Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12-— posamezna številka Din 1'—
Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani« in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
VI. letnik.
V	Ljubljani, dne 15. aprila 1923.
Cene inseratom:
Pri	1 X	objavi	*/t str.	Din 400
„	7,	.	Din 200
„	„	„	'U	.	Din 100
‘/,6 • Din 25 Štev. 8.
Pozdrav delegatom zveznega zborovanja.
V	težkih in resnih časih se zbirajo zastopniki obrtnih zadrug, da pregledajo račune, ki jih jim bo podalo načelstvo zveze obrtnih zadrug.
Na dnevnem redu letošnjega občnega zbora bo cela vrsta točk, ki bodo zastopnike obrtnih zadrug zanimale in ki bodo važnega pomena. Zanimiva bodo poročila socialnega in gospodarskega značaja ter poročila o bodoči organizaciji obrtnih zadrug. Vse se organizira, vse se druži v krepkih stanovskih udruženjih, le obrtnik tava še neorganiziran in se jezi na one, ki delajo zakone, ne da bi prej vprašali obrtnike in njih organizacije za mnenje. Radi tega je položaj obrtnika od dneva do dneva slabši. Zato, obrtniki in delegatje, vsi brez izjeme na delo za okrepitev obrtniških organizacij! Kdor je obrtnik, ta mora biti član strokovne zadruge in ta mora biti član obrtnega društva. Ustanavljajte povsod obrtne zadruge in društva, razširjajte že obstoječa in razvijajte v njih živahno delavnost, da bodo obrtniške organizacije to, kar morajo biti — ognjišča obrtniške misli. V vaših rokah je usoda obrtništva in ta bo dobra, če bo obrtništVo vsestransko in povsod organizirano.
Življenjske razmere gredo preko slabotnih in v boju za obstanek zmagajo le oni, ki so dovolj močni in krepki. Zato bomo na zveznem zborovanju stvarno in resno raz-inotrivali vsa vprašanja in predloge, ki se tičejo našega socialnega in gospodarskega položaja, kakor tudi glede preosnove in utrditve naših zadružnih in društvenih organizacij.
Vam vsem, ki se v teh resnih in težkih časih udeležite zveznega zborovanja, kličemo „dobro došli!“. Sprejmemo Vas z bratsko ljubeznijo ter Vas zagotavljamo, da hočemo z Vami delovati za dobrobit obrtništva, po čemer stremite Vi in mi.
V	tem zmislu Vam prinaša najiskrenejše in tovariške pozdrave uredništvo „Obrtnega Vestnika".
Za skupni nastop.
Ako motrimo položaj, katerega zavzemajo v naši državi posamezni produktivni sloji, bomo videli, da se med vsemi nahaja obrtništvo v najslabših razmerah. Vsem stanovom posveča država vsaj kolikor toliko paž-nje, z vsemi stanovi računa pri svojih ukrepih, na težnje vseh stanov se bolj ozira nego na težnje obrtništva. Obrtništvo je od države najbolj zanemarjen stan, ono
je tako rekoč pastorka v državi, ki nosi največ bremen, ki je največja opora države, kateremu pa odpadejo pri letnem proračunu samo drobtinice. Ako si ogledamo posamezne naredbe bodisi tega ali drugega ministrstva, tega ali drugega oddelka, nikjer ne najdemo prav nobenega ozira do obrtništva in to tudi ne tam, kjer se s takimi naredbami zadene bitne interese celokupnega obrtništva. Naj tu omenimo samo n. pr. stanovanjski zakon, ki bo, ako se bo provajal s strani stanovanjske oblasti in s strani najemodajalcev s strogostjo, ki je pri nas običajna, povzročil v našem obrtništvu pravcato revolucijo. Kdo naj bi mogel prenašati visoke najemnine, kam naj gredo mestni obrtniki, ki so primorani imeti svoje obrate na najbolj obljudenih mestih, v glavnih ulicah, kakor n. pr. brivci? Ali bosta mogla čevljar in krojač, ki obratujeta v mestu, prenašati visoke najemnine in ne bosta primorana izprazniti svoje lokale ter iskati zavetišča kje v kakem podstrešju najbolj zakotnih ulic? Vse to, ki lahko postane usodepolno za obrtništvo, vse to je stanovanjski zakon popolnoma spregledal in izročil obrtnika milosti in nemilosti stanovanjske oblasti in hišnega gospodarja. To naj bo omenjeno le primeroma, našteli bi pa lahko celo vrsto zakonov ali naredb, ki so bile izdane po prevratu in ki segajo istotako globoko v interese obrtništva in kjer se te interese popolnoma prezira, kjer se z obrtništvom sploh ne računa. In vendar zamore obrtništvo igrati v državnem življenju največjo vlogo. Videli smo to že v bivši Avstriji, kjer je vlada večkrat poklicala obrtništvo na pomoč in ji je bilo ravno obrtništvo največja opora. Seveda se je vlada spomnila na obrtništvo samo v stiskah, samo o prilikah, ko je kaj potrebovala. Toda ako ni igralo obrtništvo v bivši Avstriji zbog njenega pretežnega industrijskega značaja one vloge, ki bi jo zbog svoje gospodarske važnosti moralo igrati, je v novi državi, kjer procent obrtništva v sorazmerju z drugimi pridobitnimi sloji daleč nadkriljuje procent v bivši Avstriji, poklicano obrtništvo, da stopi med glavne faktorje, med najvažnejše graditelje državnega ustroja. To svojo vlogo bi moralo zasesti obrtništvo že takoj po prevratu, zavedati bi se moralo svoje moči ter se priboriti v ospredje. Kaj je pa med tem časom faktično napravilo obrtništvo, kaj smo naredili in kaj smo dosegli? Priznajmo, da se nismo zavedali svoje moči, da nismo storili ničesar, kar bi zamoglo povzdigniti našo stanovsko čast, kar bi zamoglo uveljaviti našo moč. Počivali smo in gledali s prekrižanimi rokami, kako korakajo drugi mimo nas naprej in nas potiskajo vedno bolj v ozadje. Ničesar nismo storili, zato ne smemo tarnati o svojem položaju,
\
