Št. 9 Maribor, petek 17.2.2023 OBČINA BELTINCI 195. Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v javnem vzgojno varstvenem zavodu Vrtec Beltinci in o določitvi dodatnih ugodnosti za starše otrok z območja Občine Beltinci Na podlagi 1. odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), določil 24., 31. in 37. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16 in 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO in 54/200 – ZUPŠ-1), 2. odstavka 12. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 – ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 93/15 in 59/19) ter 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je Občinski svet Občine Beltinci na 3. seji dne 09.02.2023 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V JAVNEM VZGOJNO VARSTVENEM ZAVODU VRTEC BELTINCI IN O DOLOČITVI DODATNIH UGODNOSTI ZA STARŠE OTROK Z OBMOČJA OBČINE BELTINCI 1. člen Ekonomska cena dnevnega programa (6-9 ur) v javnem vzgojno varstvenem zavodu Vrtec Beltinci, za otroka v oddelkih 1. starostnega obdobja znaša 631,00 EUR na otroka mesečno, za otroka v oddelkih 2. starostnega obdobja in v kombiniranih oddelkih pa znaša ekonomska cena dnevnega programa 453,00 EUR na otroka mesečno. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIX 2. člen Občina Beltinci ekonomsko ceno dnevnega programa Vrtca Beltinci staršem iz območja Občine Beltinci dodatno subvencionira in sicer: 55,00 EUR/mesec ekonomske cene dnevnega programa za otroke vključene v oddelke I. starostnega obdobja s tem, da se pri tem izvzamejo drugi in nadaljnji otroci staršev v vrtcu, katerih sredstva v višini z odločbo centra za socialno delo določenega plačila vrtca za starše otrok, zagotavlja država. 3. člen Občina Beltinci bo kot ustanoviteljica Vrtca Beltinci zagotavljala finančna sredstva izven cene programa za zaposlene delavce po potrjeni sistemizaciji, s katerimi se presegajo predpisani normativi in druge nujne stroške, v skladu z 8. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen v vrtcih, ki izvajajo javno službo. V skladu z 2. odstavkom 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo bo Občina Beltinci v primeru potreb, zagotavljala tudi sredstva za spremljevalce gibalno oviranih otrok. 4. člen Za dneve odsotnosti otrok (ne glede na vzrok odsotnosti), ki obiskujejo Vrtec Beltinci, se staršem od plačila odšteje sorazmerni del (glede na plačilni razred) vrednosti živil, te mesečno znašajo 32,00 EUR. Popolna oprostitev plačila dnevnega programa vrtca velja za daljšo odsotnost otroka iz Vrtca Beltinci, za kar se šteje neprekinjena odsotnost otroka iz vrtca mesec dni, zaradi bolezni, ki jo starši oz. skrbniki otrok dokazujejo z zdravniškim potrdilom; to oprostitev plačila vrtca Vrtec Beltinci zaračuna v breme proračuna Občine Beltinci. 5. člen Za dneve odsotnosti otrok v mesecu juliju in avgustu se upošteva obračunavanje plačila programov Vrtca Beltinci, kot je to določeno v internem Pravilniku o načinu in postopkih obračunavanja oskrbe otrok vključenih v vzgojno varstvene programe v Vrtcu Beltinci. Da bi starši uveljavili navedeni odbitek, morajo odsotnost otroka Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin pisno napovedati v anketi vrtca ali vsaj 7 dni pred nastopom odsotnosti. Finančna sredstva za pokrivanje stroškov v času odsotnosti otrok zagotavlja Občina Beltinci na podlagi izdanih računov Vrtca Beltinci, v obračunu se obvezno zniža cena za stroške neporabljenih živil. Iz Proračuna Občine Beltinci se pod zgoraj navedenimi pogoji in na zgoraj naveden način krijejo stroški za dneve odsotnosti v mesecu juliju in avgustu tudi za otroke iz Občine Beltinci za katere je Občina Beltinci po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa vrtca , čeravno obiskujejo vrtce izven Občine Beltinci. 6. člen Starši oziroma skrbniki otrok z območja Občine Beltinci, za katere je Občina Beltinci po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa vrtca in imajo otroka vključenega v vrtec, lahko uveljavljajo znižanje plačila programov vrtca za en plačni razred, če rešujejo lasten družinski stanovanjski problem s stanovanjskim kreditom za gradnjo stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja ipd.. Za proučevanje zadev s področja ugotavljanja in preverjanja dokazil ter upravičenosti do dodatnih ugodnosti pri znižanju plačila vrtca za starše oz. skrbnike otrok iz območja občine, se pooblasti pristojne centre za socialno delo, ki odločajo o znižanem plačilu vrtca. V primeru, da nastopijo okoliščine reševanja lastnega družinskega stanovanjskega problema v času veljavnosti izdane odločbe pristojnega centra za socialno delo oziroma upravičeni vlagatelji predmetne dodatne ugodnosti ne morejo uveljaviti v okviru izdane odločbe pristojnega centra za socialno delo, lahko občinska uprava Občine Beltinci izjemoma, ob predložitvi ustreznih dokazil, na podlagi 28. b člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21) z odločbo določi, da se staršem plačilo za vrtec, ki jim je določeno z veljavno odločbo pristojnega centra za socialno delo, zniža za en plačni razred, če rešujejo lasten družinski stanovanjski problem s stanovanjskim kreditom za gradnjo stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja ipd. in o tem obvesti vrtec. Vrtec dodatno znižanje upošteva pri izstavitvi računa staršem in pri izstavitvi zahtevka občini. 7. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Beltinci štev. 03201/2021-23-255/VII, z dne 16.12.2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2021). OBČINA KRIŽEVCI 196. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Križevci Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo - ZLS-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS -1 in 30/18), 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) in 35. člena Zakona o lokalnih volitvah ( Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 45/08, 83/12 in 68/17) , je Občinski svet Občine Križevci na 2. redni seji, dne 16.2.2023, sprejel naslednji SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE KRIŽEVCI I. V OBČINSKO VOLILNO KRIŽEVCI se imenujejo: KOMISIJO OBČINE 1. Vlasta OSTERC KUHANEC, _________________ ___________ ___________ - predsednica 2. Desanka NOVAK, _________________ ___________ ___________ – namestnica predsednice 3. Miran VAUPOTIČ, _________________ ___________ ___________ – član 4. Alojz MARINIČ, _________________ ___________ ___________ – namestnik člana 5. Bojan LEŠER, _________________ ___________ ___________ – član 6. mag. Branko BELEC, _________________ ___________ ___________ – namestnik člana 7. Lidija KOROŠA, _________________ ___________ ___________ – članica 8. Nataša KRAJNC, _________________ ___________ ___________ – namestnica članice II. Volilna komisija se imenuje za mandatno dobo štirih let. Mandat začne teči od objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. III. Sedež Občinske volilne komisije Občine Križevci je na naslovu Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru. IV. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0008/2022-13 Datum: 16.2.2023 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2023 dalje do 31.12.2023 oz. do spremembe.. Občina Križevci Branko Slavinec, župan Številka: 032- 2/2023-3-13/VIII Datum: 09.02.2023 Občina Beltinci Marko Virag, župan Stran 413 OBČINA LJUTOMER 197. Sklep št. 22 o imenovanju Občinske volilne komisije Ljutomer Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 1/2016) in 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US), je Občinski svet Občine Ljutomer na 3. redni seji, dne 7. 2. 2023 sprejel naslednji SKLEP ŠT. 22 O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE LJUTOMER I. V OBČINSKO VOLILNO LJUTOMER se imenujejo: KOMISIJO OBČINE 1. Sandra Babič, S_________________ ___________ ___________ – predsednica 2. Simona Horvat, _________________ ___________ ___________ – namestnica predsednice 3. Draga Kosmajer, _________________ ___________ ___________ – članica 4. Ines Krajnc, _________________ ___________ ___________– namestnica članice 5. Andreja Novak Görkeš, _________________ ___________ ___________– članica 6. Karmen Patty Lah, _________________ ___________ ___________– namestnica članice 7. Bernard Rebernik, _________________ ___________ ___________– član 8. Miha Šoštarič, _________________ ___________ ___________– namestnik člana. II. Volilna komisija se imenuje za mandatno dobo štirih let. III. Sedež Občinske volilne komisije Občine Ljutomer je: Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. IV. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 24. 2. 2023. Številka: 032/2023-10-22 Datum: 9. 2. 2023 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA PESNICA 198. Sklep o prenehanju statusa javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 262. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/19 in 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 25. seji, dne 21. 06. 