Leto LXXHI, St. 43 PnlHntM mifni * ertmM - n* PMdebVtf In fesafcR. Preis • Cena L 2 lirvUaUlvc ta upravai Ljubljana Kopitarjeva ft. Telefon S3-61-2J M Ueaotna naročnina U Ur — Cek rad LJubljana 11)65» ta naročnin« ta 10.89« ta tnaorate UklJuAno m •topetTo te ogla« ti Italije ta Inozemstva) DPI 8. A U liana Bokopteov ne vračam« SLOVENEC FEBRUAR ■ 1945 23 PETE! : Uspešni nemški napadi proti preostankom sovražnikovega predmostja ob Hranu Ncmci preprečili sovražnikove prebijalne poskuse na odseku Lauban-Guben — Ojačen boljševiški naval proti Vzhodni Prusiji — Popuščanje kanadskih napadov na področju Kleveja — Težki obrambni boji ob Moscli in Saari Fiihrerjev glavni stan, 22. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Iz Madžarske in Slovaške javljajo o uspešnih nemških napadih pi> ter prišli z barvo na dan. Zaradi »ega dejstva pa bo postala Nemčija sami še odločnejša. K dogodkom na Balkanu piše »Berliner Morgenpost«, da kaže, kot da jc v Angliji že več ljudi postalo pozornih nad Churchillovo bankrotersko politiko. Na vsak način pa so si v teh krogih na jasnem, da je Churchill tako zapeljal angleško politiko v slepo ulico, da od tu ni nobenega izhoda več. Jufjo»'aviio so odpisali ter izročili ključe do Dardanel Sovjetom. Eden pred spodnjo zbornico Amsterdam 21. febr. Kakor poroča -gencija Reuter, so v sredo stavili ministra Edenu pred spodnjo zbornico razna vprašanja k sovjetsko-poljskerau problemu in o francosko-angleških odnošajih z ozirom na jaltske sklepe. Konservativni poslanec profesor Savory je vprašal Edena, ali ima kakšne dokaze za to, če se želijo prebivalci vzhodno od takozva-ne Curzonove črte res vključiti v Sovjetsko zvezo s posebnim upoštevanjem dejstva, da nt bila vzhodna Galicija nikoli ▼ sovjetski posesti. Eden 'e odgovoril: »Spodnja zbornica pozna brez dvoma moč ukrajinskega narodnega gibanja, ki obsta'a že mnogo leta na tem področju, vendar je to gotovo zadeva, o kateri nima britanska vlada točnih, dejanskemu stanu odgovarjajočih dokazov«. Na neko nadaljnje vprašanje v zvezi s tem je pripomnil Eden: »Ni samo govor o poljsko-sovjetskemu problemu, to je tudi ukrajinsko vprašanje in nimam nobenih novejših Informacij o tem. Vem le, da je na tem področju velika ukrajinska večina.« Stokes, poslanec laburistične stranke si je privoščil pri tej izjavi naslednji medklic: »Kako pa more priti naša vlada do tega sklepa, če ni dovoljno poučena o dejstvih?-^ Konservativni poslanec generalni major sir Alfred Knoz je izjavil: »Ali ne kapituliramo s tem pred politiko sile?« Na to vprašaje nt dobil nobene-nega odgovora, dodaja Reuter. Kot naslednji primer je bilo v Spodnji zbornici vprašanje o Lwovu. Na vprašanje profesorja Savoryja, kakšen je odstotek poljskega prebivalstva Lwova v razmerju s celotnim številom prebivalstva mesta, je izjavil zunanji minister Eden, da je po zadnijih razpoložljivih številkah poljskih statistik iz leta 1931 bilo v Lwovu od celotnega števila mestnega prebivalstva 64 odstotkov Poljakov. Eden je dodal, da je bilo mesto Lwov f-poljski otok« sredi pokrajine, ki ni poljska, nakar je konservativni poslanec Berlin, 22. febr. Na vzhodnem bojišču se celotna sliku v torek ni bistveno spremenila, čeprav so Sovjeti nadaljevali na starih težiščih svoje nu-pade z močnimi silami ter so skušali, izsiliti nove odločitve na glavnih bojnih področjih. Odpor nemških čet, njihova gibljivost in žilavost pa so sovražniku preprečile dosego nameravo-negu cilja. Medtem ko se nadaljujejo boji na dosedanjih žariščih, so dovedli boljševiki v Kurlandijo nove divizije, s katerimi so pričeli nove prebijalne poskuse, vendar pa so tudi tukaj ostali vsi sovražni napudi brez uspeha. Na posameznih bojnih odsekih na južno-zgorniešlezijskem bojišču med Beskidi in Ratiborjera je prišlo na nekaterih mestih, tako pred vsem ob cesti Bielitz-Skotschau, pri Schvvurzvvus-serju in severno od Ratiborja do ogorčenih bojev s Sovjeti, ki so nanovo nn-paduli, vendar niso ti napadi dovedli do nikake omembe vredne spremembe položaja. Glavna sila sovjetskega navala pa ie bila kot doslej vzhodno od Neisse, kjer jc obnovil sovražnik svoja prizadevanja, da bi razbil nemško obrambo in je vrgel v boj nova ojačenja. Posebno na področju pri Laubanu je prišlo do hudih, še trajajočih bojev z osredotočenimi sovražnimi oklepnimi in pehotnimi silami. V žiluvi borbi je nemškim četam uspelo, da so kljub visokim izgubam vedno znova nupadajo-čega sovražniku le-tegu zaustavile in obdržale zvezo in strnienost obrambnega bojišča. Nemške letalske sile so z uspehom napadle sovjetska zbiruli-šča čet na obeh straneh Frankfurta ob Odri. Položaj v južni Pomorjanski jo ostal nespremenjen. Kakor na zapadnem Pruskem, tako je trajala obrambna bitka tudi nu vzhodnem Pruskem ves dan. Južno od Braunsberga in nn področju pri Mehl-saeku, kjer so bila zopet težišča sovjetskih prebijalnih poskusov, je povišal sovražnik uporabo topništva in letalstva do skrajnosti iu vendar jc obstala glavnina sovjetskih napadov pred nemškimi bojnimi črtami. Za obkolitev posameznih vdornih mest so boji še v teku. Ti izjalovljeni sovražni vele-napadi so stali našega sovražnika 41 oklepnikov in 97 topov, med temi je 8 oklepnikov težkega tipa. Proti nemškemu kurlandljskemu braniku so usmerili boljševiki v torek Se bistveno močnejše napade kot doslej. Jugozapadno od Libau so po močni topniški pripravi napadli s 15 pehotnimi divizijami in občutno podporo oklepnikov in borbenih letalcev, vendar pa so doživeli visoke krvne izgube.. Na nobenem mestu ni prodrl sovražnik preko glavnega bojnega polja. Nameravani prodor do mesta Libau, ki bi zelo mnogo pomenil za sovražnikovo preskrbo, mu ni uspel. Potem ko so Sovjeti izgubili 38 oklepnikov, so njihovi niipudi proti poznemu večeru popustili. Tega obrambnega uspeha so se v veliki meri udeležili letonski SS oddelki. Sovražno spremljavo, ki so jo ščitili križarke, rušilci in ena letalonosilka in ki jc bila nu potu iz Murni a n s k a proti britanskemu otoku, jo napad nemških torpednih letulcev popolnoma presenetil. Sovražnik je menil, da je varen v vurstvu nizkih oblakov pred napadom iz zraka. Toliko strašnejše pu so bile posledice nemškega napadu. Ko so torpedni letalci nenadoma sunili iz oblakov, so se vozile ladie daleč oddaljene druga od druge. Se predno ie pričelo delovati sovražno protiletalsko topništvo, so se podulu nemška letala nu napadalne položaje. Že prvi torpedi so zadeli neko lahko križarko, ki se je potopila po mogočni eksploziji Kmalu za tem se je prelomil in potopil v ladijski nos zadeti severnoameriški, parnik enotnega tipa. Istn usoda je zadela rušilec, ki je izginil z morskega površja z močnim, visokim plamenom. Neka križar-ka razreda iLeander« s 701)0 tonami je bilu dvakrat zadeta in je izginila po nekaj minutah. Kmalu nato sta dva torpeda tudi iz nujvečje bližine zadela neki nadaljnji rušilec ter ga potopila. V najkrajšem času je bilo zadetih 7 severnoameriških lncfij enotnega tipa, ki so bile zadete iz največje bližine deloma z dvojnimi torpednimi zadetki, in ki so sc hitro potopile. Tuko ie nemški napad spravil na morsko dno dve lahki kri/.arki, dva rušilca in osem tovornih ladij, tri nadaljnje ludje s preko po 6000 tonnmi pn so bile zadete s torpedi ter so bržkone tudi potonile. Ta izguba zadene sovražnika v toliko močneje, ker jc izgubil v istih vodovjih že pred nekaj dnevi II ladij z 71.500 tonami in 7 spremljevalnih vozil. V celoti so uničili nemški torpedni letalci in podmornice v zadnjih osmih dne.h v pomorski vojni pred Murinanskom 19 ladij s skupno 128500 tonami in iz spremljevalne zaščite dve križarki in devet rušilcev oziroma spremljevalnih vozil, pet nadaljnjih ladij s 33 tisoč tonami. Ena križarku in ena stražnja ladja sta bili tako težko zadeti s torpedi, da je računati z njuno potopitvijo. London k sporu De Gaulle-Roosevelt profesor Savory odgovoril: »AH gospodu zunanjemu ministru ni znano, da je na tem področju nekaj m»nj ko pol odstotka pravega ruskega prebivalstva?« Laburistični poslanec Hynd je hotel vedeti, kakšno ponudbo so napravili v zadnjem času de Gaullovi vladi v zvezi na anglo-francosko zvezo. Eden je odgovoril na to: »Francoski vladi ni bila predložena v tem pogledu nobena nova ponudba.« Kaj je stala Francijo osvoboditev ? Madrid, 21 febr. K temi »Kaj je stala Francijo osvoboditev?« piše pariški časopis »France« med drugim nasledn-'e: »Razen vsega ostalega jc stala Francijo osvoboditev 1900 železniških mostov, 2500 kilometrov tračnic in skoro vse lu-ke. Ker nimamo premoga, ne moremo niti kuhati niti kuriti. Starci in otroci umirajo, ker ni zanje dovolj potrebnih živil. Kako je prišla Francija, ki je bila nekoč tako bogata, v tak položaj? Odgovor se glasi: Z enim udarcem 'e izgubila podlago svojega organiziranega gospodarstva, in sicer možnost prevoza«. Sedaj ni več nobenih mostov preko Seine, Loire, Rone, itd. V letu 1940. je bilo razdejanih 550 železniških mostov. V letu 1944. jo bilo uničenih nadaljnjih 1900 do 2000 mostov, dalje 1300 kv. metrov kolodvorskih naprav 2500 km tračnic in 15 od skupno 19 ranžirnih kolodvorov. Nič manj resno nI z voznim parkom. V trenutku osvoboditve nam je ostalo le 2800 osebnih voz. Razen tega so prometne poti močno trpele, 3225 cestnih mostov je bilo aH popolnoma razdejanih aH poškodovanih, v Lyonu na primer od 24 mostov kar 22. Kar se tiče plovbe, je tudi ta popolnoma ukinjena z izjemo nekaterih prekopov r južni Franciji. Ženeva 21. febr. Švicarski Irst »Tribune de Geneve« poioča iz Londona, da se v tamkajšnjih političnih krogih precej bavijo s sporom med de Gaullom in Roosevellom ter da so zato neprijetno dirnjenl. >Yorkshire Poste, list zunanjega ministra Edena, je podal uradno stališče Anglije, ki ga je nato z večjimi ali manjšimi spremembami povzelo vse angleško časopisje. Londonski vladni krogi namreč obžalujejo, da de Gaulle ni bil povabljen v Jalto, marveč da je bil stavljen pred izvršena dejstva. Istočasno pa pišejo, da način, kako je izrazil svojo nezadovoljstvo nad tem, ni bil primeren. Po istem poročilu lista >Tribune do Geneve« je javno mnenje v Angliji zelo zaskrbljeno nad prehrambenim položajem v deželah, ki so zasedene po an-gloameriškili četah. Z zaskrbljenostjo ugotavljajo vedno ostrejše proteste iz Belgije in Francijo. Skeptično so vzeli na znanje izjave državnega ministra Lawa v Spodnji zbornici, da so preskrbovalni. problemi zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev nerešljivi Tu se po- polnoma zavedajo, da zavezniki vsled pomanjkljive daljnovidnosti in slabe izvedbe ne morejo izpolniti svečanih ol>-ljub, ki so jih dali »osvobojenim narodom c. Žcnova 2. febr. Spor de Gaulle—Roosevelt je stopil sedaj, potem ko ga že ni bilo več mogoče prikriti, v stadij medsebojnih opravičevali) i h Izjav. Tako jo priobčila Bela hiša izjavo, da so [>o-slovne zadere Rooseveitu onemogočile, da bi obiskal de Ganila v Parizu. Roosevelt 6a-m da Je bil tudi zelo razočaran, ko so mu sporočili, da je bilo de Gaullu nemogočo priti v Alžir. De Gaulle pa jo razširil v Parizu izjavo, ki pravi, da jo bil čas konference objavljen za poznejši datum. I)o Gnullo Jo severnoameriškemu j>oslamku odgovoril, da Je vesel, da bo Roose-velt obiskal francosko pristanišče. De Gaul-lova izjava pravi nadalje, da jc bil povabljen potem, ko se je že vršila krimska konferenca. Časopis »France Soir« dodatno poroča, dn je severnoameriški poslanik izročil Rooseveltovo povabilo šele ob 8 uri zvečer. Moskva in Sueški prekop j Berlin, 22. febr. Angleži imajo pri i trenutnem svetovnopolitičuem položaju dovolj prilik, du razmišljajo o posesti Sueškega prekopa, te važne pomorske zveze z Indijo in Daljnim vzhodom. Sueški prekop je uradno zasebno podjetje, zato je važno, kdo ima večino delnic. Tozadevno so bili Angleži za-. skrbljeni, ko so morali priznati, da so I prej v italijanski posesti nahajajoče se j delnice tujinstveno izginile. Kot ni bilo I drugače pričakovati, so najprej osumili j zlobne »nacije«. Sedaj pa se je' upoto-I vilo, da so se za te delnice zanimali ; boljševiki, ki si poleg Združenih držnv i že prisvajajo vlogo dediča britanskih I imperialnih dragocenosti. Ob tej priliki se jc izvedelo tudi za novo gentleninn-sko dejanje izdajalskega kralja Viktorja Emanucla, ki je nemreč po >Timc-sovi« vesti izročil Stalinu sueške delnice, da bi si tako kupil sovjetsko pod-' poro za Savojsko hišo. Izdajalski kralj pa kljub temu ni mogel obdržati svojega prestola, ker niti Sovjeti in niti Amerikanci še zda-leka nočejo podpirati kreature Ema-nuelovcga kovn. Poslužujejo se jih tako dolgo, dokler smatrajo to 7« primerno, nato pa jih z brco spravijo s poti. Zanimanje Sovjetov za Sueški prekop pn bo za Angleže verjetno posebno zanimivo in poučno. Izguba italijanskih kolonij Berlin, 22. febr. Seduj se je izkazalo, da sta Viktor Emmnuei in Bandon sploh šo obstaja. Bombe na Prago Praga, 22. febr. Angloameriški strahovalni letalci so bombardirali opoldne 14. februarja nekatere praške mestne okraje ter prizadejali civilnemu prebivalstvu občutne izgube. Strahovalni značaj tega napada je razvideti, ker so bili zadeti le stanovanjski predeli. Poleg številnih stanovanjskih zgradb je bilo deloma težko zadetih več bolnišnic, kakor tudi kulturno dragocenih zgradb. Med prizadetimi kulturnimi spomeniki jc samostan Emavs, Faustova hiša in bivši jezuitski kolegij Svetega Ignacija. Poškodovano jc bilo tudi gledališče na Vinohradih, popolnoma pa je zgorelo skladišče kulis češkega Narodnega divadla. Praga. V zadnjih dneh so strahonli češko prebivalstvo strahovalni sovražni letalci v nizkih poletih; posebno hudi »o bili napadi dne 15. febr. v okolici Plzna. Obstreljevali niso le osebnih vlakov, temveč tudi stanovanjske hiše, kmečka posestva in šole. Tudi otroke na p>U * šolo so obstreljevali. Napadi so bili Izvedeni iz majhne višine tako, d:i so angloameriški letalci lahko opazili vsako malenkost. Anglija se otresa odgovornosti Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter, je kot odgovor na neko vprašanje izjavil britanski zunanji minister v sredo v Spodnii zbornici, da sc bolgarska vlada zaradi pred kratkim izrečenih smrtnih obsodb različnih Bolgarov, ki so jih označili za »vojne zločince«, ni obrnila za svet na britansko vojaško misijo v Sofiji. Eden je nato nadaljeval: »Ju/, tudi ne vem, zakaj naj bi to storila. Obsodba vojnih zločincev na smrt jc bila zadeva, ki sc tiče le izključno bolgarske vlade.« Sprednji vzhod Ženevx K Churchillov! ifi Rookc vol-tovi delavnosti na sprednjo«! vzhodu poroča v nasprotju z iteuterjevimi poročili sedaj agencija »United Press» iz. Kaira, da sta se Anglija in Amerika sporazumeli o novem statusu v Sprednjem vzhodu. Po tem načrtu naj bi združili Sirijo, Libanon, Irak in Transjordanijo, kakor tudi del Palestine; ostali de| Palestino pa naj bi tvoril židovsko državo. Papež še vedno bolan Milan. O zdravstvenem stanju Svetega očeta, ki je obolel pred 6 dnevi jc podal v torek »Osservatore Romano« svojo prvo poročilo. To pravi: Stanje papeža je nespremenjeno. Vročica še traja. Papež fe obolel na influcnci in vnetju grla. Churchill o Atlantski listini Amsterdam. Ministrski predsednik Churchill jc iz'avil v sredo v Spodnji zbornici, kakor pravi agencija Reuter: »Atlantska listina je smernica in nikako pravilo.« Churchill je dal ta kratek odgovor konservativnemu poslancu Pethc-ricku, ki je hotel vedeti, ali se tiče drugi člen Atlantske listine, ki pravi, da ne žele zavezniške sile nobenih teritorialnih sprememb, ki niso v soglasju z voljo naroda, tudi Letonske, Litve, Estonske in Poljske. Ameriške izgube Stockholm, 21. febr. V neki švedski vesti iz Washinglona opozarjajo, da so Združene države 17. februarja bilo udeležene v vojni ravno polovico one dobe, kakor v svetovni vojni. Medtem ko so znašale sovernoameriške izgube v prvi svetovni vojni 364.800 vojakov, znašajo danes že 782.180 vojakov, kar je dvakrat toliko, kakor izgube prejšnje svetovne vojne. Ta krvna bilanca pač lahko potrdi severnoameriškemu narodu da bo moral drago plačati to vojno, ki sta 'o Izzvala Wallstreet in židje. Medtem ko narod krvavi, si polnijo vojni dobičkarji svoje žepe. Razmere v Belgiji 2cneva 21. febr. V nekem opisu razmer v Belgiji piše severnoameriški Časopis »Tirne« z dno 12. februarja med drugim naslednje: Relgijska krizo ni I<» belgijska stvar. Problemi, med katerimi je Belgijo, se zdi, da so v temelju isti, pred katerimi stoje praktično vse osvobojene evropsko dežele. Za temi problemi jo lakota, zmrzovanje in zlom gospodarskega sistema. Po fizičnem trpljenju jo nastal obup, obup nad preteklostjo, nad vojno in bodočnostjo. Ta obup je zagrabil vso belgijske sloje, prlčenši z rogentom pa do zadnjega belgijskega rudarja. Srednjih in zgornji «loji se bojo pred socialno negotovostjo, spodnji sloji pa čutijo, da vlada na vseh področjih velika negotovost. Ena stranka je znala izkoristiti ta obup in to je komunistična stranka Relgije, ki usmerja vedno znova z odločno roko to socialno nezadovoljstvo v j.-olitične tirnico. »SLOVENEC«, petek, 23. svečana 1045 - St. 43. Delo Slovenskega Rdečega križa v 1.1944 Slovenski Rdeči križ jo svoje delo razdelil nn glavno pisarno in na sledeče odseke: gospodarski, podporni, repatrl-acijski, poizvedovalni, paketni iu bonitetni. Gospodarski odsek je skrbel za nabavo oblek in obutve, sanitetnega materiala itd., vodil je prodajo knjige »Cvetje v jeseni* in zbiranje starega papirja. Izposojal je iuznim humanitarnim organizacijam postelje, perilo in sanitetni material. Podporni odsek je rešil 2006 prošenj ter razdelil 28S<8 kosov perila, 849 oblek, 800 parov Čevljev, 1130 kosov pletenin; za izgotcvltev je porabil 3106 ni raznega blaga. Paketni oddelek je odpreniil deloma svojih in deloma privatnih paketov v skupnem štovilu 23401). Poizvedovalni oddelek jo prejel 9621 poizvedovalnic, odposlal pa je 11.053 dopisov. Sanitetni odsek je imel obsežno delo: Postaja za prvo pomoč nu glavnem kolodvoru je nudila 2759 osebam (vojaškim in civilnim) pomoč, okrepčevalnica is lota m pa je 2&90 osebam postregla s čajem, kavo in juho. Poleg tega je bil opremljen na progi Ljubljana— Grosuplje sanitetni voz ter eo samari-Jani nudili prvo pomoč v 195 primerih. Pri ambulanti na Ledini jo bilo v zdravniški oskrbi ln pregledanih 6496 Oseb (povratniki In begunci). Bolnica v Kolmanovem gradu je skrbela skoraj 7 mesecev za bolnike. Po razpustu jih je nekaj težje bolnih prevzela ambulanta na Ledini (2 bolniški sobi). Na darilih in dotacijah je prejel Slov. Rdeči križ 3,919.000 lir, Izdal pa 3,245.000 lir. Od lega je »lo za podpore v gotovini 616.000 lir, sa nakup obloke in obutve 688.000 lir, za inventar ln zdravila 619.000 lir, stroški bolnice 270.000 lir, za repatriacijo 125000 lir, za plače in soc. dajatve pa 296.000 lir. Od Mednarodnega Rdečega krila je bil poslan vagon zdravil ter obvezllnega materiala, ki ga deli Slovenski Rdeči križ na vse bolnice v pokrajini. Iz lega kratkega poročila in navedenih Številk lahko sleherni ugotovi, da ie Slovenski Rdeči križ tudi v minulem letu v polni meri skušal opravljati svojo vzvišeno nalogo. Varčujte z vodo! Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Prodaja mesa PotroSniki prejmejo v soboto, 14. t. m., II dkg govejega nima na odrešita »St. H In lil Feb.« februarske živilske nakaznloe Mestnega preskrbovalnega urada v LJubljani. 1'otroSulkl v občinah Jcžlea In Polja bodo prejeli v soboto, dne 14. t. m., H dkg govejega mesa na odrezka »St. t In 1* rob.« Mesarji naj bodo v petek, dne 23. t. m., točno ob 14 na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. PotroSniki naj prihranijo odrezke fcb. ruarsklh živilskih nakaznic za nakup mesa dne I. marca L L Delitev jajc in kondenziranega mleka Mladina od t. do II. leta dobi na naka-sllo sa mleko 11—14 na odrezek »I/E 1« In na nakazilo 15—18 na odrezek »I/G 1« po 2 jajci. Osebe nad 15 let dobe na nakazilo II—75 na odrezek »I/F 1« In na nskasllo 75—» na odrezek »D 1« pO 1 dozo konden-zlranvga mleka. . . . . ... Jajca ln kondenzlrano inleko bodo delile od 21. do 28. t m. sledeče mlekarne! Anderlič Zofija, Preiljamska 8 (za upravičence mlekarne špan), Ilevc Frančiška, Frančiškanska 5 (Krese In Šinkovec). Do. IlnSek. Poljanska 77 (.lanežl«), Olavan Marij«, Ciril Metodova 37 b (DrolC, Bonča In Gmajnar), KoSak Antonija, Lepodvorska 29 (Ambroild. Gruden tn Bopena), Kranj« Marija, Novi trg 1 (Kos lo Zaje), KraSua Terezija, Uohoričeva II (OuzelJ In Vidmar), Medica Her (a, Stari trg IT (llrozli, Ivoro-Sec ln Luylne)t............... (Pretnar Novak Anica, TrSatka U , ftkorjano), Perpar Marija, Smartlnska I (Jelnikar, Kerln In Potočnik), Fratnlk Katarina, Sv. Petra cesta 33 (Filipi« ln Kovači« Br.). Navedeno mlekarne naj pridejo v Maistrovo ulico II v soboto dopoldne. 24. t, m., s primernimi voztll za ca. 300 kg, da dvignejo jajca In kondenzlrano mleko. Cena kondonz. mleku Jo doza 18 lir. Delitev kavnih nadomestkov mlekarnam Mlekarne v LJubljani naj dvignejo nakazila za »Projo« pri Prevodu. Novi trg 4-11, soba It. 14. med uradnimi urami ▼ dneh od 23. do 28. fcb. t. 1. Nakazila, kl v tem času ne bodo dvignjena, bodo razveljavljena. Delitev mleka za osebe med 6"5. in 75. letom Osebe med 15. ln 75. letom dobe na na-knzlla 15 — 75 od sobote. 