niti se ne bi smeli pritoževati, ker smo vsega sami krivi. Kaj čuda, da računa tedaj z nami samo finančno ministrstvo, da je to edino izmed vseh državnih organov, ki občuje z obrtništvom in to še samo s posredstvom svojih davčnih administracij. Poznajo nas samo pri pobiranju davkov, pri delitvi bremen, samo tedaj se ozirajo tudi na nas obrtnike. Toda na tem ni kriv niti ustroj države, niti režim, ampak, da ponovim še enkrat, krivi smo mi sami in nikdo drugi. Vsled svoje zanikernosti, brezbrižnosti, pomanjkanja vsakega stanovskega ponosa in duha skupnosti smo ostali razcepljeni in tavamo posamič okoli, vsak za svojim lastnim interesom, brez najmanjšega ozira na splošne koristi, brez ozira na interese celokupnega obrtništva. Našle so se sicer med nami tudi častne izjeme, imeli smo tudi mi požrtvovalnih ljudi, ki so vzpodbujali k edinosti, ki so širili obrtniški duh med obrtništvom, toda glas teh ljudi je ostal glas vpijočega v puščavi. Za organizacijo smo imeli vedno zaprta ušesa, vsaka vzpodbuda k složnemu nastopu je bila brezuspešna, in težko, da, sramotno je priznati, da smo pasivno in indiferentno sledili organizacijskemu gibanju delavstva pri tem pa smo se organizacijskega dela v lastnih vrstah skoro bali. Pri vseh stanovih opažamo stremljenje po enotni organizaciji, ki naj po možnosti obsega vse pripadnike enega in istega stanu. Povsod vidimo enotne stanovske organizacije, ki obsegajo vse pripadnike istega stanu brez ozira na politično mišljenje itd. Povsod vidimo, da se porajajo organizacije, ki jih je ustvarila potreba po enotnem nastopu in prepričanje, da je iskati moč samo v edinosti. Obrtništvo ima svoje zadruge. Pristop k zadrugam je obligaten. Zakon sam nam je dal tukaj najboljšo podlago za lepo organizacijo in zakon sam nas tako rekoč sili k enotni organizaciji. Zakonodajalec je uvidel potrebo po izpopolnitvi zadružne organizacije, uvidel je, da bi bile zadruge brez enotnega vodstva prepuščene vsaka svoji usodi in da bi imelo delo posameznih zadrug brez enotnega, skupnega poglavarja za procvit obrtništva malo uspeha. Zato predvideva že zakon sam zveze poedinih zadrug. Medtem ko je pa pristop posameznih obrtnikov k zadrugam obligaten, niso posamezne zadruge po zakonu primorane pristopiti k zvezi, ampak je zakon prepustil to volji posameznih zadrug. Pravi obrtnik, ki se res čuti obrtnikom, bo smatral za naravno, da bodo pristopile vse zadruge k zvezi, ki naj bi zastopala interese vsega obrtništva. Toda pri nas imamo priliko opažati žalosten pojav, da imamo razmeroma zelo malo zadrug, ki so stanovsko tako zavedne, da pristopijo k zvezi, največ jih je takih, ki se za pristop ne brigajo, a mnogo drugih, ki proti zvezi celo rujejo ter s tem koristno delo zveze ovirajo in deloma onemogočajo. Pripadniku drugega stanu bi se zdel ta pojav prav gotovo nerazumljiv in zgodilo se je meni samemu, da mi moj tovariš, načelnik neke obrtne zadruge, na vprašanje, zakaj ne pristopi zadruga k zvezi, ni vedel dati nobenega odgovora. Prepričan sem, da, ako bi se obrnil z istim vprašanjem na vse načelnike pri zvezi nevčlanjenih zadrug, da bi ne dobil vsaj pri večini prav nobenega tehtnega vzroka, zakaj ne pritopijo k zvezi. Vzrok je iskati samo v naši stanovski nezavednosti, v nepojmovanju moči, katero ima skupen nastop.
Prihodnjo nedeljo se vrši, kakor je bilo že naznanjeno, občni zbor Deželne zveze obrtnih zadrug. Želeti bi bilo, da se občnega zbora udeležijo tudi zastopniki nevčlanjenih zadrug, da tam razložijo svoje stališče.
Tovariši obrtniki, zahtevajte pristop svoje zadruge k zvezi! Dolžnosti, katere sprejme zadruga s pristopom k zvezi so tako neznatne, da se niti ne dajo primerjati z dobičkom, ki ga imamo od tega za celokupno obrtništvo.
Dajatve posameznih obrtnikov za zvezo so tako malenkostne, da ne pridejo tudi ne pri še tako revnem obrtniku v poštev. Živimo v dobi, ko se na vseh poljih ustvarjajo nove naredbe, novi zakoni. Uprav tedaj je najvažnejše, da nastopimo vsi obrtniki skupno, da imamo instanco, ki bo z uspehom zastopala vse obrtništvo. Predlogi te instance se bodo samo tedaj uvaževali, vlada se bo na nje samo tedaj ozirala, ako bo stalo za hrbtom te skupne instance strnjeno v močno falango vse obrtništvo. Le tedaj, ako bomo združeni vsi skupaj v enotnem telesu, le tedaj bomo močni in bomo lahko primorali vlado, da naše predloge vpošteva in da se pri svojih ukrepih po njih tudi ravna. Bodimo prepričani, da nas vlada ne bo prezirala, da nas ne bodo metali iz uradov, ako bodo vedeli, da imamo svojo zvezo, ki se bo za nas potegovala in zahtevala za nas vse to, kar nam po gospodarski važnosti, ki jo igramo v državi, po vseh pravicah pristoja! Morda nikdar tako kakor danes nas kličejo stanovski interesi k skupnemu enotnemu nastopu, zato ne smemo počivati in prespati momenta, ko bi morali najintenziv-nejše delati!
Jugoslovani na hotelirskem velesejmu v Pragi.
Dne 7., 8. in 9. marca t. 1. se je vršil v Pragi hotelirski velesejem, kojega so posetili mnogobrojni gostje od vseh strani. V Pragi so s posebnim veseljem pozdravili udeležbo hotelirjev in restavraterjev iz Jugoslavije: gg. Anton Koritnik iz Ljubljane, Guro Valjak in Bogu-mir šlachta iz Maribora, Anton Tonejc iz Zidanega mosta, Milan Martinovič, nadalje g. Majdič iz Celja in g. Franki s soprogo iz Beograda.
Dne 5. marca popoldan smo zapustili Jugoslavijo ter prispeli že drugo jutro 6. marca okoli pol 7. ure zjutraj na Wilsonov kolodvor v Prago, kjer nas je pričakoval odbor hotelirskega sejma. Prisrčno smo bili sprejeti. Po kratkem odmoru v hotelu Beranek so nas člani komiteja peljali v mesto na ogled praških znamenitosti. Popoldan se je vršil občni zbor Saveza hotelirjev v trgovski zbornici ob številni udeležbi. Predsedoval mu je, znan po svojih sposobnostih in vrlinah, zvezin predsednik g. Alojz Junger, ki je prisrčno pozdravil goste, osobito Jugoslovane. Odgovoril mu je v lepih besedah na pozdrav g. Milan Martinovič iz Celja.
Tajnik Saveza g. Šroubek je v svojem govoru prav podrobno obrazložil vse težkoče hotelirske in gostilničarske stroke. Poudarjal je pomen in gospodarsko važnost organizacije in njenih priredb, osobito hotelirskega sejma. Za njim je povzel besedo narodni poslanec g. Petrovicky, ki je med drugim poudarjal veliko važnost hotelirskega in gostilničarskega stanu za državo. Država ne dobiva od gostilniškega obrta le velikih dohodkov, vpoštevati je tudi lepe lokale, ki služijo v okras vsakega mesta. Posebne omembe je vredna vzgledna točnost in disciplina na tem občnem zboru, ki je pokazal, da je organizacija na svojem višku.