2022 sprejel SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNO DOBRO LOKALNEGA POMENA V OBČINI PESNICA I. Pri nepremičninah:  katastrska občina 609 JARENINSKI DOL parcela 64/17, Stran 414  katastrska občina 609 JARENINSKI DOL parcela 270/12, preneha status javno dobro. II. Pri nepremičninah iz prve točke tega sklepa se po prenehanju statusa javno dobro v Informacijskem sistemu e-ZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpiše lastninska pravica v korist imetnika Občina Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000, do celote (do 1/1). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0056/2022 Datum: 06. 02. 2023 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan 199. Sklep o prenehanju statusa javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 262. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/19 in 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 25. seji, dne 21. 06. 2022 sprejel SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNO DOBRO LOKALNEGA POMENA V OBČINI PESNICA I. Pri nepremični  katastrska občina 606 RANCA parcela 544/19, preneha status javno dobro. II. Pri nepremičninah iz prve točke tega sklepa se po prenehanju statusa javno dobro v Informacijskem sistemu e-ZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpiše lastninska pravica v korist imetnika Občina Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000, do celote (do 1/1). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0057/2022 Datum: 06. 02. 2023 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA PREVALJE 200. Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2023 Občina Prevalje na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2015 – 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016), Mnenja o skladnosti sheme de minimis pomoči »Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti v Občini Prevalje«, št. 441-43/20201/199 z dne 12.11.2020 in Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2023) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI PREVALJE V LETU 2023 I. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa je dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2023. Sredstva po tem razpisu se bodo dodeljevala za naslednje vrste pomoči oz. ukrepe: 1. DE MINIMIS POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013 1.1 Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju   Namen in cilji ukrepa: Podpiranje usposabljanja, organiziranja izobraževanj in prenos dobrih praks, novih znanj ter promocije gozdarstva, kar bo prineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev s ciljem doseganja višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov s področja kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na kmetiji in s tem prispevanja k dolgoročni sposobnosti preživetja in večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Predmet podpore:  Izobraževanje in usposabljanje kmetov s področja kmetijstva in gozdarstva,  organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, licitacij, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih,  priprava in tisk publikacij ter oblikovanje in priprava spletnih strani,  izvedba strokovnih ekskurzij,  širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost). Upravičenci do pomoči:  subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz predmetov podpore in bodo izbrani na podlagi javnega razpisa (organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti v okviru tehnične pomoči na Stran 415 področju kmetijstva in gozdarstva in delujejo na območju Občine Prevalje). Upravičeni stroški:  stroški za najem prostorov,  honorarji izvajalcev izobraževanja in usposabljanja,  stroški za oglaševanje,  stroški gradiv za udeležence,  stroški izvedbe strokovne ekskurzije,  potni stroški, stroški prevozov,  stroški priprave in tiska publikacij in  stroški oblikovanja in priprave spletnih strani. Pogoj za pridobitev sredstev in druge omejitve:  Pomoč se izplača skladno z določili pogodbe o dodelitvi pomoči (po realizaciji in na podlagi pisnega zahtevka in dokazil o realizaciji tehnične podpore).  Pomoč se ne dodeli:  za stroške svetovanja, ki so financirana v okviru javne svetovalne službe,  za sofinanciranje pokritja stroškov, ki jih je izvajalec pri izvedbi aktivnosti plačal Občini Prevalje. Višina razpisanih sredstev:  Sredstva za ukrep Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2023, na postavki 43111913 Kompleksne subvencije v kmetijstvu v višini 2.000 EUR. Višina sofinanciranja:  Sofinancira se do 100% vrednosti stroškov izvedbe posameznega programa, oziroma druge aktivnosti, v obliki subvencioniranih storitev (neposredno plačilo kmetu – gozdarju ali članu družine ni dovoljeno), vendar največ do višine 3.000 € na leto.  Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. 2. OSTALI UKREPI OBČINE 2.1 Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja Namen in cilji ukrepa:  zagotavljati boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Upravičenci do pomoči:  registrirana društva ter zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Upravičeni stroški:  Stroški izvedbe prijavljenega programa društva (stroški za organizacijo in izvedbo izobraževanj in usposabljanj, stroški obiskov sejmov in tekmovanj, stroški organizacije in izvedbe razstav in sejmov, stroški za izvedbo strokovne ekskurzije, stroški svetovalnih storitev, stroški publikacij),  V primeru, da društvo deluje na območju več občin, se pri izračunu višine dodeljenih sredstev upošteva samo delež članstva iz Občine Prevalje. Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Pogoji za pridobitev pomoči:  vlagatelj predloži finančno in vsebinsko ovrednoten program društva, ki je usmerjen v zagotavljanje boljše učinkovitosti in strokovnosti kmetijstva ter prispeva k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja,  upravičenci imajo sedež na območju Občine Prevalje oziroma izvajajo programe, ki se nanašajo ali izvajajo na območju Občine Prevalje, oziroma so v njihove programe aktivno vključeni člani iz Občine Prevalje. Dodatni pogoj za pridobitev sredstev in druge omejitve:  izvajalci po potrebi brezplačno sodelujejo na prireditvah v občini, ki jih organizira občina in na promocijskih prireditvah oziroma na zahtevo občine v skladu z zahtevanimi kriteriji in standardi organizirajo prireditev občinskega pomena,  pomoč se ne dodeli:  za program izvajalca, ki je odklonil sodelovanje z občino na način, kot ga predvideva prejšnja alineja,  za materialne stroške, povezane z osnovnim delovanjem društva (administrativni stroški, potni stroški,…),  za programe, za katere so že bila pridobljena sredstva na drugih razpisih občine, oziroma so njihovi programi na kakršenkoli način že sofinancirani iz proračuna občine. Višina razpisanih sredstev:  Sredstva za ukrep Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2023, na postavki 43111920 Financiranje društev na področju kmetijstva v višini 4.500 EUR. Višina sofinanciranja:  Sofinancira se največ do 100% upravičenih stroškov prijavljenega programa društva, vendar največ 3.000 € na leto. III. 43/20201/199 z dne 12.11.2020 uporablja za obdobje do 31.12.2023. V. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS IN NAČIN ODDAJE VLOG Vloga mora biti oddana v zaprti pisemski ovojnici. Pisemska ovojnica mora biti opremljena z naslovom pošiljatelja in označena s pripisom »Prijava na javni razpis – ne odpiraj!« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša (»Dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2023«) ter pripisom ukrepa, na katerega vlagatelj kandidira. Pisemska ovojnica, ki ni označena v skladu s to zahtevo, se neodprta vrne vlagatelju, vloga pa se s sklepom zavrže. Ne glede na način oddaje mora biti vloga občini dostavljena najpozneje do 15.3.2023. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je prispela na občino najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do vključno 12.00 ure. VI. OBRAVNAVANJE VLOG: Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Prepozne vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. O dodelitvi sredstev upravičencem odloča pooblaščena oseba. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni skladno z določbami Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2015 – 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016). Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrene pomoči. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG Odpiranje vlog bo komisija opravila 16.3.2023, ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA: Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Vlagatelji lahko od objave do izteka roka javnega razpisa v času uradnih ur občine prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Prevalje. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani občine www.prevalje.si . Za popolno se šteje vloga, ki je v celoti in pravilno izpolnjena in so ji priložena vsa zahtevana dokazila. Oddaja vloge na razpis pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji tega razpisa, razpisne dokumentacije in vzorcem pogodbe. IV. Stran 416 MERILA ZA SOFINANCIRANJE Sredstva pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2023 se bodo dodeljevala na podlagi določb Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2015 – 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016), ki se skladno z Mnenjem o skladnosti sheme de minimis pomoči »Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti v Občini Prevalje«, št. 441- VIII. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, lahko zainteresirani dobijo na tel. št. 02/82 46 121, v času uradnih ur občine. Številka: 410-0008/2023 Datum: 15.2.2023 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA RADENCI 201. Sklep o spremembi Sklepa o začasnem financiranju Občine Radenci v obdobju januar - marec 2023 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 UPB4, 101/13 in 55/15 ZFisP, 13/18) in 30. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin 2/11, 67/15) je župan Občine Radenci dne 17.2.2022 sprejel SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE RADENCI V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2023 1. člen V Sklepu o začasnem financiranju Občine Radenci v obdobju januar - marec 2023 z dne 31.12.2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/2023) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi: »V obdobju začasnega financiranja smejo porabiti sredstva do višine porabljenih sredstev v enakem obdobju preteklega leta. Ta za obdobje januar - marec 2022 znašajo 1.493.792,29 EUR in predstavljajo obseg začasnega financiranja po tem sklepu. Sredstva se porabijo za iste programe kot v preteklem letu.« 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2023 dalje. Številka: 4101-0001/2023-3 Datum: 17.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 202. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ravne na Koroškem – Spremembe in dopolnitve št. 02 za navezovalno cesto na 3. razvojno os vzhodna obvoznica Ravne (IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA 1469) Na podlagi 108. do 115. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007), 99. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 175/2020) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 3. redni seji dne 15. 2. 2023 sprejel Stran 417 ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM – SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 02 ZA NAVEZOVALNO CESTO NA 3. RAZVOJNO OS - VZHODNA OBVOZNICA RAVNE (IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA 1469) 1. Uvodne določbe 1. člen (predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013, 20/2019 29/2020, 2/2021, 8/2021). Spremembe in dopolnitve št. 02 za navezovalno cesto na 3. razvojno os - vzhodna obvoznica Ravne (v nadaljnjem besedilu: SD OPN 02) je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. V postopku priprave SD OPN 02 je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo je izdelal Aquarius d.o.o. Ljubljana. (2) SD OPN 02 se nanašajo na vsebine, ki opredeljujejo območje in vsebine navezovalne ceste na 3.razvojno os in širitve centralnih dejavnosti na Javorniku. SD OPN 02 vsebuje spremembe strateškega in izvedbenega dela v grafičnem in tekstualnem delu. (1) 1. 2. 3. 4. 2. člen (vsebina in oblika SD OPN 02) Besedilo tega odloka obsega naslednja poglavja: Uvodne določbe Spremembe in dopolnitve grafičnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem Spremembe in dopolnitve tekstualnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem s prilogami Prehodne in končne določbe 3. člen (obvezne priloge SD OPN 02) Obvezne priloge vsebujejo: 1. Izhodišča za pripravo SD OPN 02, 2. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, 3. prikaz stanja prostora, 4. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve SD OPN 02, 5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 6. obrazložitev SD OPN 02, 7. povzetek za javnost, 8. okoljsko poročilo. 2. Spremembe in dopolnitve grafičnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem 4. člen (spremembe strateškega dela OPN) (1) V grafičnem delu strateškega dela SD OPN 02 se spremenijo vse karte v delu, ki se nanašajo na uskladitve spremembe stavbnih zemljišč na območju navezovalne ceste in širitve centralnih dejavnostih v skladu s spremembami in izvedbenega dela OPN. 5. člen (spremembe izvedbenega dela OPN) (1) V grafičnem delu izvedbenega dela SD OPN 02, se na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture«, na listu št. 12, prikaz uskladi z novim stanjem EUP in gospodarske javne infrastrukture. Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (2) V grafičnem delu izvedbenega dela SD OPN 02, se na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«, na listu št. 12 spremeni meja EUP RA 10, doda nova EUP RA 73 PC in nova EUP RA 74 CU. V delu EUP RA 10 se spremeni namenska raba PC v namensko rabo K2. V enoti urejanja prostora EOP 01 se določa namenska raba vodotoku Hotuljka (VC). RA 73 PC Površine cest PIP / 3. Stran 418 Spremembe in dopolnitve tekstualnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem 6. člen (spremembe tekstualnega dela izvedbenega dela OPN) (1) V OPN se v prilogi 2 v tabeli 6 'Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja v naselju Ravne na Koroškem' dodata novi vrstici za zadnjo vrstico, ki se glasita: / Rešitve obvoznice morajo biti usklajena z rešitvami državne ceste, za katero je v pripravi DPN. Ureditve, povezane s priključevanjem nove obvoznice na načrtovano državno cesto, ne smejo zahtevati večjih sprememb projektnih rešitev državne ceste, ne smejo nižati nivojev uslug na državni cesti ali povečevati investicijskih stroškov gradnje državne ceste. Ministrstvo za infrastrukturo oziroma investitor državne ceste morata biti vključena kot mnenjedajalca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za obvoznico. Upoštevati je treba omilitvene ukrepe iz Priloge A. RA 74 CU Območje centralnih dejavnosti OPPN / / Predviden OPPN Javornik III Območje je namenjeno pretežno stanovanjski gradnji, ki je lahko preplet različnih tipov gradnje (večstanovanjska gradnja, strnjena gradnja ali enodružinska gradnja). Struktura gradnje (višina in tlorisni gabariti) se prilagaja terenu in sosednjim območjem. Zaradi racionalne rabe prostora in ohranjanja čim več zelenih površin se priporoča izvedba podzemnih garaž oz. vsaj parkirnih mest v pritličju objektov, morebitna parkirna mesta izven objekta in utrjene površine pa morajo biti intenzivno ozelenjene. V soseski je treba zagotoviti najmanj eno otroško igrišče in vsaj 2000 m2 velik intenzivno ozelenjen park, z ustreznimi peš in kolesarskimi dostopi znotraj območja in z navezavo za širši prostor. Za zmanjšanje hrupa s ceste in tudi sicer / Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 419 ugodno bivalno okolje je treba med sosesko in navezovalno cesto umestiti zeleno bariero, ki je lahko sočasno tudi del parka. Dostope in prometni režim soseske je treba urediti tako, da se prepreči, da bi preko območja potekala bližnjica za sever Javornika. Soseska mora biti navezana na severno dostopno cesto in na krožišče ob povezovalni cesti Izdelani morata biti najmanj dve variantni rešitvi. Na območju OPPN je treba izvesti protihrupno zaščito ob vzhodni obvoznici Ravne na Koroškem, kar je obveznost investitorja izvedbe OPPN. Za priključke na državno cesto bo treba pridobiti soglasje DRSI. Upoštevati je treba omilitvene ukrepe iz Priloge A. (2) V OPN se v prilogi 2 v tabeli 11 'Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja odprtega prostora' doda nova vrstica za zadnjo vrstico, ki se glasi: Območja urbanih naselij EOP 01 Na poplavnem območju vodotoka Hotuljka se morajo vsi posegi izvajati v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije. Na vodno in priobalno zemljišče ni dovoljeno posegati. Gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin v priobalnem pasu vodotoka ni dovoljena. Območja retenzijskih površin EOP 01/1 in EOP 01/2 Na območju trajnih retencijskih površin, ki so kot omilitveni ukrep določena s HHŠ in so namenjena za izravnavo negativnega vpliva načrtovanih posegov na obstoječo poplavno in erozijsko ogroženost, ne veljajo določila predpisa o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Gradnja objektov na teh območjih ni dopustna, dopustne so le rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih, gradnja javne komunalne in energetske infrastrukture, začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vodnogospodarske ureditve in sicer ob predhodni pridobitvi vodnega soglasja oziroma mnenja pristojnega mnenjedajalca. Ne glede na navedene izjeme, nasipavanje oziroma preoblikovanje terena, ki posledično zmanjšuje retencijske sposobnosti območja ni dopustno. (3) V OPN se prilogi 2 doda priloga A-omilitveni ukrepi. 4. Prehodne in končne določbe 7. člen (dostopnost prostorskega akta) SD OPN 02 je stalno na vpogled javnosti na sedežu Občine Ravne na Koroškem in na spletnih straneh Občine Ravne na Koroškem. 8. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15 dan po objavi. Številka: 3501-0017/2019 - 300 Datum: 15.2.2023 Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan Stran 420 Priloga:  Priloga A-omilitveni ukrepi Priloga A-omilitveni ukrepi Skupni omilitveni ukrepi za območje EUP RA 73 in RA 74  Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.  