Krajan je glasilo Krajevne skupnosti Mirna in delovnih organizacij. Urejuje ga uredniški odbor: Bariča Kraljevski, Milka Bevc, Jože Tomažin, Darko Krištof, odgovorni urednik Alenka Knez.
Izhaja po potrebi v nakladi 800 izvodov.
Naslov izdajatelja: Krajevna skupnost Mirna, Mirna 17, 68233, telefonska številka: (068) 47-153.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA Novo mesto.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DELOVNIH ORGANIZACIJ Z MIRNE MIRNA, MAREC 1989 št. 1
Debenc - končana izredno široka akcija
Iz 109 vodovodnih priključkov je pritekla voda, ki se iz zajetja dviga v tri rezervoarje in odtod v šest domačij, 104 zidanice ali letne hišice in v kočo na Debencu.
Projektant vodovoda je bil navdušen, saj tudi sam, čeprav optimist, ni verjel, da bo vodovod na tako težkem terenu tako kmalu oživel.
Spet enkrat je zmagala enotnost domačinov in lastnikov parcel na Debencu.
Dokazali so sebi in tistim, ki še čakajo na začetek podobne akcije, da se da z dobro voljo, delom, lastnimi sredstvi in denarjem krajevnega samoprispevka narediti na videz nemogoče podvige.
»Ce bomo proti, se bomo vrnili 30 let nazaj«
pravi Niko Borštnar, ki se dobro spominja, kako so s samokolnicami iz ne^ uradnih kamnolomov vozili pesek poti in ceste.
»Verjamem, da večina naše KS ve, kaj bo naša prihod rečemo ne.
V temi bomo tipali po razi proti domu. Nobene večje a mogoče izpeljati.
Igrišča bodo zanemarjena.!
Za novo asfaltno ulico, pl manjših naseljih težko zb denarja.
Ne, nobenega drugega vidim kot nadaljevati s to obliko zl sredstev.
Omogočimo našim otrokom in vnukom, da bodo živeli v urejenem okolju.
So stvari, ki jih ne moremo reševati samostojno in ki jih lahko reši le organizirana skupina ob pomoči skupnosti. Zato sem ZA!« je povedal tov. Borštnar.
Kdo bo glasoval!
PRAVICO (in dolžnost) GLASOVANJA IMAJO VSI OBČANI, ki so vpisani v volilni imenik KS Mirna
VSE FINANČNO POSLOVANJE KS KONTROLIRA SDK, UPRAVA ZA PRIHODKE OBČINE TREBNJE IN SVET KS MIRNA
retji krajevni samoprispevek?
____ w ^ aprila se bomo krajani krajevne skupnosti Mirna ponovno odločali, ali smo ZA napredek ali ne. Pri našem odločanju naj bo vsakemu pred očmi, kaj smo že dosedaj naredili s sredstvi dveh krajevnih samoprispevkov. Z veliko entu-ziazma smo se odločali za prvi program krajevnega samoprispevka, ki smo ga izglasovali s preko 80 % glasov ZA.
Drugi program krajevnega samoprispevka je bil izglasovan komaj nekaj odstotkov nad 50 %. Toda še vedno nas je bilo več ZA, kot tistih, ki so menili, da krajevni samoprispevek ni potreben. Prepričan sem, da bomo 2. aprila v zadostni večini tisti, ki hočemo razvoj KS Mirna.
Zavedati se moramo, da so minili časi, ko bi sredstva lahko dobili, ampak jih moramo zaslužiti in jih namensko usmeriti za razvoj KS. Mislim, da je potrebno ponovno pokazati, kaj vse smo naredili v prvem in drugem programu referenduma. V prvem programu smo z asfaltiranjem cest približali vasi centrom in delovnim mestom, šolam, ustanovam. V drugem programu smo zgradili mrliško vežico, telefonsko centralo, asfaltirali ceste in ulice, vzdrževali ceste v makadamski izvedbi, začeli z urejanjem otroškega igrišča, pretežno izgradili javno razsvetljavo Mirne, izgradili dva vaška vodovoda in pomagali pri izgradnji čistilne naprave.
Program je fizično realiziran preko 150 %. Finančna primer-
java pa zaradi inflacije sploh ni realno primerljiva in je višja za nekaj 10 krat.