Zvečer so nas bratje Čehi povabili na skupno večerjo v hotel „Zlata Husa“. Hotel je napravil na nas najboljši vtis s svojimi krasnimi lokali, izborno kuhinjo in vzorno postrežbo. Večerjali smo v dvorani „Myslivna“, ki je opremljena v lovskem stilu. Pri večerji je imel lep govor zvezni tajnik g. Šroubek. V imenu prisotnih J ugoslova-nov sta izpregovorila gg. Bogumir Šlachta in G j uro Valjak iz Maribora. Razvila se je prav živahna zabava ob izvrstni godbi finega salonskega orkestra.
Naslednji dan 7. marca smo bili povabljeni na oficialno otvoritev hotelirskega sejma, ki se je vršil pod protektoratom trgovinskega ministra g. Novaka v obč. posvetovalni dvorani. Razen mnogoštevilnega domačega občinstva so bili prisotni delegati iz skoro vseh evropskih držav. Zbor je otvoril župan mesta Prage g. dr. Baxa s krasnim nagovorom. Za njim sta govorila trgovinski minister ter predsednik praškega velesejma g. Bohač, ki je naglašal gospodarsko važnost te prireditve. Zahvalil se je v imenu Saveza predsednik g. Junger. Po otvoritvi smo šli na razstavišče na Žofinske in Strelečke otoke, kjer je bilo vse vzorno pripravljeno. Razstavljeni so bili vsi predmeti od najmanjšega do največjega, ki so potrebni v gostilniški in kavarniški stroki. Posebno pozornost je vzbujala velika, kompletno urejena kuhinja, opremljena z najmodernejšimi potrebnimi predmeti.
Potem smo šli v staroslavni del mesta „Hradčane“, da si ogledamo historične zanimivosti. Opoldan smo obedovali na povabilo g. intendanta Mlavke v restavraciji Praškega sanatorija.
Po obedu smo se vrnili na razstavišče, kjer nas je pogostila z izborno črno kavo tvrdka Meinl, ki je točila v reklamne svrhe vse dni zastonj kavo. Isti dan smo si ogledali še reprezentančni dom, najprej restavracijo in kavarniške prostore, potem moderno opremljeni bar in za tem mnogoštevilne dvorane v prvem in drugem nadstropju, katerih krasna oprema nas je naravnost očarala. Posebno ljubeznivost in gostoljubnost nam je izkazoval restavrater g. Brandejs, ki nam je radevolje razkazal vse ogromno podjetje ter nas nazadnje še pogostil z izborno kapljico vina v svoji vzorno urejeni kleti. Popoldan smo se odpeljali z avtomobili v Melnik, ki je oddaljen kakih 40 km od Prage, na posestvo kneza Lobkovica, kjer nam je g. upravitelj tega posestva s posebno ljubeznivostjo razkazal velikanske šampanjske in vinske kleti, za katere smo imeli strokovnjaki veliko zanimanje.
Dne 8. marca smo si ves dopoldan podrobneje ogledovali hotelirski sejem, po obedu pa podjetja g. Bera-neka, ki so zelo obsežna ter ukusno in strokovno urejena. V podjetjih se nahaja okoli 50 raznih oddelkov, urejenih za prodajo raznih živil. Posebno pozornost je vzbujal mesni oddelek z ledenicami, v katerih se je nahajalo nad 500 kosov zaklane živine in ogromne količine mesa. Podjetje, katero vodi z občudovanja vredno strokovno spretnostjo g. Beranek sam, ima nad 300 uslužbencev raznih strok. Pričel je delati z malim in prav skromnim obratom ter se s svojo agilnostjo in delavnostjo po mnogih letih povzpel do današnjega velikega obrata.
Dne 9. marca dopoldan smo si ogledovali natančneje mesto ter obedovali opoldan pri predsedniku Saveza g. Jungerju. Popoldan smo se odpeljali v Praški sanatorij, kjer nam je ob tej priliki ravnatelj razkazal ves sanatorij. Praktična in krasna urejenost te inštitucije nas je naravnost očarala. Zvečer je bil skupni sestanek v „Alhambri“ hotela „Pasaži“, kjer smo se ob lepem programu prav dobro zabavali. Po končani predstavi se je zabava nadaljevala ob krasnih zvokih godbe ter smo Židane volje v družbi tovarišev sedeli do ranega jutra. Za uspeh imajo odlične zasluge požrtvovalne dame.
V soboto 10. marca dopoldan smo se na povabilo odbora Saveza skupaj slikali na Žofinskem otoku. Popoldan smo nadaljevali ogled Prage. Zvečer smo imeli zopet skupni sestanek v restavraciji hotela „Beranek“.
V nedeljo 11. marca dopoldan smo posetili skupno z odborom zveze hotelirjev v Pragi vzorčni velesejem, ki se je ta dan otvoril. Žal je ravno ta dan precej nagajalo deževno vreme. Opoldan smo se zatekli v restavracijo kolega g. Šroubeka, katera slovi po svoji izborni kuhinji.
Okrog 2. ure popoldan je prišel g. Beranek z avtomobili po nas ter smo se odpeljali na njegova posestva v Hod-kovičkah v Pragi. Posebno interesantno je njegovo obsežno in skrbno gojeno vrtnarstvo in ravno tako živinoreja. V svojih modernih hlevih ima okoli 50 najlepših krav, nad 200 lepo rejenih svinj raznih pasem ter oddelek za perutnino. Vse gospodarstvo je tako moderno urejeno in organizirano, da služi za vzor vsem podjetjem te vrste. Proti večeru smo se vrnili nazaj v mesto, kjer smo si ogledali še „Lucerno“. Je to dvorana, zidana za pet nadstropij v zemljo, opremljena z najmodernejšimi komforti, ki si jih človek more sploh misliti. V tej zgradbi se nahajajo kabaret, bar, restavracija in kavarna ter krasen zimski vrt. V vseh navedenih prostorih je mesta za nad 6000 ljudi. Obisk je vedno velikanski. Posebno zahvalo smo dolžni g. ravnatelju Štrelecu, ki nam je kljub svoji ogromni zaposlenosti razkazal celokupno podjetje. Večer, ki je bil poslednji našega bivanja v Pragi, smo prebili v hotelu „Beranek“ v krogu praških kolegov, na čelu jim predsednik Saveza, in smo se nad vse srčno poslovili.