Lokacije gradbiščne infrastrukture in začasnega skladiščenja gradbenega materiala in odpadkov naj se načrtuje izven priobalnega zemljišča Hotuljke in njenega levega pritoka.  Na območju vračanja stavbnih zemljišča v primarno rabo (K2) naj se, zaradi ohranjanja obstoječega ekološkega stanja, prepove posek obrežne vegetacije ob Hotuljki.  Lokacije začasnega skladiščenja viškov zemeljskih izkopov ali gradbenega materiala naj se predvidi izven poplavnih območij tako, da se ne bo zmanjševala pretočnost rečnih strug in poplavnih koridorjev ter ne bo možna preusmeritev poplavnih tokov proti urbanim območjem.  Pred pričetkom del mora biti izdelan načrt ukrepanja v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin. Načrt naj se nanaša na celotno traso.  Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in podzemno vodo.  Na območju, kjer se stavbna zemljišča vračajo v primarno rabo K2 in je v obstoječem stanju namenjeno vrtičkarstvu, določi posebna enota urejanja, v tekstualnem delu odloka pa PIP s katerimi se dopusti le obdelavo kmetijskih zemljišč.  Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohranjati v največji možni meri  Objekte v okviru SD OPN 02 je treba oblikovati tako, da se bo upoštevalo obstoječe mikrolokacijske značilnosti prostora (konfuguracijo terena in vertikalne gabarite obstoječih stavb ob robu severnega dela). Posebno pozornost je treba nameniti tudi oblikovanju morebitnih spremljajočih ureditev, kot so npr. protihrupne ograje, itd.  Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, gozdnih poteh in na začasnih gradbenih površinah. Na gozdne površine izven območja plana naj se ne posega. Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozd.  V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestojev ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Vse nižje ležeče sestoje je potrebno zaščiti pred razsipanjem zemljine in kamenja.  Na novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnih robov je treba uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.  Investitor mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot pred posegom. Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi se v največji možni meri ohrani ali na novo uredi obstoječe dostopne poti in gozdne vlake za spravilo lesa in lokacije za skladiščenje posekanih sortimentov. V primeru uporabe obstoječih gozdnih prometnic za dostop do gradbišča oz. transport materiala, je treba uporabljene prometnice po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje.  Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja (Zakon o gozdovih). V projektu morajo biti opredeljene vse novo grajene ceste do gradbišč. Pri izgradnji nadomestnih gozdnih prometnic oziroma dostopnih poti se upošteva tehnične zahteve navedene v Pravilniku o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 4/08).  Drevje, predvideno za posek, je treba pred posekom označiti. Označitev dreves opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove po pridobitvi potrebnih dovoljenj za gradnjo ter po detajlni zakoličbi trase. Drevje se lahko poseka šele po pridobljenem dovoljenju za gradnjo (Zakon o gozdovih Ur. l. RS, št. 77/16, Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi).  Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94). Omilitveni ukrepi za območje EUP RA 73 PC  Padavinska odpadna voda mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) zajeta v zadrževalniku padavinske odpadne vode, ločeno od zalednih vod, ki nastajajo na območju javne ceste.  Odvajanje s cestišča mora biti skladno z Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).  Za zagotovite poplavne varnosti na območju načrtovane navezovalne ceste je potrebno zamenjati prepust pod cesto R1 227. Za zadostno prevodno je treba vgraditi cev fi 1,2 m s padcem okoli 13 %. Dno na vtoku in iztoku mora biti protierozijsko zavarovano, niveleta pa stabilizirana z stabilizacijskimi pragovi iz kamna v betonu, na oddaljenosti minimalno 5 m gorvodno in dolvodno od prepusta. Zaradi hudourniškega značaja vodotokov, morajo biti stabilizacijski pragovi temeljeni najmanj meter ali več globoko. Pragove je potrebno ustrezno temeljiti tudi s krili v brežino. Na prepustih se izvede vtočni in iztočni objekt iz kamna v betonu. Kjer je mogoče, se naj zavarovanja izvedejo v čim večji meri iz naravnih materialov, pri zavarovanju s kamnom v betonu, pa naj bodo fuge poglobljene. Za zavarovanje s kamnom v betonu se naj uporabijo večji kamni dimenzije minimalno 0,3-0,4 m. Kot omilitveni ukrep za izravnavo negativnega vpliva zaradi umestitve obvoznice se zavarujeta območji trajnih razlivnih površin z oznako EUP EOP01/1 in EOP01/2; Št. 9/17.2.2023             Uradno glasilo slovenskih občin Stran 421 Zaradi strmih naklonov brežin in prisotnosti rečnih jarkov je temeljenje objekt potrebno izvesti na način, da se na obravnavanem območju zmanjša nevarnost pojavljanja erozije oz. plazenja. Priporoča se globoko temeljenje na AB pilotih. Dolžina in premer uvrtanih AB pilotov se določi glede na karakteristične značilnosti zemljin, katerih podatke je potrebno pridobiti z dodatnimi geotehničnimi raziskavami, ki se izvedejo na mikrolokacijah gradbenih in podpornih konstrukcijskih elementov. V primeru večjih vkopov v zaledno brežino je pred začetkom gradbenih del potrebno izdelati elaborat varovanja gradbene jame, kjer se za zagotavljanje statične stabilnosti brežine predpiše jeklena zagatna stena, uvrtani jekleni profili, berlinska stena ipd. Zemeljska dela naj se izvajajo v sušnem obdobju. Odvodnja padavinske vode s cestišča urejena skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). Za ureditve naj se ne uporablja materiala s prisotnimi razmnoževalnimi strukturami invazivnih tujerodnih vrst rastlin. V primeru pojava invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je treba poskrbeti za njihovo aktivno odstranjevanje. Na območju navezave nove obvoznice na obstoječo cesto R1-227/1264 Ravne–Kotlje (skrajni J del območja, predvidenega za spremembo v PC) so glede na obstoječe podatke pričakovane migracijske poti dvoživk. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba izdelati strokovne podlage, v katerih bodo natančneje določene lokacije zgostitev prehodov dvoživk ter predvideno ustrezno število podhodov in ograj za dvoživke, ki bodo dvoživkam preprečevale dostop na cestišče in jih usmerjale v podhode. Znotraj naravovarstveno pomembnih območij (ekološko pomembnih območij, naravnih vrednot in varovanih območij) naj se ne načrtuje objektov gradbišča, manipulativnih površin, dostopnih poti ali lokacij začasnega skladiščenja viškov gradbenega ali izkopnega materiala. Morebitno javno razsvetljavo ceste naj se izvede z najmanjšim, zaradi varnostnih razlogov še dopustnim številom svetilnih teles. Svetilke naj bodo hermetično zaprte in naj ne prepuščajo svetlobe v UV spektru. Priporoča se uporaba svetil z barvno temperaturo 2700 K. Upošteva naj se Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). Ukrepi za zmanjšanje vplivov na vodotoke:  Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohranjati v največji možni meri. Z gradbeno mehanizacijo naj se ne vozi po strugi. Odpadkov, gradbenega in izkopnega materiala naj se ne odlaga v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda. Preprečiti je treba sipanje materiala v vodotoke in zajemanje vode iz vodotokov.  Vsa morebitna betoniranja se morajo izvajati »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton. V primeru betoniranja je treba preprečiti izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo. Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotoka. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča ter priobalnega zemljišča.  Dela na posamezni lokaciji naj se izvajajo združeno, tako da ne bo prihajalo do ponovnih poseganj v struge vodotokov na istih lokacijah.  Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, je treba izvajati v koordinaciji s pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja. Izvajalec del mora o predvidenem času izvajanja del pravočasno (7 do 14 dni pred začetkom del) obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, Koroško ribiško družino, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec oz. investitor obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o predvidenih delih ob vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.  Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim (ureditev prepusta, odvodnjavanje) ter dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se lahko izvajajo od 16. 5. do 30. 9. V kolikor se ribje vrste v vodotokih na obravnavanem območju začnejo drstiti kasneje od začetka predpisane varstvene dobe, se dela v sodelovanju s pristojno ribiško družino lahko izvajajo do začetka drsti. Enako velja tudi v primeru zakasnjene drsti po poteku zakonsko predpisane varstvene dobe, tako da se prepoved izvajanja del lahko podaljša tudi v čas po koncu varstvene dobe.  