KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 225 i Dr. JOŽE ŠORN (1921—1982) PETER VODOPIVEC Včasih je ob izgubi človeka, ki nam je bil drag in smo ga cenili, laže molčati kot iskati besede, ki naj nam ponovno prikličejo v spo- min njegovo delo in njegovo življenjsko pot. Smrt Jožeta Sorna le dobro leto po njegoin šestdesetletnici, je eno tistih krutih dejstev, ki jih je težko zajeti z besedo. Se v prvi šte- vilki 29. letnika našega časopisa, ki mu je bil zvest vse od njegovega nastanka leta 1953 (najprej kot njegov »upravnik«^ nato kot od- govorni urednik in končno zopet kot član uredništva), smo mu člani uredništva — s člankom Ferda Gestrina — zaželeli vse naj- boljše, v upanju, da bo premagal težko bo- lezen in se lahko vrnil k delu. Toda bolezen je bila močnejša od upanj in trdne volje do življenja, ki je v Jožetu Somu tlela vse do poslednjega trenutka. Jože Som je umrl 12. julija 1982. Ferdo Gestrin je v jubilejnem članku ob Jožetovi šestdesetletnici podrobneje orisal njegovo delo in njegovo življenjsko pot. Živ- ljenjsko pot, ki je vodila iz proletarske sre- dine, skozi številna odrekanja in stiske^ do diplome in doktorata iz zgodovinskih ved. De- lo^ ki razkriva Jožeta Soma kot predanega, izredno marljivega zgodovinarja, tesno pove- zanega z arhivskim gradivom, najprej na de- lovnem mestu arhivarja in nato raziskovalca slovenske gospodarske zgodovine. To Sornovo zanimanje za gospodarsko zgodovino nikakor ni bilo naključno, temveč rezultat zelo dolo- čnega spoznanja, da ni mogoče napisati ce- lovite narodne zgodovine brez natančnejšega poznavanja njene gospodarske osnove. Pri tem je Jožeta Soma zanimala predvsem zgo- dovina neagramih gospodarskih panog, ki jim je dotedanje zgodovinopisje posvetilo razme- roma malo pozornosti, pri svojem raziskova- nju pa je najraje oral ledino. Večina njegovih razprav počiva na arhivskem gradivu, zbra- nem v domačih in tujih arhivih,, in se loteva še neraziskanih vprašanj iz zgodovine obrti, manufaktume proizvodnje, prometa, rudar- stva itd. Hkrati je bilo njegovo glavno zani- manje usmerjeno k 18. in 19. stoletju, čeprav je s posameznimi razpravami posegel tudi v zgodnejša obdobja in v zadnjem času celo v 20. stoletje. V številnih razpravah je Jože Som kot prvi natančneje, s podrobnimi po- datki in kvantitativnimi izračuni, predstavil obseg proizvodnje posameznih obrti in ne- agramih gospodarskih panog in opozoril na njihov pomen v gospodarskem razvoju slo- venskih dežel. Njegovo glavno delo — sin- teza zgodovine neagramih panog od 18. sto- letja do prve svetovne vojne — je na žalost ostalo neizdano, čeprav je Som rokopis za obdobje do šestdesetih let 19. stoletja povsem pripravil za tisk. V slovenskem zgodovinopisju nastaja s smrtjo Jožeta Soma globoka vrzel, ki jo bo le težko zapolniti. Jožetovo odsotnost pa bo- mo težko občutili tudi v uredništvih strokov- nih zgodovinskih časopisov. Tesno povezan s tiskarskim delom od svojih mladih nog se je Jože Som z vso vnemo posvetil delu v ured- ništvu treh zgodovinskih revij: Zgodovinske- ga časopisa, Prispevkov za zgodovino delav- skega gibanja in Kronike. Pri vseh treh je med drugim opravljal tehnične posle in po- zorno spremljal njihovo delo in izdajateljske težave tudi potem, ko se je kot urednik umaknil v ozadje. S Kroniko sta ga dodatno povezovala smisel za drobno delo in prepri- čanje, da drobne analize z drobnimi podatki pomembno dopolnjujejo in včasih celo spre- minjajo zgodovinsko sliko in so zato osnova vsake širše sinteze. Vsem, ki smo ga poznali in z njim sodelo- vali pa bo seveda najbolj ostala v spominu njegova človeška podoba. Podoba nekoliko samosvojega, hudomušnega in zelo nesebič- nega človeka. In takšnega bomo Jožeta Soma najteže pogrešali. Razpravo, ki jo objavljamo, je Jože Som napisal za zbornik »Kärnten — Volksabstim- mung 1920«„ ki ga je leta 1981 izdala za- ložba Locker na Dunaju in je ena njegovih zadnjih strokovnih objav. Razprava opozarja na gospodarske odnose med republiko Avstri- jo, Slovenijo in Kraljevino SHS v času za- ostrenih jugoslovansko-avstrijskih razmerij zaradi vprašanja slovenske severne meje, to- rej v obdobju med koncem prve svetovne vojne in koroškim plebiscitom. Razprava raz- kriva, da so bili gospodarski stiki precej dru- gačni kot politični odnosi, saj je dosegla me- njava znaten obseg in je postala v kriznih mesecih Kraljevina SHS pomemben dobavi- telj hrane za Koroško in ostale avstrijske po- krajine. Razprava v slovenščini še ni bila objavljena. .