Drugo jutro, dne 12. marca smo zapustili Prago in se napotili v Češke Budejovice, da si ogledamo tam znano pivovarno, katero poznam še iz prejšnjih časov. Spremljali so nas tovariši Čehi in sicer gg.: J. Graf, Avgust Myška, Vincenc Tychy s soprogo, Anton Tetour, vsi iz Prage, dalje g. B. Kudma iz Jožefova, L. Koutsky iz Kral. Hradca itd., kakor tudi tajnik Saveza hotelirjev g. Brenek in zastopnik Češke delniške pivovarne g. K. Nemec iz Prage. Na kolodvoru v Budejovicah so nas sprejeli predsednik gostilničarskih zadrug g. Vaclav Žak, podpredsednik g. V. Vanek, tajnik g. F. Kohout, dalje član upravnega sveta Češke deln. pivovarne g. K. Tampjer, oba ravnatelja tega zavoda gg. Vladimir Koran in A. Brichta. V imenu trgovske in obrtne zbornice nas je pozdravil njen tajnik g. dr. Kroupa.
V	pozdrav je izpregovoril prisrčno g. Žak. Za pozdrav se je zahvalil g. Gjuro Valjak. Po skupnem obedu v Grand hotelu, kateri slovi po svoji prvovrstni kuhinji, smo se odpeljali do razstave steklarskih tovarn, ki se nahaja v mestnem muzeju, ter smo občudovali njih krasne izdelke. Nato smo se odpeljali do Češke delniške pivovarne, kjer so nam z veliko ljubeznivostjo razkazali vse veliko podjetje gg. Koran, Korbel in Smišek.
Presenetila nas je urejenost in popolnost velikanskega podjetja ter izvrstna kvaliteta piva. V imenu vseh prisotnih se je zahvalil g. ravnatelju pivovarne tajnik Saveza g. Brenek.
Istega popoldne smo se napotili v Hluboke, da si tam ogledamo krasote gradu Schwarzenbergov. V Hlu-bokem nas je pogostil s kavo in dobrimi češkimi kolači tamošnji hotelir g. Rajmund Strangmiiller, ki je obenem predsednik tamošnje gostilničarske zadruge. Na večer smo se vrnili v Češke Budejovice ter v družbi bratov Čehov prebili krasen večer v restavraciji g. V. Vanka. Večerji je prisostvoval župan mesta g. Oton Svvoboda in mnogi člani gostilničarskega obrta ter člani upravnega sveta Češke delniške pivovarne. Kuhinji g. Vanka moramo izreči posebno priznanje, prav tako vzorni postrežbi. Pri veselem zabavnem večeru nam je čas z neznano hitrostjo potekel in napočila je ura ločitve. Pred odhodom na kolodvor je g. Gjuro Valjak pozdravil v slovo vse prisotne ter posebno župana mesta g. Otona Svvobodo, ki se mu je zahvalil izražajoč simpatije in željo za čim intimnejše in trajne zveze med Čehi in Jugoslovani. Nato smo skupno zapeli „Hej Slovani" ter se srčno bratsko poslovili.
Poset praškega hotelirskega sejma je bil za nas velikanskega pomena. Ne le, da smo spoznali delavnost in pomen svojih kolegov, marveč nam bo priredba služila kot vodnica za nadaljnje delovanje in napredovanje v naši stroki, ki je danes pri nas še zelo pomanjkljiva. Dosti je še treba storiti, da dosežemo oni višek, na katerem so že naši češki kolegi.
Obenem smo s tem izletom storili prvi korak za zbližanje in za utrditev trdnejših stikov med češkim in jugoslovanskim narodom.
Žal, da se letos vsled neugodnih razmer ni moglo udeležiti sejma večje število Jugoslovanov. Želimo pa, da se vabilu hotelirskega sejma v prihodnjem letu odzove čim več udeležencev.
S posebno hvaležnostjo se spominjamo vseh gg. kolegov, ki so se nam ves čas posvečali* požrtvovalno in ljubeznivo ter so pripomogli do tako popolne uspelosti
izleta med češke kolege.
»
Razno.
Občni zbor bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani. Dne 11. marca ob 10. uri dopoldne se je vršil 33. redni občni zbor v salonu g. Mraka v navzočnosti nad 50 članov z običajnim dnevnim redom. Predsedoval je g. Aleksander Gjud, ki je po pozdravu navzočih poročal o minulem letnem poslovanju bolniške blagajne. Nadalje je predsedstvo izreklo zahvalo Obrtni banki, katera je naklonila podporo v znesku 5000 kron starostnemu podpornemu zakladu. Spominjalo se je tudi med letom umrlih članov: gg. Kunstlera Josipa, Sartoryja Viktorja in Rožiča Ludovika. Tajniško poročilo se je sprejelo z odobravanjem. Blagajniško poročilo izkazuje letos zopet lep napredek. Društveno premoženje se je dvignilo na 110.000 kron ter starostni podporni zaklad na 27.500 kron. Po poročilu funkcionarjev in preglednikov računov se je prešlo na volitev. Izvoljeni so bili gg.: Odborniki: Gjud Aleksander, Vrtačnik Pavel, Kersnič Ivan, Geyer Rudolf, Jakopič Ivan, Kovačič Anton, Aleš Ivan, Erjavec Alojzij, Sla-novic Ivan, Breskvar Ivan, Mihaliček Anton, Gjud Ivan. Namestniki odbora: Rožič Štefan, Letnar Ivan, Rebolj Josip. Pregledniki: Špeletič Štefan, Kosec Ivan, Rozman Ivan. Namestniki preglednikov: Barle Alojzij, Mihelčič Ivan, Podržaj Franc. — G. predsednik se je nato zahvalil za izvolitev in, ker so tudi novoizvoljeni odborniki sprejeli mesta, katera so se jim poverila, obljubil, da Do vse svoje moči zastavil v prid bolniške blagajne. Zadnja točka dnevnega reda, raznoterosti, je bila zelo živahna, in sicer zaradi poviška mesečnih doneskov za starostni podporni zaklad. Končno se je sklenilo zvišati vpisnino na 10 Din ter .mesečne doneske na 5 Din do prihodnjega občnega zbora. G. Kovačič priporoča članom, ki so odsotni, da puste denar za članarino doma, da se ne bo inkasant vedno pritoževal, da mora člana tri- do štirikrat iskati, preden dobi denar. Nadalje se sklene, da se blagajniški konto, ki je porazdeljen na šest knjižic, združi na dve knjižici. S tem je bil dnevni red izčrpan in se je g. predsednik zahvalil za vztrajnost ter zaključil ob pol 1. uri občni zbor.
Zadruga krojačev, krojačic, modistinj itd. v Ljubljani ima svoj redni zadružni občni zbor dne 15. t. m. ob 0. uri v hotelu «Union» v Ljubljani. Zadružniki se vabijo, da se tega zbora polnoštevilno udeleže. — Načelnik.
Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev v L jubljani namerava prirediti v juliju - avgustu 1923. tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani, ki bo trajal vse delovne dni ob večernih urah. Ker je za ta tečaj še nekaj mest prostih, vabi Urad za pospeševanje obrti, da obrtniki — mojstri iira pomočniki — prijavijo svojo udeležbo takoj, najkesneje pa do 1. maja, in sicer ustmeno ali pismeno v pisarni urada, Dunajska cesta št. 22, da dobe prijavne listine v izpolnitev.
