XI. z'1 Krani1 ned I' ednji iki A 0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA S5 29. Faj Šebeni' ar (Sl :o), Realizacija družbeno-gospodarskega ;92voja SOZD Iskra v letu 1982 UH :mi )Sti elu 18. ijo Ini ;l.: V ^aostreni plačilno bilančni položaj države in še trajajoča recesija v razvitih 'adustrijskih državah je v letu 1982 močno vplivala na gospodarske razmere ^Jugoslaviji. Izhod iz nastalih plačilnih težav države so načrtovalci ekonom-politike v dobršni meri iskali v najrazličnejših omejevalnih ukrepih, med “fugimi tudi v vezavi uvoza na izvoz, ob dokaj nizki razpolagalni pravici z de-v**ami posameznih izvoznikov. To je seveda imelo za posledico poslabšano pfeskrbljenost jugoslovanskega gospodarstva z reprodukcijskimi materiali 'o ob porastu zahtev po devizni soudeležbi, čedalje pogostejše trganje reprodukcijskih verig. takih ino jem kj J"1 Pogojih gospodarjenja je jkv e 'sto v Sloveniji industrijska lslah ■aPostoPno upadala ingrozi-i p^ ttni poslovnimi rezultati. Tako je ta e8a trimesečja, ko je dosegla Lcfrast padla na 1,7% v tretjem tri-° ra p’ večji uvozni injekciji v zad-tit r'mesečju gre pripisati, da se je Pik i ®concu leta vendarle bistveno L . 0 tako, da je industrijska proi-j j la v letu 82 v Sloveniji porastla tid C' tem se je ohranil padajoči Hi ras,l zaposlovanja tako, da je ta; P°rast zaposlenosti znašal le > Kar je sorazmerno nizek porast v ;a lavi s preteklimi leti. n ^Znitev een, ki je stopila v ve- osti ho- 14. eno Jijo Lilni tel.: (i ta Poletju 1982, je zaustavila hCll inflacije tako, da se je le ta ob L eta ustavila nekje na 32 %, kar l(a:Prav administrativno doseženo, IdtaJ1 UsPeh v primerjavi z dvema V tap.nima letoma. h (b pogojih je poslovala v letu he • Iskra, ki je kljub zaostrenim raiTI na tržiščih, trganju repro verig in težavam z zagotovitvijo najosnovnejših surovin dosegla relativno dobre rezultate. Celotni prihodek je v letu 82 dosegel vrednost 59,6 milijard din, ali za 35,7% več kot v preteklem letu pa tudi za 9,3% več kot je bilo planirano. Kljub Znatno povečani predpisani amortizaciji, za katero smo v Iskri namenili kar za 152,2 % več, je tudi dohodek zadržal visoko rast. V letu 1982 smo v Jskri ustvarili 17,3 milijard din dohodka, kar je za 38,5 % več, kot v preteklem letu in celo ll,8 % več, kot smo načrtovali. V takih pogojih je družbeni proizvod (oz. primerljivi dohodek) poraste! celo za 44,5%, ali 15,5 % več, kot smo planirali. Ob upoštevanju znane inflacije bi to pomenilo, da nam je v Iskri v letu 1982 uspelo realizirati 9,5% realno rast družbenega proizvoda, kar je znatno nad dosežki v Sloveniji in Jugoslaviji. Seveda pri teh doseženih rezultatih ne smemo zapasti pod pretirani vpliv optimizma, saj je sama delitev dohodka avtoelektrika im v ifraifi Uelavsld svet Iskre Avtoelektrike Nova Gorica je na svojem zadnjem za-7»nju prejšnji četrtek obravnaval smisel in vsebino dolgoročne, petletne Pogodbe o prodaji znanja, izkušenj in tehnične dokumentacije za izdelavo ag8njalnikov, altematorjev, dinamov in napetostnih regulatorjev indijski J"1' Eicher Goodearth Limited iz New Delhija in je soglašal, da se pogodba •dene. Prvič v 23-letnem obstoju novogoriške delovne organizacije je prišlo o tako izjemnega dogodka, zato poglejmo nekoliko širše v novo zgodovin-Ko Poglavje Iskre Avtoelektrike. \e?Vl STIKI LETA 1981 fcC|. ^ijeročni plan te delovne orga-a]j e,2a obdobje 1981—1985 so za-Lq a si bodo prizadevali za polj delovanje z deželami v razvo- j |oSr °Vema letoma so navezali prvi jiitiii n' st’k z indijsko firmo Eicher, lii0 J Sv°jern sestavu skromno to-P^izvodnjo dinamov. Ome-(rijv1113 Proizvaja traktorje z enoci-Kjj11? diesel motorjem, razvija pa . J cilindrične diesel motorje za L^orje, ki naj bi jih izdelovala Jop3 ^*cber bo morala močnejše lfnat °Premiti tudi z zaganjalniki in i,. i ji- Ker pa indijski proizvaja-, električnih izdelkov ne pokriva .,0 0 Potreb trga, želijo razširiti dnj roizvodnjo dinamov še z proi-L^Sanjalnikov in altematorjev. tj]a ■a bi firma Eicher lahko sama kov 'n osv°jila proizvodnjo teh izit u!j,Vendar je v časovni stiski, zato ii _ °cila, da od Avtoelektrike od- iti j a a e.r’^lno pravico do njihovega le j1!* skušenj ter proizvodno teh-°kumentacije (know-how). OSEBNA IZKAZNICA FIRME EICHER Uprava je v glavnem mestu Indije. Matična tovarna traktorjev je 30 km iz New Delhija, ima pa 1225 zaposlenih. Tovarna motorjev in traktorjev zaposluje 500 delavcev, v tovarni menjalnikov in traktorjev je 350 zaposlenih, v tovarni posebnih kovinsko-obdelovalnih strojev je 85 zaposlenih, tovarna dinamov za traktorje zaposluje 113 delavcev, razvojno raziskovalni center pa ima 200 zaposlenih. Torej je vseh skupaj 2473 zaposlenih. Letno izdelajo približno 13 tisoč traktorjev, poslovno leto 1981 pa so zaključili z 1.800.000 dolarjev dobička. Kot smo že v uvodu omenili, so delegati delavskega sveta soglašali, da se prva tovrstna pogodba podpiše. Tako pričakujejo v kratkem predstavnike te indijske firme, da določajo asortiment, količine, cene izdelkov in drugo, ter da dokončno potrdijo besedilo pogodbe. Prodor znanja strokovnjakov Iskre Avtoelektrike v svet, postaja realnost. Marko Rakušček v letu 1982 še nadalje neugodna za organizacije združenega dela, kljub sprejetim resolucijskim določilom o postopnem večanju akumulacijske sposobnosti gospodarstva. Da smo tudi v letu 1982 še daleč od tega kažejo porasti sredstev, ki se iz dohodka izdvajajo za SIS ter splošne in družbene dejavnosti. Tako je del dohodka namenjen za SIS v letu 1982 porastel za 43,6% in del dohodka za splošne in družbene dejavnosti celo za 57,3%. Sprememba obrestnih mer v letu 1982 in pomanj-kqnje lastnih virov kapitala se je katastrofalno odrazila na porastu dela dohodka, ki je namenjen za odplačilo obresti. Le-te so v letu 1982 dosegle in presegle sredstva, izločena v poslovni sklad. Taka delitev je povzročila, da je čisti dohodek porastel mnogo skromneje kot dohodek in to le 26,6 %. Delitev osebnih dohodkov se je v Iskri v letu 1982 gibala v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka tako da so bruto OD porastli za 34,5%, kar je manj kot je znašal porast primerljivega dohodka. V primerjavi s 43,5%, koli-(Nadaljevanje na 3. strani) TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA illli Na tradicionalni novinarski konferenci - 23. marca t.l je ob zaključnem računu SOZD Iskra za preteklo leto predsednik KPO Anton Stipanič zbranim predstavnikom sredstev javnega obveščanja v uvodu na kratko obrazložil lanske poslovne rezultate. Lansko poslovanje Iskre je bilo kljub vsem znanim težavam sorazmerno uspešno. Takšna tendenca se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj dvomesečni rezultati kažejo, da v glavnem izpolnjujemo letošnje nove planske naloge, ki so obsežnejše in še težje spričo splošnih gospodarskih razmer. Ob koncu se je Anton Stipanič osebno zahvalil, novinarjem za tovariško sodelovanje in objektivno poročanje, saj je znano, da zapušča Iskro in odhaja na novo službeno dolžnost v Beograd. Domača naprava za čiščenje tiskanih vezij —- z inovacijo d© prihrankov deviz __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i ^“njalniki kmalu tudi v Indiji. Poročali smo že, da v sežanski temeljni organizaciji Sprejemniki izdelujejo tiskane enote za računalniško podjetje IBM. V zapisu smo omenili, da gre za zahtevno proizvodnjo, na katero so se pripravljali dolge mesece. Tako so morali med drugim rešiti tudi problem čiščenja tiskanih vezij — inozemski partner je namreč zahteval, da je treba vezja po spajkanju oprati. Za to obstajajo v svetu posebne priprave, ki pa jih pri nas nihče ne izdeluje. V Sežani torej niso imeli dosti časa za razmišljanje, saj se je bilo treba za posel kar najhitreje pripraviti. Domačega izdelovalca naprav za čiščenje tiskanih vezij ni, deviz in dovoljenja za uvoz take naprave niso imeli, zato so se odločili, da jo izdelajo sami. Odločitev je bila še toliko lažja, ker take naprave niso potrebovali zgolj za izdelovanje tiskanih vezij za IBM, ampak tudi za čiščenje vezij, ki jih potrebujejo za proizvodnjo novih ojačevalnih naprav. Rečeno — storjeno. Trije sodelavci FRANKO KR,ANJC, MIRO STOPAR in MIRAN TAVČAR so zadevo »vzeli v roke«, pregledali prospektno dokumentacijo, združili izkušnje in znanje s področij hladilne tehnike, mehanike in elektrike ter v dobrih šestih mesecih izdelali prototip naprave za čiščenje vezij! Menda ni ‘potrebno posebej poudarjati, da so napravo v celoti izdelali sami, brez kupovanja tujega znanja, ali licenc, brez uvoženega materiala. Prototip naprave je že preizkušen, atestiran in deluje tako, kot so pričakovali. Z doma izdelano napravo so prihranili devize, ki bi jih morali odšteti za nakup takega stroja v tujini (podobna naprava v ZR Nemčiji velja 42.000 mark) in seveda ostale dajatve v zvezi z uvozom. Ocenjujejo, da bi jih v tujini kupljena naprava veljala 1,7 milijona dinarjev, sami pa so jo izdelali za bistveno manj denarja. To jim je seveda uspelo tudi na račun materiala, ki so ga našli kar v domači tovarni, vendar je-prihranek kljub temu upoštevanja vreden. Ker gre za prvi takstroj, v katerega so vložili mnogo truda, prizadevanj in volje, so izdelek prijavili tudi inteini komisiji za inovacije, ki v teh dneh njihov predlog že obravnava. Sestavni deli naprave so: čistilna, nihajna, destilacijska in hladilna naprava. Podobne aparate nameravajo zaradi zelo dobrih izkušenj s prototipom izdelovati tudi za zunanje kupce; v tem primeru je lahko posamezna samostojna enota vsaka od sestavnih delov, ki sestavljajo sedanji stroj. Aparat uporablja za čistilno sredstvo trifluortri-kloretan, ki je naprodaj pod različnimi komercialnimi imeni (arklone. kaltron. treon). Prvi izdelek še nima vgrajene naprave za čiščenje z ultrazvokom, vendar nameravajo v kratkem vgraditi tudi ta element. Tako sestavljena naprava bo verjetno zanimiva za širok krog kupcev, čeprav imajo nekaj naročil že sedaj. Stane Fleischman Naprava za čiščenje tiskanih vezij iz Sežane. VODENJE KROŽKO V ZA IZBOLJŠANJE PROIZ VODNJE je bil naslov tridnevnega Iskrinega seminarja. Zaključili so ga prejšnji teden v Transturistu v Škofji Loki. Namenjen je bil voditeljem krožkov v Iskrinih TOZD. Od seminarja si veliko obetajo v tovarnah, saj je povsod dovolj plodnega dela za tovrstne krožke, ki naj bi dejavno vključili čim širši krog delavcev in zlasti strokovnjakov. Predavali so Iskrini strokovni sodelavci o tehniki, modelih in načinu delovanja krožkov in zasledovanju rezultatov. Obveščanje še močnejše orožje delavskega razreda V ponedeljek, 14. t. m. je bila 6. seja CK ZKJ, na kalen so najprej počastili spomin na 100-letnico smrti velikega revolucionarja in misleca Karla Marxa. O pomenu in neminljivih vrednotah njegovega dela je govoril predsednik CK ZKJ Mitja Ribičič. V delovnem delu seje pa so razpravljali o žgočih vprašanjih javnega obveščanja in nalogah ZK. Uvodno besedo je imel član predsedstva CK ZKJ Dimče Belovski. Po razpravi so člani CK izoblikovali stališča do nalog komunistov v javnem obveščanju. Člani CK ZKJ so bili enotnega mnenja, da javna glasila ne morejo jn tudi ne smejo biti vrhovni razsodnik zapletenih družbeno-gospodarskih dogajanj v državi. Prav tako pa samoupravna socialistična družba ne potrebuje