Ohrani naj se obstoječi naklon dna strug vodotokov.  Način prečkanja vodotoka na območju prepusta naj se izvede na čim krajši razdalji. Dno prepusta mora biti sonaravno urejeno na način, da bo čim bolj podobno naravnemu dnu struge vodotoka (npr. groba drča ustreznega naklona) in bodo ribe lahko nemoteno prehajale preko prepusta. Svetla višina prepusta naj bo čim višja.  Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodlljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;  Za vsak poseg na vodno in priobalno zemljišče je treba pridobiti vodno soglasje/mnenje. Obstoječe travne in gozdne površine naj se ohranijo v največji možni meri, krajinsko ureditveni načrti naj predvidijo uporabo naravnih materialov in avtohtonih arhitekturnih elementov značilnih za obravnavano območje. Zasaditve naj se izvajajo z avtohtono vegetacijo. Glede na lego posega in predvidene spremembe podnebja bo v naslednjih fazah projektiranja potrebno predvideti dodatne ukrepe in sicer:  odvodnja s cestišča mora biti dimenzionirana na višje ekstremne padavine, prognozirane do sredine 21. stoletja;  potrebno bo predvideti ustrezne protipoplavne ukrepe;  potrebno bo predvideti ustrezne podporne ukrepe za zagotovitev ustrezne stabilnosti tal ter za preprečevanje erozije. Št. 9/17.2.2023              Uradno glasilo slovenskih občin Stran 422 V naslednjih fazah projektne dokumentacije je treba izdelati elaborat Analiza tveganja za prihodnje podnebne spremembe, v katerem je treba oceniti podrobnejšo analizo ranljivost posega glede na izpostavljenost posega v prihodnjem stanju z upoštevanjem projektnih rešitev ter oceno tveganja. Hitrost vožnje na obvozni cesti bo omejena na 50 km/h, dolgoročno je zaradi pričakovane posodobitve voznega parka pričakovano zmanjšanje emisij onesnaževal. Med obratovanjem obvozne ceste je za zmanjšanje emisije delcev PM10 potrebno redno in ustrezno vzdrževanje voznih površin, s čimer se zmanjša resuspenzija delcev. Zaradi pričakovani vplivov na zdravje ljudi zaradi emisij onesnaževal v zrak gradnja stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti neposredno ob obvoznici ni dopustna – priporočen odmik NIJZ je 30 m od roba cestišča. Določilo naj se upošteva pri načrtovanju bodoče stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti, neposredno ob obvoznici se naj umešča storitvena dejavnost, ipd. Zakon o varstvu okolja in iz njega izhajajoči predpisi nalagajo, da upravljavci virov hrupa na preobremenjenih območjih ob cestnem omrežju načrtujejo in izvajajo ukrepe, ki bodo zagotavljali, da obremenitev s hrupom v okolju ne bo presegala mejnih vrednosti. Pravna podlaga za določitev s hrupom preobremenjenih območij in izvedbo ukrepov na preobremenjenih območjih je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kot dodatna strokovna podlaga za sanacijo hrupa ob omrežju pomembnih cest tudi Operativni program varstva pred hrupom (OP-Hrup). Omilitveni ukrepi pri novih virih hrupa morajo biti vključeni v projektne rešitve, ki upoštevajo zahtevano stopnjo varstva pred hrupom in morajo biti sestavni projektne in investicijske dokumentacije, omilitveni ukrepi ob obstoječem cestnem omrežju se izvajajo v skladu z Operativnim programom varstva pred hrupom. Na južnem delu se obvoznica neposredno približa enoti urejanja prostora EUP RA 38, na kateri je načrtovana poslovnostanovanjska pozidava. Vzhodni del prostorske enote EUP RA 38 bo s hrupom prometa po obvozni cesti čezmerno obremenjen, zato je na tem območju smiselna rezervacija prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj, dodatno pa je treba omejiti gradnjo stavb z varovanimi prostori v neposredni bližini obvoznice. Ob deviaciji regionalne ceste R1-227/1264, kjer je obremenitev s hrupom povečana že v obstoječem stanju, leži v neposredni bližini ceste individualna stanovanjska pozidava. Na območju ureditve navezovalne deviacije regionalne ceste bo po oceni v planskem obdobju leta 2040 čezmerno obremenjenih 5 stanovanjskih stavb. Na tem območju je možno čezmerno obremenitev s hrupom primarno odpraviti z ukrepi pasivne protihrupne zaščite, saj imajo vse stavbe urejene neposredne dovoze na regionalno cesto. Predlog protihrupnih ukrepov ob novi cestni povezavi vključuje ukrepe za zmanjšanje emisije hrupa na viru (uporaba delno absorpcijske obrabne plasti vozišča na glavni osi, predlog omejitve hitrosti), dodatno je območju prostorske enote urejanja prostora EUP RA 38 predlagana rezervacija prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj, če se bo stanovanjska pozidava v neposredni bližini ceste na tem območjih dejansko izvedla. Za odpravo čezmerne obremenitve s hrupom pri izpostavljenih stavbah ob deviaciji regionalne ceste R1-227/1264 Ravne-Kotlje je predlagana izvedba ukrepov pasivne protihrupne zaščite, pri čemer se potreba in možnost izvedbe dodatnih protihrupnih ukrepov na stavbi preveri v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, obseg ukrepov pa določi glede na napoved prometa za najmanj desetletno obdobje po končani gradnji. Podrobnejši predlog protihrupnih ukrepov med gradnjo in obratovanjem je treba izdelati v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije (elaborat: Študija obremenitve s hrupom in predlog protihrupnih ukrepov). Ukrepi na viru hrupa:  Kot osnovni ukrep za zmanjšanje obremenitve s hrupom je na obvozni cesti in priključnih deviacijah regionalne ceste R1-227/1264 predlagana preplastitev vozišča z delno absorpcijsko prevleko SMA 8, ki skladno s Prilogo 3 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju zmanjša emisijo hrupa za -1 dB(A) pri hitrosti do 60 km/h in -2 dB(A) pri hitrosti med 61 in 80 km/h.  Na celotni potezi Vzhodne obvoznice Ravne je dodatno predlagana omejitev hitrosti vožnje na 50 km/h. Omejitev hitrosti vožnje je že upoštevana pri preliminarnih izračunih obremenitve s hrupom. Preveritev možnosti zmanjšanja hitrosti vožnje se izvede v naslednjih fazah izdelave projektne dokumentacije. Predlog rezervacije prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj  Vzhodna obvoznica Ravne poteka v bližini enote urejanja prostora EUP RA 38 z rabo CU (osrednja območja centralnih dejavnosti), na kateri je predvidena poslovna in stanovanjska pozidava. Na vzhodni meji EUP, ki leži v oddaljenosti 22 m od osi načrtovane ceste, bo v planskem obdobju v letu 2040 obremenitev s hrupom čezmerna. V primeru izvedbe nove stanovanjske pozidave na skrajnem vzhodnem območju prostorske enote EUP RA 38 bo glede na neposredno bližino nove cestne povezave in ocenjeno čezmerno obremenitev potrebna izvedba protihrupne ograje, zato je na tem območju levo od ceste predlagana rezervacija prostora z razširitvijo bankin za morebitno naknadno izvedbo protihrupne ograje.  Rezervacija prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupne ograje je predlagana v dolžini 250 m, predlog rezervacije prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupne ograje je v spodnji tabeli.  Za odpravo čezmerne obremenitve s hrupom pri izpostavljenih stavbah ob deviaciji regionalne ceste R1-227/1264 Ravne-Kotlje je predlagana preveritev potrebnosti izvedbe ukrepov pasivne protihrupne zaščite. Ukrepi so namenjeni zmanjšanju obremenitve s hrupom v varovanih prostorih.  Pri načrtovanju dodatnih protihrupnih ukrepov za odpravo čezmerne obremenitve je upoštevano, da se pasivne ukrepe predvidi za tiste fasade in etaže stavb z varovanimi prostori, na katerih je v planskem obdobju ocenjeno preseganje mejnih vrednosti kazalcev za vir hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom. Podatki o stavbah, predlaganih za preveritev potrebnosti izvedbe ukrepov pasivne zaščite, so v spodnji tabeli.  Potreba in možnost izvedbe dodatnih protihrupnih ukrepov na stavbah se preveri v izvedbenem elaboratu pasivne protihrupne zaščite v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja DGD oziroma v fazi PZI, obseg ukrepov pa določi glede na napoved prometa za najmanj desetletno obdobje po končani gradnji.  