbe Murske Sobote v pravo urbano naselje v času od 1919 do 1941.
V	prvem poglavju, ki nosi naslov lz vesnice v varaš in je razdeljeno še na več manjših razdelkov, pojasnjuje demografski in prostorski razvoj Murske Sobote najprej do leta 1919. ko je bil zanjo od 2. polovice 19. stoletja značilen soobstoj dveh socialnih piramid: razpadajoče fevdalne strukture ter nove kapitalistične strukture, kar je imelo za posledico rasi naselja. Opisuje tudi postopno gradnjo ulic ter ustanavljanje pomembnih institucij.
V	enakem smislu razlaga spremembe pQ letu 1919. Vseskozi navaja tudi rczullaic štetja prebivalstva. Na koncu poglavja izvemo, da Murska Sobota ni dobila "panonskega videza" le zaradi določenih kulturnih okoliščin pač pa zaradi zakonskih določil o gradnji še iz časov pod madžarsko nadoblasljo.
Drugo poglavje Papinci, luteruni in Zidovje Prekmurdi, Slovenci in Vogri obravnava in pojasnjuje mu Iti kon fesi ona 1 nost Murske Sobote, torej vso različnost, ki jo ta prinaša, ter odnose med posameznimi verskimi skupnostmi. Te je skušal ločiti na dve ravni: vsakdanje odnose med ljudmi različnih veroizpovedi ler izrabo verske pripadnosti prebivalcev mesta v politične namene Pri tem ugotavlja, da je med skupnostmi v obravnavanem času obstajalo t. i. etiketiranje in so bile sorodstvene vezi med njimi redke, toda odnosi med njimi kljub vsemu strpni. Evangeličanska skupnost pa naj bi bila madžarsko usmerjena.
V	tem poglavju je posebej predstavljen tudi položaj Murske Sobote ob priključitvi k stari Jugoslaviji. Priključitev je povzročila hudo gospodarsko krizo in s tem draginjo. Brez nasprotovanja Sobočanov novi oblasti ni šlo. Povrhu vsega pa se je s prihodom uradnikov, železničarjev in drugih državnih uslužbencev iz matične Slovenije sprožil urbani konflikt. Prišlo je do boja za domačine, zlasti glede stanovanj
Borili firunien
Pomurska založba
ter zaposlitve v državnih institucijah, s seboj pa so prinesli drugačne poglede in vrednote.
Naslednje poglavje z naslovom Medjahrikanti in želarji. na sprehajališču in v kavami pv i naša pregled socialnih, družabnih. poklicnih in gospodarskih razmer v Murski Soboti, ki so povzročile primeren miselni sistem, življenjski etos in kulturo sožitja v tem kraju V podpoglavju avtor piše o agrarnih spremembah do leta 1919 in s tem o povečanju števila obrtnikov, trgovin, o razvoju bančništva ter o terciarnih dejavnostih (šolstvu, zdravstvu, kulturnih ustanovah). Pri vsem tem prihaja do ugotovitve, da si je bilo določen socialni položaj pred I svclovno vojno mogoče pridobiti le z rojstvom, kar pa ni urbana značilnost. Za razliko od obdobja pred 1919 pa čas med vojnama prikaže že kot dobo. ki bi ji z večjo gotovostjo pripisali razvoj prave urbane kulture v Murski Soboti, posebej ker se takrat pojavijo različna podporna društva za mestne reveže, razvijeta se gostinska ponudba in prometna mreža, ki prinese prednost zlasti nekaterim trgovcem. Kot pomemben dejavnik v tem procesu prikaže gospodarsko krizo po priključitvi Prekmurja k stari Jugoslaviji, ki je sprožila omenjeni priliv doseljencev. Svoj delež k razvoju Murske Sobote kot urbanega naselja pa so prinesli tudi razvoj medijev (časopisov, telefona, radia), ustanovitev soboške gimnazije ter delovanje različnih društev, v katerih se kaže različna so-
62
GLASNIK SED 35/1995, št.	a à
cialna stratifikacija, nacionalna in kon fes i ona lila pestrost, Z vsem tem dobi Murska Sobota osrednji položaj v Prekmurju.