Jesenice. Izborno delujoče obrtno društvo na Jesenicah je imelo v nedeljo dne 11. marca t. 1. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo' 32 članov in tovariš Franchetti iz Ljubljane. Občni zbor je otvoril s primernim nagovorom predsednik društva toviariš Ivan Gogala, ki je v imenu odsotnega tajnika in blagajnika podal obširno poročilo, iz katerega je posneti sledeče: Obrtno društvo, ki ima svoj delokrog za sodni okraj Kranjska gora in ima svoj sedež na Jesenicah, šteje 57 redhih članov. Društvo je priredilo v minulem letu tri društvene veselice, in sicer dve na Jesenicah in eno na Dovjem, ki so se prav dobro obnesle; dalje je priredilo tri važne sestanke članov, in sicer na Dovjem, v Mojstrani in v Bohinju, na katerih so se razpravljala razna stanovska vprašanja in razposlale Sjprejete resolucije z delnim uspehom. Društvo se je udeležilo po svojem delegatu tovarišu Regovcu ustanovnega občnega zbora «Zveze obrtnih društev» v Celju ter ima v Zvezi svojega zastopnika kot odbornika tovariša Rabiča, ki pa do danes še ni bil vabljen k nobeni seji. Odbor društva je imel osem rednih in tri izredne seje ter se je odposlalo 97 dopisov, prejelo jih pa je 23. Nekemu potrebnemu in v nesreči se nahajajočemu članu je društvo podelilo 200 Din podpore in ga s tem rešilo najhujše zadrege. Razvidno je, da je društvo vsestransko delalo in iskalo novih stikov, da z njimi pomaga in koristi svojim članom. Prirediti je hotelo vajeniški tečaj, ki se je pa vsled prevelikih stroškov moral odložiti za poznejši bolj ugoden čas. Društvo je imelo v minulem letu 8128 Din dohodkov in 5279 Din izdatkov ter ima koncem leta 2878 Din premoženja. Tajniško in blagajniško poročilo se je vzelo z odobrenjem na znanje in se je podelil odboru absolutorij. Predsednik Gogala poda nato besedo tovarišu Franchettiju, ki je v izbranih besedah poročal o tekočih socijalnogospodarskih razmerah. Priporočal je tovarišem skupno in -složno delo, da dosežemo svoj namen in z uspehom odbijemo vsak napad, ki naj pride od katerekoli strani. Vse obrtništvo v Sloveniji naj se organizira po strokovnih zadrugah in v vsakem sodnem okraju naj se ustanovi obrtniško društvo, pri katerem naj bodo včlanjeni tudi rokodelski pomočniki iini vajenci. — Pri volitvi odbora so bili soglasno izvoljeni: Ivan Gogala za predsednika, tovariš Zupan za podpredsednika; odborniki: Regovec, Legat, Urbar, Meznarič, Kapus, Višnar, Veit, Bohun, Vengar, Janša, Segolin, Šlibar in Škrinjar; za namestnike: Bo-štar, Rotar, Neiman, Petač, Bruner in Černe ml.; za računska preglednika: Baloh in Mežik. Končno se je sklenilo, da si društvo nabavi za slučaj smrti kakega tovariša venec s trakovi, katerega naj nosijo pri pogrebu tovariši. Ker se ni nikdo več oglasil k besedi, je predsednik ob 5. uri zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom, naj vsak društveni član pridobi za društvo še ostale obrtnike, ki danes nemo gledajo nad vse potrebno obrtno organizacijo.
Pokrajinska zadruga fotografov. Poročilo 8. rednega občnega zbora Pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo v Ljubljani, ki se je vršil 23. marca 1923. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Mraku, Rimska cesta, po pri zadnji odborovi seji določenem dnevnem redu.
1.) Načelnik g. Hibšer otvori ob pol 4. uri zborovanje in pozdravi vse navzoče, posebno pa zunanje člane ter obenem izrazi obžalovanje, da se člani premalo zavedajo stanovske dolžnosti in ne posečajo zadružnega zbora v zadovoljivem številu. Nato poda; tov. načelnik poročilo o delovanju zadruge v letu 1922. Koncem leta 1921. je štela zadruga 72 članov. Tekom leta 1922. je pristopilo k isti 12 članov od kolektivnih zadrug. Odjavili so se trije člani, >n sicer gg.: Krištof Fran, Novo mesto, Pavlovčič Alojzij, Škofja Loka, in Kavšek Pavel, Krško. Umrl je član g. Marn Rudolf iz Ljubljane, tako da je štela zadruga koncem leta 1922. 80 članov. Pomočnikov in pomočnic 35, vajencev in vajenk 19. Nanovo se ni izdal noben obrtni list. Zadruga je od 1. januarja 1922. do !. januarja 1923. preje'ia in oddala 75 uradnih dopisov in razen tega do 200 dopisov manj važne vsebine. To poročilo se je 'vzelo na znanje in odobrilo. 2.) Prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se odobri. 3.) Blagajnik g. Kunc Franc poroča in položi račun o delovanju zadruge v poslovnem letu 1922. Preostanek od leta 1921. je znašal K 3451-07, prejemkov je bilo v letu 1922. K 11.191-46. izdatkov K 6415 20, ostanek koncem leta K 8227-33. Poročilo pregledovalcev računov gg. Marinka in Grab-jeca pravi, da sla našla vse v redu, kar se je vzelo na znanje m odobrilo. 4.) Ker se je lansko leto izvolil podnačelnik z bivališčem v Celju ter isti ne more vsak čas nadomeščati načelnika, se je za dobo dveh let izvolil drugi podhačelnik s sedežem v Ljubljani. Izvoljen je bil soglasno g. Grabjec Franic. Za prvega podnačel-nika ostane g. Perissich v Celju. 5.) Izprememba zadružnih pravil je bila poverjena odboru, kateri naj pri prvi seji po svoji preudarnosti to zadevo uredi in o tem obvesti zadružne člane. 6.) Zadružna doklada za leto 1923. se je sklenila s poviškom od 40 na 60 Din, za novo priglasitev obrti pa od 75 na 200 Din. Sprejemnimi vajencev se je znižala od 25 na 12-50 Din, oprostnina pa od 25 na 20 Din. 7.) Sklenilo se je, da se od časa do časa po potrebi poviša cenik, kateri se razpošlje na vse člane zadruge. Sledili so še razni predlogi in nasveti, nakar se je zadružni načelnik še enkrat zahvalil vsem navzočim članom za sodelovanje in nato ob 7. uri zaključil dobro uspeli občni zbor
Izvoz živine iz Romunije v letu 1922. je znašal 144.707 goved in konj ter 174.207 svinj.