sredstev javnega obveščanja, ki bi lakirala in prikriv ala nakopičene probleme družbe in s tem zavirala tudi ves nadaljnji razvoj. Resda je bilo v zadnjem času opaziti v nekaterih javnih glasilih nedopustne pomanjkljivosti, celo odkrite izlive nacionalizma. Časopisne strani so bile odprte tudi potrjenim sovražnikom samoupravnega socializma. Pod plaščem demokratičnih svoboščin, razprav in polemik o svobodi ustvarjanja in gospodarskem trenutku države je bilo v časopisnih stolpcih in radijskih in televizijskih oddajah mogoče prebrati in slišati izjave razrednih sovražnikov socializma in samoupravljanja, s čimer so hoteli zanikati nedvomne uspehe pri povojni graditvi države in celo vrednote naših temeljnih opredelitev, kot sta samoupravljanje in federativna ureditev Tako kot zagovorniki liberalističnih pojmos anj so se okrepile tudi birokrat-sko-dogmatske sile. Težnje, da bi vsako, tudi upravičeno kritiko negatis-nih pojavov v družbi in njihovih pobudnikov sprejeli kot nedopustno in v tem »občutljivem trenutku« nepotrebno, ne pomenijo nič drugega kot nadaljnje odlašanje pri urejanju problemov in prelaganje na kak drug čas, ko se bodo taisti problemi potrojili. Boj članov Zveze komunistov Jugoslavije tudi proti liberalističnim ter bi-rokratsko-dogmatskim silam mora biti oster in odločen. Trajno bo mogoče izkoreniniti negativne težnje v javnih glasilih samo ob nenehno zavzetem idejnem boju zveze komunistov, ne le v javnih občilih, temveč tudi v vsej zvezi komunistov. Samo z utemeljeno marksistično kritiko je mogoče popolnoma osvetliti vse nesprejemljive zahteve sovražnikov samoupras Ijanja vseh barv. Golo opozarjanje na sovražnika in na njegovo dejavnost prav gotovo ne bo moglo samo po sebi obroditi zaželenih sadov. Naloga novinarjev je, in seveda ne samo njihova, da okrepijo boj proti razrednim sovražnikom samoupravnega socializma. To je brez dvoma trajna naloga. Razvoj sistema obveščanja, kakršnega smo dosegli, je omogočil, da na tem področju pride do novih samoupravnih prodorov, da obveščanje postane še močnejše orožje delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov pri gospodarjenju z vsemi procesi v družbi. Dosegli smo velike uspehe pri ustvarjanju materialno-tehničnih temeljev obveščanja. S skupno naklado in razvejanostjo izdaj ter radijsko-televizijskih oddaj smo ustvarili možnost, da naša javna glasila vse uspešnejše izpolnjujejo svojo vlogo v družbi. Za nove, še večje dosežke pri delu javnih glasil obstajajo torej trdni temelji. Prav zaradi tega je zveza komunistov dolžna sprožiti akcijo vseh dejavnikov, da bi poiskali rešitve za nadaljnji razvoj sistema obveščanja. Ta obveznost je tolikanj večja, ker je vloga zveze komunistov v sistemu javnega obveščanja sestavni del izpolnjevanja vodilne idej-no-politične vloge zveze komunistov v našem družbenem življenju. Zveza komunistov ima zato izredno veliko odgovornost za razvoj sitema javnega obveščanja, za socialistično usmerjeno in delavsko-razredno vsebino obveščanja ter za to, da se obveščanje usposobi za samostojno in odgovorno angažiranje pri uresničevanju in krepitvi samoupravnih družbenih odnosov. POGOVOR Z IGORJEM TRILLERJEM Iskra na skandinavskem ■ xr * xz trziscu Te dni minevajo tri leta odkar ima Iskra v Stockholmu svoje predstavništvo. Le-to deluje v okviru firme Globmarket, katere lastnica je Emona • iz Ljubljane. Vodja predstavništva je Igor Triller. Iz Stockholma obdeluje celotno skandinavsko tržišče — Švedsko, NorveSco, Finsko, Dansko in Islandijo. Pred letom 1980 ie Iskra obdelovala to tržišče z občasnimi obiski Iskrinih predstavnikov. Ta oblika seveda ni Bila niti poceni, niti najbolj učinkovita. Večji delež ie takrat slonel na lokalnih distributeijih, pomemben del naše menjave s skandinavskimi deželami pa je odpadel na kooperacijsko sodelovanje s firmo Damos. Leta 1979 smo v Skandinavijo izvozili za 5 milijonov dolarjev. Več kot polovica te vsote je odpadla na menjavo z Danfosom. Leto 1980 je bilo prelomno v načinu obdelave trga, zaradi vse bolj izrazite recesije v Evropi pa še ne bi bilo moč govonti o nekem izrazitem izvoznem skoku. Izvozili smo za dobrih sedem milijonov dolarjev, polovica pa je spet odpadla na Danfos. Izvoz se je leta 1981 spet povečal za 2 milijona dolarjev in dosegel 9 milijonov dolarjev, lani pa so iz izvoznih poročil izključili menjavo z Danfosom, in sicer zaradi lažjega načrtovanja, skupen izvoz pa je dosegel nekaj več kot 3,7 milijona dolarjev. Od tega je Iskra največ izvozila na Švedsko - milijon 750.000 dolarjev, na Finsko 860.000 dolatjev, na Norveško 560.000 dolarjev in Dansko 535.000 dolarjev. Na Island Iskra lani ni izvažala. Letos bo Iskra v Skandinavijo izvozila predvidoma za 5 milijonov 980.000 dolarjev. poudaril bi rad, da me zelo moti obračunavanje v dolarjih," je na začetku našega pogovora ponovil misel z Iskrine zunanje-trgovinske konference vodja Iskrinega predstavništva v Stockholmu Igor Triller. »Poglejte zakaj: leta 1979. smo za en izvoženi upor dobili na Švedskem 2 oere, v letošnjem letu pa prodajamo ta enak upor v enakih količinah po 1,8 in 1,9 oere. Leta 1979 smo trifazne števce prodajali po 235 kron in takšna cena je še danes. Velikanska razlika pa je v menjavi med dolarjepi in krono: pred štirimi leti je veljal en dolar 3,95 švedske krone, danes pa moramo odšteti za en dolar 7,60 švedske krone. Preračunavati naš izvoz v dolaije pa tudi dosegati planske številke v dolaijih je torej precejšen absurd. Seveda imajo podobne probleme tudi drugi evropski izvozniki. Morda je Skandinavija še toliko bolj izrazita, kajti lani je bilo leto velikanskih gospodarskih reform — Švedska je devalvirala svojo valuto za 16 %, Finska za 11 %, Norveška za 6 %, še najhuje pa je bilo na Danskem. Morda podatek, ki bo zanimiv tudi za Iskra-še: Danska je zgradila leta 1980 100.000 stanovanj, leto pozneje pa le še 12.000 stanovanj. Podobno je tudi drugod v skandinavskih deželah, kako se je to poznalo za naš izvoz pa si lahko mislite." Najhujši problem, s katerim se srečuje naš predstavnik v Stockholmu, so kljub vsemu izredne oddaljenosti med posameznimi kupci v različnih skandinavskih deželah. Ob tem je treba vedeti, da skandinavske dežele pokrivajo skoraj tretjino Evrope, na tem območju pa živi le 22 milijonov prebivalcev. Le-ti imajo resda povprečni dohodek več kot 10.000 dolarjev, vendar gre torej za omejeno porabo. ,>led svojim najjužnejšim in najsevernejšim kupcem je približno 3.500 kilometrov. Nekoliko laže je v večjih mestih, najhuje pa je na Danskem, kjer so kupci raztreseni po njihovih majhnih otokih. Potovanje od enega do drugega kraja izredno dolgo in je seveda tudi drago." In kaj Iskra prodaja na to tržišče? „Na prvo mesto bi seveda uvrstil elemente, ki morajo, vsaj po mojem mnenju, tudi ostati nosilec izvoznega programa, pa čeprav po vrednosti niso in ne bodo na prvem mestu. Potem so tukaj izdelki Telematike in Kibernetike, takoj pa moram dodati, da imamo največ izvoznih izpadov zaradi zastarelosti proizvodnega programa, po drugi trani pa opažamo velik porast novejših izdelkov iz Kibernetike in •Mt***-k*********************-k*****-k*********-Mt**-M1*,i ' rus * ¥ * * * * Po sedmem vrhu neuvrščenih 2a Igor Triller. Avtomatike. Opozoril bi rad na števce ali bolje rečeno na kranjsko tovarno števcev, ki se zna izredno hitro prilagajati zahtevam skandinavskega tržišča. Vedeti je treba, da je to tržišče izredno zahtevno, in to zaradi svojih lastnih zahtev, ali pa žalitev, ki jih izvaja prek svojih inštitutov." Omenili ste velikanske razdalje med posameznimi kupci m če se povrneva k temu problemu, kako vam in Iskri uspeva to premeščati? »Organizirali smo tri vrste distribucijskih mrež v vseh štirih deželah. Prek ene distribucije prodajamo elektronske elemente, prek druge bolj mehanske elemente za uporabo v in-' dustriji in preko tretje distribucijske mreže števcev, Vegin program in široko potrošnjo." Samo še vprašanje, kje vidite prihodnost Iskre na skandinavskem tržišču? ,Na prvo mesto bi uvrstil nujnost prehoda na podjetniško dejavnost v teh deželah, kar bi omogočilo globlje sodelovanje s tem tržiščem. Povem naj tudi to, da bi morali dobiti širše možnosti kapitalnega delovanja. Glede pogojev - ti pa so enaki za vse zahodne države, bomo morali več pozornosti nameniti kakovosti,poslovni disciplini in cenam. Če teh treh pogojev ne bomo izpolnjevali, Iskra ne bo mogla več obstati na skandinavskem tržišču. To tržišče je popolnoma kupčevo in kupec diktira vse na tem tržišču, prodajalec, v tem primeru Iskra, pa se mu more prilagajati." Lado Drobež * * * * * * * * * * ♦ * * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ,¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Pozornost vsega sveta je bila pred kratkim vsekakor usmerjena v New Dlj kjer je potekal sedmi vrh neuvrščenih. V indijski prestolnici so se zbrali M1 voditelji 99 držav, članic neuvrščenega gibanja. Več kot polovico človešh? je torej zbralo v Palači modrosti, kjer so ves teden tekle razprave o najboljf rečih problemih sodobnega sveta. Čeprav je bil to pot delhijski vrh prvič n Tita, enega izmed danes že zgodovinskih ustanoviteljev gibanja neuvrščen^ je potekal v najboljšem smislu in duhu njegove vizije o miroljubnem sožilj11 veri v razreševanje sporov in problemov z dogovori in strpnostjo. Sploh p1 Pom, za pravkar minuli vrh značilno, daje potekal v izraziti enotnosti in oč/for^terriat: vseh članic neuvrščenega gibanja za mir nasvetu in rešitev svetovne gospofjttz.; s k e krize. K poteku in uspehu sedmega vrha je svoj pomemben delež phshišnje vala tudi Jugoslavija. ražev; Sklepna listina sedmega vrha, oziroma deklaracija, ki so jo sprejeli v v?vnen Delhiju, ima dva dela, političnega in gospodarskega. j Ljub; V prvem delu sprejete deklaracije je rečeno, da je bilo bistvo politike netf', Uvoi čenosti zmerom v boju proti imperializmu, kolonializmu, neokoloniah- ačinu apartheidu, rasizmu, vštevši sionizem ter proti vsem oblikam tuje agt‘‘ 'Prev okupacije, nadvlade, vmešavanja ali hegemonije, kakor tudi zoper po^ $0; obeh blokov, ki teži po nadaljevanju blokovske delitve sveta. Zato neuvfšvm]^ zavračajo vse oblike podrejanja, odvisnosti, vmešavanja ali intervencijaj posredne ali posredne, javne ali prikrite in vse pritiske v mednarodnih tf,i a Usp( sih: politične, diplomatske, gospodarske, vojaške in kulturne. e8a iz V deklaraciji so se udeleženci sedmega vrha zavzeli tudi za naslednje ;r pia takojšnjo prepoved uporabe jedrskega orožja ali groženj z njim in za c .jNop sporazum o prepovedi preizkušanja jedrskega orožja, za jedrsko razon^iukti-pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom in pogajanja o splošni razorll° izol tvi. vzpostavitev brezatomskih območij v raznih delih sveta ter za začetek česa zmanjševanja navzočnosti velesil na območju Indijskega oceana. in terja deklaracija obnovo dvostranskih pogajanj med ZDA in SZ o z.manjš^Mht in morebitni odstranitvi njune vojaške navzočnosti v Indijskem oceanu,|Y enih tev otočja Chago in Diego Garcia Mauricittsu, popoln in brezpogojen Izraela z vsega palestinskega in drugega zasedenega ozemlja, vštevši Jekleni, podporo junaškim ljudstvom Palestine, Namibije in Južne AfriklJ vsem žrtvam agresivne politike in dejanj Izraela in Južne Afrike, obsof