Vodilo pri realizaciji naših programov je bilo, da smo s sredstvi samoprispevka uspešno pridobili tudi sredstva Samoupravnih interesnih skupnosti in dodatno lastno udeležbo krajanov. Tako je bila realizacija običajno trikrat večja kot vložena sredstva iz samoprispevka. Telefonsko omrežje pa je bilo zgrajeno pretežno iz sredstev krajanov, čistilna naprava pa iz sredstev delovnih organizacij, KOLINSKE, DANE, delno IMV, Samoupravne komunalne interesne skupnosti in Območne vodne skupnosti.
Tretji program referenduma je natančno obrazložen v tej številki KRAJANA in ga ne bi
(Nadaljevanje s 1. strani)
želel dodatno tolmačiti. Poudaril bi le to, da je program sestavljen na osnovi želja in potreb krajanov KS Mirna.
Pri oblikovanju programa smo se zavedali slabše gospodarske situacije, zato smo predlagali zmanjšanje prispevka iz 2,5 % na 2 %. Tako pripravljen program smo najširše verificirali na zborih občanov po celotni KS, potrdila ga je tudi skupščina KS.
In kaj nas čaka, če se ne bi pozitivno odločali:
PRVIČ: Razvoj kraja se bo ustavil!
DRUGIČ:	Vse, kar smo
izgradili z veliko truda, bo začelo propadati, ker ne bo sredstev za vzdrževanje!
TRETJIČ: Dali bi prav tistim pesimistom, ki so bili že sedaj proti razvoju!
ČETRTIČ: Izgubili bi dobro ime napredne KS. Še bi lahko naštevali, kaj vse bomo izgubili, če samoprispevek ne bo uspel.
Zato upam, da se vsi zavedamo posledic in da bomo z večino glasov potrdili program tretjega samoprispevka, s tem pa zagotovili nadaljni razvoj KS lepše okolje in zadovoljstvo, potrebno nam in našim naslednikom.
Predsednik sveta KS dipl. ing. Maks Kurent
O čem se bomo odločali 2. aprila?
Obe odločitvi, ki ju bomo izpovedali 2. aprila, bosta pomembni.
Sklenili bomo, da še naprej urejamo, lepšamo, moderniziramo naše okolje, ali pa se bomo odločili za propad že pridobljenega in se odpovedali večini izboljšav in novosti.
Odločali pa bomo tudi o članu predsedstva SFRJ.
V ožji izbor so prišli Marko Bulc (ki ga vsi poznamo), Janez Drnovšek.
1.
2.
3.
Program III. krajevnega samoprispevka od 1. 7. 1989 do 30. 6. 1994
Za naselje Mirna
Iz samoprisp. Prisp. občanov in drugi viri
1.	Pešmost preko reke Mirne dolž. 65 m
2.	Ureditev pločnikov in pešpoti dolž. 1.098 m
3.	Asfaltiranje ulic, Laze, Sotla, Zapuže, Roje v dolž. 429 m
4.	Dokončanj e j avne razsvetlj ave
5.	Ureditev prostora pri mrliški vežici za vozičke
6.	Dokončanje otroških igrišč in zelenic
7.	Sofinanciranje ureditve bazena
8.	Izdelava karte prostorskega plana naselja Mirna
9.	Soudeležba pri gradnji kanalizacije stare Mirne in povezovalnega kanala na čistilno napravo
10.	Sofinanciranje preskrbe s pitno vodo na Mirni
11.	Vzdrževanje objektov v upravljanju KS na Mirni 5 let po 12.800.000
96.014.000 65.804.500
39.845.000 112.000.000
25.000.	000.