Elaborat mora biti izdelan v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS št. 10/12, 61/17). Pravilnik v 6. členu določa, do mora biti zvočna izolacija zunanjih in notranjih ločilnih elementov dovolj velika, da hrup v stavbi ne presega mejnih vrednosti ravni hrupa, navedenih v preglednici 2 Tehnične smernice TSG-1-005:2012. Tehnična smernica v poglavju 2 predpisuje način izračuna zvočne izolirnosti zunanjih ločilnih konstrukcij. Št. 9/17.2.2023       Uradno glasilo slovenskih občin Stran 423 Pri izdelavi elaborata pasivne zaščite je tako potrebno natančno popisati vse preobremenjene stavbe ter bivalne prostore in okna v njih, dodatno je potrebno oceniti in izmeriti zvočno izolirnost obstoječih oken. Zvočna izolirnost prostora se določi na podlagi akustičnih lastnosti fasadnih elementov, dimenzije prostore in dimenzij oken, dimenzije celotne fasadne pregrade, ki pripada posameznemu bivalnemu prostoru ter ocenjene merodajne ravni hrupa pred stavbo v planskem obdobju. Pri načrtovanju razsvetljave je potrebno upoštevati osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami (4. člen Uredbe), in sicer: »Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%«. Gradbišča naj se ne osvetljuje. Dostopne poti naj bo osvetljena le ob pločnikih in sicer v najmanjši možni meri. Uporabijo naj se nizka, popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila, barvne temperature 2700 K). Vsi ukrepi na križanjih vodotokov morajo biti načrtovani tako, da pretočna sposobnost strug ne bo zmanjšana. Odprtina premostitev mora biti določena na podlagi hidrološko hidravličnega izračuna tako, da bo zagotovljeno prevajanje visokih voda Q100 ob upoštevanju varnostne višine 0,5 m. V nadaljnji fazi je treba izdelati podrobno geološko geotehnično poročilo s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege in zmožnost ponikanja padavinskih voda, pri čemer je treba upoštevati, da je na erozijskem območju prepovedano nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih in plazljivih zemljiščih ter poseganje v zemljišče na način, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin oz. drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno soglasje/mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda Omilitveni ukrepi za območje EUP RA 74 CU  Meteorne vode s streh in vseh utrjenih površin se preko peskolovov in lovilcev olj lahko speljejo v ponikovalnico. Na priključku padavinskih voda z utrjenih površin na javno meteorno kanalizacijo morajo biti zgrajeni peskolovi, ki morajo biti dimenzionirani tako, da pretoka skozi peskolov ne presega hitrosti 0,2 m/s in zadrževalnik prvega naliva padavinskih voda ustreznih dimenzij.  Pred nadaljnjim načrtovanjem je treba preveriti zmogljivost čiščenja glede na pričakovano kapaciteto prebivalcev naselja.  Ker je nabor posegov v namenski rabi CU zelo širok konkretnih omilitvenih ukrepov ni mogoče vnaprej določiti. Zato je treba z vidika poplavne ogroženosti vsak poseg presojati posebej oz. za vsak poseg izdelati HH študijo za projektirano stanje, ko je podana konkretna vloga o posegu.  Ker so na območju urejanja slabo nosilna tla (umetni nasip) naj se pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj izdela geološko – geomehansko preverite ter na osnovi nje določi način temeljenja objektov.  Meteorne vode s streh in vseh utrjenih površin se preko peskolovov in lovilcev olj lahko speljejo v ponikovalnico. Na priključku padavinskih voda z utrjenih površin na javno meteorno kanalizacijo morajo biti zgrajeni peskolovi, ki morajo biti dimenzionirani tako, da pretoka skozi peskolov ne presega hitrosti 0,2 m/s in zadrževalnik prvega naliva padavinskih voda ustreznih dimenzij.  Pred nadaljnjim načrtovanjem je treba preveriti zmogljivost čiščenja glede na pričakovano kapaciteto novih prebivalcev naselja.  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 98/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).  Potrebno je zagotoviti gospodarno ravnanje z rodovitno zemljo. Vso rodovitno zemljo ob izkopih predvidenih posegov, razen količin potrebnih za izvedbo ureditve v okviru gradnje, je potrebno v prvi vrsti nameniti ponovni vgradnji v kmetijske površine. Rodovitni del tal mora biti namenjen vzpostavljanju novih ali izboljšanju obstoječih kmetijskih zemljišč.  Začasno skladiščenje rodovitnega dela tal med samo gradnjo je potrebno načrtovati tako, da ne bo posegalo na kmetijska zemljišča in da se pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal hkrati pa je potrebno začasno skladiščenje rodovitnega dela tal načrtovati tako, da se ne bo trajno poslabšala rodovitnost odloženih tal.  Raba na površinah, ki ne bodo pozidana, naj se po zaključku del vrne nazaj v kmetijsko rabo.  Vse med gradnjo morebiti poškodovane ali prekinjene poljske poti, se morajo po zaključku del sanirati.  Ob izvajanju gradbenih del je potrebno narediti vse, da se ne bodo poškodovala sosednja kmetijska zemljišča in hkrati preprečiti izlive nevarnih snovi na kmetijska zemljišča ob gradnji in obratovanju V obvoznice (namestitev lovilcev olj za preprečitev izpiranja na kmetijske površine).  Tekom gradnje in obratovanja mora biti zagotovljen neoviran dostop na sosednja kmetijska zemljišča.  Začasno skladiščenje in trajno odlaganje gradbenih odpadkov se ne sme umeščati na kmetijska zemljišča.  Morebitno javno razsvetljavo manipulativnih površin naj se izvede z najmanjšim, zaradi varnostnih razlogov še dopustnim številom svetilnih teles. Svetilke naj bodo hermetično zaprte in naj ne prepuščajo svetlobe v UV spektru. Priporoča se uporaba svetil z barvno temperaturo 2700 K. Upošteva naj se Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).  Zaradi pričakovani vplivov na zdravje ljudi zaradi emisij onesnaževal v zrak gradnja stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti neposredno ob obvoznici ni dopustna – priporočen odmik NIJZ je 30 m od roba cestišča. Določilo naj se upošteva pri načrtovanju bodoče stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti, neposredno ob obvoznici se naj umešča storitvena dejavnost, ipd.  Posegi na poplavnem območju RA74;CU; OPPN niso dovoljeni do izvedbe celovitih ukrepov določenih v HHŠ (VGB d.o.o., št. 4102/21, julij 2021, dopolnjeno januar in februar 2022) Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA VIDEM 203. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora Stran 424 OBČINA VOJNIK 205. Odlok o predkupni pravici Občine Vojnik Na podlagi 38. člena Statuta Občine Videm – UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016 in 45/2017), je Občinski svet Občine Videm na svoji 2. redni seji, dne 17. januarja 2023 sprejel Na podlagi 199. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 3. redni seji, dne 26.1. 2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU NADZORNEGA ODBORA ODLOK O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE VOJNIK 1. V Nadzorni odbor se imenujejo: 1. Dušan Pernek, _____________________________ – predsednik, 1. Franc Kirbiš, _____________________________ – član, 2. Darko Jeza, _____________________________ – član, 4. Martin Vidovič, _____________________________ – član, 5. Danica Cebek – _____________________________ – član. 2. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-01/2023-3 Datum: 17. 01. 2023 Občina Videm Brane Kolednik, župan 204. Sklep o imenovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Na podlagi 25. člena Statuta Občine Videm – UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016 in 45/2017) in 61. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Videm UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016 in 6/2018), je Občinski svet Občine Videm na svoji 2. redni seji, dne 17. januarja 2023 sprejel SKLEP O IMENOVANJU SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenujejo: 1. Friderik Likavec – predsednik, 2. Anita Turk – član, 3. Žiga Škrabl – član, 4. Miha Emeršič – član, 5. Stanko Vinko – član, 6. Vesna Sodec Grula – član. 2. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-01/2023-4 Datum: 17. 01. 2023 Občina Videm Brane Kolednik, župan I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se določa območje predkupne pravice Občine Vojnik (v nadaljnjem besedilu: Občina) in način uveljavljanja predkupne pravice na nepremičninah na teh območjih. 2. člen (1) Območje predkupne pravice občine obsega:  stavbna zemljišča;  ureditveno območje naselij;  kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za graditev objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;  območje za dolgoročni razvoj naselja, kot je določen v OPN. (2) Območje predkupne pravice obsega tudi območje objektov obstoječe gospodarske javne infrastrukture. 3. člen (1) Za območja stavbnih zemljišč se upoštevajo območja teh zemljišč, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih. (2) Za ureditvena območja naselij se upoštevajo območja, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih. (3) Za obstoječe in bodoče objekte gospodarske javne infrastrukture se štejejo tisti objekti, ki so že zgrajeni ter vsi tisti, ki so predvideni za komunalno opremljanje območij, določenih z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti. (4) Pri določitvi zemljišč za obstoječe oziroma bodoče objekte gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo tudi zemljišča potrebna za varovalne koridorje, določene z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti oziroma drugimi predpisi. (5) Območje za dolgoročni razvoj naselja je območje, rezervirano za prihodnjo širitev ureditvenega območja naselja, zemljišča znotraj njega pa ohranijo namensko rabo prostora, dokler se jim za namen širitve ne določi ustrezna namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. II. Pravice in prodajo obveznosti oseb, vključenih v 4. člen (1) Občina lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah na območjih občine, določenih v 2. členu tega odloka. (2) Lastnik nepremičnine, ki je v območju predkupne pravice mora nepremičnino pred prodajo najprej ponuditi v odkup občini kot nosilcu predkupne pravice. (3) Vlogi za pridobitev izjave oz. potrdila za namen pridobitve ali odtujitve nepremičnin mora prodajalec priložiti ponudbo, na kateri navede katastrsko občino in parcelno številko nepremičnine, ki jo prodaja, višino kupnine za nepremičnino in morebitne druge pogoje v zvezi s prodajo. Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Občina se o sprejetju ali zavrnitvi ponudbe izjavi v 15 dneh od njenega prejema. Občina se lahko opredeli ali za nakup nepremičnine ni zainteresirana, ali predkupne pravice ne uveljavlja zaradi ponujene cene. (5) Če občina v 15 dneh od prejema ponudbe ne predloži izjave o njenem sprejetju, se šteje, da občina ni sprejela ponudbe. V tem primeru lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, pri čemer cena ne sme biti nižja od tiste, ki je bila ponujena občini. (6) Določba prejšnjega odstavka o višini cene za prodajo nepremičnine drugi osebi veže prodajalca še tri meseca po tem, ko je nepremičnino ponudil v odkup občini, vendar pa mora po preteku tega roka nepremičnino z enako ali drugačno ceno zopet najprej ponuditi v odkup občini, če je ta izjavila, da predkupne pravice ne uveljavlja zaradi ponujene cene oziroma se v roku ni izjavila o uveljavljanju predkupne pravice. (7) Če občina ne namerava uveljaviti predkupne pravice, se o tem lahko izjavi že v lokacijski informaciji v skladu z 279. členom ZUreP-3, prodajalec pa v treh mesecih od njene izdaje občini ni dolžen dati ponudbe za odkup niti ga v tem roku ne zavezujejo določbe o višini cene pri prodaji drugi osebi. (8) Če gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in občina ne uveljavlja predkupne pravice, poteka prodaja kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča in gozdove. (9) Prodajalec mora v primeru prodaje nepremičnine drugi osebi notarju predložiti pisno ponudbo, ki jo je dal občini in izjavo občine, da ponudbe ni sprejela ali da ne uveljavlja predkupne pravice, ali dokazilo o tem, da je že preteklo 15 dni od njegove ponudbe. Notar mora pred overitvijo podpisa preveriti, ali je bila ponudba vložena in ali občina dejansko ni izdala izjave v predpisanem roku. (10) Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami tega odloka, je nična. 5. člen O uveljavitvi predkupne pravice na nepremičninah odloča župan. III. Prehodne in končne določbe 6. člen Do določitve ureditvenih območji naselij in območij za dolgoročni razvoj naselij v občinskih prostorskih aktih se druga in četrta alineja 2. člena tega odloka ne uporabljata. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o predkupni pravici Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2005). Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2023/7 Datum: 26.1.2023 Občina Vojnik Branko Petre, župan 206. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Vojnik Na podlagi 3., 6. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 27. člena Zakona Stran 425 o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13, 307/15) in v skladu z 16. Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je občinski svet Občine Vojnik na 3. redni seji dne 26.1.2023 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE VOJNIK I. Splošne določbe 1. člen (1) Oskrba zapuščenih živali na območju občine Vojnik se zagotavlja kot obvezna gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije koncesionarju, ki ga Občina Vojnik izbere v skladu z določili tega odloka. (2) S tem odlokom kot koncesijskim aktom Občina Vojnik kot koncedent (v nadaljevanju: koncedent) določa predmet in območje izvajanja javne službe, način izvajanja javne službe, postopek javnega razpisa in izbire koncesionarja, pogoje za podelitev in izvajanje koncesije, vire in načine financiranja, nadzor nad izvajanjem koncesije, prenehanje koncesijskega razmerja in druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje obvezne gospodarske javne službe. 2. člen Dejavnost, ki je predmet javne službe obsega:  sprejem prijav o zapuščenih živalih,  zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim,  zagotavljanje ulova, prevoza, namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetišču,  skrb za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom,  označevanje in registracijo zapuščenih živali skladno s predpisi,  druge naloge, določene z Zakonom o zaščiti živali ter podzakonskimi predpisi, ki podrobneje urejajo zaščito živali. III. Območje izvajanja javne službe 3. člen (1) Območje izvajanja javne službe iz tega odloka obsega celotno območje občine Vojnik. (2) Uporabniki javne službe so osebe, udeležene v postopkih povezanih z izvajanjem javne službe, kot so lastniki, skrbniki živali, prijavitelji ali novi skrbniki zapuščenih živali. Storitve, ki se izvajajo v okviru dejavnosti javne službe so pod enakimi, z zakonom ali odloki občine določenimi pogoji dostopne vsakomur. IV. Način izvajanja javne službe 4. člen (1) Za izvajanje javne službe se podeli koncesija. Na podlagi postopka, določenega s tem odlokom, se koncesijo podeli z odločbo kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem odlokom. (2) Javno službo opravlja na podlagi podeljene koncesije za opravljanje te javne službe koncesionar. (3) Koncesija se podeli za obdobje petih let. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem, ki je kot začetek določen v koncesijski pogodbi. Št. 9/17.2.2023 V. Postopek javnega koncesionarja Uradno glasilo slovenskih občin razpisa in izbire 5. člen (1) Koncesionarja za izvajanje koncesije koncedent izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Javni razpis za izbiro koncesionarja se vodi po postopku sklepanja koncesijskega razmerja z javnim razpisom, skladno z določili tega odloka, Zakona o gospodarskih javnih službah, Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ostalo veljavno zakonodajo, ki ureja področje podeljevanja koncesij. (3) Postopek izbire koncesionarja izvede strokovna komisija, ki jo imenuje župan. (4) V postopku izbire koncedent zagotavlja transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov. 6. člen (1) Javni razpis mora vsebovati najmanj navedbe o:  predmetu in območju koncesije,  začetku in času trajanja koncesije,  pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  obveznih sestavinah prijave na razpis,  dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti prijavitelja,  merilih, ki bodo podlaga za izbor koncesionarja,  roku in načinu predložitve prijav,  roku za izbor koncesionarja,  roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru koncesionarja,  roku, v katerem je potrebno pričeti z izvajanjem javne službe,  odgovornih osebah za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,  ostalih pogojih, določenih s predpisi, ki urejajo področje koncesije storitev. (2) V javnem razpisu se podrobneje opredelijo sestavine iz prejšnjega odstavka. 7. člen (1) Koncedent v javnem razpisu oblikuje merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila transparenten izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer se kot mogoča merila upošteva cena izvajanja koncesije, strokovna, organizacijska in finančna sposobnost kandidata, njegove reference, druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj in morebitna druga merila. (2) Tehnične specifikacije koncedent oblikuje na način, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence oziroma diskriminacije med kandidati. (3) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire zasebnega partnerja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter pripravi poročilo. (4) O izbiri koncesionarja se izda odločba. 8. člen (1) Z izbranim prijaviteljem se sklene koncesijska pogodba. (2) S koncesijsko pogodbo pogodbeni stranki podrobneje opredelita koncesijsko razmerje. (3) Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo. VI. Pogoji za podelitev in izvajanje koncesije Stran 426 9. člen (1) Prijavitelj na javni razpis mora za podelitev koncesije za izvajanje javne službe izpolnjevati naslednje pogoje:  da je fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,  da izpolnjuje pogoje, ki jih določajo Zakon o zaščiti živali ter drugi podzakonski predpisi, ki podrobneje urejajo zaščito živali,  da ima poravnane davke in prispevke,  da ni v insolvenčnem postopku, ki ji onemogoča izvajanje gospodarske dejavnosti,  da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije,  da izkaže finančno sposobnost,  da razpolaga z zadostnim številom kadra in delovnih sredstev,  da predloži stroškovno opredeljen izvedbeni program oskrbe zapuščenih živali,  da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,  da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil tretji osebi,  da izpolnjuje morebitne dodatne pogoje, vsebovane v javnem razpisu. (2) Podrobneje se pogoji in način dokazovanja določijo z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca javne službe. 10. člen (1) Za vse morebitne poškodbe in škodo, ki bi nastale zaradi nevestnega ravnanja koncesionarja pri izvajanju javne službe, kazensko in odškodninsko odgovarja koncesionar. Koncesionar je odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali koncesionarjevi podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. (2) Koncesionar mora v roku 8 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:  za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,  za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam. (3) Pogodba o zavarovanju za namen iz prejšnjega odstavka mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Vojnik. 