ZDA zaradi poskusov vsiliti lastno politiko v Zahodni Aziji zavoljo vof in politične podpore Izraelu, zahtevo po umiku tujih čet iz Afganistan] Kampučije in končno poziv neuvrščenim državam, naj medsebojne ra'Jl uredijo izključno po miroljubni poti. ? Gospodarski, drugi de! deklaracije, pase med drugim zavzema za nasP® ukrepe: za takojšnje ukrepe mednarodne skupnosti za vzpostavitev mednarodne ekonomske ureditve, dalje je potrebna podpora vlad najmatfi zvitim državam, zlasti še otoškim državam in tistim brez dostopa do motri brisanje dolgov najmanj razvitim državam, za sklic svetovne monetart^A nančne konference za pospeševanje razvoja in za kolektivno samopofl neuvrščenih držav in drugih držav v razvoju, za pospeševanje sodelovanja regionalni in nadregionaJni podlagi, naslanjajoč se čedalje bolj na lastne ljj sposobnosti in tehnologijo in razvojno strategijo, temelječo na lasmi d m'A neekonomski stvarnosti. D\ ***-k***************-k-X-k*-k-K**-k*-k-tc**-k-k*-k-k-k*-K***-k-K-l‘-lrf' RAZGOVOR Z DIREKTORJEM TOZD STANDARDIZACIJA BLAŽEM TOMINCEM O standardih in kakovosti Znano je, da Iskra proizvaja svoje izdelke tudi za namenskega kupca. Le-ta ima izdelan sistem tehničnih regulativ za izdelke in storitve za potrebe oboroženih sil. Da bi o sodelovanju z namenskim kupcem izvedeli več, smo za kratek razgovor poprosili direktorja TOZD Standardizacija, ki se je razgovoru ljubeznivo odzval. Kaj#se obsega tehnična regulativa in kakšen je njen namen? »Zahteve po kakovosti,’ zanesljivosti ter ekonomičnosti proizvodnje in uporabe izdelkov nenehno naraščajo; to se odraža tudi pri izpopolnjevanju tehnične regulative v oboroženih silah. Takoj po spremembi zakona o standardizaciji in zakona o merskih enotah in merilih, ki sta postala osnova modernega pojmovanja standardizacije in metrologije pri nas, je tudi JLA izpopolnila svojo tehnično regulativo v obliki enotnega sistema standardizacije in metrologije v oboroženih silah. Pod izrazom standardizacija razumemo predvsem pripravo, določanje in uporabo standardov narodne ekonomike in predstavo o kvaliteti proizvodov, pod izrazom metrologoja pa predvsem merske enote in merila, delovanje metrolo-ških laboratorijev in metrološki nadzor nad merili. Namen enotnega sistema standardizacije in metrologije v oboroženih silah pa je zagotavljanje kakovosti, zanesljivosti ter ekonomičnosti izdelkov za potrebe namenskega kupca z vidika tehnične funkcionalnosti in varnosti v proizvodnji, uporabi, vzdrževanju, servisiranju in remontu, kar bistveno pripomore k zagotavljanju in krepitvi obrambne sposobnosti naše skupnosti,« Kako se TOZD Standardizacija,*kot specializirana organizacija za standar-(tizadjo v Iskri vključuje v te procese? »V letu 1981, takoj po izdaji uredbe o pričetku delovanja enotnega sistema standardizadje in metrologije v oboroženih silah ter na pobudo namenskih proizvajalcev v Iskri, smo si izdelali plan za postopno vzpostavitev tega dela dejavnosti standardizacije. zana s programsko usmeritvijo Iskrinih organizacij. Tako vnovčenje Iskrinega znanja v izdelke namenske uporabe ob sprotnem preverjanju rezultatov pa istočasno daje dobro podlago za izpo-* polnitev tehničnih zahtev v standardilf-in drugih predpisih.« Kako se Iskrini strokovni delavd vključujejo v oblikovanje in izpopolnjevanje tehnične regulative v izdelke namenskega kupca? »Tudi na tem področju smo v preteklem obdobju dosegli pomembne rezultate. Poleg posvetovanja na temo uvajanje enotnega sistema standardizacije in metrologije v oboroženih silah, ki smo ga organizirali v mescu novembru preteklega leta za vse strokovne delavce, ki so kakorkoli povezani z vprašanji standardizacije in metrologije, je namenski kupec vključi! vzorčne izdelave posamičnih standardov in drugih predpisov. Tako v komisijah za pripravo standardov narodne obrambe sodeluje nad 20 strokovnih delavcev iz namenskih organizacij Iskre, seveda na tistih področjih, ki so v zvezi s programi posameznih proizvajalcev v Iskri, strokovnem delu in koordinaciji za delovanje teh komisij na ravni naše TOZD.« Kaj nudite strokovnim 0 ^ Iskri s področja strokovnih izvajate na področju tehnične m Strokovnim delavcem v. LJP proizvodnji in kontroli nudiSfj ^ kovno ponioč pri njihovem delu-fl sem v obliki informacij ali doku01,II f - - - - '-nir*^ kot so standardi in drugi tehnič01) piši s področja elektrotehnik0'^1 g vinskih in kovinskih gradiv tef>I^J področij. Na osnovi dogovora z0! vami JLA smo že od začetka prčlii leta tekoče obveščeni o vseh °!l izdelanih standardih in*drugihf sih za potrebe oboroženih sil- j S tega področja je v naši sta0,' teki okoli 500 standardov i°,* predpisov. Vse novosti pa spro11' ^ dujemo rednim uporabnikom v poleg tega pa vse novosti mese011 javljamo v naših »Informacijah*^^ pkeg; > prejema nad sto prejemnikov ’ g Na ta način pa so podane ntož^Dbno vgrajevanje zahtev namenskeg3 Obi|j , v izdelke, ki so namenjeni njo01i*oc|ar! najzgodnejšem oblikovanju >z jiberm tehnologije za njegovo izdelav(,jtrno < strani, po drugi pa so te zahtčv,ionstrj izmed elementov oblikovanja i°iena r njevanja obligacijskih razmet'ža s menskim kupcem.« J ,^1 VETA O IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU SOZD ISKRA , bolj organizirano znanje Eksplozivni tehnološki razvoj zastavlja vsem družbenim strukturam v etu velike naloge. Čedalje bolj je v njem namreč izražena vloga znanja, ti-s katerim bomo lahko obvladovati novo tehniko m tehnologijo, »zvijali razvojno raziskovalno delo in realizirali proizvodne plane. Prav zato ln.ora celotni sistem izobraževanja in njegova politika izhajati iz potreb /■nizenega dela, saj je znanje vir vsakega inovacijskega procesa in to*ej po-en,ben produkcijski faktor. dA šef1 štvt' oljf ičl>f lilf )C'|i:lemat!vm^n0St' izobraževalne pro-? So?i,em s poudarkom na ravni DO rAdja t, L Je razložil Ronald Malej, r/£, :ikra. p^^razevalnega centra SOZD odi uSp - sebej je poudaril, da so pogoji e8a izn110 ^e*.ovanje sistema strokov-ukrb plan!^0 n-’evanja in usposabljanja r#ristop a ^nia naslednji: kompleksen ro-^ruktiv-n lzo*:,raževanju kadrov, kon-°.stališče organov upravljanja »k^tovst'1|Zevvanja> dobro urejene ka-t)m jn jZ/zbe v delovnih organizaci-eJan sistem nagrajevanja za !'^nih n JSue de,°- ki izvira iz pndob-n j/4 0Vlh znanj, ustrezna politika zaposlovanja in napredovanja, kvalitetni plani, tako srednjeročni kot tudi dolgoročni, v sistem izobraževanja pa se morajo nujno vključevati tudi delavci iz vodstvenih in vodilnih struktur, TOZD in DO, še zlasti pa SOZD, da bi oblikovali ustrezno politiko izobraževanja in njegovo strategijo. Da pa bi dosegli cilj, to je permanentno izobraževanje, pa je seveda potrebno najti kar največ stičnih točk izobraževalnih služb z vodilno strukturo na vseh ravneh organiziranosti. Na teh ravneh namreč izobraževanje še vedno ne poteka, kot bi si želeli in kot je tudi potrebno. Tako stanje bo potrebno spremeniti, saj nas bosta v to prisilila krizna situacija v svetu in hiter tehnološki razvoj. Dva modela organiziranosti izobraževanja so na tem posvetu predstavili vodja kadrovske službe Alojz Klein-dienst za primer DO Avtomatika in 'bisk predstavnikov !9oslovanskega !lektrogospodarstva stafl^ in l' irotii ese» el l° marca 1983 obiskal generalni direktor Skupnosti jugoslovanskega ektrug^podarstva Božidar Radunovič s sodelavcema. Gostje so se sezna-Ij' •'/ m°žnostmi Iskrinih delovnih organizacij za sodelovanje v mednarodnih citacijah za projekt »Tehnični sistem za vodenje elektroenergetskega »mrežja Jugoslavije«. naiDrefaVniki skuPnosti JUGEL se V h# $kep= Pogovarjal predsednik kole-J!bvi*ra8Am0S0V(?dfiPga organa SOZD 3 Tp Beri0n Stipanič s sodelavci. V kpCeX° S° S' 8oslje ogledali so-nno opremo, kakršno naj bi no4bn0 teObili tudi i jfdarstva \,ragl segmenti elektrogo-izVbernetiv" Vdeiovni organizaciji Iskra ivcljrno š,' 3 v Kranju so obiskali To-htev£,ionstrac Cev’ kjer so si ogledali de-jaifliena nači° nove opreme, ki je name-nerii |2a S0(j P1u elektrogospodarstvu. . ' omenjenem pro- Vr|eorD-'*0 mo^nosti naslednje de-bemetikflIZc^,e: Avt°matika, Delta, Kkra r ’ blektrozveze, Telematika [0>novci,prei- itOlP < :. ,#«! u ^'lipnstracii ' lu80''l°y(insl82 Se lilo ifl< % | tud Kako po vašem mnenju upoštevajo zagotavljanje kvalitete tiste službi tje j niso neposredno prisotne v procesu proizvodnje? ,Ui$0 Glede na moje izkušnje, pridobljene v TOZD AIN, kjer sem vodjap0 tor j a za zagotavljanje kakovosti zadnji dve leti, moram ugotoviti, -ljudje ne vidijo neko nujno in pomembno delo v aktivnosti za zagotavljaj ^ kvalitete. Vsaj kadar gre za vprašanja, ki niso strogo povežana z ugota',|l $ ^ da AH njem ali se naši izdelki razlikujejo od naročenega ter v čem in koliko tile In kako je s kakovostjo vaših izdelkov? Ali ustreza ob naročilu dogovoU^ , ni? . • . jg* Ob upoštevanju, da določajo pogodbe z naročnikom karakteristike^ nesljivost, rok izdelave ter ceno izdelka, moram na žalost ugotoviti, da sj - vedno pojavljajo občutne razlike. Predvsem naj omenim, da se kupec pritožuje, upravičeno ali neupravičeno, nad našo slabo, nepopolno a>* točno konstrukcijsko dokumentacijo ter da so rezultati končnih meritev! tj S rakteristik naročenih izdelkov velikokrat drugačni od osnovnih zahtevi |č se v času razvojno proizvodnega procesa marsikaj menja. ij> hj. Kaj so resnično tako velika odstopanja zaradi nekvalitete? ^ ^ Ne, ni moč enostransko pripisati vseh razlik med naročenimi in izdelaj j napravami predvsem nekvaliteti. V grobem lahko ločimo vsaj dve vrsB^Sg zličnih odstopanj, s katerimi se redno srečujemo: — izdelek je drugačen 1; si ga je zamislil kupec, neprecizno definirana naročila pa mu omogočajo 1 javitev svojih zahtev, pri čemer mi ne znamo uveljaviti svojih dodatnih5 jg, • škov, — izdelek je slabši. Vzrok ni.v nejasnosti naročila, pač pa v naših t1' ^ . vah, ki so lahko tehnične, ali pogojene z motnjami v organizaciji delA' ^ 1 Kakšne so posledice? Jjj’ Ker je naš kupec vedno tisti, ki daje pogoje (ali jih spreminja), obvelj5 ..oncu največkrat njegovo tolmačenje določil, ki so bila dvoumno, ozir0 ik nepopolno formulirana. Za nas pa pomenilo dodatno delo, velikokrat K8 strotalno podaljšanje rokov, popravil, oz. dodelav naprav, dolgotrajAjT^ preizkušanja ter dodatna dela na konstrukcijskih dokumentacijah. RezU |(ga je prekoračitev rokov izdelave in za nas nevarno povečevanje stroškov;jlili j nas ob še nekaterih drugih slabostih postavlja v nič kaj zavidljiv pol°z ^ Kaj tega ne znate preprečiti? , JU Razmere so vsak dan boljše, vendar še daleč od idealnih. Pri urejaTO mehanizma za ograjevanje kvalitete. 1 Nadalje kar bomo morali v bodoče bolj upoštevati, je dejstvo, da čeP^ sodelava kontrole morda še upočasni že tako dolgotrajno sestavljanj6 < L godb, bo izguba časa brez njene stalne prisotnosti, še večja. Izkušnje naij, |j tako kažejo. Zavedati se namreč moramo, da mora biti osnova za pog1^ naša realna in argumentirana ponudba. Dokler imamo veliko število na*1 *x katerih delo ni dovolj planirano, nadzirano in vodeno, tudi sestavi)’" novih pogodb ne razpolagajo vedno z realnimi podatki o naših možno* » » • i .«• .