60.000.	000
40.000.	000
20.000.	000
120.000.000
70.000.	000
64.000.	000
Za naselja, Cirnik, Selška gora, Ravne
1.	Sofinanc. asfalta, klanca pod Cirnikom v dolž. 400 m
2.	Sofinancir. popravila mostička
3.	Vzdrževanje cest 5 let x 5.000.000
Skupaj:	___________
44.350.000 7.000.000
25.000.000
76.350.000
Za naselja, Stan, Debenc
Sofinanciranje asfaltir. cest
—	v naselju Debenc 200 m
—	v naselju Stan 300 m
Sofinanciranje moderniz. ceste v makadamski izvedbi dolž. 1.300 m
Vzdržev. cest 5 let po 5.000.000
19.905.000
29.790.000
10.400.000 25.000.000
85.095.000
39.845.000
12.	Pomoč društvom in DPO v KS 5 let po 6.000.000 13.	Soudeležba pri napeljavi kabelske ali satelitske TV — projekt, dokum. 14.	Sofinan. ureditve otroškega varstva 15.	Sofinanciranje pri napeljavi plinovoda v gospodinjstvu — v naselju Mirna (projektna dokumentacija) SKUPNA VREDNOST DEL	30.000.	000 25.000.	000 40.000.	000 20.000.	000 827.663.500	39.845.000
Za naselje Trbinc 1.	Sofinanciranje rekonstrukcije ceste v asfaltni izvedbi v dolžini 920 m	66.600.000	66.600.000
Za naselje Brezovica, Gomila L	Sofinanciranje asfalt, ceste — proti Brezovici v dolž. 310 m	30.087.500	30.087.500
— v vasi Gomila v dolž. 400 m	37.850.000	37.850.000
2. Postavitev modula za avtobusno postajališče na Gomili Skupaj:	9.600.000 77.537.500	67.937.500
44.350.000 7.000.000
51.350.000
19.905.000
29.790.000
10.400.000
60.095.000
1.	Za naselja, Selo, Migolska gora, Migolica, Sajenice Posodobitev krajevnih cest v naseljih Selo, Migolska gora, Migolica, Sajenice	18.942.000	18.942.000
2. 3.	Sofinancir. gradnje gasilskega doma Ureditev klan. v makadam, izvedbi, Migolski gori dolž. 350 m	6.000.000 19.950.000	19.950.000
4.	Delna ured. struge Homščica	11.000.000	11.000.000
5.	Vzdržev. cest 5 let po 3.000.000	15.000.000	49.892.000
	Skupaj:	70.892.000	
1.	Za naselja Sevnica, Gorenja vas, Zagorica, Škrjance Sofinanciranje vodovoda v Gorenjo vas	43.075.000	43.075.000
2.	Ureditev ceste v Škrjanče dol. 1,230 m v makadam, izvedbi	15.375.000	15.375.000
3.	Ureditev mostu proti Sevnici	23.000.000	
4.	Ureditev mostu proti Škrjančem	9.000.000	9.000.000
5.	Vzdrževanje cest 5 let po 5.000.000	25.000.000	67.450.000
	Skupaj:	115.450.000	
Za naselje Volčje njive, Glinek
1.	Sofinanciranje asfalta na cesti
—	v Volčjih njivah dol. 220 m
—	v vasi Glinek dolž. 80 m
2.	Sofinancir. popravila mostu pri gasil, domu
Skupaj:	_______________________________
Za naselje Zabrdje, Stara gora, Praprotnica
1.	Sofinanc. kanalizacije v Zabrdju
2.	Ureditev ceste v Zabrdju v asfalt, izvedbi v dolž. 110 m
3.	Ureditev bankin, muld od Zabrdja do Praprotnice v dolž. 220 m
4.	Vzdržev. makadam, cest 5 let po 2.200.000
Skupaj:	________________________
23.430.000 7.890.000
12.000.000
43.320.000
23.430.000 7.890.000
31.320.000
30.250.000
11.800.000
10.730.000 11.000.000
63.780.000
30.250.000
11.800.000
10.730.000
52.780.000
Telefon v vsaki vasi
Želje občanov, zanimanje PTT, prizadevnost KS, sredstva občanov, sredstva KS = vsaka
vas v naši KS ima vsaj nekaj telefonskih priključkov, telefonska centrala na Mirni pa je spo-
sobna vključiti še toliko telefonskih priključkov, kolikor jih bomo (predvidoma) potrebovali do leta 2000.