Sklepno poglavje z naslovom Naša družina kot očetovo pod jctje, ki je podkrepljeno s predhodnimi podpoglavji o ekonomski, socialni, profesionalni in religiozni strukturi Murske Sobote, poskuša prikazati urbane značilnosti življenja družin v Murski Soboti med letoma 1919 in 194! Družina je bila v Murski Soboti istovetna s skupnim gospodinjstvom, pomembno pa je tudi zmanjšanje moči cerkve, ki zunajzakonskih skupnosti ni mogla preprečevati tako uspešno kot na vasi.
Funkcije družine so bile moralne, socializacijske in gospodarske, cilj vzgoje otrok pa je bil zlasti ta, da jim vcepijo pravilen odnos do dela in drugih vrednot ter podajo spoznanje o njihovem bodočem položaju v družbi. Razlike pri velikosti družine so se kazale zlasti glede na versko pri-
iokli - etno izložba
pa cl nos t; katoličani so večje družine kot drugi. Družino je avtor načelno opredelil kot patriarhalno in jo razdelil na štiri osnovne tipe, od katerih je tri predložil kot bolj ali manj urbane: to so odprta patriarhalna družina, podrejena skupnosti, zaprla meščanska patriarhalna družina in odprta patriarhalna meščanska družina.
Razprava z vseh strani dobro osvetljuje urbani način življenja v Murski Soboli kol proces in s pomočjo sistematičnega pregleda njene politične, demografske, socialne in gospodarske zgodovine ter zlasti zgodovine posameznikov, t. j. informatorjev pokaže, kako je prišlo do urbanega značaja tega mesta. Prav zato, ker namen raziskave ni neka posplošitev in s tem stereoiip problema urbanizacije Murske Sobote, pač pa prikaz njenega razvoja, knjiga utemeljeno nosi naslov Na robu zgodovine m spomina.
Mojca Ramšak
DR. FRANC KOTNIK, 1882-1955.
Razstava Koroškega muzeja in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Uredila Karla Oder. Koroški muzej,
Ravne na Koroškem 1995, 99 str. COBISS-IO 38285057
Obletnice so primerno netivo za spominjanje in tako smo dobili tudi ob 113-letnici rojstva in 40-letiiici smrti slavista in etnologa dr. Franceta Kotnika publikacijo in razstavo o njem. O njegovem delu je doslej najtemeljiteje pisal Vilko Novak v Raziskovalcih slovenskega življenja in v Celovškem zvonu leta 1986 ter ob Kot nikovem sedemdesetem jubileju leta ¡952 v Slovenskem etnografu. Sonja Rus Kogej je pripravila diplomsko nalogo o Francetu Kotniku leta 1990, Ivan Grafenauer pa je o njem pisal v Slovenskem biografskem leksikonu leta 1932. Postliumno je leta 1956 v Celju izšel še Kotnikov zbornik, v katerem je bilo objavljeno celotno gradivo, ki so ga zbrale lerenske ekipe poti Kotnikovim vodstvom na Gornjegrajškem in Kozjanskem v začetku petdesetih let. Zborniku, ki prinaša dva krajša in en daljši uvodnik (Alojz Krivograd, Majda Kotnik Vrečko in Karla Oder), pet člankov 0 Življenju in delu Franceta Kotnika (Vilko Novak, Silva Sešel, Ivan Sedej, Vladimir Šlibar, Majda Kotnik Vrečko), Komikovo bibliografijo in na koncu še kataloški seznam razstavljenega gradiva, je v prvi vrsti botroval dr. Vilko Novak. Novak je Kotnika poznal kot profesorja in je pozneje postal njegov prijatelj, ter je, kakor sem že omenila, najskrbncjc predihal tudi njegovo narodopisno gradivo.
Novakov prispevek razkriva tudi njun osebni slik in povezanost prek ljubečega odnosa do slovenskega jezika ter opisuje Kotni ko vo življenje in znanstveno delo. Del lega besedila sta pravzaprav prirejeni razpravi o Kotniku, ki ju je No-
vak objavil leta 1$>86 v Raziskovalcih slovenskega življenja in v Celovškem zvonu (4/1986, št, 12) in pa mnogo prej v Slovenskem etnografu, ob Kotnikovi sedemdesetletnici, kjer je v sedmih poglavjih ovrednotil njegovo delo.
Slavistka Silva Sešel piše o Kotniku skozi prizmo literarne zgodovine, ki mu izreka priznanje s tem, ko prevzema njegovo razlago Inikovništva iz prispevka Naši bukovniki, ljudski pesniki in pevci ki je bil objavljen v drugem delu
GLASNIK SED 35/1995, 51. 4
29