••.vi • i • « . • - Menim, da se tudi nastajanje stroškov za sestavo ponudbe evidentira pri površno, da bi jih mogli v celoti opravičiti, oz. dokazati. Rezultat vsega so meglene pogodbe. Sistem nagrajevanja, pravilnik o osebnih dohodkih in ustaljena Prjj njegovega izvajanja, so žal taki, da osebni dohodek ljudi, ki tehnično S' ^ jejo pri pripravi pogodbe m nato strokovno vodijo njeno izvajanje, n.1 rektno odvisen od učinka te naloge. Naša dosedanja praksa stimulira te If da navijajo tudi za naloge, ki že ob začetku kažejo na morebitni slabši rej tat ob zaključku pogodbenih del. Vodje projektov nalog so dokler te trajJ nagrajevani za svoje vodenje. Če traja izvedba projekta dalj časa kot je tovano so kljub možni izgubi pač dalj časa nespremenjeno nagraje'1' Nimamo ustreznih določil v pravilnikih o osebnih dohodkih, da bi na* izguba na nalogi prinesla istočasno tudi nižje OD prizadeti strokovni v°d ekipi, končanje pred rokom ali v roku pa ustrezni višji OD. Po zaključka gativnih nalog ne koristimo analize vzrokov in morebitna slaba vest pj meznika se prav rada razblini v danes žal zelo razširjeni bolestni miseln0* saj se v naših razmerah ne da bolje delati, posameznik pač ni kriv. Pozabljamo pa, da so splošne razmere odraz delovanja vseh posam6’1 kov, torej tudi vsakega od nas. Kakšna je pri tem naloga sektorja za zagotavljanje kvalitete? Vidim jo predvsem v organiziranem preprečevanju vzrokov razlik f naročenim in narejenim. Pravočasno moramo zbirati vse podatke o m oj vzrokih za nastajanje napak oziroma o že nastalih napakah. Ti podatk vodstvu, ki vodi delo, predpogoj, da lahko delo boljše organizira in sproti odpravlja vse motnje v delovnem procesu. To je povratna inform ki mora delovati hitreje kot se napake izražajo v dinarjih. Kaj pa je pogoj za uspešno delo teh sektorjev? { j Osnovni pogoj je, da je vodstvo glavni nosilec jrolitike kvalitete in-(J sektorji omogočajo njeno izvajanje ter dobro planiranje dela,- — tu ki je edini omogočal prido-r rs® itf6 ^eviz’ Je bH lani prav tako avl) ntočen spričo gospodarice recesi-u Predvsem na konvertibilnih, za-irgh tržiščih. tj. dragi strani pa so bile lani težavi na domačem tržišču, saj je bi-Mraj države čutiti občuten zastoj ^sirijski proizvodnji. Zato je t udi ‘a problematika naročil povsem ‘čna od tiste, ki smo je bili vajeni plana celotnega prihodka za 2 %. Izpad planiranega celotnega prihodka se je pojavil v TOZD Elementi za odpravo motenj. Glavni vzrok je bil v občutno zmanjšani proizvodnji za domači trg ter v nižjih prodajnih cenah v izvozu kot so predvidevali volanu,ne glede na znižane vrednosti dinaija nasproti drugim valutam. Porabljena sredstva delovne organizacije so bila realizirana v planirani višini kljub temu, da so se v letu 1982 občutno zvišale stopnje za obračun amortizacije. Znesek obračunane amortizacije je namreč ve da 86 obveznosti iz k naTmanS EčinkSS dohodka gibljejo hitrejše kot smo fcvodnfe J J učmkovitosti prcdvideva^ f0J je da je bil d(> Uato -že tike;2 , da®6 ritev* . , niso dosegli takšnega fi-ega rezultata, kot so ga priča-iiižbe-fer*' Vendar pa ti finančni rezultati ^ opisane pogoje gospodanenja dja s, ki so pri delu mladinskih polit1,1' . občinskih ravneh največkrat e^1 Cjjs] lovno vodilo. )l0vt Mladina mora predvsem spoj,,' p lastni položaj, da bi ga lahko tu^jj^^' minjala; znani problemi in zavofj ^ gočajo vplivanje na faktorje izv: 0r ganizacije ZSMS. Da bi člani ^ organizacije to dosegli, mora bi' ^j. povsod uveljavljeno načelo vzgj ^ v tej organizaciji: to pa je bistvo0:.^. ziranja. Različnost znotraj org311 2 n, nih vrst je osnova za doseganje 3^ ^J enotnosti. Razraščen pojav m33 ^ ranja s članstvom, ki gre različn|irj g fesionalnim funkcionarjem Delegati osnovnih organizacij ZSMS iz skoraj vseh temeljnih organizacij Iskre so se v dneh od 11. do 13. marca sestali na delovnem seminarju v Poreču. Seminarje bil organiziran na zahtevo volilno-programske konference ZSMS SOZD Iskra, ki je bila v Ljubljani decembra lani. Takrat je bil sprejet sklep, da je potrebno organizirati problemsko razpravo o reševanju stanovanjske problematike mladih, o aktualnih vprašanjih dela mladih v osnovnih organizacijah ZSMS in o statutarnih vprašanjih organiziranja ZSMS v SOZD Iskra. Po sprejetju novega statuta ZSMS je namreč prišlo do nerešenih vprašanj pri načinih povezovanja mladih v delovnih organizacijah in SOZD Iskra. Na delovnem posvetovanju, na katerega so mladi povabili tudi dva predstavnika republiške konference ZSMS, pa je tekla beseda tudi o aktualnem družbenopolitičnem in ekonomskem položaju v SAP kosovo. Seminarja se je udeležilo več kot sto članov organizacij ZSMS v Iskri. Obsežnejše poročilo objavljamo na 6. in 7. strani. Ijavitev spontanosti delovanja v mladinski organizaciji? Naj organiziramo ZSMS po transmisijskem načelu in oživimo skojevsko vlogo ZSMS? Bomo dosegli, zahtevani cilj z ustanavljanjem t. im. rokodelskih mladinskih organizacij? Mladinska organizacija na celotnem jugoslovanskem ozemlju se v poprečno desetletnih obdobjih sooča s cikličnimi krizami, ki so največkrat " tesni povezavi z družbenimi krizami. V teh obdobjih se vedno znova pojavlja vprašanje: kaj storiti, kako se organizirati, kako s čim manj »praskami« premostiti težave? Žal so spremembe v preteklih desetletjih temeljile zgolj na spreminjanju imena organizacije, ki pa seveda ni moglo zagotavljati revolucionarnih sprememb, torej spreminjanje vsebine, bistva dela. Prav mladinska vodstva, čvrsto povezana v forumih, so bila zavore za vsebinske spremembe tako, da ob velikih aktivnostih in hrupu učinkovitosti ni bilo. Zveza komunistov je že leta 1974 opredelila odnos do mladine in takratna izhodišča še vedno veljajo za nadvse aktualna. ZSMS naj bo dejansko najširša fronta mlade generacije! Aktivnost mladih komunistov je v osnovnih organizacijah ZSMS prešibk i ^ osnovna ugotovitev skupine, ki je pod vodstvom Iztoka Urbanca ocenjevanj fer| nost članov Z K, ki po starosti sodijo v ZSMS. V razpravi so poudarili vlogo oj j ^ organizacij ZSMS pri kadrovanju in evidentiranju članov za sprejem v ZA1,] n0s tivno ocenili prakso, da mladinec, ki je bil sprejet v vrste Z K, preneha delova" i n„ OO ZSMS. kritika je bila namenjena tudi karierizmu, ki je nemalokrat poč' ■' - Željah mladih za vstop v zvezo komunistov. DELOVNI SEMINAR MLADIH SOZD ISKRA 1|||l r(*’ pa dosega edino vse večjo odda- dini051 Programa od resničnosti. Mla-vi.i^.bo nič podarjenega, doseganje po ciljev mladinskega dela (kakor se mor1^ fraze običajno glasijo), ne l . temeljiti na spregledovanju - n'h problemov iz vsakdanjega orda mladini manjka demon- L. CIJ' Bi morala mladina na ceste s več samoupravljanja, manj ^^acije? Tega seveda nočemo, saj v drugačne cilje organi Temelj [ladinskega dela le osnovna nje je zbudilo mnogo pozornosti, saj je predavatelj nanizal osnovne žnačilnosti položaja albanske narodnosti na sedanjih jugoslovanskih tleh, vse v obdobju od začetka tega stoletja naprej. Celovit zgodovinski pregled položaja narodnosti, o kateri se v tem trenutku v Jugoslaviji največ govori in piše, je seveda sprožil tudi vrsto vprašanj, žal pa je bilo predavanje preobsežno, da bi ga lahko povzemali v našem glasilu. Samo napotek za tiste, ki bi se sami želeli poglobljeno seznaniti s položajem na Kosovu: v lanskem izvodu Časopisa za kritiko znanosti (št. 51-52 1982) je objavljena celovita razprava o tem vprašanju. tezaciia Fjn, ^daljevanju predavanja je Bojan Hjl^^nil svoje misli v ugotovitev, da Stanovanjski problemi v Iskri: najbolj so prizadeti mladi im ; -ne organizacijske povezave ne utejo (,s *iU postavljati preprek med . M ren°Vno orgariizacijo, občinsko konfe-e .0, c° 'n republiško (zvezno). Temelj, :jn °Vna celica in žarišče dela ZSMS je Vedno bo osnovna organizacija. Odločitev, da se mladi odločno lotijo reševanja svojih stanovanjskih problemov tudi v okviru ZSMS, je bila sprejeta že na programski konferenci ZSMS SOZD Iskra decembra lani v Ljubljani. Takrat je bila tudi imeno- a: PV ki0 1 osnovnih organizacij se lahko do- za različne metode dela, lahko °rgane’ Podobne dose" 10-^--"' koordinacijskim svetom, ven-ia1 L..ne zato, da bi postavljali organe nad ni *! s:n°.vne organizacije, temveč zato, da ,ela fr 'Zg' /0°(' saki dosegli večjo akcijsko enotnost, l°st in bili predvsem bolj učinko- i"iY pa*^°nkretne potrebe v osnovnih or-edi" pj.'zacijah morajo biti pobuda za ak-10° Povezovanje bodisi na ravni de- 0$ h Oraani^ooii QC^7 n tali \/ rtVxzirii ,, p0 organizacij, SOZD ali v okviru tu d1 itt)aaiIleznih osnovnih organizacij, kjer .c. DOflnhnp Podobne težave, želje, zahteve, o ne zapoveduje, ne prepoveduje id1 saniz ■ ■ - jzVč|StatUt Y|j ohjg^zacijskih, akcijskih oblik. ki bi loignihdt; v. Tematske konference enjevale želje za doseganje ra-u o n!.'. Pa čeprav na ravneh delovnih or- n'ltVu ne predstavljajo nič drugega kot 1,1 , _ln delovanja koordinacijskih s\ -vanja koordinacijskih svetov : ogami usklajevanja in dogovarja- pw 1 vvut d v na 1 d' gaJzacij ali SOZD.« 1^^ Fink je predavanje tako zak-pfa\ Z agotovitvijo. kakršno so mladi ra , z.aprav pričakovali — ni smiselno 'Jati utečenih organizacijskih pokor' Va*n'.b organov, če so se izkazali za stvi, da bi lahko kupil večje in zatorej tudi dražje stanovanje, zato bi morali v praksi dosledneje izvajati opredelitev, da je treba graditi manjše stanovanjske enote. Dejstvo je namreč, da mora slovenski delavec vložiti v nakup praznega stanovanja za 4-člansko družino 15-letni celotni dohodek. Cene kvadratnega metra stanovanj so tako visoke, da je v Ljubljani že lepo število velikih, štiri ali večsobnih stanovanj, ki jih je' nemogoče prodati. Osnovni namen problemske konference pa je, kako odgovoriti na vprašanje, kako do stanovanja, kakršnegakoli pač. Družbeni dogovor iz 1. 1981, katerega konkretizacija^so samoupravni sporazumi samoupravnih stanovanjskih skupnosti in pravilniki v organizacijah združenega dela, opredeljujejo vsa pomembna področja stanovanjske problematike, in sicer: oblikovanje in zagotavljanje sredstev, vzajemnost in solidarnost pri reševanju stanovanjskih vprašanj, porabo sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, lastno udeležbo, osnove in merila za dodeljevanje družbenih in solidarnostnih'stanovanj, prenovo družbenih stanovanj, organiziranje temeljnih stanovanjsko-komu-nalnih bank, oz. poslovnih enot za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v temeljnih bankah. Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih določijo v svojih samoupravnih spfošnih aktih obveznost namenskega varčevanja delavcev za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, spodbujajo pa tudi varčevanje za pridobitev posojil z lastno udeležbo. Ko že govorimo o namenskem varčevanju, moramo poudariti, da je to edini način za rešitev stanovanjskega problema. Prav namensko varčevanje 'je pogoj za možnost pridobitve posojil iz sredstev vzajemnosti, torej sredstev, ki so jih delavci združili znotraj svoje OZD, pa tudi možnost pridobitve stanovanjskega posojila pri ustrezni banki. Naj to ilustriramo s primerom, ki to nazorno dokazuje. ... - -- Prvega dne srečanja, v petek, 11. marca, so se vsi udeleženci seminarja zbrali šele v večernih urah. Ker pa je bil na vrsti spoznavni večer, so bile težave s spoznavanjem hitro odpravljene, predvsem po zaslugi neutrudnega organizatorja zabavnih aktivnosti Draga Kužnika. Posneli smo ples z baloni, delegati pa so se »pomerili" tudi na lepotnem tekmovanju in še nekaterih družabndt igrah. Čeprav je na posvetovanju aktivno delovala tudi disciplinska komisija, pa pravega dela ni imela. (Čeprav je enemu od mladincev sveži morski zrak ob prihodu močno omajal noge.) Za disciplino so v veliki meri poskrbeli tudi veliki znaki z Iskrinim simbolom, ki so jih udeleženci nosili na vidnih mestih ves čas seminarja. pravne stanovanjske skupnosti, ki v svojih pravilnikih opredeljujejo pogoje in merila za pridobitev stanovanjske pravice do družbenih stanovanj. Pri tem pa je pomembno, da je del stanovanj zgrajen iz sredstev solidarnosti, torej z družbeno pomočjo. Tako je v posebnem pravilniku določeno, kdo je upravičen do teh stanovanj in kakšen je postopek za pridobitev. Pravilnik vsebuje tudi določilo, da so do takih stanovanj upravičene tudi mlade družine, posebno tiste z večjim številom otrok, ki živijo v težkih materialnih razmerah itd. nostne liste. Pri reševanju stanovanjskih zagat ima pomembno vlogo možnost preureditev podstrešnih prostorov v stanovanjske enote. Preden pa se pridobi tak prostor, je potrebno veliko soglasij, prošenj itd. Vseeno pa se trud izplača, saj je taka adaptacija cenejša od nakupa ali gradnje novega stanovanja.« Prav med mladimi pa je največji del tistih, ki so že oblikovali svoje družine, živijo pa še pri starših enega od zakoncev ali kot podnajemniki. Devo Kerič je v nadaljevanju naštel nekaj ljubljanskih organizacij, ki se ukvarjajo s stanovanjsko problematiko in poudaril zahtevo, da -morajo biti osnovne organizacije ZSMS aktivno prisotne v vseh sredinah, v katerih se razpravlja in odloča o tej>problematiki. 'Hl vodstvom Bernarda Bečana in Rada Gabrovca je tekla beseda o različnih de-tl^n'kih, ki so odločilni, da se mladi vključijo v delo osnovnih organizacij ZSMS. V so poudarili, da pasivnost mladih,ki se v temeljnih organizacijah le v manj-iHi^ilu vključujejo vdelo OO ZSMS, ne prične šele ob pričetku dela v združenem tp0® 'ii“’amPak da je to kvečjemu posledica nedelovanja mladinske organizacije v šoli ija. ^ J hionir\ke v osnovni šoli. V razpravi je bila poudarjena tudi vloga ZSMS pri (tiv| ^djanju dijakov usmerjenega izobraževanja, ki prihajajo v združeno delo na de- va n a. komisija, ki naj bi pripravila problemsko konferenco o težavah mladih pri reševanju stanovanjskih zagat. Komisija je (poročal je njen predsednik Devo Kerič) res pričela z delom in tudi seznanila mlade s svojo aktivnostjo. »Veliko število mladih se srečuje z vprašanjem, kako, na kakšen način do stanovanja. Tisti, ki živijo kot podnajemniki, v različnih »luknjah« brez ustreznih in minimalnih higienskih možnosti, je veliko, precej pa je tudi takih, ki ne vedo, kakšne so sistemske rešitve, ki opredeljujejo to potrebno problematiko. Pomembno vprašanje pri seznanjanju s to problematiko je izgradnja stanovanj, kajti od obstoječega stanovanjskega fonda in od predvidenega števila novo zgrajenih stanovanj je odvisno tudi število tistih, ki bodo lahko rešili to vprašanje. Mlad človek ali njegova družina v svoji startno ekonomski osnovi prav gotovo ne razpolaga s tolikšnimi sred- Delavec ima osebni dohodek 18.000 dinarjev ter lahko v štirih letih kupi stanovanje v velikosti 35kv.m po ceni 30.000 dinarjev za kv.m. privarčevano (4.000,00 x 48 mes.) 192.000,00 + lastna gotovina 18.000,00 + kredit za štiriletno varčevanje 460.800,00 + kredit delovne organizacije 169.200,00 + 20% kredit sam. stan. skupnosti 210.000,00 1.050.000,00 Seštevek pomeni natančno vrednost stanovanj. Dodamo naj, da je za od- plačevanje teh kreditov glede na mesečno obremenitev, ki znaša 5.995 din, delavec tudi kreditno sposoben. v tem primeru Posneti sedanji položaj mladih v vseh Iskrinih organizacijah v celoti ni bilo možno, saj je razdrobljenost Iskrinih .organizacij v 27 slovenskih občinah prevelika. Predavatelj je zato predlagal, da bi v okviru Iskre kot celote pripravili osnutek vzorčnega pravilnika o delitvi sredstev za reševanje stanovanj skih problemov, v osnovnih organizacijah ZSMS pa naj bi temeljito pregledali in ocenili stanovanjske težave mladih. Velja namreč, da je delavec kreditno sposoben takrat, kadar mu mesečno odplačevanje kreditov ne predstavlja več kot 1/3 njegovega osebnega dohodka. Primer seveda ni popolnoma uporaben v praksi, saj predpostavlja nespremenjene pogoje in skozi vsa štiri leta nespremenjene cene, česar v stvarnosti seveda ni, vseeno pa konkretno prikazuje vlogo varčevanja. Pomembno vlogo pri reševanju stanovanjskih vprašanj imajo samou- Tudi pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja pa je potrebna lastna udeležba. Ta je odvisna od vrednosti stanovanja, socialno-ekonomskega položaja upravičenca ter zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, v pravilniku pa so navedene tudi izjeme, ki so oproščene lastne udeležbe. Upravičenci pridobijo solidarnostno stanovanje glede na vrstni red občinske pred- Predlog je bil podprt tudi v razpravi in je opredeljen med zaključki seminarja. Zaključek razprave je izzvenel v ugotovitvi, da smo v sedanjem položaju mladi pravzaprav na robu faktorjev, ki vplivajo na oblikovanje in razreševanje, oz., izvrševanje stanovanjske politike. Mladi posamezniki možnosti vpliva skorajda nimajo, mnogo več pa lahko stori organizacija ZSMS. Ne nazadnje dokazuje to tudi primer iz ene od osnovnih organizacija ZSMS Iskre iz kranjskega bazena, kjer so mladi s skupnimi močmi rešili stanovanjski problem enega od mladih delavcev. Z delovnega posvetovanja mladih SOZD Iskra poroča novinar Stane Fleischman. Marija Klinar je usmerjala razpravo v okviru skupine, ki je tehtala možnosti delovanja mladih v prostem času. Pri oblikovanju iztočišč za razpravo je sodeloval tudi Mile Miloševič. Mladi so poudarili, da bi bilo treba različne interesne skupine, ki delujejo v okviru ZSMS na ravni SOZD Iskra poživiti in jim dati novo vsebino dela z nalogo povezovanja aktivnosti do posameznih področjih v temeljnih organizacijah. V zaključku razprave so sprejeli sklep, da bi bilo potrebno organizirati tudi anketo, v kateri bi mladi izrazili Želje, kako preživeti prosti čas. učink 111 Pr‘Porno8'' k večji delovni s. - ■■-umi. Tudi diskusija od tega tov' nanja ni.odstopala, morda le ugo-0r eyt ob močnih, aktivnih osnovnih ^Sanizacijah' ZSMS ni bojazni. <^a po- 0vanja ne bi uspela. Povezovanje, ki Pzeteklosti obrodilo, rezultate, je |Je v tu,^jše od vseh ha novo sprejetih sta-' , -,°„v*n podobnih dokumentov, ki bi jih še lahko sprejemali. N se dogaja v SAP Kosovo? VFra^anje Je bilo postavljeno v I ]q ."s111 osnovnih organizacijah ZSMS, ■ lik0 . jfj° v Iskri. Vprašanj je bilo ve- :C pa odgovorov mnogo manj. Wi biig?.n'zatorji seminarja so zato pova-’/i Ca"" ~~ ' :dstva republiške kon- Mileta Šetinca, da bi (pihana predsedstva republiške kon- /ife'ZSMS x ‘ 1 HcKt "• seznanil z osnovnimi značil-V,|lj ho.rn* aktualnega družbenopolitič- oM neSa Položaj Pefiti a na Kosovu. no in nadvse zanimivo predava- f Sklepi delovnega posvetovanja mladih I. Organiziranost ZSMS v SOZD Iskra 1. Mladi smo v tematski razpravi o statutarnih vprašanjih ZSMS v velikih sistemih ugotovili, da določila sedanjega poslovnika o organiziranju in delovanju koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra in njegovih organov vsebinsko ustrezajo novemu statutu ZSMS. Zato menimo, da niso potrebne spremembe obstoječega poslovnika o delovanju. 2. Mladi v SOZD Iskra bomo v prihodnje na ravneh DO in SOZD več pozornosti posvečali akcijskemu delovanju in povezovanju, in s tem uresničevali načelo frontnosti ZSMS. Stanovanjska problematika mladih v Iskri 1. Osnovne organizacije ZSMS morajo vplivati na reševanje trenutnih in predvsem perspektivnih stanovanjskih problemov mladih in njihovih družin. Kjer je reševanje teh problemov lažje na ravni DO oz. SOZD. naj organizacije ZSMS organizirajo problemske oz. tematske konference o teh vprašanjih. OO ZSMS so dolžne zasledovati stanovanjske probleme mladih svoje OZD. Ob tem velja načelo, da obstoječe stanje ne pomeni tudi perspektivne rešitve. Član ZSMS, ki stanuje pri starših, ima potencialni stanovanjski problem, ki se bo prikazal ob snovanju njegove družine. Pri organiziranju tematskih konferenc naj sodelujejo delegati prizadetih OO ZSMS, strokovnih služb OZD in samoupravnih stanovanjskih skupnosti družbenopolitičnih skupnosti. 2. Pomen informativiiih centrov: strokovne službe morajo posredovati ustrezne informacije, pomembne pri reševanju stanovanjske problematike mladih. OO ZSMS kot nosilke akcij pri reševanju stanovanjskih zagat mladih in njihovih družin morajo v prizadevanja za kratkoročno in dolgoročno usmerjanje mladih pri reševanju stanovanjskih problemov angažirati ustrezne strokovne službe OZD in samoupravnih stanovanjskih skupnosti. 3. Osnovne organizacije in občinske konference ZSMS naj prek mehanizma delegatskega odločanja vplivajo na organe samoupravnih stanovanjskih skupnosti družbenopolitičnih skupnosti pri oblikovanju in sprejemanju srednjeročnih in letnih planov stanovanjske izgradnje. OO ZSMS kot nosilke teh aktivnosti naj se povezujejo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v svojih sredinah in odločno prezentirajo svoja stališča. OO ZSMS naj takrat upošteva naslednje sklepe, oz., načela. — Poenotiti je treba točkovalne liste v okviru SOZD Iskra ter v pravilnike o razdeljevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo vnesti enaka določila o višini participacij pri dodeljevanju družbenih stanovanj; — opredeliti je treba pomen izobrazbe in ga poenotiti v okviru Iskre; — opredeliti in enotno ovrednotiti samohranilstvo; — poenotiti vpliv delovne dobe na možnosti za dodelitev stanovanj oz. stanovanjskih sredstev; — mladi v OO ZSMS morajo seznanjati svoje osnovne organizacije s stanovanjskimi problemi; — zaradi enotnih potreb vseh organizacij v SOZD Iskra naj se na ravni SOZD Iskra strokovno oblikuje osnutek vzorčnega pravilnika o delitvi sredstev za reševanje stanovanjskih problemov. Predlog dokumenta naj obravnavajo vse TOZD. DSSS in DO, še posebej pa mora biti vključena organizacija ZSMS. 4. ZSMS v SOZD Iskra bo v letu 1983 pripravila poglobljeno anketo o realnem stanju stanovanjskih potreb mladih. Osnutek ankete bo pripravilo predsedstvo KS ZSMS SOZD Iskra in ga posredovalo vsem osnovnim organizacijam ZSMS. Predsedstva osnovnih organizacij ZSMS morajo z osebnimi intervjuji povprašati vse mlade v svojih OZD o stanovanjskih razmerah ter pripraviti zbirno poročilo. Za izvajanje teh sklepov je zadolženo predsedstvo koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra, Id mora o opravljenem delu poročati o programski konferenci ZSMS SOZD Iskra decembra 1983. III. Kadrovska politika in izobraževanje 1. Naloga strokovnih služb OZD in OO ZSMS je, da spremljajo uvajanje pripravnikov ves čas, od njihovega prihoda na delo do opravljenega pripravniškega izpita. Njihovo izobraževanje mora potekati po vnaprej pripravljenih programih. 2. Ob zaposlovanju novih sodelavcev morajo OZD upoštevati določila družbeno veljavnih samoupravnih akto” o kadrovski politiki. 