Belgijski konzulat v Ljubljani. Kakor izvemo, se je belgijska vlada pogajala z našo vlado za ustanovitev belgijskega konzulata v Ljubljani. Ta pogajanja so sedaj uspešno zaključena. Že v kratkem se osnuje v Ljubljani belgijski konzulat. Za honorarnega konzula bo imenovan Slovenec domačin.
Obtok bankovcev v Avstriji se je od 15. do 23. marca zmanjšal za 20 milijard na 4237-9 milijarde avstrijskih kron.
Avstrijska zlata pariteta je določena od 2. do 8. aprila na 14.450 avstrijskih kron.
Obtok bankovcev v Nemčiji se je po izkazu 23. marca povečal za 683-1 milijarde na 4-9 bilijona mark.
Nemčija in reparacije naši kraljevini. Ker so zadnje izjave pravosodnega ministra dr. Markoviča o vojni odškodnini iz Nemčije naravno izzvale živahno zanimanje pri nas, pa tudi v inozemstvu, je podal vpliven Nemec v Beogradu sledeča pojasnila o tej stvari: Po izjavi ministra dr. Markoviča se ponovno opaža veliko zanimanje, ki ga ima jugoslovanska vlada za dobave na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Nemčija upošteva to naše zanimanje. Stvar stoji namreč tako, da gleda
Nemčija baš glede Jugoslavije na to, da se brez vsake ovire izvrše dobave. Vse reparacije, ki sta jih sklenila reparacijska komisija in državni komisar pred protizakonitim vpadom Francozov in Belgijcev v Poruhrje, so že izvršene. Kar se tiče novih pogodb, se more reči, da se te dobave, razen onih, ki se ne morejo izvesti iz razlogov, ki tičijo v reparacijski komisiji sami, in ki niso v zvezi z zasedbo Poruhrja, izvršujejo hitreje in bolje, kakor se je v prvem trenutku mislilo. V glavnem je treba opomniti, da se bodo dobave, ki se dajo izvršiti v kratkem roku in ki se nanašajo na že izgotovljeno blago, hitro in brez odloga izvedle. Zakasniti se morejo le pri dobavah, ki potrebujejo večjih priprav in dlje časa za izgotoviitev. Pripravljenost Nemčije za izpolnitev svojih obveznosti glede naših reparacij ostaja še nadalej njeno načelo. Sicer pa je baš v zadnjem času dospelo zelo mnogo dobav v Jugoslavijo, ki so popolnoma zadovoljile zainteresirane kroge, nove pošiljatve pa so na potu.
Konji kot vojna odškodnina naši državi. Reparacijska komisija v Parizu je dodelila od belgijskega in francoskega deleža vojne odškodnine 4800 konj naši državi, ker so se Francija in Angleška izjavile, da nimajo potrebe za to vrsto živine.
Posledice naše zaupljivosti naprain italijanskim uvoznikom. Kakor doznavamo, je bilo tekom lanskega in letošnjega leta več naših izvoznih tvrdk občutno oškodovanih, ker so brez zadostne garancije izvažale blago italijanskim nesolidnim firmam, ki sedaj enostavno ne poravnajo in celo sploh ne nameravajo poravnati svojih obveznosti. Nekatere naše tvrdke so prišle s tem v resne plačilne težkoče in celo konkurz. Na to le ponovno opozarjamo, da naj bodo naši izvozniki, zlasti oni, ki še niso izkušeni, skrajno previdni in naj se tozadevno informirajo vedno pri večjih in izkušenejših firmah.
Takse za učna izpričevala in pisma rokodelskih vajencev in pomočnikov. Ministrstvo trgovine in industrije (oddelek v Ljubljani) je z razpisom z dine 3. marca
1923., št. 1237, naročilo vsem političnim oblastvom, da obrtne zadruge pouče o kolkovni dolžnosti učnih izpričeval itd. sledeče: «Izpričevala o preizkušnji za rokodelskega pomočnika so kolka prosta (pripomba «i» k postavkama 3. in 4. taksne tarife in § 104. d, dostavek 2., zakona z dne 5. februarja 1907., drž. zak. št. 26). Isto-tako so kolka prosta učna pisma, katera izstavljajo stanovske obrtne zadruge o priliki oprostitve rokodelskih vajencev (čl. 143. srbskega obrtnega zakona in razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 6. maja
1922., št. B II 5/65, Uradni list kos 52, stran 345., iz leta 1922.). Učna izpričevala, katera izdajajo rokodelski mojstri sami svojim vajencem po dovršeni učni dobi, pa so zavezana taksi 10 Din (postavki 3. i;n; 4. taksne tarife in razpis finančnega ministrstva z dne 27. maja
1908., št. 16.910, pristojbinska priloga št. 5).»
Finančni minister proti zakonu, da zidajo banke
lastna poslopja. Finančni minister je napotil akt ministru za socijalno politiko, v katerem naproša, da se naj oni člen o stanovanjih, ki govori o tem, da morajo vsi denarni zavodi, ki imajo preko en milijon dinarjev kapitala, zgraditi lastno poslopje, vsled finančne krize, ali ukine ali pa preloži. Želji finančnega ministra se bo najbrž ugodilo.
Garantirani stari avstroogrski dolgovi. Iz Pariza poročajo: Reparacijska komisija, ki je dne 23. januarja razdelila med' nasledstvene države garantirane avstro-ogrske dolgove, je sklenila dne 14. marca, da te države prevzamejo jamstvo za te dolgove, počenši od 1. julija 1919.
Brezžični brzojav na dunajskem velikem sejmu. Na
dunajskem velikem sejmu je postavljen brezžični brzojav, ki bo za posetnike sejma prinašal najnovejše tečaje iz Curiha, Londona, Pariza, Berlina, Varšave, Budimpešte, Prage, Zagreba, Beograda in Zofije.
Prometna pogajanja v Bratislavi. Pogajanja med češkoslovaško in Jugoslavijo zaradi tranzitnega prometa se bodo prihodnje dni obnovila v Bratislavi. Jugoslovanski zastopnik je že odpotoval iz Beograda.
Draginja v Avstriji raste. Paritetna komisija je ugotovila, dti so se živila podražila za 6 odstotkov, kar bo obremenilo državni proračun za 24 milijard mesečno.
Naši konji v Grčijo. Posebna grška vojna komisija je nakupila v Vojvodini 5000 konj za grško državo.
Lord Carnarvon umrl. Iz Kaira brzojavljajo smrt lorda Carnarvona, srečnega najditelja groba egiptovskega kralja Tuthenkhamena. Pred tedni ga je pičil strupen mrčes, zadnje dni je pa kot posledica zastrup-ljenja krvi nastopila pljučnica, ki ji je lord podlegel. Sedaj triumfirajo tisti, ki verujejo, da se mrtvi maščujejo nad onečaščevalci njihovih grobov in so tudi lordu Camarvonu vnaprej napovedovali kazen. — Istočasno poročajo iz Kaira, da bo egiptovska vlada izdala zakon, s katerim bo enkrat za vselej prepovedala razkopavanje starih grobov v Egiptu.