Kako so bila porabljena sredstva II. samoprispevka
PORABA SREDSTEV II - SAMOPRISPEVKA PO LETIH
Zap. št. Vrsta del	Skupna pred. poraba sred. od 1.7.84 do 30.6.89	Skupna vred. izvedenih del od 1.7.84 do 31.12.88	v letu od 1.7.84 do 31.12.84	v letu 1985	v letu 1986	v letu 1987	v letu 1988
1. Obveznosti iz opravljenega programa I. samoprispevka	4.020.000	4.082.065	1.913.991	2.168.074			
2. Mrliška vežica in ureditev pokop, a. Mrliška vežica	10.242.000	12.602.704	103.146	7.034.174	1.416.923	1.574.901	2.473.560
b. Ureditev pokop, prostora	3.453.000	21.972.553	-	-	-	-	21.972.553
3. Javna razsvet. na Mirni I. faza	11.247.000	83.703.998	162.487	684.605	5.960.669	28.465.675	48.430.562
4. Sofinanciranje izgradnje telef. omrežja v KS Mirna a. Povečanje telef. cent. za 100 št.	6.327.000	16.016.226		1.016.226			15.000.000
b. Plač. pol. kabla PTT Novo mesto	1.520.000	1.517.833	-	1.517.833	-	-	-
c. Sofinananciranje telefonskega omrežja za vasi	500.000	400.000		400.000			
5. Sofinanciranje vaških vodovodov v naseljih KS Mirna	700.000	12.507.050				2.507.050	10.000.000
6. Sofin. uredit, avtob. post. na Mirni	500.000	2.359.177	917.770	-	-	1.441.407	-
7. Sofinanciranje vzdrževanja objektov v upravljanju KS Mirna	2.500.000	155.325.403	1.689.311	2.002.011	14.754.970	39.511.666	97.367.545
A. Za vzdrževanje naselij (makadam, in asfaltnih cest) 1. Mirna		13.732.920	429.594	355.038	1.182.007	4.841.754	6.924.527
2. Pot na Laze		1.262.300	12.000	-	-	570.300	680.000
3. Sotla in gmajna		856.384	-	-	10.000	494.260	352.124
4. Trbinc		2.891.015	139.189	-	475.816	960.010	1.316.000
5. Zabrdje, dolina		3.752.494	13.600	14.869	348.755	1.358.362	2.016.908
6. Stara gora, Praprotnica		1.349.820	-	57.640	600.000	492.180	200.000
7. Volčje njive, Glinek		7.167.071	-	146.755	5.646.745	1.373.571	-
8. Stan, Debenc		6.380.959	262.113	50.040	232.424	2.558.198	3.278.184
9. Gomila vas		2.902.109	-	-	-	301.350	2.600.759
10. Brezovica		428.877	40.377	51.000	49.500	-	288.000
11. Sevnica		927.832	23.298	233.416	-	247.710	423.408
12. Škrjanče		6.521.013	72.940	72.240	246.355	2.769.478	3.360.000
13. Gorenja vas. Gorenjska gora		5.557.996	126.815	321.448	232.803	2.718.430	2.158.500
14. Zagorica		11.360.951	87.148	57.200	203.959	2.680.999	8.331.645
15. Selo, Zabukovje, Kalce, Kozjek		2.486.875	51.924	501.515	42.926	643.340	1.247.170
16. Migolica		1.117.576	-	-	24.306	513.270	580.000
17. Migolska gora		1.373.490	~	-	10.000	931.490	432.000
18. Migolica v prikl. do Cirnika		10.412.401	122.988	140.850	4.943.774	2.476.424	2.728.365
19. Selška gora		505.600	-	-	505.600	-	-
A. Skupaj:		80.987.683	1.381.986	2.002.011	14.754.970	25.931.126	36.917.590
B. Za komunalna dela, pomoč društ. DPO in ostali stroški 1. Kanalizacija Zapuže		10.000.000					10.000.000
2. Čistilna naprava		15.221.904	-	-	-	5.221.904	10.000.000
3. Za izvajanje programa		16.172.719	-	-	-	2.705.315	13.467.404
4. Plačilo obresti od krat. posojil		18.382.551	-	-	-	-	18.382.551
5. za vzdrževanje doma Partizan		2.573.826	-	-	-	1.125.051	1.448.775
6. za vzdrževanje doma Svobode		10.159	-	-	-	10.159	-
7. Pomoč gasilskemu društ. Mirna		2.000.000	-	-	-	500.000	1.500.000
8. Pomoč gasilskemu društ. Selo		1.250.000	-	-	-	500.000	750.000
9.Pomoč gasilskemu društ. Sevnica		150.000	-	-	-	150.000	-
10. Pomoč gasil, društ. Volčje njive		750.000	-	-	-	-	750.000
11. Pris. balinarskemu društ. Mirna		50.000	-	-	-	50.000	-
12. Prisp. za NNO Gorenja vas		110.000	-	-	-	110.000	-
13. Prisp. za NNO Mirna		341.600	-	-	-	341.600	-
14. Prisp. za vzdrževanje bazena		1.409.036	37.772	-	-	676.803	694.461
15. Pris. za kočo Debenc in nogometnemu društvu		1.356.764			_		1.356.764
16. Prisp. in dotacije DPO in društ.		2.206.441	269.553	-	-	436.888	1.500.000
17. Za srečanje pobr. KS SFRJ		1.752.820	-	-	-	1.752.820	-
18. Časopis krajan		600.000	-	-	-	-	600.000
B. Skupaj:		74.337.820	307.325	-	-	13.580.540	60.449.955
A. in B. Skupaj — Postavke št. »7«		155.325.503	1.689.311	2.002.011	14.754.970	39.511.666	97.367.545
8. Otroška igrišča in zelenice na Mirni	3.317.000	30.738.130	-	-	1.100.000	1.785.000	27.853.130
9. Sofin. pri asfalt, ulice Roje III.	2.540.000	12.604.703	-	-	12.604.703	-	-
Skupaj vlag. in poraba od L do 9.	46.866.000	353.829.942	4.786.705	14.822.923	35.837.265	75.285.699	233.097.350
Mirna, dne 27. 1. 1989
Mnenja krajanov
Pavlina Hrovat — Mirna
»Plinovod, pločniki, otroški vrtec — vsega tega ne bo, če bomo proti.