3. Pri vključevanju mladih v sistem samoupravnega odločanja je treba odločno uveljavljati načela delegatske povezave med OO ZSMS in samoupravnimi organi TOZD, DO in SOZD. 4. OO ZSMS naj periodično pripravljajo razgovore z novosprejetimi mladimi delavci in jih seznanjajo z možnostmi za vključevanje v delo ZSMS. IV. Motivacijski dejavniki pri vključevanju mladih v delo ZSMS 1. Pasivnost mladih ne izhaja iz OO ZSMS v temeljnih organizacijah, temveč iz nedejavnosti mladinske organizacije na vseh stopnjah izobraževanja. Dolžnost občinskih in republiške konference ZSMS, je, da aktivirajo delo mladinskih organizacij v izobraževalnem sistemu. 2. Ob zaposlitvi so OO ZSMS dolžne mlade delavce seznaniti tudi z vlogo in možnostmi za delo v tej organizaciji. Mladi v OO ZSMS morajo aktivno spremljati vključevanje mladih, iz usmerjenega izobraževanja, ki so na obvezni delovni praksi v OZD. 3. OO ZSMS je odgovorna za spremljanje obravnav samoupravnih dokumentov in idejno-političnega izobraževanja v svojem delovnem okolju. V. Mladi in prosti čas 1. Na ravni SOZD Iskra so organizirane različne sekcije, ki pa ne delujejo. Njihovo dejavnost je treba poživiti, vse mlade SOZD pa o njihovem delovanju obvestiti. VI. Aktivnost mladih komunistov v ZSMS 1. Pri evidentiranju članov ZSMS za sprejem v ZK mora osnovna organizacija preprečiti kadrovanje zaradi karierizma in evidentirati samo člane, ki bodo tudi po vstopu v ZK delovali v ZSMS. 2. OO ZK morajo okrepiti pretok informacij o svojem delu z OO ZSMS in vplivati na svoje člane, ki so hkrati člani ZSMS, da ne prenehajo z aktivnostjo. VII. .Mladi in informiranje 1. Predsednik koordinacijskih svetov OO ZSMS morajo poskrbeti za poživitev dela komisij za informiranje po osnovnih organizacijah in poročati o rezultatih v roku dveh mesecev. 2. OO ZSMS bodo vabile člane KS ZSMS SOZD Iskra na sestanke, z namenom. *da z vsebino sestankov informirajo širšo skupnost v Iskri. 3. ZSMS se mora aktivneje.vključiti v oblikovanje izdajateljskega koncepta glasila Iskra; ponovno je treba pričeti z izdajanjem priloge mladih in | pri tem angažirati za pomoč poklicne novinarje; vplivati je treba na angažirano obveščanje novinarjev oprobiemih mladih; zagotoviti je treba pošilja-| nje glasila Iskra terenskim delavcem. ISKRA AVTOELEKTRIKA Deveto zasedanje delavskega sveta Prejšnji četrtek, 10. 3. 1983 so se zbrali delegati delavskega sveta Iskre Avtoelektrike Nova Gorica na 9. zasedanju. V ospredju obravnavanih točk dnevnega reda sta bili dve. in sicer poslovanje delovne organizacije v preteklem letu ter letni program za letošnje leto. Delegatom so omenjena gradiva obrazložili glavni direktor Peter Miv-šek, vodja službe za plan in analize Aleksandra Kokelj ter namestnik glavnega direktorja Ludvik Jelinčič. V našem glasilu smo o poslovanju in letnem programu že obširno poročali, tudi na zborih delavcev smo o vsem razpravljali, zato tudi na delavskem svetu ni bilo bistvenih pripomb. Delegati so oboje potrdili in sprejeli. V nadaljevanju so delegati brez pripomb sprejeli dva samoupravna sporazuma o združevanju dela in sredstev z DO Autocentar Merkur Zagreb ter sporazum o oblikovanju cen dvokolesnih vozil in delov. Še o eni izredno pomembni točki dnevnega reda za Iskro Avtoelektriko so delegati razpravljali in jo sprejeli. Gre za dolgoročno pogodbo o prodaji materialnih pravic, lastnega znanja in izkušenj ter proizvodno tehnične dokumentacije (Know-how) firmi Eicher v Indijo. Zaradi pomembnosti bomo več o tem napisali v tej številki na drugem mestu. V zadnji točki dnevnega reda pa so delegati potrdili predlograzpisne komisije za imenovanje pomočnika glavnega direktorja za splošne in družbeno pravne zadeve. Na to delovno mesto je DS DO imenoval Roberta Žerjala, ki je že doslej uspešno opravljal ta dela in naloge. M. R. V proizvodnji uporov. Sindikat v TOZD Upori skrbi za sodelavce Sindikalna organizacija v TOZD Upori v Šentjerneju posega v vse življenja in dela v tovarni. TOZD zadnja leta nima najboljših poslovni zuitatov, čeprav si prizadevajo proizvodnjo vse bolj avtomatizirati in so izmed največjih izvoznikov v delovni organizaciji 1EZE. Izvozijo ne1 daleč več od polovice svoje proizvodnje. O vsem tem smo se pogova' predsednikom sindikata Francem Šiškom. Predsednik Šiško pravi, da je zaznati večje zanimanje ob javnih razpravah, zlasti ob zaključnih računih. »V ta namen imamo izoblikovano kar ustaljeno prakso; najprej zaključne račune obravnavamo na Izvršilnem odboru, kamor vabimo tudi predstavnike ZK, mladine. Zveze borcev in koga od poslovodnih ljudi, seveda tudi delavskega sveta. Tu temeljito preteh.amo rezultate, potrebe, možnosti in predvsem načr-•te. Tako zavzamemo skupno stališče, ki je podprto s strokovnimi ugotovitvami. Tako se pripravimo na zbore delavcev. Zaključke objavimo, ali v domačem biltenu, pa tudi na oglasnih deskah. Tako sodelavci dobijo material za javno razpravo že pred zbori. Tako dosežemo, da podatkov ne slišimo prvič na zborih, da smo lahko pripravljeni. Piroliza, ki so jo letos zučeli elektronsko krmiliti. ISKRA — AVTOMATIKA Sporazum sprejet Pri Skupnosti jugoslovanskega elektro gospodarstva že nekaj časa potekajo priprave za izgradnjo tretje faze prenosne mreže v Jugoslaviji. Iskrin delež je bil že v prvih dveh fazah opremljanja našega elektroenergetskega omrežja precejšen, vendar takratni pristop ni bil samoupravno verificiran s posebnim sporazumom. Z namenom, da bi enotno in koordinirano nastopili v razpisanih dvanajstih paketih Jugel (tehnični sistem upravljanja), je poslovodni kolegij SOZD Iskra sprejel odločitev, da tiste delovne organizacije v Iskri, ki bi s svojim proizvodnim programom oziroma zmogljivostmi lahko pokrile cca 80 % potreb v projektu, pristopijo k posebnemu samoupravnemu sporazumu o skupnem nastopu, delitvi dela in medsebojnem sodelovanju pri pridobivanju in izvajanju posla. Paket Jugel, razdeljen na posamezne faze namreč vključuje izgradnjo: — računalniških sistemov — sistema telekomunikacij — sistema za daljinski prenos podatkov — in pomožne sisteme (napajalni sistemi, protipožarna zaščita, varnostni sistemi itd.). Če govorimo o sporazumu, le-ta v grobi delitvi določa delitev dela med udeleženimi delovnimi organizacijami, način urejanja medsebojnih dohodkovnih odnosov, način usklajevanja dela in pristojnosti skupnih organov, medsebojne pravice in obveznosti v skupnem nastopu ter posledice kršitve njihovih določil. Medtem ko naj bi materialne obveznosti udeleženk nastajale sproti ob podajanju in po sklenitvi pogodb. Usklajevanje interesov v skupnem nastopu in delitvi dela se bo izvajalo preko koordinacijskega sveta kot skupnega organa ter njegovega izvršilnega organa — nrojektnega teama. Način delitve dela bo temeljil na upoštevanju prostih zmogljivosti udeleženk sporazuma ob prednosti organizacij v Iskri. Z drugimi besedami to pomeni, da je sporazum »odprt« in po potrebi omogoča vključevanje tudi drugih proi-*zvodnih organizacij izven Iskre. Takšna oblika povezovanja in izvajanja velikih, tehnično zahtevnih poslov predstavlja v Iskri novost, ki jo lahko glede na težek gospodarski položaj ocenimo kot pozitivno. Sicer je precej vprašanj še med , ki. vendar so glavne usmeritve sprtj - 1 ki. venuar so gia\ne usmerme j -p in pretehtane.« Pravi predsednik't 1 Šiško. . L0 Tudi izobraževanju posvečaj0^ °nt! več pozornosti, čeprav je število^ ^ cev, ki se izobražujejo zadnja jm ' manjše. Prav na ta način so Pre |)ro dobili več kot četrtino stroko'1* i2 kadra, ki se je v praksi dobro i^j* ^ ^ Tako so največje potrebe po sUč J* nem kadru izpopolnjene in ni večj^ zeli. Seveda pa so veliko štipendira rednih šolah, kar se jim zdaj lepo01 stuje. Tudi za šport in rekreacijo skr Nastopajo na sindikalnih tekmo'11 v občini, v IEZE in na Iskrinih ii1 Rekreaciji, zlasti letovanjem so Z3j leta dali več pozornosti. Tako in*;1.' lastnih počitniških prikolic in 7 Počitniškem domu v Poreču. Za'11, nja za letovanje je veliko, zlasj, morje. Pred kratkim pa so skleni^*, bodo eno prikolico postavili v ato1"* toplice, za kar so dali pobudo sta ^ sodelavci, ki se želijo zdraviti v 1 cah. Imajo tudi najeto dvorano, pr:|V prav telovadnico, dve uri na tede1* ta rekreativni šport je precej zanl| nja, zlasti med mlajšimi sodelavc1-sli pa so zanimiva tekmovanja d | »na dvorišču«. Tako so v odbojki i nekaterih športih odigrali pravcat^ _ venstva in turnirje. Tako tečejo tek1* (g vanja med oddelki , in med l^ Tia, H1POT in Upori. Včasih se v odbjstoj pomerijo kar med malico in takrat) množici navijačev prav živahno. navijačev prav živahno Za leto 1983 imajo pripravljen ak1 ski program, kjer izstopa skrb za1’1 lavce, prozvodnjo in poslovanje-bodo zlasti podprli prizadevanje zf dobitev ekonomsko zanimivih prC-mov, ki jih pripravljajo strokovne' be. »Ekonomiko moramo izboljšali je nedopustno, da bi vztrajali zg ni) sedanjem programb, ki ne daje nat \anih rezultatov.« je zaključil pred' nik Šiško. rektno dogovarja s Skupnostjo ele™ gospodarstva Jugoslavije. .. V omenjeni delovni organizaciji bil sporazum sprejet v sredo, 9. t- fl 23. rednem zasedanju delavskega5'^ Avtomatike. ŠV Na ta način se bomo lahko tudi izognili. preprečili dosedanjo večkratno medsebojno konkurenčnost, ki je slabila naš nastop na trgu. Po drugi strani pa lahko v primeru prevzema obveznosti do tako velikih kupcev kompleksnih sistemov kot je elektrogospodarstvo Jugoslavije dosegamo še boljše poslovne rezultate in utrdimo mesto, ki ga ima Iskra v našem gospodarstvu le. v "kolikor nastopamo enotno. Med podpisnicami sporazuma; Delto. Elektrozvezami. Kibernetiko, Telematiko in Iskro Commercem ima Avtomatika posebno vlogo, saj je nosilec usklajevalnega nastopa in v imenu udeleženk opravlja komercialna, teh nična in administrativna opravila cer se v povezavi s poslovnimi enotami IC di- ISKRA — glasilo delovnega ko’ tektiva SOZD Iskra — Industrije*’ Dr elektroniko, telekomunikacij' elektromehaniko, avtomatiko 1 1 elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gante • pomočnik glavnega urednik*; 1 Miloš Pavlica, odgovorni uredn), y| Dušan Željeznov, tehnični nik: Janko Čolnar, novinar: Ma* Ovsenik. ., — Ureja uredniški odbor: AlOI Boc (Kibernetika), Spela DittrK' (Avtomatika), Lado Drobež (Is*” Commerce), Stane Fleischm* (Široka potrošnja), Franc Kot’1; (IEZE), Kazimir Mohar (Telema Po mnenju sekretariata za j formacije iS SRS je glasilo opr° , čeno plačila temeljnega davka o8!' ka), Marko Rakušček (Avtoele trika) — Izhaja tedensko— Rek" pisov ne vračamo. , — Naslov: Ljubljana Trg revol" I cije 3, tel.: 213-213, int: 34-95 o” 34-98 — Tisk: Časopisno-tisk*. sko podjetje PRAVICA—DNE', NIK, Ljubljana. prometa proizvodov. ISKP' v M' i KRa telematika L 'ehnična kontrola TOZD PTN Delavci tehnične kontrole TOZD Tovarna posebnih telekomunikacijskih naprav na Blejski Dobravi se srečujejo z znanimi in značilnimi težavami: nianjka jim ustrezne opreme pa tudi s kadrovsko strukturo še niso povsem ^dovoljni. Ob tem pa morajo biti v obdobju zaostrenega gospodarskega položaja celo bolj pazljivi, kot v normalnih časih: ob domačih materialih slabše kvalitete mora biti kvaliteta končnih izdelkov večja kot običajno, saj sicer nimajo velHdh možnosti na trgu, zlasti v tujim. i^hnično kontrolo v Iskri na Blejski ,i ravj vodi Miro Hočevar, ki je tu za-1 enže približno 7 let. Predstavil nam ,v,ovni utrip v njej: litju.? samem začetku je bilo v kontroli *ev l’?110 20 ljudi, pri čemer smo