24. februarja, dalje t pristojnih mlekarnah mleko oli torkih, četrtkih In sobotah. 1'pravlčoncl te skupine, kl prejemajo Se mleko nn bolniška nakazila, naj lc-ta oddajo v soboto v svojih mlekarnah. -- Vsak dan je treba zahtevati od duše račun. (Seneku.) Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih poSee, ne pa za Škorci so se oglasili Mnogi ljubitelji tivolskih gozuov in nasadov so la teden opasili. da se Je pojavila v Tivoliju prva Jata Škorcev, kl se vračajo is juga v svoja poletna bivališča. OglaSajo ho veselo in nam naznanjajo bližajočo se pomlad. Mraz ponehava. Srečno smo trdo ■ima pretolkli. Prva vrtnarska dela Lopo februarsko vreme, kakrSno tudi stari vrtnarji no pomnijo, Js letos sgodaj oživilo prva vrtnsrska dela. Trnovčanke in Krakovčanke pridno po gredah sojejo solato. »godnje tel j«, zgodnji ohrovt, karfljo-lo ln čebulo. Kmetje v okolici »o korenje po njivah posejali na snigu. Njivo je dobro sedaj, dokler je So sneg, primerno po-gnojitl a kostno moko, da jo nato sneg vsrka. Kolesarji in hodniki V dnevih, ko je vladala pravcata prometna stiska po ljubljanskih costah ln ulicah, so pcSoi v svoji uvidovnostl mirno in bros protesta trpeli, da so kolesarji opažen"' in snega prosto hodnike uporabljali za svo e vožnje. Nekateri kolesarji pa si sedaj laate ie nekak privilegij in So vedno volijo po hodnikih, mesto i>o cestah, kl so žo povaod dobro odkidano in urejene za vvnl In drug promet. Hodniki »o pač po dosedanjih cestnopolloljsklh prodpisib, edi- MILIJONI IZ NIČ Statistika pravi, da se v Ljubljani na osebo in dan porabi ekoraj še enkrat toliko vode kot v enako velikih mestih drugih dežel. Gospodinja trdi, da večja poraba vode dokazuje, (ln smo Ljubljančani bolj čisti kakor drutji ljudje. no in laključno določani komodns kolesarja. Matere, pazite na otroke! Ključavničarjev^ žena, 84 letna Josipina U j« lani konso oktobra pustila doma v sta novonju avoj« malčka bros nadzorstva in odšla z doma. V Štedilniku jim je zakurila, da bi jim bilo toplo. Nesreča je hotela, da so je t letni dečok Silvo močno opekel po obrazu ln rokah, ko so se otrool začeli igrati okoli Štedilnika. Mati jo nato Imela nepotrebne sitnosti. Državni tožilec Jo Je poklical prod kazenskega sodnika In obtožil zaradi malomarnosti v nadzorstvu neilolot-nlh otrok. Bila Je obsojena na 600 lir denarno kazni, pogojno »a 2 leti. Matere pazite na otroket NesreJe in poškodbe Posestnik ftkrlov oče v Klečali je v sredo postal žrtev letalskega napada. Zadet je bil od droboa bombe. Bil Je vzoren In skrbet gospodar. — Na Rudniku se Je doma v kuhinji pri Štedilniku močno opekla po de. sni roki ln do«nl nogi 8 letna delnvklua hčerko Tatjana KralJIčeva. — Pri padcu po stopnicah si Je močno proti<*el možgano 15 letni Androj Aplene. •OdasiOlIkl SaljllU JiuPBBIM 0M.tlOr]f SAD: O LJUBLJANA Dnevni spored ta 13 feb-uar: 7 Poročila v nemSč.nl — 1.1«. Jutranji koncert, vmes 7 SO Poročna v slovenSčlnl -D Poročila v nouiAčlni — 12 Napoved sporoda, nat» upo'i:«nsk| koncert. 12.110 Poročila v nemSčini, o položaju ln slovenSčlnl — 11.45 Salonski orkestor — 14 1'oro« la v nomSčinl — 14 15 Od dveh do treh, Sare rooh — 15 Nemški spored — 17 Poročila v nemSčini In Slovenščini - 17.15 Medigra - 17.30 Komorni zbor — 18 Kmečki trto — 18.30 Iz naSoga leposlovja — 18.45 Pevski kvlniet Premelč ln domači »ekstet — 19.30 Poročila v slovenSčl. ni - 19.45 Branje člauka min dr Orthbelsa — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 NemSki spored - 22 Poročila v nomSčinl, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester — 23 Olasba prod polnočjo. Kaj pa POTRATA? »F Ljubljani tn porabi povprelno mnogo manj mila kot v inozemskih mestih, salo prevel porabljena voda nima s snago nobenega opravka, lemvet se protivrednost zanjo steka v mojo malho. Preko 3,000.000 m3 vode se v Ljubljani na leto porabi prevel — v denarju izraženo: pri-blilno 4,000.000 lir na leto znala moj dobitek. Splača se biti P0TRATA.< BOJ POTRATI! Spremembe v potniškem prometu PrlčenSI od 23 februarja 1145 stopijo v potniškem prometu na progah L'ubljana — Postojna ln LJubljana—Kočevje sledečo spremembo v veljavo. t. Na progi Ljubljana—Postojna laosta. ueta potniški vlak z odhodom Iz Ljubljane oh 5.15 In Iz Borovnice ob 7 tor potniški vlak z odhodom Iz Postojne ob 17.21; zato pa vozita potniški vlak z odhodom lz Ljubljano oh 3.25 ln Iz Borovnico ob 5.11 ter potniški vlak t odhodom Iz Postojne oh 1S.05. 