Če hočemo obvarovati zdravje, je uporaba čiste energije eden od pogojev zanj.
Za varno hojo so pločniki, pešmost — pri vsak dan bolj gostem prometu — nujnost.
Otroški vrtec si Mirenčani želimo povečati in posodobiti že dolgo.
Zato sem za ta — danes — najbolj zanesljiv način zbiranja sredstev.«
Brane Gregorič — Zabrdje
»Glede na to, da smo naj večja vas KS (poleg Mirne, seveda), bi pričakovali nekaj več sredstev iz samoprispevka. Potreb je v kraju veliko. Radi bi ustrezno krajšo cestno povezavo z Mirno, veliko problemov imamo s potokom, ki je nujno potreben regulacije, električna napeljava je dotrajana, drogove bi moral zamenjati kabel, o kanalizaciji lahko le sanjamo. Morda smo tudi sami malo krivi — nekako se ne znamo usesti skupaj in se dogovoriti za program, ki bi nam vsem ustrezal. Sem pa seveda za samoprispevek, saj pripravljamo prihodnost naših otrokom — ti pa bodo še kako potrebovali urejen vrtec in ekološko čisto energijo, ki jo bo prinesel plinovod...«
Mari Logar — Migolica
»Kot blagajnika gasilskega društva me seveda najbolj zanima, kako bo s sredstvi za našo dejavnost. Vem, da bo del teh sredstev iz samoprispevka. Seveda sem za.
Rada bi pa tole povedala: »Novi« Mirenčani, zavedajte se, da ste prišli v dokaj urejen kraj, vedite pa, da je treba vse te dobrine vzdrževati, dograjevati, odslužene zamenjati...
To ni grožnja, le nasvet za temeljito razmišljanje, preden-greste 2. aprila na referendum.
Na Mirni se prepočasi razvija otroško varstvo, tudi za otroke v oddelkih bi bilo lahko bolje poskrbljeno.
Želim si tudi (in ne le jaz), da lekarna ponovno začne z dejavnostjo (morda le po nekaj ur na dan, ali dvakrat tedensko).«
Tone Kotar — Mirna
»Čisto na kratko bom povedal: Referendum mora uspeti. Sicer je konec našega razvoja in obstoja že razvitega. Bolj ko so časi hudi, bolj bo vsak kraj odvisen od samega sebe.
Kar bomo zbrali na tak način (s samoprispevkom), bo zagotovo le naše in bo zagotovilo za življenje, kot smo si ga uredili in kakršnega si želimo.«
Franc Tomšič — Škrjanče
»Ves čas sem zadovoljen z napredkom naših vasi. Do asfalta imam le še 950 korakov.
Verjamem, da bomo vaščani zbrali potrebno vsoto in ob pomoči sredstev samoprispevka tudi ta del ceste asfaltirali.
V naši vasi smo bili veseli, ko smo videli, da je KS zbrana sredstva koristno porabila. Še najbolj pa mi je bilo všeč, da ni rdečih številk.
Na tisti denar, ki mi ga odtrgajo od plače, sem se pa tako navadil, da ga sploh ne pogrešam.«
Stane Smrke — Gomila
»Čeprav nisem čisto zadovoljen s planom za III. samoprispevek — moti me predlog za javno razsvetljavo v Žabrdju, sem za tako obliko zbiranja denarja, saj smo navsezadnje le veliko dobili — telefon na primer, ki me včasih tudi že jezi — kadar je račun prevelik.«
Terezija Hostnik — Praprotnica
»Od prvega samoprispevka naprej mislim enako. Edini način, da naše vasi spreminjajo svojo podobo na lepše, je zbiranje sredstev. Zame to sploh ni vprašanje: Ljudje zbiramo zase. Zase, ker posameznik nikjer ne more samo sebi zagotoviti vodovoda, ceste, vrtca, plinovoda. Vedno sem bila za!