se sre-L)a*1 z zelo nizko kadrovsko strukturo, j, ■es je v kontroli okrog 60 delavcev, k cH V tre^ °(l77y je večino te opreme nasledila po TOZD A TC. Na sliki: kontrola Neusklajenost cen odjeda možnosti za boljše gospodarjenje Poleg velikih težav z zagotavljanjem najosnovnejših uvoznih možnosti, so imeli v vrhniški temeljni organizaciji Antene v lanskem letu največ težav s premoščanjem razkoraka med cenami reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov. Surovine so se podražile v poprečju za 40%, njihovi končni izdelki pa le za 8%. ; brine Zaciiske razmere z omejevanjem uvoza in uporabo domačih materialov so " »hof02^’ sa! dobave marsikdaj niso kvalitetne. Zato v TOZD PTN uvajajo J^n° kontrolo materialov in polizdelkov. Ob takih nesorazmerjih seveda prične upadati tudi prepričanost kolektiva, da z lastnimi silami lahko premaga težavne razmere. Medtem ko ugotavljajo, da sicer lahko vplivajo na doseganje celotnega dohodka (z boljšo produktivnostjo, kvaliteto, tehnologijo, organiziranostjo) pa so možnosti za doseganje boljšega dohodka že močno okrnjene. Vzroki so znani — premalo deviz in prevelik razkorak med cenami surovin in končnih izdelkov. To pa še ni vse — domače surovine, ki so se dražile mimo vseh okvirov, so bile (in so še) vse prepogosto tudi izredno težko dosegljive. Zaradi izpadov pri nabavi je bil proizvodni proces večkrat prekinjen, to pa je povzročilo manjšo produktivnost pa tudi kvaliteta ni bila vselej enaka. Zaradi velikih nihanj v kvaliteti dobavljenih surovin in materialov so bili na Vrhniki pogosto prisiljeni prilagajati proizvodnjo materialom, ki so jih pač dobili. To pa ni bilo preprosto, še posebej ne takrat, ko je šlo za izvozno proizvodnjo. Ob pomanjkanju nekaterih materialov pa drugih niso mogli sproti porabiti tako, .da so se zaloge klub temu kopičile in •bremenile že tako upešane finančne možnosti majhnega, stopetdesetčlan-skega kolektiva. Ob obravnavanju zaključnega računa so zato še posebej poudarili, da je treba v letošnjem letu zaloge kolikor bo le mogoče zmanjšati. Lanski prodajni načrt je bil dosežen skoraj v celoti, saj niso uresničili le 2 % plana. Razveseljivo je, da so izvozni načrt presegli kar za tretjino (30 %) in ga v primerjavi z letom toSl povečali kar za 4,7 krat! Vsem težavam navkljub pa so zadovoljivo dosegli proizvodni načrt, ki so ga za 3 % celo presegli. SF ntroli relejnih enot. Jskra Gradnja v Žužemberku dobro napreduje. Lojzetu ‘ Košmerlu v slovo Zastala nam je misel, takt življenja je za trenutek izgubil svoj ritem, ko nam je bila sporočena kruta vest, da te ne bo več med nas. Kot kovinar si prišel v Iskro leta 1962. Stari Iskraši se dobro spominjajo tvojega prihoda, ko si Z njimi pričet ustvarjati temelje današnje sodobne tovarne napajalnih naprav. Delo v tovarni te je vodilo preko različnih delovnih mest. Od terminurja do mojstra skupni. Vse skozi si btl cenjen in spoštovan kol dober strokovnjak in odgovoren delavec, kar te je pripeljalo do vodje klepurne. Pod tvojim mentorstvom se je v naši kleparni skalilo mnogo kovinarjev v dobre strokovnjake in cenjene delavce, v ustvarjalce naše socialistične družbe, ki so ti danes z.a to hvaležni. Vsi pa smo ti hvaležni tudi za tvoj prispevek pri graditvi samoupravnih odnosov in družbenopolitično aktivnost v kolektivu. Spominjali se te bomo kot predanega predsednika upravnega odbora, člana delavskega sveta in njegovih različnih komisij, ter kot zglednega aktivista v sindikatu in v zvezi komunistov. Ostal pa boš v spominu tudi kot športnik predvsem kegljač, saj si bil med prvimi aktivnimi člani kegljaške sekcije v tovarni. Ob tej težki izgubi izrekamo vsi tvoji sodelavci in prijatelji globoko sožalje tvoji družini, s katero iskreno sočustvujemo. Z neizmerno bolečino t srcih se poslavljamo od tebe, ostal pa boš med nami t trajnem spominu, zlasti ob pogledu na delo, ki si ga opravljal in na rezultate, ki si jih s svojim delom dosegel. Delavci TOZD Tovarna napajalnih naprav Sovo mesto IOZD TGA, RETEČE Neusklajene cene, nekvalitetni materiali, izpadi: nezadovoljiv poslovni rezultat TOZD TGA V LETOŠNJEM LETU: VELIKE IN REALNE IZVOZNE MOŽNOSTI Velike motnje v proizvodnji so povzročile, da v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah lani niso dosegli načrtovanega proizvodnega obsega. Izpad 17% proizvodnje pripisujejo v največji meri velikim zastojem proizvodnje, ti pa so bili posledica 16 % dviga bolniških izostankov zaposlenih, nekvalitetnih repromaterialov, neposlovnega obnašanja enega od sodelujočih poslovnih partnerjev v kooperaciji s podjetjem iz ČSSR, manjših naročil firme AEG in še bi lahko naštevali. Zaradi težav z nabavljanjem in kvaliteto reprodukcijskih materialov je bilo motenj v proizvodnji lani kar za 65 % več kot leta 1981. Iz tega potem sledi tudi \se ostalo: skupno kar enomesečni izpad proizvodnje, namesto planiranih 40% le 35% delež proizvodnje za izvoz (tudi izvoz in uvoz nista bila dosežena v načrto\anih višinah); še vedno je pereča nadnormativna poraba materialov zaradi zelo slabe kvalitete domačih reprodukcijskih materialov, zlasti osnovnih: pločevine, fritov, emajlov in lakov. Na domačem trgu so v Tovarni gospodinjskih aparatov lani iztržili za 33 % več kot leto poprej in za 9 % presegli plan. To je v veliki meri tudi posledica korenitega zmanjšanja zalog končnih izdelkov, ki so kar za 37 % nižje kot leta 1981 in kar 41%; pod planirano vrednostjo! bil ustrezen tudi končni rezultat: za 12,58 milijonov dinarjev izgube. To so pokrili z lastnimi sredstvi (skladi, amortizacija), kar pa seveda ni preveč tolažilno, saj bo treba vire obnoviti! To pa brez sprememb cen končnih izdelkov ne bo možno. Zanimivo je, da v Retečah sploh nimajo velikih želja: po izračunih bi jim zadoščale že vsaj 10 % višje cene. Seveda bodo posegli tudi v proizvodni program in ga temeljito »prečistili«: izdelke, ki trošijo velike količine reprodukcijskih materialov in prinašajo malo dohodka, bodo prisiljeni črtati. Le na ta način bi jim v letošnjem letu uspelo prebroditi neskladja med poprečno 40% dražjimi materiali in svojimi končnimi izdelki, ki cen v zadnjih dveh letih skoraj ne spreminjajo več! Letošnji načrti Tovarne gospodinjskih aparatov so z eno besedo optimistični. Izvoziti nameravajo za 4,1 milijona dolarjev izdelkov in imajo za prvih devet mesecev naročila tudi že »v hiši«. Predvidevajo, da tudi težav z reproma-terialom letos ne bi smelo biti, morda edino z elektromotorji. Tudi poslovanje nameravajo postaviti na drugačne temelje. Zaloge bodo še naprej zmanjševali tako, da bodo nabavljali res samo materiale, ki bodo pri priči tudi uporabljeni v proizvodnji (kolikor je to ob zagatah z nabavljanjem možno). To bodo zaradi velikih problemov z zagotavljanjem likvidnosti tudi morali storiti, čeprav vseh težav^ samo s tem ne bodo odpravili. Potrebovali bi okrog 50 milijonov dinarjev kvalitetnih sredstev, kar bi jim omogočilo, da bi se najkasneje v poldrugem letu dokončno izkopali iz težav. Tega seveda ne trdijo na pamet, saj težav s prodajo nimajo, žal pa je v končni ceni izdelkov kar 70% vrednosti vgrajenih materialov-. Stane Fleischman Zal tudi izvoz ni potekal tako, kot so predvideli v planu. Doseženega je bilo le 70 % (v dolarjih), zaradi naraščajoče vrednosti dolarja pa so preračunano v dinarje načrtovano vrednost le dosegli. Hkrati pa je za planom zaostajal tudi uvoz, ki so ga namesto v višini 2,684 milijona dolarjev realizirali le nekaj več kot 2 milijona dolarjev in dosegli, da predstavlja doseženi uvoz le 72,9% doseženega izvoza (2,8 % milijona dolarjev). OBRAT V AZANJI: ŠE SO NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI V preteklem letu so v TOZD TGA zaposlili za 4,2 % več delavcev, kot so jih imeli leto prej (predvsem zaradi zaposlovanja v obratu v Azanji). Produktivnost se je lani v primerjavi z letom 1981 povečala za 1,5 %, kar pa je manj kot so načrtovali. Podatek bi bil lahko bistveno boljši, če bi motnje v proizvodnji ostale vsaj na ravni leta 1981. V tem primeru bi bila produktivnost realno kar za 5,3 % večja. Ob vseh naštetih težavah in ob dejstvu, da s produktvinostjo preprosto ni več mogoče loviti nesorazmerja med cenami surovin in končnih izdelkov, je j POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavca, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotovi- ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bj pa redi ostali h 'o- Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prigsele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana. Š 11, telefon 213-213, im. 21-2S. ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG 1. Vodja predstavništva Iskra —Berlin — DR Nemčija Pogoji: ekonomska fakulteta II. st. ali Fakulteta za elektrotehniko II. st. izpolnjeni pogoji za ZT registracijo pri GZS za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje nemškega jezika, 4 leta delovnih izkušenj. 2. Direktor INO firme Cefra, Munchen, ZR Nemčija Pogoji: ekonomska fak. II. st. ali Fakulteta za elektrotehniko II. st., izpolnjeni pogoji za zunanjetrgovinsko registracijo pri GZS, aktivno znanje nemškega jezika, 5 let delovnih Izkušenj 3. Vodja predstavništva v Iskra Istambul, Turčija Pogoji: Ekonomska fakulteta II. st. ali Fakulteta za elektrotehniko II. st., izpolnjeni pogoji za zunanjetrgovinsko registracijo pri GZS za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje turškega jezika, 4 leta delovnih izkušenj Delavci pod 1. 2. in 3 se imenujejo za mandatno obdobje 4 let. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana. ISKRA — IEZE — TOZD SEM — Tovarna specialnih elementov in materialov Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del, oz. nalog: — 2 skladiščna delavca Od kandidatov pričakujemo končano osemletko in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo je 1 mesec. — struženje kovinskih delov Od kandidatov pričakujemo poklicno šolo kovinske stroke in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je 2 meseca. — zahtevna preoblikovanja kovinskih delov Od kandidatov pričakujemo poklicno šolo kovinske stroke in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo je 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru. Vloge sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA — IEZE TOZD SEM, kadrovska služba, Ljubljana, Tržaška 2. Rezultati šele čez določen čas Nedavna revalvacija in devalvacija nekaterih "konvertibilnih valut na zahodnoevropskem denarnem tržišču bo zagotovo vplivala tudi na poslovanje in dohodek naših uvoznikov in izvoznikov. Ko smo o tem povprašali predsednika KPO SOZD Iskra Antona Sti-paniča, nam je odgovoril: saj sta Zahodna Nemčija in Francija med največjimi kupci nctj Iskrinih izdelkov. Revalvacija „Za nas so spremembe v zahodnoevropskem monetarnem sistemu seveda zelo zanimive, _________ __ _______ . - ija k.- nemške marke bo kajpak še bolj stimulirala naš. izvoz na tam- I kajšnje tržišče, ker pa od Nem; j cev precej uvažamo, bodo tudi i obratni učinki podobni. Sicer j pa je o dohodkovni učinkovitosti še prezgodaj govoriti, saj bodo ukrepi, ki bi naj naše izvoznike postavili v ugodnejši položaj, dali rezultate šele čez določen čas.