Maks Linder ponesrečil. Iz Nizze poročajo, da se je te cini ponesrečil z avtomobilom svetovni komik Maks Linder, ki je znan tudi v Ljubljani. Ko je sam vodil avto po pariških ulicah, mu je nenadoma priletela mušica v oko in Linder je izgubil vodstvo n|ad avtomobilom, ki je zdrvel na hodnik za pasante in se prevrnil. Linder je dobil težke poškodbe.
Industrijska sol za slaščičarje in gostilničarje. Upravni odbor samostalne monopolske uprave je sklenil z odlokom z dne 26. marca t. 1., Mbr. 3760, da se ne ugodi prošnjam slaščičarjev in gostilničarjev za dovoljenje nakupa industrijske soli, ker za to ni zakonske osnove.
Opeka, navadna in strešna, nefasionirana (točka l.a in b carinske postavke 459.) je prosta uvozne carine. — (Razpis M. f. generalne direkcije carin z dne 7. marca 1923, C. broj' 13.005.)
Gumbi, amblemi in podobno blago, ki služi za izdelavo uniform (carinska postavka 630, točki 1. in 2.) so izvzeti od plačevanja luksuzne takse. (Razpis Min. financ z dne 16. februarja 1923, C. broj 8155.)
Izvozna carina na zaklane svinje se zniža od 400 na 350 Din za 100kg, carinska postavka glede hrastovih železniških pragov, določena v rešenju Ekonomskega financijskega komijeta, broj 1292, točka 2, pa zniža od 33-*/-, na 25 %. t. j. trije pragi so prosti za izvoz, a,vsak četrti pripade državi. (Razpis Min. fin. generalne direkcije carin z dne 1. marca 1923, C. broj. 10.852.)
Bučno seme se izvzema od' predmetov, ki so našteti v točki 25. izvozne tarife, uredba št. 242, odnosno točke 2 g, uredbe 243. Uradni list iz leta 1922. — (Razpis Min. fin. generalne direkcije carin z dne 1. marca 1923, C. broj 11.107.)
Otvoritev telefonske centrale v Črenšovcih. Pri pošti Črenšovci je bila dne 9 marca t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Ta centrala opravlja tudi brzojavno službo.
Za III. Ljubljanski vzorčni veliki semenj, ki se bo vršil letos v času od 1. do 10. septembra, se budi doma in na tujem veliko zanimanje. Vabila na udeležbo kot
razstavljalec, ki jih je velesejmska uprava razposlala začetkom marca, so našla odmev in došlih prijavnic je že lepo število, ki pa z vsakim dnevom raste. Zato svetujemo vsakemu poedincu, ki se je namenil letos razstaviti svoje proizvode, v njegovem lastnem interesu, naj čim prej pošlje svojo izpolnjeno prijavnico sejmskemu uradu, oziroma, če prijavne tiskovine slučajno ni prejel, naj to takoj zahteva. S tem, da se vsakdo čim prej prijavi, koristi le sebi, ker si tako zasigura primeren prostor, kajti oziralo se bo na vrstni red prihajajočih prijav, pa tudi uprava lažje sedaj vpošteva razne želje udelež-nikov in jih z večjo možnostjo v vsakem oziru zadovolji kot pa pozneje v zadnjem trenutku. Prijavni rok se bo brezpogojno zaključil s 15. junijem. Opozarjamo na to, da se je lansko leto moralo žal odkloniti okrog 50 tvrdk, ker je zmanjkalo prostora. Vsa pojasnila daje dragevolje pismeno ali ustno urad „Ljubljanskega velesejma1* v Ljubljani, Gosposvetska cesta, telefon 140.
Prometne omejitve. Sprejemanje vsakovrstnega lesa za struženje (za proizvajanje celuloze) in gorivih drv za Landeck transit v smeri proti zapadu je do nadaljnjega ukinjeno. Transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo Innsbruck.
Otvoritev telefonske centrale v Selcih nad Škofjo, Loko. Pri pošti Selce nad Škofjo Loko je bila dne 1. marca 1923. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
Javna zdravstvena predavanja s kinematografičninii slikami. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani pripravlja javna ljudska zdravstvena predavanja na podlagi kinematografskih slik z lastnim kinoaparatom. Različne bolezni se tem bolj širijo med ljudstvom, čim bolj se razvijata industrija in obrt. Prvo mesto med vsemi boleznimi zavzema jetika, ta ljudska kuga modernega časa. Pa tudi spolne bolezni in vse vrste drugih nalezljivih bolezni kužijo in ugonabljajo velik del prebivalstva. Vse varnostne odredbe, ki jih zdravniki in oblasti odrejajo, nimajo in ne bodo imele uspeha, dokler ne bodO' našle razumevanja med ljudstvom, kajti najvažnejši činitelj pri vseh odredbah za omejitev razširjanja teh ljudskih bolezni je ljudstvo samo. Če ono razume, zakaj se predpisuje tako in ne drugače, zakaj se n. pr. v zaprtih prostorih ne sme pljuvati na tla, bo to tudi izvrševalo. Če pa tega ne umeva, se mu zdi vse le sekatura in prazno besedičenje. Vzbuditi med ljudstvom razumevanje za javno zdravstvo, za varnostne predpise zdravnikov in oblasti, je mogoče le s sistematičnim poukom. Čim prej se začne s tem poukom, tem bolje. Že otroka, ko shodi, je treba učiti na čistoto, nadaljevati je treba pouk o zdravstvu v šoli in potem v javnem življenju. Uspehi bi pri tem sigurno ne izostali. Marsikaj se je v tem oziru že storilo, pa žalibog še ne zadosti, manjka delavcev in sredstev. Zdravstveni odsek si je stavil v program, posvetiti vse prosveti ljudskega zdravja, prirejati v vseh krajih poučna zdravstvena predavanja s slikami na lastne stroške. Zaveda se ogromnega dela, ki ga pri tem čaka, pa s sistematičnim in vztrajnim delom ter s pomočjo oblasti in posameznikov upa to izvršiti. Posebne pozornosti potrebujejo industrijski in obrtni kraji, ki so najbolj ogroženi, ker vladajo slabe socijalne razmere in je zbog tega pouk ljudstva tem najpotrebnejši. Načrt za organizacijo predavanj je že izvršen, podrobna organizacija se bo vršila sproti. Za ljubljansko okolico n. pr. je predvideno trideset krajev, kjer naj bi se predavalo. V vseh teh krajih prevladuje delavsko ljudstvo ter mali obrtnik in kmetovalec. In ti so predvsem ona zemlja, kamor naj seme
pade in vzklije. Poživljam vse, ki vam je blagor naroda na srcu — in blagostanje naroda je nemogoče brez njegovega zdravja — da ob času, ko bo naznanjeno predavanje za vaš kraj, skrbite za dobro udeležbo. — Sanitetni šef.