Nekaj pa me skrbi - kmalu tu gori ne bo nikogar več po naši cesti ne hodi noben otrok v šolo.«
Martin Koprivec — Stara gora
»Saj drugače se ne da napredovati — sem za samoprispevk. Veliko mi pomeni, da je v našo smer že toliko kilometrov asfaltne ceste.«
Krajevna volilna komisija je sprejela sklep o določitvi volišč za volilno območje krajevne skupnosti Mirna za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki bo 2. aprila 1989:
VOLIŠČE št. VOLIŠČE št. VOLIŠČE št. VOLIŠČE št.
L BREZO VICA pri Kazimirju Gregorčiču, Brezovica št. 28, za naselje Brezovica.
2.	CIRNIK, v zidanici Martina Novaka na Cirniku, za naselja Cirnik, Selška gora in Ravne.
3.	GOMILA, pri Danielu Viščku, Gomila št. 12, za naselje Gomila.
4.	MIGOLICA, pri Jožetu in Mariji Logar, Migolica št. 10, za naselja Migolica, Migolska gora in Sajeni-
ce.
VOLIŠČE št.
VOLIŠČE št. VOLIŠČE št.
VOLIŠČE št. VOLIŠČE št.
5.	MIRNA — desni breg, v gostilni Andreja Kolarja, ulica HI. bat. VDV 12 za ulice: del Ceste III. bat. VDV do mostu, Podlog, Pot na Laze, Cesta na Gradec, Podradovnica in Zapuže.
6.	MIRNA — levi breg, v avli Osnovne šole ZDO na Mirni, za ulice: del Česte III. bat. VDV od mostu dalje, Roje, Cesta na Fužine in Sotla.
7.	MIRNA - levi breg, v domu PARTIZAN na Mirni, za ulice: Sokolska, Lunačkova, Jamska, Pod gozdom, Spomeniška, ulica Zapadnodolenjskega odreda in Gubčeva.
8.	SELO, pri Francu Kirmu, Selo 3, za naselje Selo. 9.STAN, pri Karlu Lokarju, Stan št. 13, za naselja
Debenec in Stan.
VOLIŠČE št. 10. ŠEVNICA, v Gasilnem domu na Sevnici, za naselja Sevnica, Gorenja vas, Škrjanče in Zagorica.
VOLIŠČE št. 11. VOLČJE NJIVE, v Gasilnem domu v Volčjeh njivah, za naselja Glinek in Volčje njive.
VOLIŠČE št. 12.TRBINC, pri Jožetu Gracarju, Trbinc št. 4, za naselje Trbinc.
VOLIŠČE št. 13.ZABRDJE, pri Stanetu Možinu, za naselje Praprotnica, Stara gora in Zabrdje.
Krajevna volilna komisija
Krajan je izšel
(aha, nov samoprispevek se nam bliža)
Točno. Zaradi novega (tretjega ) referenduma o podaljšanju plačevanja prispevka za razvoj kraja.
Nikoli »Krajan« ne bo dnevnik, tudi tednik ne bo, še mesečno ne bo izhajal (ker je to predrago in ker je dovolj drugih virov, iz katerih črpamo novice).
Zato pa Krajan mora iziti, preden se odločimo za kaj pomembnega in za kaj takega, kar zadeva samo našo KS. In to samoprispevek je!
V pisarni
»Punce, prispevajte za RK.« Ne dam nič. Nimam, meni tudi nihče nič ne da. Nekateri bi radi le bogateli na račun RK. Sploh pa ne vem, če dobe ta denar tisti, ki so ga potrebni...«
»Kolegica se bo poročila. Zbiramo za darilo.«
»Tako malo časa je pri nas. Komaj se poznamo. Ne morem
dati čistemu neznancu svojega denarja...«
»Referendum bo. Smo za, dekleta, ne?«
»Jaz pa nisem zato! Kaj vem, kaj delajo na KS s tistim denarjem. Ne, kar vsak naj se zase briga, kot se jaz...