2. Na progi LJubljana—Kočevje lzosta-neta meSanl vlak t odhodom Iz Ljubljane ob 5.31 In meSanl vlak z odhodom Iz Kočevja ob 14.11; zato pa vozita mesto njlli meSanl vlak z odhodom Iz LJubljane ob 3.30 ln meSanl vlak z odhodom Iz Kočevja ob 11.31. Marčiču Joškotu v spomin lludo nas je potrlo sporočilo, da si bil smrtno zadet. Skupno smo Te vsak dan priporočili Vsemogočnemu, da bi To So obranil pri življenju. Toda Bog Je zahteval, da so popolnoma žrtvujoS ln ve« zgorlS na žrtve-niku za vero ln domovino. Ko si zvedel, dn bodo Tvoji starejSI tovariši ln Tvoj rodni brat Beno stopili na branik domovino, si hotel tudi ti vidno — čeprav Selo 16 lot star — dokazati, dn j« v Tebi gorela vroča vera v Boga ln velika ljubezen do domovina. Vzgajal si se v mlsijonlSču »Knoblohar-jev rga zavoda« s prisrčno željo, da bi čimprej stopil v prve vrsto za kraljestvo Kristusovo. Toda prej kal. si sam pričakoval j® padlo povelje, da branIS v okopih lastne domovino sveto Izročilo svojih prednikov. Jože, ml smo ponosni nate. Prvi, naj-manjSl ln na mlajSl domohraneo Iz naSega malega zavoda si se popolnoma Izčrpal za vero In domovino po trpljenju, muk ln žrtve polnem tednu. Tvojo žrtve ne bodo ostale brez povračila. Za Tvojo predragoce-no žrtev bo dobri Bog obndil mnogo misijonskih poklicev, da ledina, kjer bi TI mo. ral potnega obraza obračati brazde, no bo ostala neobdelana. Hndo nam jo za Teboj. Krepi pa nan ml-sol, kl smo jo brali v berilu pri sv. maSi za Tebsi »Nočemo, da bi bili vi nevedni o ranjkih, da se ne boste žaloslill kakor drugI, kateri nimajo upanja.« (1 Te« 4 13). KULTURNI OBZORNIK Parmova proslava v Operi Pri Imenu »Viktor Parma« se mnog llu-bltolj glasbo spomni lo njegovih »Mladih vojakov« ln morda So kakega komada, kl gn jo slISal kjo v kavarni ali na prome-nadnem koncertu. Kaj več o njegovih delih že težko ve, kaj Selo, da bi jih vsebinsko bolj podrobno poznal. Pa vondar je pokazala spominska proslava v Operi ob 20 letnici Parmove smrti, da je Parma zapustil Slovoncom mnogo lepih glasbenih vrednot, za katere bi bilo Skoda, če bi jih slišal! le ob spominskih proslavah. Njegovi samospevi. pa tudi solistični vložki In dvospevl Iz oper so primerna snov za Študij In za koncert Isto velja zn Instrumentalno skladbo, kl knžejo lepe kvalitete. Pa tudi operna dela. kot nn primer ravno »Stara pesem«. ko prav ljubeznive stvaritve, za katere hi bilo Skodn, če ne bi od časa do čnsa prlSle na spored. Spominska svečanost v Opori jo od vsake Izmed naStatih zvrsti nekaj poknzala. Najprej jo operni orkester pod Neffatovtm vodstvom odigral modigro Iz Opere »Ksenija«. Skladba kažo Parmovo iznajdljivost za lahkotno, plemenito izoblikovano melodijo, pn tndi smisel za dobro instrumonbi-cijo in oblikovno zaokroženost. G. ravnatelj Opere Vilko Ckmar nam je v Jedrnato zasnovanom govoru predstavil Parmo kot človoka in kot glasbenika, na kar je odpela gdč. V. lleybalova njegovo pesem »Zapoj ml ptlčica«, g. J. LipuSčok samospev »Poslednja noč«, oba pa dvospev Is operete »Nečak«. Pri klavirju ju je občuteno sprem. Hal g. Samo Hubad. Spored je zaključila tframatlčnn romanca »Stara pesem«, Parmovo najzrelejšo operno delo. Kot dejanje lako tudi glasba no lSče močnih zunanjih učinkov, jo pa obojo prijetno tekoče in zn posluSalca mikavno. Oporo In pogon dajejo dejanju vmesni spevi trubndurja, ki jih jo s prnvim truhadursklm zanosom odpel J. Rakovec. Ostale tri osebo so Igrali V. Janko (kralji. V. Bukovčeva (kraljica) in D. Čuden (pnž): vsem trem jo nudila Parmova glasba priliko zn rnzvitje vseh glasovnih možnosti: So posebej omenim Bukovčovo, kl js s svojim prodornim, leno zvenečim, dobro Solnnlm glasom vseskozi domlnlraln nnd orkestrom. Orkestralni del jo s poglobitvijo v Parmovo Izraznost izdelal A. Ncffat. Režijo in plese io vodil P. Golovln: scena jo bila delo inž. E. Frn>iza. kostimi J. Vilfanovo. Prevod toksta je oskrbel V. TTkmnr. Tudi Gledališki list je bil skoraj ves posvečen Pnrmovemu spominu. V«a prireditev je izzvenela v dognanju, da Parma nI bil samo skladatelj lahke salonske glasbe, kakor gn večinoma noznnr.io, amonk resen in zn svojo dobo pom-mben nrlasbenl tvorce, kl zasluži v vrsti nnSih skladateljev bolj upoštevano mesto. M. T. Prijava poškodb, povzročenih pri zračnem napadu Ob priliki zadnjih zračnih napadov so Je ugotovilo, ■ da biSnl posestniki no prijavljajo poSkodb v smislu Itdnnih predpisov. Da ne bo v bodoče nepotrebnega beganja, so vsa posestnike ponovno opozarja, da takoj po napadu prijavijo Škodo na rajonski polic«.ski stružnici. Pod kakSno policijsko stražnico kdo apada, je razvidno iz listine »Protiletalska zaSčlta«, kl mora biti nabita na blSnlh vhodnih vratih. Posamezul hiSnl stanovalci naj prvenstveno prijavijo v njih stanovanjih nastalo Škodo bISnim lastnikom ali oskrbnikom, ker »o lo oni dolžni prijaviti SkoJo nu nepremičninah na polleijsV stražnici. Skoda, kl nas!«no rosameznim osebam na njih premičninah pa lahko tudi sami prljavi.o pripadajoči policijski stražnici. Prijavljena Skoda mora biti verodostojno ter strokovno pravilno ocenjena. O Istlnltostl to prijavo se bo prepričal na licu mosta policijski organ ter tehnični zastopnik protiletalsko zaSčttne službo. ŠPORT Smučarsko tekme na Golovcu. Za zaključek IV. zadnjega smučarskega tečaja, katoregn se jo udeleževalo 30 dcklot, so so vrSile v torek In sredo na Golovcu tekme. V dopoldanskem oddelku jo zmagala Sonja Porenta, v popoldanskem pa Milena Rus. POIZVEDOVANJA Zgubila sem v soboto, 17. t. m., živilski nakaznici za meseo februar, glaseči se na ime Franc in Marija Hrastnik, Ljubljann, Čopova 1. Najditelj se naproša, da ju izroči naslovniku ali upravi »Slovonoa«. Sprejemni mi O. B. L. Krainxm. se neha a sedai v h š Narodne banke Puccinileva ul. 7 Kinematografi KINO UNION .Dunjs ooStarjev« hči«, po Puškinovem romuno lleuirirh l.eorge llilde