11. člen Koncesionar izvaja javno službo v dogovorjenem obsegu pod naslednjimi pogoji:  da zagotavlja kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali;  da pri opravljanju dejavnosti upošteva vse tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative,  da opravlja javno službo v skladu s cenami iz ponudbe, ki jo je podal na javni razpis občine,  da zagotovi vodenje ustreznih evidenc, označevanje in registracijo zapuščenih živali v skladu s predpisi,  da skrbi za varovanje osebnih podatkov skladno z veljavno zakonodajo,  da kot dober gospodarstvenik uporablja, upravlja in/oziroma vzdržuje objekte, naprave in druga sredstva, namenjena za učinkovito izvajanje javne službe,  da skrbi za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,  da ažurno in strokovno vodi poslovne knjige, Št. 9/17.2.2023    Uradno glasilo slovenskih občin da poroča koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja, da omogoča koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in da obvešča pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem javne službe. 12. člen Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. Del dejavnosti javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci. Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko podizvajalcev v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb nastopati v svojem imenu in za svoj račun. VII. Pravice in obveznosti uporabnikov 13. člen (1) Kdor izgubi ali najde zapuščeno žival na območju občine, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. (2) Skrbnik najdene živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8 dni od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, lahko izvajalec javne službe žival odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. (3) Vse stroške v zvezi z najdeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali. Če skrbnik živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške koncedent, če ni s predpisi določeno drugače. (4) Izvajalec javne službe, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom zavetišča. VIII. Viri in načini financiranja 14. člen (1) Občina krije stroške:  odlova in prevoza živali,  veterinarskega pregleda živali ob namestitvi,  veterinarske oskrbe živali ob namestitvi, če je ta potrebna,  označitve, sterilizacije in kastracije živali,  stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni, razen v primeru, če zakonodaja določa, da te stroške krije imetnik zavetišča. (2) Koncesionar pridobiva sredstva za delovanje zavetišča iz naslednjih virov:  iz proračuna koncedenta,  iz plačila stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi,  iz drugih virov. 15. člen (1) Plačilo za izvajanje javne službe zagotovi koncedent koncesionarju mesečno na podlagi dejansko opravljenih storitev, po cenah, določenih v ponudbi koncesionarja v javnem razpisu in dogovorjenih s koncesijsko pogodbo. (2) Za izvajanje gospodarske javne službe koncesionar ne plačuje koncesijske dajatve. (3) Koncesionar mora za izvajanje javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo. Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, če te dejavnosti ne vplivajo na opravljanje javne službe in zanje koncesionar vodi ločeno računovodstvo. Letni računovodski izkazi morajo biti revidirani. Pri reviziji se ugotavlja tudi namenskost, Stran 427 učinkovitost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih zagotovi koncedent. IX. Nadzor nad izvajanjem koncesije 16. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja občinska uprava in pristojni medobčinski inšpektorat. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. Pristojni občinski inšpektor odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. X. Prenehanje koncesijskega razmerja 17. člen Koncesijsko razmerje preneha:  s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno,  s sporazumom koncedenta in koncesionarja,  s stečajem ali likvidacijo pravne osebe, ki je pridobila koncesijo, oziroma s smrtjo fizične osebe,  z odpovedjo,  z odvzemom,  na podlagi zakona. 18. člen (1) V primeru, da po poteku koncesijskega razmerja postopek izbora novega koncesionarja še ni dokončan, mora dosedanji koncesionar izvajati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar največ še šest mesecev. (2) Koncedent in koncesionar lahko s pisnim sporazumom razveljavita koncesijsko razmerje. V tem primeru mora dosedanji koncesionar izvajati javno službo do izbora novega koncesionarja. 19. člen (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obveščati in dogovarjati o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile. Stavka pri koncesionarju, odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev ali s strani večjega števila delavcev ter sorodne okoliščine ne pomenijo višje sile. (2) Koncesionar lahko samo zaradi izjemnih, nepredvidljivih okoliščin, ko iz utemeljenih razlogov ne more več izvajati javne službe niti ob upoštevanju določb iz prejšnjega odstavka tega člena, s šestmesečnim odpovednim rokom odpove koncesijsko pogodbo. (3) Koncedent lahko z odločbo odvzame koncesijo:  –če v dogovorjenem roku koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe,  če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo,  če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje javne službe skladno z veljavno zakonodajo,  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov s področja pogodbe ali upravnih aktov, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,  če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  če koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu ali uporabnikom storitev,  če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. (4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena se vloži v 15 dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča župan. XI. Končna določba 20. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 032-0004/2023/8 Datum: 26.1.2023 Občina Vojnik Branko Petre, župan OBČINA ŽIRI 207. Odlok o spremembi odloka o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Žiri Na podlagi Statuta Občine Žiri (Uradni list Republike Slovenije številka 68/2017) je občinski svet Občine Žiri na svoji 3. redni seji, dne 2.2.2023 sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ENKRATNI DENARNI POMOČI ZA NOVOROJENCE V OBČINI ŽIRI 1. člen V Odloku o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Žiri (Ur. l. RS, št.11/2011) se spremeni 6. člen, ki se na novo glasi: »6. člen Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka znaša 250 EUR.« 2. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se za otroke rojene od 1. januarja 2023 dalje. Občina Žiri Franc Kranjc, župan 208. Preklic objave Odloka o spremembi Odloka o razglasitvi cerkve sv. Martina v Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin preklicuje objavo ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O RAZGLASITVI CERKVE SV. MARTINA V ŽIREH ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA objavljenega v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 7/2023 z dne 6. februarja 2023 Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo Stran 428 Št. 9/17.2.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA BELTINCI Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v javnem vzgojno varstvenem zavodu Vrtec Beltinci in o določitvi dodatnih ugodnosti za starše otrok z območja Občine Beltinci Stran 412 196. OBČINA KRIŽEVCI Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Križevci Stran 413 197. OBČINA LJUTOMER Sklep št. 22 o imenovanju Občinske volilne komisije Ljutomer Stran 413 OBČINA PESNICA Sklep o prenehanju statusa javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica Sklep o prenehanju statusa javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica Stran 414 OBČINA PREVALJE Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2023 Stran 415 OBČINA RADENCI Sklep o spremembi Sklepa o začasnem financiranju Občine Radenci v obdobju januar - marec 2023 Stran 417 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ravne na Koroškem – Spremembe in dopolnitve št. 02 za navezovalno cesto na 3. razvojno os vzhodna obvoznica Ravne (IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA 1469) Stran 417 OBČINA VIDEM Sklep o imenovanju Nadzornega odbora Sklep o imenovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Stran 424 OBČINA VOJNIK Odlok o predkupni pravici Občine Vojnik Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Vojnik Stran 424 OBČINA ŽIRI Odlok o spremembi odloka o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Žiri Preklic objave Odloka o spremembi Odloka o razglasitvi cerkve sv. Martina v Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena Stran 428. 195. 198. 199. 200. 201. 202. 203. 204. 205. 206. 207. 208. 414 424 425 428 Stran 429