»Aha, veste, dekleta, v petek bomo vlivali ploščo — vabljene!«
V ponedeljek: »O, jaz, reva, mene pa res nihče ne mara. To je pa naša družba...«
Makadam — vrsta cestnega tlaka (po angleškem izumitelji inženirju Mac Adamu). Ta je izumil način graditve ceste z nabijanjem nasutega gramoza.
Meteorne vode — izpodnebne vode — vode, ki ostanejo po dežju v lužah...
Koliko nas je v KS?	2430
Koliko je Mirenčanov?	1429
Koliko nas bo volilo?	okoli 1700
Pogovor
»Proti, proti! Seveda sem proti!«
»Zakaj!«
»Ne vem, nisem razmišljal o tem?«
»Ali veš, kaj je v načrtu III. samoprispevka?«
»Ne, tega pa ne vem.«
»Se ti zdi pametno narediti pešmost ob starem mostu!«
»Zadnji čas!«
»Si slišal o plinovodu? Se ti zdi gradnja tega pomembna?«
»Seveda!«
»Imaš urejeno pot do zidanice?«
»Lani smo jo asfaltirali. Krajevna je prispevala 50 %.«
»Kaj praviš o samoprispevku?«
»Za, seveda sem za! Kaj si pa mislil! Saj brez tega se ne da več živeti!«
»Pešmost«
Velikokrat se nasmehnem, še večkrat zadržim dih ob strahu, ko vidim, kako smo pešci nemočni na poti čez most.
Pešmost je potreben. Pa še kako potreben.
Ker je naš most pod varstvom (spomeništva), ga ne bomo širili, marveč ob njem zgradili mostič za pešce — od Skarjevih do Dolenjke. O tem, kakšen bo ta most, bo odločal Zavod za spomeniško varstvo, ki bdi nad zgodovinskimi vrednostmi, kot je tudi naš most.
Občinski mož — čisto rahlo v letih
»Kaj ko bi upokojenci plačevali manjši odstotek za samoprispevek kot zaposleni?«
»Glej, kako je pameten. V pokoj bo šel, pa se že boji, da bo moral dajati od svoje velike pokojnine...)«
Mlajši moški
»Mislim, da je prav, da vsi prispevamo enak % za samoprispevek — zaposleni in upokojenci.«
(Ga vidiš, smrkavca! Kaj pa ubogi upokojenci! Bo že videl, ko bo v naši koži!)
Kako bomo glasovali!
GLASOVALI BOMO TAJNO.
NA GLASOVNICI BOMO OBKROŽILI ZA, če se bomo strinjali s programom del v KS (program bo na glasovnici napisan), oziroma bomo obkrožili NE, če se s programom in samoprispevkom ne strinjamo
Kako bo z našim
V vseh stavbah na Mimi vsak dan pozimi (6 mesecev v letu) zakurijo v pečeh. Vsak dan se v ozračje nad krajem valijo ogomne količine dima.
Onesnaževanje zraka je veliko in z vsako novo gradnjo večje.
Umazan zrak vdihavamo (kadar gremo na »svež zrak«), drobni delci umazanije se nalagajo v pljuča, padajo na stavbe, rastlinje, avtomobile. Vso to umazanijo izpiramo, izkašljuje-mo, peremo, jemo,...
Bo človek samega sebe do konca zastrupil in sam uničil svoj edini možni življenjski prostor?
okoljem?
Kaže, da bo morda le zmagala pamet, saj bomo do 1992. leta dobili na Mirno plinovod. Tega bodo najprej uporabljali v DO, kasneje pa se bodo nanj priključila gospodinjstva. Glede na posledice onesnaževanja s kurišč v kotlinah (Trbovlje n. pr.), lahko pričakujemo prepoved kurjenja s premogom in predpisano uporabo čistega energijskega vira. (Čista energijska vira sta elektrika — ki pa je predraga, in plin — ta je čist in poceni v primerjavi z drugimi gorivi).
Torej napredek, ki bo varoval naravo!
Koliko bomo dali v skupno blagajno
Odločili smo se za nekaj manjši prispevek — namreč 2 %, kar pomeni od OD, ki znaša 1.000.000 din, 20.000 din - za kar dobiš kilogram mesa.
To pa je najbrž vsota, ki je ne bomo tako hudo pogrešali, da bi se zaradi nje odpovedali izboljšavam, ki s v načrtu III. samoprispevka.
(Od 800.000 din OD bo znašala vsota za samoprispevek 16.000)
Balada o našem času
Zdaj burijo nepokrite menice, neizživete resnice, nepokrite krivice.