Krahl. - Predstave ob 16 in 18. Tel. 22-21 Koledftri Petek, 23. svečuna: K«.; Pet Dam., Ikof tn cerkveni ačenlk; lioinana, devioai Marta, devica ln mučenioa Sobota, 24. svečana: Kv., Matija, apostol; Priinillva, mučenica, Edolbort, kralj. Lekarniško ,lu;h>rav tam je bila nevarno ranjena Marjanoa Skerlj, lažje pa njena sestra gd«. Katarina ftkerlj. Druga bomba, kl Je padla v vas, jo zadela 35 metrov dolgo ln 11 metrov Široko gospodarsko poslopje s hlevom, kl je last Kocjana Satlorjs iz Kleč St. 4. Dve kravi s tellco, konja In več praSičev je bomba rat-mrcvarila v hlovu, ki se je ves sesnl. Tudi drugI dvo bombi sta na bližnjih poslopjih že zaradi puha napravili veliko Škodo. kl Je bila doslej ocenjena ua 940.000 lir. Skoraj povsod so namroč Sle Sipe. stTOhe pa »o Izgubile opeko — Ponovna smrtna « rtov bombnega napada naj aresnl ves lahkomiselne, kl oh letalskem alarmu mislijo, da so prav nJim ne more nič zgoditi. &>ta&fte novice, Danes oh Šestih tvečer bo Imel prssvt-Senl g. Skof dr. Božman drugo postno prl- dlgo. V počastitev spomina pok. gospe spor" Helene iz Malo vasi je g. Petelin Albin, okrajni šolski nsdzornik It Ljubljane, poklonil nnmosto venca 500 lir za dobrodelne namene ježensko občine. Dog plačajl V počastitev spomina ge. Anloe Avsec Je darovala družina Coparjeva namesto venca ta Vinc. konferenco sv. Cirila ln Metoda 150 lir. Bog plačajl Tudi letošnje Škofovo »Pastirsko plim«' Izide v zbirki rakovniskih »Knjižic« Večja prednaročila oddajte čim prej v Mladinski založbi (Stari trg 30) ali v upravi na Ba-kovnlku. ___ KINO MATICA »L« Habaners« iarsb Lesa der. Ferdinand Marian. . Predstave ob Ifc in 18 Tel. 22-41 KINO SLOGA - »Natakarica Ana« - Predstave ob 16 ia 18. Tel. 27-50 46 Črni kri i * Prava umetnina je bila razsvetljava dvorane. V sredini je bila pritrjena velika krogla iz kristalnih prizem, od katere so vocTili na štiri strani venci it sadja, narejeni iz brušenega stekla, ki so se zopet končali s kristalno kroglo. Kako čudovito se je lesketalo teli pet krogel, če so bile prižgane vse žarnice v njihovi notranjosti... Sigmar je ukazal zastreti okna tn prižgati vse luči. Ugotovil je, da je velik del žarnic pokvarjenih in da jin je treba nadomestiti z novimi. Tudi sti: kal« niso bila v redu. Naročil je, naj čimprej pride elektrotehnik in vse uredi. Tedaj je izjavil Peter, da te malenkosti lahko sam popravi in nadomesti pokvarjene žarnice. Naročil je vse potrebne stvari in v kratkem času so bila vsa popravila končana. Samo v srednji krogli nekatere žarnice še ni«) gorele. Peter je zagotovil, da bo tudi fo kmalu popravil. Trenutno ni ime več časa. Čakalo ga je drugo tlelo. Bil je zelo spreten v vsem. vedno pripravljen pomagati in svetovati, nikdar utrujen ali nerazpoložen; znal pa je povsod uveljaviti svojo voljo, ne d« bi «o drogi iega zavedali. Skratka — bil je pravi biser. Sigmar ni štodll i po- hvalami. Tndi sestra Renata je skoraj popolnoma premagala svoj odpor Le Mannel se tu mogel iznebiti nezaupanja in je zato pripisoval mnogo več pomena Slvjevi opazki o Petrovi radovednosti, kakor njegov stric. Delavci, ki so bili zaposleni s prevozom in ureditvijo pohištva, so končali svoje delo. Zastopnik prevoznega podjetja je šel t Mannelom še enkrat skozi vse *obe in si zabeležil škodo ki jo je pohištvo utrpelo pri prevozu. Pri tem 9ta prišla v sobo, ki je bila bolj oddaljena od ostalih in kjer je bilo spravljeno pohištvo, ki trenutno ni bilo v rabi. Zastopnik je skrbno z^prl vrata, ki so vodila na majhen balkon in se previdno ozrl okrog -obe, če ni kdo od slnžinčadi v bližini. Nato je dejal: »Tu je račun, gosipod.« Pri teh besedah je podal Manneln pismo. Mannel mu je hotel reči, nnj gre t. niim v stričevo sobo, ko je bežno pogledal ovoj in spoznal dr. Slyjevo pisnvo... Presenečeno je pogledal mola. ki je s smehljajočim obrazom stal pred njim in go prosil, naj prežita pismo. »Bodite previdni, prijatelj. Vag služabnik Peter |e člnn mednarodne tolpe, ki je do dnnes rok« pravice še ni mogla doseči. Mo) spretni sodelavec Vam bo izročil to pismo. Peter Je povsod na nreži. Storite vse, kat Vama bo rekel gosnod Kritinar.« Mannel je vpraSujoCe poRtedal mo- ža, ki je stal pred njim v delovni obleki in čigar široki in rejeni obraz ni prav nič kazal, da bi bil dr. Slyjev sodelavec. Možakar se je smeje se priklonil in dejal: »Moje ime jc Kritinar. Pridite, prosim, čei eno uro v hotel Bellewue.« Ne, prav nič ni videti, da bi bil dr. Slyjcv sodelavec, ki je mislil Mannel, ko je v hotelu sedel Krltlnarju nasproti. Čeprav je njegova precej re-jena postava tičala v eleguntni sivi obleki in je vse na njem bilo brezhibno, bi ga človek prej smatral ra trgovskega potnika, kot pa za duševnega delaven ali celo dr Slyjevega najsipo-sobnejšega pomočnika. A prav v tem je bila njegova sposobnost in uporabnost. Njegova navzočnost ni vzbujala nikakega suma. Njegova vesela dobrovoljnost je pridobila vsakogar. Poleg tega pa je imel še majhno napako v govorici, ki je Še povečevala vtis njegove nerodnosti. Ni imol še štirideset let, a je pri svojem delti dosegel že take uspehe, da bi ga zanje lalvko znefival celo dr Sly. >Torej, gospod Hetcr, stvar je dogovorjena. Zjutraj greste navadno nn sprehod r. gospodom stricem in sestro Renato, čez nekaj časa sestro od slovite, da se sama vrne domov medtem ko vidva ostanein pri »nancin. Saj imate tukaj znance?