“ ________________________________x la: - Pv°i 5kdan avkra Obrat Tovarne gospodinjskih apara- w tov v Azanji pri Smederevski Palanki še ne obratuje tako, kot bi lahko .Glede na možnosti so lani dosegali od 70 do 75 % proizvodnje, kar je v največji meri posledica velikih težav pri oskrbovanju z repromateriali. Tu se odraža tudi dejstvo, da je obrat od matične tovarne zelo oddaljen, vendar to še ne pomeni, da zanj ni perspektive. Že konec lanskega leta je proizvodni tempo narastel, pričeli so izkoriščati zmogljivosti celo več kot 85%. Za letošnje leto pa veljajo določila sanacijskega načrta, ki nedvoumno zahteva, da obrat ne sme več predstavljati zgolj enega od stroškov matične tovarne v Retečah, temveč mora pričeti ustvarjati dohodek na osnovi v celoti izkoriščenih instaliranih Zmogljivosti. Obeti, da se zahteva uresniči, nedvomno so. To med drugim hapo\ eduje tudi podatek, da težav s kvaliteto izdelkov iz Azanje ni več že od druge polovice lanskega leta, prej pa je bila prav kakovost ena izmed bolj spornih točk sodelovanja. Dan Iskre v Ljubljani Pretekli teden, 17. t.m. je bila v Ljubljani prva seja odbora za pripravo dneva Iskre. Sestanek je bil v Iskri Elektrooptiki, ki bo tudi letošnji prireditelj dneva Iskre. Na sestanku so se dogovorili o operativnih organizacijskih vprašanjih in ustanovili potrebne komisije za izvedbo organizacije te velike prireditve. Obenem so določili tudi datum - dan Iskre in dan borca bomo v Iskri Elektrooptiki tokrat praznovali 2. 7. predvidoma na znanem delavskem izletišču -Rožniku. Ob tej priložnosti so se dogovorih tudi za okvirno ceno paketa - v letošnjem letu naj bi znašala vrednost paketa 300 dinarjev na osebo. Paket bo podoben tistim iz prejšnjih let. Na letošnjem dnevu Iskre pričakujemo od 15 — 20 tisoč udeležencev. mak OBVESTILO O KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH >ia esec( Su '°ni. Na IsŽslN 3-452'-l ie 4.2l2,^ktrii, di d 3.510,4 Po sklepu skupščine delegatov udeležencev Samoupravnega sporazuma o stip^ Din, , diranju se na ravni republike z dne 03. 03. 1983 valorizirajo kadrovske štipendij6 10 %. Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 01. 03. 1983 poveča od sedafl. 5,32 na 5,85 točk. t l,|0v Tabela vrednosti v srednjem usmerjenem izobraževanju ..["do v j po uspehu število točk zadosten 40 0 2.340.3H,,, dober 480 prav dober 590 odličen 720 B. Za študente na višjih in visokih šolah 6.0 - 6,5 600 6.6 - 7,2 650 7,3-7,9' 720 8.0 - 8,6 800 8.7 - 9,3 900 9,4 - 10,00 1080 C. Enotna kadrovska štipendija - za učence v prvem letniku usmerjenega izobraževanja ne glede na prejšnji uspeh 480 - študente v prvem letniku višjih in visokih šol ne glede na prejšnji učni uspeh 650 D. Dodatek h kadrovski štipendiji za deficitarne poklice: maksimalno število to# No | 200; din 1.170,00 Nje F. Poračun valorizirane štipendije bo opravljen v mesecu aprilu. Dodatne informacije dobite po tel. 213-213,int. 22-91, pri Betki Skubar. :ad0x 4.680A lselr b|r$ki Nre, 2.808,»Igh Peba 3.803,06 lei? *** Net C Hannover—mednarodni tehnični sejem V smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti, orS3^1* ziramo tudi letos,.ZRAČNI MOST” med Ljubljano in Hannovrom v času od 13-11 20. 4. 1983. Za prevoz bomo uporabili Iskrino poslovno letalo. v Glede na možnosti in vaše potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan času sejma iz letališča Brnik ob 6.30 in se zvečer vračalo iz Hannovra med 19.30 20-00- ..j Dnevni polet bo zagotovljen v primeru, ko bodo za posamezen polet prijavi]61” najmanj štirje potniki pri max. kapaciteti osem potnikov. Cena poleta na osebo (povratna) je 20.000,00 din. V ceni so zajeti stroški prevoza ter letališke takse. , Vse podrobne informacije in rezervacije lahko uredite po telefonu (O”11; 213-213, int. 31-54 ali (061) 222-105 pri Maji Černe. k >kov£ Osveščenost in dobra organiziranost Na vprašanje, kaj lahko reče o sebi kot krvodajalcu, nam je dejal, da je začel leta 1952, ko so na posvetovanju RK Slovenije in sindikata Slovenije sklenili preiti iz plačevanega na prostovoljno krvodajalstvo. Tedaj je še delal v TAM Maribor in prvo prostovoljno krvodajalsko akcijo so imeli že 25. decembra istega leta. Odziv je presegel vsa pričakovanja. Odtlej so nadaljevali s temi akcijami in, ko je prišel leta 1965 v Iskro, t.j.v tedanji Zavod za avtomatizacijo,je lahko ugotovil, da krvodajalstvo tam še ni bilo tako dobro organizirano kot v mariborskem TAM. Zato so v začetku leta 1966 ustanovili aktiv rdečega križa in ta je potem, seveda s pomočjo sindikata in vodstvenih delavcev prevzel nase nadaljnjo organiziranje krvodajalskih akcij. Tudi tu so imeli veliko uspeha, postali so celo kolektiv z največjim odstotkom krvodajalcev med zaposlenimi približno 45 %, za kar so dobili več priznanj. Srebrni in Zlati znak RK Jugoslavije. Pred petimi' leti, po 25 letih organiziranega dela pa še Zlato plaketo RK ro ji biloLTd- vok ^mor, „,m,=c za-ea,,,.^ »eboU-iUe. j' . zbo. vuuiuu uciavvi pa lahko P-naredijo zelo veliko, kakor tudi s‘ skrb za vključevanje mladih, ki f ^ pripravljeni delati tako požrtvov^f^ kot so njihovi starejši tovariši d°” Vsak se mora namreč zavedati. da Anton Stubičar. RAZPIS SEMINARJEV za strokovno izpopolnjevanje in dopol' nilno izobraževanje na področju elektrO' tehnike, računalništva in informatike Vse zainteresirane organizacije združenega dela in posameznike obveščamo, da p6* V ZclllllGICMl ant vi g,aiii£.avijv z.m uz.viive.ti v»vm m ^w-»»«11 v«.- • —- r ■ reja Fakulteta za elektrotehniko spomladi 1983 naslednje seminarje, ki so namenj61" nncnrlnhlianin vnania ve zannslenih tehničnih kadrov: posodabljanju znanja že zaposlenih tehničnih kadrov: Rl/25 Informacijsko inženirstvo I. del Splošna načela 23.—24. 5. 1983 II. del Metode dela 25.—27. 5. 1983 1/1 Sodobna elektronska krmilja 1. del 9,—11. in 11. del 16.—18. 5. 1983 1/2 Elektronski krmilni sistemi s prostim proeramiranjem 1. del L—3. 6. 1983 in II. del 6.-8. 6. 1983 ^ Rl/1 Inteligentni informacijski sistemi in peta generacija računalnikov 20.—22- 1983 Rl/12 Organizacija podatkov in podatkovne strukture 4. Rl/24 Lokalne računalniške mreže 4.—6. 4. 1983 - 6. 5.1983 M,—23. 3. Rl/17 Uvod v sistemsko programsko opremo 13.—15. 6. 1983 Rl/23 Uvajanje računalniških informacijskih sistemov v OZD Rl/21 Operativno varovanje podatkov 20.—21. 6. 1983 Seminarji trajajo 2 do 5 dni. Vsak udeleženec prejme seminarsko gradivo (na sem'" narju). Cena gradiva je vračunana v prispevku. Seminarji potekajo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani (kjer so tudi pr^ merno opremljeni laboratoriji za praktično delo). Tržaška c. 25, predavalnica 17-kolikor potrebujete prenočišče, priporočamo pravočasno rezervacijo v hotelu Lčv' Na vsak seminar lahko sprejmemo najmanj 25 in največ 35 oseb. Preveč prijavi)611 bomo razporedili v naslednji seminar, o čemer bodo kandidati pravočasno obveščen1’ kar velja tudi za slučaj, če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov. . Prispevek za seminar na osebo znaša: za dvodnevni seminar 4.500 din, za tridne'11 seminar 6.000 din 1 . in se vplačuje po opravljenem seminarju, ko prejmete račun in sicer na žiro račun L kultete za elektrotehnilo v Ljubljani, Tržaška c. 25: 50101—603—50251 Fakulteta za elektrotehniko v Ljublj11111 Strokovno izpopolnjevanje in dopolnim1 izobraževan)6 Tržaška c. 61000 Ljubija",1 tel.: (061) 265—161, int: 25> ________________________________________ 1sK^ S*Ra . AVTOELEKTRBKA ijij 0rana je imele nenavadno, nev-preobleko. V njej je 41 de- ias. ^^tavljalo svoja ročna dela, ki so —‘/5iiee!!a'a dneve in dneve, mesece in e' leta in leta: Nastajala so po ;0ni Urnem delavniku za tekočim tra- azstava je presegla lj 'sa pričakovanja Torek, 8. marec, dan žena. V dvorani delavskega samoupravljanja v novogoriški ISKRI — Avtoeleklriki je bilo živo že pred sedmo uro, pred pričetkom rednega delovnega časa. V njej so bile članice komisije za družbeno sktivnost žena. Urejale so še to in ono, obraz se jim je zadovoljno svetil zaradi izrednega uspeha, Id ga ni pričakoval niti največji optimist. »Razstava odraža veliko ustvarjalnost in delavnost naših žena tudi izven tovarniških ograd in je dejansko na visoki umetniški ravni. Iskrene čestitke in hvala vsem, ki so razstavo organizirali ter jo obogatili z eksponati — Robert Žerjal, pomočnik glavnega direktorja«. V knjigi smo še prebrali: »Delavnost, ustvarjalnost, potrpežljivost, — vse to se odraža v vaših izdelkih«. »Vse priznanje Mariji Šavli za goblene.« »Razstava zasluži vso pohvalo«. »Zelo, zelo pridne«. »Ponosni smo na vas, drage Iskrašice«. »Iskrene čestitke. Čudi nas, kje najdete toliko časa«. »Kaj takega ni opaziti v nobenem boutiqu«. »Razstava naj postane tradicionalna!« »Te eksponate morate pokazati širši javnosti«. Še bi lahko naštevali, a vtisi so si podobni. In s čim drugim naj zaključimo ta zapis kot z zahvalo vsem razstavijal-kam, predsednici in članicam komisije za družbeno aktivnost žena, ki so razstavo uredile, in konferenci sindikata. Marko Rakušček ije 11 ''^talnim ali rezkalnim strojem. g’ol Š,nilske, ki bi jih bilo škoda za naje-bir,,iSe Plese, ogrinjala, ki bi jih celo si- pisalnim strojem, za pregla- j 4Ja'a so v prostem času, kolikor ga an jyjs er,a mati, žena, dekle sploh ima. ^ogoriške Iskrašice so pokazale d^ |QthV|te. enkratne, z izrednim navdi- »SkS™,.?":.z 80'ovos,i° S I nOohisZi'1 sm° neprecenljive goblene, do- S lila ■ trdimo. da si je to razstavo, ki je letos sploh prvič v ISKRI Avtoe-v Šempetru ogledalo domala tisoč članov kolektiva, kolikor •sempetru. In res se je izplačalo! vbievše ^ ae majice in krila, kvačkane okra- kski' - . itar mraz obšel, oblekce za dan, dva .. aojenčke in še in še. Ha " si ne bi mislil, da je »težka« 1 Zene, matere, dekleta, ki jo je rka s hba; - - n^.meti ob stroju, sposobna narediti 0« ie tako prefinjenega, ekstravagant-in,Q'domiselnega, privlačnegakot .'ahko videli na razstavi. )ol , Prvimi si je zanimivo razstavo tj-gj. al glavni direktor Peter Mivšek. V !a(joem nagovoru je poudaril izredno 0ljstv° in presenečenje nad res le|i--nis*co *n mojstrsko narejenimi iz-zbranim razstavljalkam in obi-Qa*kam pa je čestital k prazniku, tej priložnosti so odprli tudi ''tisov. Poglejmo nekaj zapisov iPrj-°Va*cev in obiskovalk razstave. lo'cujoca razstava je dokaz ustvarjal-ov 1 naših žena in deklet, tako na de-lSe ®m mestu kot doma. Isrene čestitke ^ glavni direktor«. Razstava V avli Iskre na Laborah v Kranju si do konca marca lahko ogledate razstavo del kranjske slikarke Vide Štetnbergarjeve. ki jo je ob dnevu žena organizirala komisija za kulturnodejavnostpri sindikalnih konferencah kranjske Iskre. Ob otvoritvi so pevci mešanega pevskega zbora Iskra in člani recitatorske skupine izvedli krajši program. Vida Štembergar je sodelovala na številnih skupinskih razstavah, to je njena tretja samostojna razstava. da inif 8. st izstavi je sodelovalo 41 delavk s svojimi ročnimi deli. lskra Lc=raževalni center Dijana razPisuje Posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe 0 Pmgramu v1: Razvojno-raziskovalna šola v iskri" c»SU0d 10. 5,- 10. 6. 1983 "bspejeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vodjem razvojno razisko-n'b enot v Iskri in delavnem, ki jih Iskra namenja za vodenje projektnih skupin. vSEBINA: na | 9rarn je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo j slednja tematska področja: j' y