Iz dneva v dan je bolj težko, a ko se utrgalo bo...
Zdaj sram se sramuje, laž vase veruje.
Osteklenel je čas
in v prazno strmi
mrlič, ki živ na parah leži.
Bogve kaj bi ti rekli, ki padli so za.
Bogve kaj bi ti rekli, ki padli so proti.
Najbrž bi se objeli in zaihteli...
Kaj pa če referendum ne uspe?
»NAJLAZ«
Bogato število vzornikov bo gotovo navdih tudi »lažnivcem« naše KS, da se bodo uspešno vključili v veliko prireditev Nedeljca, Dol. lista, DO...
Ta bo 1. aprila, v telovadnici OŠ na Mirni.
Glede na izjemno pozornost, ki so je deležni ustvarjalci Moped šova — vsaj ene resne — kritične — oddaje — ki te šele potem, ko si se dodobra narežal, pahne v neutolažljiv jok, saj pove najbolj žalostno novico kar se da veselo. Za udeležbo se ni bati — organizatorji pričakujejo polno dvorano — (za referendum bi lahko kar javno glasovali).
Tudi to se lahko zgodi.
Zlasti, če bomo nasedli posameznikom, ki zelo naglas (pa čisto brez dokazov) pripovedujejo, da ni bilo »nič« narejenega (glej prispevek »Kaj je bilo s sredstvi II. samoprispevka narejenega) in da za »nič« že ne bodo dajali denarja.
Torej, kaj bo, če glasujemo proti?
—	Mirna bo v temi (ker ne bo denarja za javno razsvetljavo).
—	Ceste, ki so le krajevnega pomena, bodo ostale brez potrebnih popravil: na asfaltnih bodo »cvetele« luknje z ostrimi robovi; na makedamskih pa bodo luknje z manj ostrimi robovi.
—	Kanalizacija v starem delu Mirne je dotrajana — ali je pa ni, in bodo njene vsebine onesnažile podzemne vire vode.
—	Motena bo preskrba z vodo.
—	Vse novogradnje in popravila: cest, vodovodov, kanalizacije ali podobnega bodo morali v celoti poravnati uporabniki.
—	Društva in organizacije bodo ostala brez sredstev.
—	Če nam bodo zime nasule snega, bo ta do pomladi mirno lahko obležal na nespluženih cesah.
Zato je najbrž pametno in koristno reči da — da zase in za vse.

Predstavitev
Sem z Mirne, prelepe vasice, doma. Takrat so z menoj pomembni živeli: pes Pazi, koštrun, gosak in gospa, po strehah pa so golobi nam peli.
So klicale gmajne, vabile so hoste, s čri čri so vabili nas murni.
Potoki imeli za stalne nas goste, a s tepk pred sršeni — to bili smo urni!
Raztrgane hlače, razkuštran in bos in s svečo pod nosom, na rami golob. Bi rada mi bila kdaj mamica kos, pa urnejši bil je ta mirenski pob.
Ta mirenski pob, ta mali falot, ki pajke je, muhe za ježe lovil.
Zdaj išče po hostah še tisto srobot, s katere je v gaganju radost delil.
Fotografija prispevek fotografskega krožka OŠ Mirna
Moj general ima votle oči in ko se smehlja, deli bonbone laži.
Ta general ima dobrotne roke,
Ko te objame, ti dušo posname.
In kakšne noge, da prekorači vsako gorje.
Tanke pa polni le s svežo krvjo, ko čuva mi dom...
XXX
General je umrl.
Pred smrtjo mirno je stopil. Potem so peljali lafeto in togo s celo četo še mrtev je kazal moči, kako med strelom se krsta v jamo spusti.
In kaj odlikovanj in kup kosti, in vsaka kost še v vesti živi, v oporoki je pustil.
A kaj na onem bo svetu s to šaro?
Če morda v poštev bi kaj vzeli. Duhovi le bodo morda dojeli, da šala to ni, če pride mesar za ljudi.
XXX
Desetar generala rodi, podgana podgano skoti, uš z ušjo se pari, nasilje z lažjo se vari za trdne vezi.
Ubogaj in priden bodi in vandral boš v kletki kot po svobodi.
To pesem je pel desetar, in res je postal general.
Pel si tako je krvnik, zato je postal malik.
Ko laž z nasiljem se pari, rode se res dobri sleparji.
Zato le ubogaj in kdaj zakolji in vandral boš v kletki kot po svobodi.
Janez Kolenc