« MALI 0 i Službe i i o E URADNICA ve&ča VReh blagajniških ln pisar niškili poslov, z znanjem nemSkcga In italijanskega jezika, iSče tnkoj namestitev. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Prvovrstna moč« St. 1226. PEKOV. POMOČNIK želi zaposlitve. Nnstop tnkoj. Naslov v upr. ,Slov.< pod St.1230. j "Službe | do De tlEKl.E, pridno in po »teno. za vsa liiSna in poljska deln. sprejmem tnkoj. Naslov v uprnvi .Slot,« pod it. 1144. Izameniamrj MORSKO I KAVO -predvojna kvalileta -nerabljeno, zamenjam «a protivrednost. Po. nudbe nn upr. »Slov.« pod »Morska trava« II. II8<).______ ELEKTBOMOtOR . 6 P. 3., fabrikat a. E. G., nov, zamenjam za protivrednost. Ponudbe nn »Signum«, Ljubljann, Polt ni p redni 44. Maščobo znmcnjflm za krompir in fi7.nl. Ponudbe upravi »SI.« pod »Takoj« It. 1229. 1 Razno f IIMONO v čsln tio-hrn nadnmeSča limonin ekstrnkt Oitrnl. Stekleničko prinesite s teboj Dro*eri|s Ant. Ksnc. židovska al. I. GLAS Kupimo 1CUGT: »Ans dem Le ben eine« berK»teigcr»< kupim, le dobro ohranjeno. Naslov v upr »Ul.« pod St. 1232. NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE« Dvignite prvo knjigo tekočega polletja Mechovv: Zgodnje poletje LJUDSKA KNJIGARNA - LJUBLJANA l'red ikofijo i. KUPIMO: Bajuk, Mcrn v slov. nar. pesmi; Mnn-tunni-Dolinar, Zgodovina kat. cerkv. glasbe; Mirk, Nauk o nkordih; Ostcrc, Priročnik za frlntbo; Pečjak, O cerkveni glatibi; RepovS. Nauk o glasbi; 6ker-ianc, Gregor Gojmlr Krek kot skladatelj; Vurnik, Uvod v glasbo. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 1224. iTaRMONTKO, klatir- sko ali diatonično, za. 8 letno deklico, ku pim. Rahun, Sv. Petra cesta __ RJUIiX kapne, fclazi no in razno drugo perilo kupi 11. Privlck, GradiSče 7.__ P1AN1NO bofjSe znamke, dobro ohranjen -kupim. Rane, židovska ulica 1. I Poizvedbe ! NALIVNO PERO naj. deno v PlelerSnlkovi ulici. VpraSajte: Vodnikova 25. ZGUBIL sem včeraj ob '/« II pred kavarno Evropo volneno rjavo rokavico z enim pr-«lom. Najditelj naj je vrne ust Vlrk, Rsv niknrjevs al. it. 5. /.BIHK A »SVET« Podpornemu društvu za gluhonema mladino v l.jubijuui jo poklonila družina Kaj-sič namesto veueu ua krsto blagopokojne gospo Anico Avsee, trgovko, zuedok aitl lir, za kar so ji društvo uajtoplejo zahvaljuje. Ljubljanski tramvaj od sedaj nuprej rodno obratuje od 6 zjutraj do 21 zvečer nepretrgoma. Ljubljuučanl pozdravljajo zo-petuo upostavitev tramvajskega prometa. Zalivala. Podporni fond Slovenskega domobranstva se v Imenu domobranskih ra-njouoev in invalidov iskreno zahvaljuje al«, dučlm darovalcem: Inž. Poženel Albert, gradbeni direktor na magistratu, 5000 lir; Čuden Drago, oporni povec-solist, 1500 Ur; Hubud Samo, operni dirigent. 10U0 lir; Ore- 5 o rs Ladislav, godbonik, 4u0 lir; KoSuta ust. gledaliSkl lgrulec, 200 Ur; Kočovsky Bogomil 25U Ur; ilartman Franjo 150 Ur; Struuibelj Draga, magistr. uradnica, 50 lir, ln Novak lvau, mag. služitelj. 50 lir. Pisalne stroje, gramofone, radio aparate, harmonike in nalivna peresa stalno kupuje po najvišji dnevni coni tvrdka Everest, Prešernova 44. Operno gledališče Opera: Petek, 21. februarja ob 16.30 oporna predstava: »Cllvla«. Izven Cene od 60 lir navzdol. Sobota, 24. februarja ob 16.30 operna predstava: »Manon«- Red Sobota. Nedel a, 25. februarja ob 16 operna predstava: »Čarobna piSčal«. Premiera. lted Premierski. — Predstava Opernega Studia. Od vStevšl petka 14. t. m., t. J. od danes dalje ho poslovala dnevna blagajna v Oper! ob delavnikih In ob nedeljah od i do 11 dopoldne. Popoldanske poslovne ure. od II do 16, ostanejo nespremenjene. + Za Bogs in domovino je dne 12. febr. 1945 padel na Goriškem, v 21. letu starosti KOS BOGDAN stud. pliil. la domobranski poročnik Pokopan jc bil v Gorici 17. t. m. — MuSa za dušaiea bo v ponedeljek 26. febr. ob Vi S zj. v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovnika. Družina A. KOS in sorodstvo. t K Vscmogočnemn j« odSel po večno pla. čilo noS predobri oče, brat, stric in svak, gospod Bartol Ivan posestnik ln gostilničar v Retjah Ns zednjl poli ga bomo spremili v soboto, dne 24. t, m. ob poi devetih dopoldne z žal, kapela bv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Loiki potok, 22. februarja 1945. Globoko žolujoči: Pavla. Anica, hčerki; Iran, sin — in ostalo sorodstvo. «5» Dotrpola je nnSa ljubo žena, dobra mama, stara mama in laiča, gospa Škraba Ivana Pogreb blage pokojnlce bo v sobolo 24. t. m. ob 9 z Zal, kapela sv. Knitora, k bv. Križn. Ljubljana, dne 22. februnrja 1945. Žalujoči: mož, otroci — in ostalo sorodstvo. .^IjffLiMMgriKCTKaM.mpaiTOrjt .ii'^ " ■ i s^asamna t Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vesl, da nas je zapustil naS dobri mož, oče, očim, brat in stric, gospod Sever Ignacij posestnik v Klečah »t. i Pogreb dragega pokojnika bo danes, 25. t. m., ob 9 iz liiSe žalosti na domače pokopaliiče. Kleče, dne 21. februarja 1945. žalujoči: Ivana, žena; Aleksander, sin: Kali, Mlel in Marinka Skerl, pselorke; Janez, bral; Aas, sestra — ter ostalo sorodstvo. FOr »Ljudska fskarna« t» »Ljudsko tiskarno«: lože Kramarlf - Herattsgeher I*-dajnielj: ioSkfl Krr.SeiS - Schrlftlsltcr. uredniki Janko Hafner.