Osiguranje valute pri izvozu. Izvozniki so po čl. 16.
pravilnika o prometu z devizami in valutami dolžni, da podpišejo ob priliki izročitve uverenja obvezo, da bodo za izvoženo blago prejeto inozemsko devizo izročili pooblaščenemu denarnemu zavodu, da postopa z njo po predpisih pravilnika. Na te obveze prizadeti krogi dozdevno ne polagajo potrebne važnosti, vsaj drugače se ne more tolmačiti dejstva, da se v zadnjem času nad 1000 izvoznikov ni izkazalo, dla so izpolnili pogoje, pod katerimi so dobili uverenja. Pripetili so se celo slučaji, da je faktični izvoznik kril izvoz z uvere-njem druge osebe. Inozemec pride na primer osebno v tuzemstvo, zamenja tu pod ugodnejšimi pogoji kakor mu jih more nuditi Narodna banka ali pooblaščeni denarni zavod, največkrat kar pod roko, inozemske devize za dinarje in nakupi blago v tuzemstvu. Ko hoče izvoziti nakupljeno blago, rabi za osiguranje valute uverenje, gre k tuzemcu in ga naprosi, naj namesto njega podpiše obvezo. Dobili so se posamezniki, ki so nasedli takim špekulantom. Sedaj ne morejo izpolniti sprejete dolžnosti in jih čaka občutna kazen. Po pravilniku je namreč pooblaščeni zavod, da se sam ogne kazni, oziroma, da se mu ne odvzame pravica do trgovine z devizami in valutami, dolžan naznaniti vsakega izvoznika, ki ne izpolni svoje obveze v odrejenem roku, generalnemu inšpektoratu, da se uporabi kazen' za neizpolnjene obveze. Opozarjamo vse izvoznike, da v odrejenem roku izpolnijo pogoje, pod katerimi so se jim izročila uverenja, da ne zapadejo kaznim.
Zabrana izvoza živine iz Romunije. Romunska vlada je zabranila do 10. junija t. 1. vsak izvoz živine. Vsa do sedaj izstavljena izvozna dovoljenja so izgubila svojo veljavo. Izvršiti se smejo samo one transakcije,, kjer se je dobava že pričela. Pač pa je vlada dovolila izvoz
zajčjih kož, ker jih romunska industrija sama ne more predelovati Izvozna pristojbina znaša 22 odstotkov vrednosti izvoženega blaga.
«Vinaria», d. d. vinogradnikov v Ptuju, ima: dne 29. aprila ob 11. uri v družbenih prostorih v Ptuju prvi redni občni zbor.
Industrija v Sloveniji. V Sloveniji je protokoliranih 64 industrijskih podjetij. Od teh jih odpada na lesno industrijo 18, na industrijo živil 6, na industrijo špiri-tuoz 5, na kemijsko 9, na električno 3, na papirno in kartonažno 2, na stavbeno 3, po 1 na montansko in slamnikarsko in 2 na košarsko. Od vseh teh podjetij jih je 28 društev z omejeno zavezo, 3 delniške družbe, 1 komanditna, ostala podjetja pa so ali javne trgovske družbe ali samostojna podjetja posameznih industrijcev.
Naš vojni dolg. Po izjavi finančnega ministra dr. Sto-jadinoviča znaša jugoslovanski vojni dolg (protivrednost za vojni materijal) približno 1 milijardo frankov, 24 milijonov funtov šterlingov in 24 milijonov dolarjev.
Državna borza dela. Pri vseli podružnicah «Državne borze dela» v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 18. do 24. marca 1923. dela 299 moških in 149 ženskih delovnih moči. Delodajalci pa so iskali 170 moških in 89 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 552. Promet od 1. januarja do 24. marca 1923. izkazuje 8820 strank, in sicer 3535 delodajalcev in 5285 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2141. — Dela iščejo: viničarji, rudarji, kovači, ključavničarji, mehaniki, mizarji, krojači, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, zidarji, šivilje, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarjii, zlatarji, elektromonterji, usnjarji, kovinooblikarji, slikarji, pleskarji, čevljarji za fino delo, natakarice, sodavičarji, elektrotehniki, služkinje, kuharice, vajenci itd.
Izdajatelj konzorcij «Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetti.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Izdelovalnica raznih voz.
MIH. LOŽAR
Radomlje, p. Domžale.
  Fotografski in A	f*
umetno slikarski atelje /\V^» vCfllC Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najnižje. Poveča oo vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Restavrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd.
Za fotografe znižane cene.
IURN ZRKOTNIK
Telefon štev. 379
mestni tesarski mojster
□ LiBLlRHfl
Dunajska cesta 46.
Telefon šteu. 370.
Usnkourstna tesarska čela, moderne lesne staube, ostrešja ža palače, hiše, uile, touarne, cerkue in zuonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pauiljoni, ueranče, lesene ograje itč.
Bračba lesenih mastou, jezou in mlinou.
Parna žaga. — Touarna furnirja.
m
o
m
FRAN RAVNIKAR
LJUBLJANA
Linhartova ulica št. 25.
oooooooo
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. Parna in električna gonilna sila.
Telefon št. 415.
Poštni čekovni rač. 11.428.
M
M ¥5
INMM
• J«
lAKENEJE IINI NJMB0LJ5E
LJMiLJfflSKEMlEim
banke
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske |
« i
M
I
v tekočem računu t
' §
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
| dovoljuje posojila
na menice in kredite
\H
•> ^
v
•s *
\n
v/
v
•s k*
u
s ^
V
A
✓ ^
A
•'K
* * A
A*
V
j .
/V
JADRANSKA BANKA
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva: Din 30,000.000*—
PODRUŽNICE:
Bled,	Jesenice,
Cavtat,	Korčula,
Celje,	Kotor,
Dubrovnik, Kranj,
Hercegnovi, Ljubljana,
Jelša,	Maribor,
Metkovič,
— AMERIKANSKI ODIO
Prevalje,
Sarajevo,
Split,
Šibenik,
Tržič.
Zagreb.
Naslov za brzojavc: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadcr, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. New-York City. Banko Yugoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
•i*
V
v
y
y
V
s
V
w
A
✓ s.
A
•iv
A
* ±
A
•iv
A
KotodvStek
p	-:•>»> ^>» »» »»:->» >»> g> m
v
Štampilje
iz kovine in gumija
za obrtnike, trgovce, urade
Ciril Sitar, Ljubljana. S«. Pelra cesta 13
o?	o?
! Obrtna banka I
.5?
J?
t3?
o?
o?
o?
d«
o?
dt
dt
dt
ds
dt
o?
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
d Cjubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-ček. zauodu št. 12.051
Daje kredite o obrtne surhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanao-Ijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nouembrom 1922. za pol odstotka uišje, torej s
od dne ologe do dne doiga.
dt
dt
dt
Sl
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dt
dtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdtdt