PoStnins platen* v gotovim.
Leto XVIL, št. 129
Ljubljana, petek 5. junija 19)6
Cena 2 Din
Upr&vm&tvoi i-juDijana, eumiljeva ulica & — Telefon St. sm, 3123. 3124, 3125, &126P InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova Ull- Tet 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
et. LL — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St- 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien 8t- 105.24L
Dunaj izumira
Avstrijska uradna statistika je dognala, da je na Dirnaju zadnjih 11 let umrlo 54.600 ljudi več, nego se jih je rodilo. Iz podrobnih številk za posamezna leta je razvidno, da je previšek rojstev nad smrtnimi primeri 1. 1900. znašal še dobrih 18.000, deset let kasneje še 11 tisoč, uradne ugotovitve za 1. 1934. pa so dognale ravno obratno razmerje: število smrtnih primerov je za 11 tisoč višje od števila rojstev. Lani je bilo še slabše; umrlo je skoro 14.000 več ljudi, kakor pa se jih je rodilo. Isti proces nai^adovanja kažejo letošnji meseci; kakor se računa, se bo razlika med smrtnimi primeri in rojstvi povišala na okrog 15 tisoč.
Razumljivo je, da je ugotovitev tega procesa izzvala na Dunaju veliko vznemirjenje. Občina je takoj ustanovila poseben oddelek za zaščito družine in mu naložila tudi nalogo iskati sredstva, da. se zaustavi to katastrofalno propadanje. Dunaj je namreč sedaj ž*. prekosil Berlin, ki je bil zadnja leta prvi v vrsti velikih mest glede višine smrtne in nižine porodne številke. Uradna statistika poudarja, da tudi v ostali Avstriji ni veliko bolje.
Med predeli z najvišjimi porodnimi številkami je na prvem mestu slovenski del Koroške. Verujemo, da je avstrijska statistika v tem pogledu točna. Prav zaradi tega pa tudi sama najbolj priča o netočnosti in nezanesljivosti avstrijskih številk o tem, koliko je na Koroškem Slovencev. Te številke namreč zatrjujejo, da število Slovencev trajno nazaduje. Ako istočasno dokazujejo, da so Slovenci oni del avstrijskega prebivalstva, ki je najmanje ogrožen po beli kugi, se da iz tega sklepati le dvoje: ali so avstrijski uradni podatki glede števila Slovencev neresnični, ali pa se slovenski otroci na debelo potujčujejo. Mislimo, da bo res i prvo i drugo. Ves avstrijski državni in zasebni aparat dela s polno paro, da bi slovenski naraščaj odtujil svojemu narodu. Ker pa to delo vendarle ne gre tako hitro od rok, kakor si Nemci želijo, si pomagajo še s potvorbami pri ljudskem štetju.
Tako prikrojevanje ljudskega štetja je nova Avstrija podedovala po stari in prav mi Slovenci vemo najboljše, kako škodo so nam prizadevale take praktike, in bi kaj zaleglo. Toda v tem pogledu razmahu. Avstrijci bi bržčas tudi svoje statistike o splošnem populacijskem gi-ba.nju radi »popravili«, če bi se le dalo in bi kaj zaleglo. TVoda v tem pogledu je morala odreči vsa njihova rutina. Odgovorni činitelji države se pač tudi 23 veda jo, da bi popravljanje ali prikrivanje populacijskih številk pomenilo zelo slabo uslugo za domovino. Zato so rajši odkrito priznali dejstvo, ki itak ni bilo več tajno. Odločiil so se obenem k novi borbi proti nevarnosti izumiranja prebivalstva. Gotovo ima avstrijski narod v sebi toliko življenjske sile, da ta borba ne bo ostala brez uspeha.
Ugotovitve, ki so jih prinesla prva proučevanja o vzrokih nazadovanja na Dunaju, tudi za nas niso brez zanimivosti. Pred vsem so dognale, da padcu rojstev ni vzrok splošna gospodarska kriza in z njo zvezana beda. Otrok namreč nočejo in nimajo ravno oni sloji dunajskega prebivalstva, ki so v razmeroma dobrem gmotnem položaju im jih kriza niti od daleč ni tako prizadela, kakor množico malih ljudi. To js znan pojav, ki ga je Dunaj samo še potrdil. Nova pa je ugotovitev, da ni kriza kriva upadikov porodov, marveč da nasprotno ravno upadek porodov v znatni meri pospešuje krizo. Otroci namreč niso pro-ducenti, ki bi komu odjedali posel, marveč konsumenti, ki pospešujejo potrošnjo in s tem produkcijo. Ta navidezna paradoksna trditev sicer še ni popolnoma proučena, vendar pa so dunajski statistiki že izračnunali, kak udarec je zadel kmetijstvo, ko je z upadkom porodov padla tudi potrošnja mleka. Ne tako izrazito, vendar pa gotovo občutno učinkuje upadek porodov tudi na druge panoge poljedelstva, nič manj seveda na obrt in industrijo.
Zelo neposredno se občuti izguba na naraščaju v dunajskih osnovnih šolah. Opustiti so morali zadnja leta že par sto razredov in je s tem izgubilo možnost za zaposljenje tudi enako število učiteljev. Bolj ko bo doraščalo mlado pokolenje, huje se bo občutila njegova maloštevilnost v vsakem pogledu. Izguba na rojstvih zaradi tega posredno in. neposredno povečuje brezposelnost.
S tem v zvezi pa je tudi še neki drugi neprijetni pojav. Kolikor bolj pada število rojstev, toliko bolj raste konsum luksuznih potrebščin. Kdor nima otrok, si lahko privošči marsikaj in noče jih prav zato, da si lahko zagotovi vsaj nekoliko razkošja. Gospodarski strokovnjaki pa vedo, da produkcija predmetov razkošja zahteva mnogo manj delavcev, nego produkcija predmetov vsakdanje potrebe. Če tedaj raste potrošnja predmetov razkošja, se ne dviga v isti meri tudi možnost za^Mtve novih delavnih rok. Pač pa ta produkcija zahteva mnogo manj delavcev, nego produkcija predmetov vsakdanje potrebe in ki bi lahko dale dela večjemu številu delavcev.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
MUSSOLINI PRIPRAVLJA NOVA PRESENEČENJA
Senzacionalne informacije pariških krogov o namerah Mussolini ja — Zastraševalni manever z mobilizacijo — Povratek Habsburžanov v Avstrijo
Pariz 4. junija. r Po mnenju pariških diplomatskih krogov razkriva nenadno rimsko roma/nje predstavnika avstrijskega režima najnovejše načrte Ita^je, o katerih so doslej v diplomatskih krogih le ugibali. !s! pa postajajo >edaj vedno bolj jasni.
Dogodki zadnjih tednov, zlasti pa 6©sti poseti nemškega poslanika Hassla pr» Mussoliniju razni italijanski obiski v Berlinu, potovanja ital i lanskih misij v nemške industrijske centre in napovedi o obnovi zavezništva med Berlinom in Rimom ka žejo, da se vrše velike priprave- V pariških diplomatskih krogih ne izključujejo velikih presenečenj, ki jih bo napravila Ifalija Evropi še pred 15. junijem, nam. reč pred sestankom sveta Društva naro dov. ki bi Imel razpravljati o italijansko. abe9inskem sporu Havasova poročila iz Rima naglašajo. da se pripravlja Italija fako na diplomatskem kakor na politič nem polju na vsako možnost razvoja v mednarodni politiki bližnjih dni.
Rimski dopisniki pariških lstov soglasno poročajo, da pripravlja Italija nov, veliko potezen majnever. s katerim hoče prestrašiti Društvo narodov 'n
izsiliti ukinitev sankcij
ki jih Italija sedaj vedno bolj občuti. Zahteva Argentine so sklicanju ^izrednega zasedanja plenarne skupščine Društva narodov, ki naj bi definitivno rešila presttž in ugled ženevske ustanove, je izzvala v rimskih krogih veVko vznemirjenje. V Rimu v dijo v tem noVo grožnjo s poostritvijo sankcij čemur se želi Italija za vsako ceno izogniti
Splošna mobilizacija
Informacije pan'ških listov potrjujejo tudi službena poročila ki jih je prejelo zunanje ministrstvo Po njih namerava Mussolini 15. juin!ja na predvečer sestanke sveta Društva narodov, odrediti splošno mobilizacijo. Službena francoska agencija Havas porofta, da sp v tej meri izvršene že vse priprave, šolske počitnice, ki bi se normalno pričele še le 1. julija, se bodo pričele že 10. junija, tako da bodo vsa šolska poslopja v vsej Italiji na razpolago za nastanitev vojaštva in mobiliziranih rezervistov. Po vsej Itatfji so obnovljene vse vojaške zaloge, ki so bile zaradi abesinske vojne deloma izčrpane, vojna industrija pa dela s polno paro dan in noč. Italija ima sedaj pod orožjem 32 & vizij redne vojske poleg 7 divizij v Afriki, 5 divizij miličnikov im 4 diVzij kolonialnih čet, tako da ima skupno na razpolago že sedaj 48 divizij, dočim je imela za časa svetovne vojne 52 divizčj. Te divizije so že razporejene na določenih mestih. Mobilizirane čete bodo razporejene vzdolž francoske, avstrijske in jugoslovenske meje, kjer se že več dni mude generalštabni oficirji, ki določajo podroben razpored. V rfmskih krogih utemeljujejo te ukrepe s potrebo okrepitve obmejnih posadk, ki so bile ob izbruhu abesinske vojne zaradi pošiljanja čet v vzhodno Afriko zelo oslabljene. V resnici pa hoče Italija s temi ukrepi dokazati, da je odločena branMi svoje interese v danem primeru tudi z orožjem ter da je vsak hip pripravljena poseči v tok dogodkov, ako bi se položaj v Ženevi razvil njej v neprilog.
Sporazum z Nemčijo
Ta svoj manever pa spremlja rimska diplomacija se z drugimi ukrepi, ki naj dajo še večjega poudarka italijanskemu stališču.
Po informacijah pariških uradnih krogov je sporazum med Rimom in Berlinom tako rekoč že gotovo dejstvo. Po tem sporazumu bi si Italija in Nemčija razdelili Podunavje na svoja vplivna področja. Mussolini bi prepustil Hitlerju svobodne roke t Češkoslovaški, zato pa bi moral Hitler nekoliko in vsaj začasno popustiti ? Avstriji. Da bi se i znebil avstrijskih skrbi, bo Mussolini pristal na povratek Habsburžanov na avstrijski prestol, ker bo imel tudi pod habsburškim režimom s pomočjo Vatikana absoluten vpliv na avstrijsko politiko.
Zakonska zveza med savojsko in habsburško dinastijo
V zvezi s tem snuje Mussolini tudi zakonsko zvezo med italijansko princeso in Otonom Habsburškim. Zatrjuje se celo, da se bo Schuschnigg skupno z Mussolinijem
prihodnje dni sestal z Žito in Otonom Habsburškim ter še nekaterimi drugimi vodil.ii-mi člani habsburške dinastije, ki so že na potu v Italijo Sestanek še bo vršil v gradiču Parma-Burboncev ki ie v neposredni bližini Viareggia. kier se sedaj mudi avstrijski kancelar in kamor bo najbrže jutri prispel tudi Mussolini
Blum:
Edina rešitev za Avstrijo demokratičen režim
Zdi pa se. da delajo v Rimu račun brez krčmarja. Veliko pozornost je zbudil v vsej
I francoski politični javnosti Članek v današnjem »Pooulairu«, ki ga je napisal bodoči francoski ministrski predsednik Leon Blum. V članku razmotriva o vseh teh načrtih Kima in piše med drugim:
Na sestanku med Mussolinijem in Schu-schniggom to vsekakor govora tudi o restavraciji Habsburžanov, toda s tem avstrijsko vprašanje ne bo urejeno Avstrija ostane sle; ko prej sporna zadeva med Italijo in Nemčijo. Dva fašizma v tem pogledu ne moreta skleniti nikakega trajnega sporazuma. Možno ie. da lahko skleneta začasno premirje toda s tem osnovna nasprotja ne bodo odstranjena Za Avstrijo obstojajo slej ko prej samo trije možni izhodi: priključitev
k Nemčiji, restavracija Habsburžanov ali poviatek v demokraci jo in tesno sodelovanje z ostalimi podunavskimi državami. Priključitev k Nemčiji in povratek Habsburžanov ne prihajata v poštev. ker bi eno in drugo pomenilo vojno. Za Avstrijo ostaja edina rešite*. da uvede zopet demokratičen režim, ki bo mosel sodelovati g poduna>skimi in balkanskimi državami. Demokratični Avstriji, ki bi se naslanjala na ostale podunavske države in na Balkan, ne bi mogel ničesar niti italijanski fašizem, niti nemški hitleri-zom. Avstrija bo šele potem postala zares pravi steber miru v Evropi. Odločitev ne bo torej prišla iz Rima, niti iz Berltna, marveč r Dunaja.
►«1
NASTOP BLUMOVE VLADE
Nova itancoška vlada Ljudske fronte se je že snoči predstavila prezidentu republike — Herriot predsednik poslanske zbornice
Pariz, 4. junija w. Poslanska zbornica se je danes po[>oldne sestala k svoji drugi seji, da si izvoli predsednika, podpredsednike in tajnike. Za predsednika zbornice je bil izvoljen Herriot. ki je pri prvem skrutinju dobil 87? glasov, {(andiiiat desnice je dobil 150 glasov. Pri volitvah je bila zbornica popolnoma zasedena, ministrske klopi pa so bile prazne, ker se je Sarrautova vlada ob 16. sestala k svoji zadnji seji, da sestavi pismo predsedniku republike o svoji ostavki.
Po izvolitvi Herriota je nacionalistični poslanec Louis Marin vložil pritožbo, ker levičarske stranke pri razdelitvi mest v zborničnem predsedstvu niso postopale po določbah pravilnika, ki določa, da dobijo posamezne stranke po svoji moči zastopstvo v predsedništvu. Desničarska manjšina je zato sklenila, da se ne udeleži volitev urada predsedništva.
Ob 18.20 so člani Sarrautove vlade odšli v Elizejsko palačo, da -poročijo predsedniku republike svojo ostavko.
Nova vlada
Takoj po demisiji Sarrautove vlade je prezident republike poveril mandat za sestavo nove vlade Leonu Blumu. ki je ob 21. predložil prezidentu Lebrunu na&lednjo listo svoje vlade v potrditev: ministrski predsednik: Leon Blum (soc); ministri brez portfelja: Chautemps (rad.), Paul Faure (soc.) in Maurice Violette (soc. unija);
državna podtajnika v ministrskem predsedništvu: Maks Dormoy (soc.) in De Tessan
(rad.);
minister za narodno obrambo, vojsko in podpredsednik ministrskega sveta: Daladier (rad.); mornarica: Gagnier; letalstvo: Pierre Cot (rad.); državni podtajnik v ministrstvu za mornarico: Blanchot;
notranje zadeve: Salengro (soc.); državni podtajnik v notranjem ministrstvu: Raoul Aubaud (rad.); pravosodje: Rucart (rad.); prosveta: Jean Zay (rad.); državni podtajnik za posebne misije ga. Brunswick;
državni podtajnik za tehnična dela: Ju-lius Gulient (rad.);
državna podtajnica za znanost ga. Jolliot-Curie;
zunanje zadeve: Yvon Delbos (rad.); državni podtajnik v zunanjem ministrstvu: Fiemot; kolonije: Maurlns Meutet (rad.); finance- Vincent A<urlol (soc.); pokojnine: Albert Riviere (soc.); gospodarstvo: Charles Spinasse (soc.); trgovina: Paul Bastide (rad.); kmetijstvo: George Monnet (soc.); pošta in brzojav: Jardillier (soc.); delo: Lebas (soc.); narodno zdravlje: Jellier; generalni tajnik v ministrskem svetu: Moch.
Resen položaj v Franciji
Stavkovni val zajel že vso Francijo — Včeraj je stavkalo že nad pol milijona delavcev
Pariz, 4. junija o. KUub prizadevanju vlade in delavskih organizacij se je položaj v teku pretekle noči in današnjega dne izredno poostril. Stavkovni pokret se je razširil na vso Francijo, ki je v nekakem Izjemnem stanju. V teku noči so v nadaljnjih dvesto tovarnah ustavili delo, tako da stavka sedaj že nad pol milijona delavcev. Stavka se širj ne samo v kovinski industriji, marveč tudi v drugih podjetjih ter je zajela tudi vso tekstilno industrijo. Najbolj prizadeta so večja mesta, zlasti pa Pariz, kjer se oMuti že veliko
pomanjkanje najnujnejših življenskih potrebščin
Hoteli in drugi večji gostinski obrati morajo kuriti z drvmi in premogom, ker primanjkuje plina. Hudo se občnti pomanjkanje mleka in masla, ki ga ne morejo dova-žati v večjih količinah zaradi pomanjkanja leda.
Danes so izšli vsi pariški listi v zmanjšanem obsegu, ker so zaradi stavke prizadete tndi tvornice papirja. Razširjanje listov je zelo ogroženo, ker so stopili v stavko tndi šoferji podjetja Chachet, ki ima skoroda monopol za prevažanje listov. Šoferji so davi s tisoči tovornih avtomobilov krenili iz garaž, toda ustavili so se na ulicah in niso hoteli prevažati listov. Nastale so zaradi tega velike prometne ovire. Tudi druga prevozna podjetja, ki se bavijo predvsem s prevažanjem živil, so prizadeta s stavko, tako da je vedno bolj ogrožena preskrba Pariza z živili.
Davi so začeli stavkati delavci, ki so pri policijski direkciji gradili podzemska zave-tšža za obrambo proti zračnim napadom,
kakor tudi že delavci v nekaterih plinarnah in elektrarnah, tako da obstoja vedno večja
nevarnost za pogon podzemske železnice
in za razsvetljavo. Komunisti po rsei Franciji propagirajo proglasitev generalne stavke.
Danes so se začeli tudi med železničarski-mi, poštarskimi in sorodnimi prometnimi organizacijami razgovori o proglasitvi stavke.
Oblasti so v največji zadregi. Delavstvo doslej ni dalo povoda za intervencijo oborožene sile, a rlada se tudi skrbno izogiba vsakega ukrepa, ki bi mogel Izzvati spopade s stavkajočim delavstvom. Vsa
prizadevanja za mirno likvidacijo stavke
so ostala brez uspeha. Pogajanja, ki so se vršila med delodajalci in delavskimi zaupniki v ministrstvu za delo, so bila opolnoči prekinjena in odgodena. ker delavstvo nikakor noče pristati na sporazum. Stavkovni odbor je popolnoma izgubil oblast nad delavstvom. ki je sedaj docela v vodah ek-stremnih elementov. Vedno bolj jasno se kaže. da ima stavka docela politično ozadje in zdi se, da hočejo ekstremni elementi izzvati ob izpremembi režima dogodke, kakršni so se pripetili v Španiji.
Nova vlada, ki bo jutri prevzela posle, bo imela skrajno težavno stališče. Na eni strani je po svoji politični sestavi pozvana, da ščiti delavstvo, na drugi strani pa gre za višje državne interese, v okolici bodočega ministrskega predsednika Leona Blatna, s« danes zatrjevali, da bo takoj po prevzema oblasti predložil parlamentu v razpravo vež socialnih zakonov - s katerimi hoče zaustaviti stavkovni pokret in vzpostaviti red. Kakršen pa je položaj sedaj, v političnih krojil) zelo dvomijo, da mu bo to uspelo, in zato gleda z vedno večjo skrbjo vsa francoska javnost na razvoj dogodkov.
Tudi v Belgiji stavke
Bruselj, 4. junija, o. Po zgledu Francije in Španije se je začel sedaj stavkovni pokret širiti tudi v Belgiji. Pod vodstvom komunistov so danes stopili v stavko pristaniški delavci v Anversu. Luka je polna ladij, ki pa jih zaradi stavke ne morejo niti raztovoriti. Stavkovno gibanje se širi tudi že na druga transportna podjetja. Komunisti napovedujejo, da je to še le začetek ter da bo v par dneh stavkovni val zajel vso Belgijo. Socialni demokrati skušajo odvrniti delavstvo od stavke, zdi pa se, da bodo naleteli na gluha ušesa.
Guverner Narodne banke za devalvacijo franka
Pariz, 4. junija, d. »Petit Parisien« je objavil senzacionalen članek guvernerja Narodne banke Charlesa Rista, ki poudarja, da je razvrednotenje franka neobhodno potrebno in da to vprašanje ni finančnega, temveč gospodarskega značaja. V Franciji so danes cene v primeru z drugimi državami mnogo previsoke, ta razlika pa se more izenačiti samo z devalvacijo. Gotovo je, da se more frank ohraniti brez težkoč na sedanjem tečaju, vendar pa bi bilo koristno za francosko narodno gospodarstvo, če bi se čim prej ko mogoče izvedla devalvacija. Rist se zavzema za to. da bi se frank zvezal z angleškim funtom.
Iz vseh teh naštetih in dragih razlogov je populacijsko stanje na Dunaju danes izredno kritično. Od desetih zakonov so povprečno trije brez otrok. Trije imajo samo po eno dete, samo en zakonski par od desetih pa ima po štiri ali več otrok. Ako naj se ljudstvo množi iz lastne biološke moči, pa bi morali na vsak zakonski par priti povprečno štirje otroci. Pri treh otrokih v zakonu se samo vzdržuje številčni status quo, kar je manj, pa je že populacijska izguba. Avstrijski znanstveniki in javni delavci bijejo plat zvona. Vendar so pri tem prezrli dva najvažnejša razloga za nazadovanje porodov na Dunaju in v
Avstriji sploh. S prevratom je prenehal dotok biološko zdravega in krepkega slovanskega življa, ki se je na Dunaju germaniziral in tako množil vrste avstrijskega nemštva. To dejstvo mora priti do izraza in se tudi že začenja neprijetno čutiti, naj učenjaki še tako zapirajo oči pred njim. Slovanske pokrajine so prenehale biti neizčrpen rezervoar sveže in zdrave krvi za Dunaj in ostalo Avstrijo. Avstrijsko prebivalstvo je zaradi tega navezano na svoje lastno biološko silo ,ki pa je mnogo manjša od one slovanskih narodov. Njegova borba proti številčnemu nazadovanju bo zato zelo težka.
Priprave za izredno zasedanje skupščine DN
Skupščina Društva narodov se bo sestala najbrže še ob
koncu junija meseca
2eneva, 4. junija d. Domnevajo, da se bosta svet in skupščina Društva narodov sestala šele ob koncu meseca, ven«ar pa niko-kor ne kasneje. Argentina, ki se je sporazumela z drugimi ameriškimi članicami Društva narodov, bi vsekakor postala nestrpna, če bi 6e napram njeni pobudi posluževali zavlačevalne taktike, kakor propagirajo nekateri v Londonu. Kot rok za sestanek sveta DN imenujejo 29. junij, vendar pa še ui določen. Generalni tajnik Avenol, predsednik skupščine DN dr. Beneš. ki ga bo treba nadomestiti, ker je postal med tem državni poglavar, in predsednik sveta DN Eden eo v stalnih stikih med seboj ter z ostalimi Člani sveta DN. Ni izključeno, da bo tudi dardanelska konferenca odgodena za kratek čas, ker je bila Italija ena Izmed najvažnejših podpisnic lozanske pogodbe ter je njeno sodelovanje mnogo odvisno od vprašanja. ali bodo sankcije ukinjene ali ne-
Madariaga pri dr. Benešu
Praga, 4. junija, d. Španski delegat pri Društvu narodov. Madariaga. ki je na poti iz Budimpešte prispel v Prago, je imel važne razgovore s predsednikom republike
dr. Benešom in merodajnimi osebnostmi t češkoslovaški zunanji politiki. Poseben pomen pripisujejo njegovemu razgovora i dr. Benešem, ki še ni odložil svojih poslov kot predsednik Društva narodov, čeprav je bil izvoljen med tem za predsednika republike. Razpravljala sta predvsem o vprašanjih. kako b: se likvidiral spor z Italijo, ne da bi bil oškodovan ugled Društva narodov, in kako bi se mogel ojačiti vpliv malih držav.
Madariaga je bil snoči gost zunanjega ministra dr. Krofte.
Dva tabora v DN
Berlin, 4. junija AA. »Boreen Zeitnng« piše o argentinskem predlogu za sklicanje Društva narodov in pravi, da utegne biti to zasedanje usodno za ženevsko ustanovo-Društvo narodov je sestavljeno Iz 50 na«>-dov razdeljenih v dva tabora; za sankcije in proti njim. Zato bo po vsej priliki prišlo do bojnega glasovanja. I4st pravi na koncu, da se bo abesinsko vprašanje tiho likvidiralo, prav tako, kakor je svoječasno svet vzel na znanje japonsko zasedbo Mandžurije.
Nova italijanska
demonstracija v ženevi
Italijani so zapustili mednarodno konferenco za delo, ne da bi utemeljiti svoj odhod
Ženeva, 4. junija, d. Italijanska delegacija na mednarodni konferenci za delo, ki se je danes sestala, je sporočila včeraj ravnatelju mednarodnega urada za delo, da ne more sodelovati na konferenci. Po odhodu italijanske delegacije z nedavnega zasedanja sveta Društva narodov, je sedaj torej prišlo do drugega eksodusa v važni mednarodni organizaciji.
Seje upravnega sveta mednarodnega urada za delo se je vodja italijanske delegacije de Michelis v torek še udeležil in ni ničesar kazalo, da do prišlo do prekinjenja odnošajev. Italijani so tudi vedno izjavljali, da nočejo identificirati Društva narodov z uradom za delo, ter so ponovno poudarjali, da zavzemajo enako stališče kakor Japonska, ki je sicer izstopila iz Društva na-rodov, ki pa še vedno sodeluje pri mednarodnem uradu za delo. Naglašali so, da se nočejo ravnati po zgledu Nemčije, ki je istočasno z izstopom iz Društva narodov izstopila tudi iz mednarodnega urada za delo.
Italijanska delegacija je pod vodstvom de Michelisa prispela v Ženevo že v nedeljo ter je bila prav tako številna kakor običajno. Pričakovali so, da bodo prispeli še drugi zastopniki iz Italije. To se ni zgodilo, pač pa je včeraj zjutraj prejel de Michelis telefonsko navodilo iz Rima. naj ne sodeluje več na konferenci. Sporočilo je bilo poslano brez vsakega komentarja, kar zbuja tem več govoric.
V italijanskih krogih si prizadevajo, da bi vplivali pomirjevalno ter poudarjajo, da je Mussolini izjavil, da Italija ne bo sodelovala pri nobeni mednarodni akciji, dokler ne bodo ukinjene sankcije, zaradi česar je odhod z mednarodne konference za delo logična posledica te demonstracijske politika
Dejstvo je. da je Mussolini podal svoje izjave o sabotaži sodelovanja z Društvom narodov že pred tedni, preden je bila odposlana delegacija na mednarodno konferenco za delo. Zato izjavljajo v krogih Društva narodov, da ne more biti govora o kakih logičnih posledicah, pač pa spravljajo
novi italijanski eksodus v neposredno zvezo z nameravanim sklicanjem skupščine Društva narodov. Mussolini ne želi, da bi se v času zasedanja skupščine DN mudila kaka italijanska delegacija v Ženevi, mednarodna konferenca za delo pa bo trajala do poznega poletja. Razen tega tolmačijo odhod Italije s konference za delo v tem smislu, da Italija ne pričakuje od skupščine Društva narodov ničesar dobrega.
Abesinsko poglavje še ni zaključeno
Sondiranje terena v inozemstvu po italijanskih diplomatskih zastopnikih je po-' kazalo, da abesinsko poglavje nikakor še ni zaključeno. Čeprav je mogel Mussolini prvotno domnevati, da je Društvo narodov mrtvo, se vendar zdi. da je po argentinskem predlogu za sklicanje DN postal mnenja, da se bo moral proti Ženevi vsekakor še boriti. Mussolinijeve tozadevne bojazni niso povsem neutemeljene, ker se čim dalje bolj množe glasovi o odločnosti malih držav, da ee upro diplomatskemu izigravanju enakopravnosti po velesilah. Odhod Italijanov z konference za delo ima torej globokejše vzroke, kakor se zdi na videz.
40 urno delo na teden glavna točka konference
Na sedanjem zasedanju mednarodne konference za delo je ena izmed glavnih točk uvedba 40 urnega dela na teden. Konference se udeležujejo zastopniki 48 držav s 389 zastopniki delavcev, vlad in delodajalcev.
V začetku konference je francoski delegat in tajnik mednarodnega urada na delo Leon .Touhaut predložil dva načrta resolucije. Prvemu je namen zboljšanje delovnih pogojev v državah, kjer se prideluje opij, drugi pa predlaga, naj konferenca izrazi Društvu narodov željo, da se skliče ena ali več konferenc, na katerih naj bi proučili vprašanje proizvodnje, trgovine, koloniza-cije itd.
Prezident dr. Beneš o mednarodnem
položaja ČSR
Praga, 4. junija, g. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je imel nocoj po vseh radijih govor o češkoslovaškem posojilu za narodno obrambo. Glede mednarodnega političnega položaja je izjavil med drugim:
Vsakdo na svetu ve, da hočemo samo inir, da nočemo nikomur ničesar odvzeti in da od nikogar ničesar ne zahtevamo, da držimo dano besedo in da jo bomo vedno držali in da bomo ostali država notranjega in zunanjega reda. Svojim prijateljem smo vdani in zvesti. Izgraditev Male antante dokazuje, da ne bomo nikoli pozabili na svoje dolžnosti in da računamo z vsemi možnostmi. Ravno tako moramo opozoriti na naša zaveznika Francijo in Rusijo in na
sodelovanje z več drugimi prijatelji Za gotove eventaulnosti moremo računati z an-gleško-francoskim sodelovanjem, za druge eventulanosti pa obstoji možnost sodelovanja z Italijo. Skrbimo pa tudi za to, da bi se sporazumeli z Nemčijo. Na koncu svojega govora je dr. Beneš izjavil: Ako govorim o potrebnih pripravah za obrambo domovine, ne pomeni to, da preti v doglednem času oborožen konflikt. Baš nasprotno sem prepičan o tem, da je mogoče preprečiti vojno, verujem v to. da je mogoče ohraniti mir. Smo v letu preloma. Videli bomo, ali nam bo uspelo doseči popolno varnost, da bo mir v Evropi ostal trajen. Zaradi tega moramo v borbi za mir vztrajati ter ne smemo kloniti.
Predstavniki kriminalne policije iz 22 držav so včeraj v Ljubljani zaključili svoj letošnji
kongres
Ljubljana, 4. junija
S sinočnijim brzovlakom so prispeli v Ljubljano udeleženci mednarodnega kongresa kriminalne policije, ki js bil pretekli teden v Beogradu. Kongresisti so nato kot gosti naše države naredili potovanje po Bosni, Hercegovini in Dalmaciii ter 60 preko Zagreba sinoči prišli v Ljubljano- Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki banske uprave in mestne občine ter uradnika policijske službe v Ljubljani. Gostije so se nastanili v ljubljanskih hotelih, nato pa so se zbrali v nebotičniku k prijateljskemu pozdravnemu večeru.
Danes dopoldne so si gostje ogledali v avtomobilih Ljubljano in okolico, ob lipa so se zbrali v dvorani Trgovskega doma k zaključni seji svojega kongresa. Ker predsednik kongresa dr. Skubl ni bil več navzoč, je sejo otvoril in vodil svetnik notranjega ministrstva g. Simonovič. Prisotni so bili tudi ban dr. Natlačen, divizio-nar geneTal Nedeljkovič, žandarmerijski polkovnik Tartaglia, mestni podžupan dr. Ravnihair, univ. prof. dr. Dolenc in drugI predstavniki kriminalne vede. Ko je predsednik pozdravil kongresiste in goste, se je v imenu komisije za kriminalno policijo zahvalil notranjemu ministru za naklonjenost, ki jo je ves čas izkazoval kongresu. Prečital je nato pozdrave upravnikov policije v Ljubljani, v Beogradu in drugih banovinskih mestih. Na predlog francoskega delegafta Mondanela je bila poslana notranjemu ministru dr. Korošcu zahvalna brzojavka, predsedujočemu g. Simonoviču pa so delegati poklonili spominsko darilo v priznanje, da je tako odlično organiziral tehnično stran kongresa
Seja je nato prešla na dnevni red in za zaključek sprejela resolucije, nanašajoče se na mednarodno organizacijo kriminalne policije. Ban g. dr. Natlačen je čestital udeležencem kongresa k lepim uspehom ter jih obenem toplo pozdravil ob prihodu v Slovenijo, v imenu vsega prebivalstva banovine. Želel jim je, da bi preživeli med Slovenci res prijetne ure in bi odnesli od nas kar najlepše spomine. Nato je v imenu notranjega ministra zaključil 12. zasedanje mednarodne komisije za kriminalno policijo.
Opoldne je e- ban priredil udeležencem kongresa kosilo v unionski restavraciji. Navzoči so bili poleg gostov predstavniki naših varnostnih in sodnih oblasti, lurldične fakultete in ljubljanskih dnevnikov. G. ban je 6 toplimi besedami še enkrat pozdravil odlične goste, ki so se zbrali iz 22 držav in treh kontinentov ter napil poglavarjem
vseh zastopanih držav. Govorili so še podpredsednik slovite londonske policije Norman Kendal. direktor dunajske kriminalne policije" dr. Dressler, holandski delegat polkovnik Hauten. šef bolgarske delegacije Ma-nolov predsednik berlinske policije grof Heldorf in turški delegat Sunguralp. Vsi so izražali svoje zadovoljstvo, da so mogli spoznati pokrajine, ki spadajo med najlepše na svetu. Polni priznanja so bili tudi za gostoljubnost. ki so je bili povsod deležni ter za vzorno tehnično organizacijo kongresa in potovanja. Po kosilu, ki ga je. kakor vedno, sijajno pripravil restavrater g. Šterk, *>o ostali gostje še nekaj časa v prijateljskem razgovoru, nato pa so se odpeljali na Bled-Nekateri so se že nocoj vrnili v svoje domovine drugi pa se bodo odpeljali po večini jutri.
Kongres JNS
Beograd. 4. junija p. Akcijski odbor JNS je danes dopoldne v prostorih stranke nadaljeval svoje delo. Na današnji seji je bil definitivno določen datum kongresa, ki se bo vršil 30. junija in 1. julija t. I. Na seji so razpravljali tudi o dnevnem reda kongresa-
Pomorski sporazum med Anglijo in Poljsko
London, 4. junija. AA. Na včerajšnjem popoldanskem sestanku med poljskimi tn angleškimi mornariškimi strokovnjaki je prišlo do načelnega sporazuma v vprašanju sklenitve dvostranskega pomorskega sporazuma. Besedilo pogodbe posnema dejansko vsebino londonske pomorske pogodbe med Anglijo, Francijo ln Ameriko. Sedaj bo izdelano končno besedMo. ki bo predloženo vladi v Varšavi.
Ponesrečena stavka v Solunu
Solun, 4. junija AA. Večina delavskih sindikatov je odklonila sodelovanje pri stavkovnem gibanju. Delavci so se vrnili na delo. Guverner Makedonije je obljubil delavstvu da bo storil vse, ustreže upravičenim željam delavstva. Prav tako bo izdal ukrepe za zaščto delavcev pred ekstremnimi elementi.
Beležke / Priprave za žetev
Banovinske skupščine JNS
Kakor smo že poročali, bo to nedeljo v Sarajevu banovinska skupščina Jugoslovenske nacionalne stranke za drinsko banovino. Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m., bo v Novem Sadu skupščina za dunavsko banovino-Organizacijske priprave vodi v Novem Sadu ožji odbor, ki mu načelujeta senator inž-Daka Popovič in bivši nar. poslanec dr. Slavko Šečerov. Svoje delegate so prijavile strankine sreske organizacije že skoraj iz vseh srezov dunavske banovine. Tako sarajevske kakor novosadske skupščine se bodo udeležili tudi ugledni člani vodstva JNS.
Belgrad in Beograd
Mariborski »Slovenski gospodar« odgovarja »Kmetekemu listu« zakaj pišeta s kolego »Slovencem« vedno Belgrad ln ne Beograd. Po njegovem mišljenju je to >jasno, da smo mi Slovenci in zato pišemo v Belgrad«, da pa zastopa »Kmetski list« centraliste, ki poznajo samo Beograd. Mi hočemo, da imamo Slovenci tudi v Belgradu kako besedo«.
V monopol ha slovenstvo, ki bi si ga za-čudo še vedno radi prisvajali slovenčevci, donioljubovci in gospodarjevci, davno nihče več ne veruje. Ravno tako bo težko kdo verjel »Slovenskemu gospodarju«, da bi Slovenci radi >imeli kako tesedo« samo v Belgradu, ne pa tudi v Beogradu. Mnogo bolj zanimivo in poučno bi bilo. če bi mariborski smo mi Slovenci in zato pišemo Belgrad«, večje razumevanje za posebne slovenske razmere in potrebe kakor Beograd in v koliko je Beigrad manj »centralističen« od Beograda.
Slovenske potrebe
Včerajšnje opoldansko glasilo JRZ, »Slovenski dom,« objavlja na uvodnem mestu, da so slovenskim delegatom JRZ »ministri obljubili kredite za javna dela in za pobijanje brezposelnosti« in da so se gg. delegati zavzeli »za slovenske potrebe«. List pravi, da je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič sprejel delegate, ki so ga predvsem opozorili, »da se na cesti Ljubljana-Kranj doslej niso izvedla še nobena dela, ki so predvidena v programu«. »Mariborski podžupan g. Žebot se je pritoževal zaradi ceste Št. Ilj - Maribor, ki se tudi še ne gradi, čeprav je ministrstvo že dalo na razpolago kredit 5 milijonov dinarjev. »Slovenski dom« pravi, da so »tako v predsed-ništvu, kakor v gradbenem ministrstvu izrazili začudenje, da se izvedba teh del niti v tehničnem pogledu še ni izvršila.«
Nadalje so gg. delegati obnovili zahteve po regulaciji Savinje, po cesti Ljubljana - Sušak in po državni pomoči slovenskim denarnim zavodom, da bodo zopet lahko začeli normalno poslovati. Predsednik vlade gradbeni minister in ostali člani vlade so se, po poročilu »Slovenskega doma«, »čudili, kako da še vedno ni prišlo do izvedbe že odobrenih del.« Obljubili so svojo podporo in pomoč.
Posebej je predsednik vlade sprejel slovenske poslance, ki so člani JRZ^ Gg. poslanci so predsednika vlade »ponovno prosili, naj ukrene vse potrebno, da bi se železnica Črnomelj - Vrbovsko čimprej zgradila.« Kakor je znano, je bila imenovanim poslancem gradnja te proge zagotovljena že pred proračunskim glasovanjem in so takrat o tem proročali vsi slovenski listi. »Slovenski dom« poroča, da je poslancem, ki jih je sprejel, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič »ponovno zagotovil, da se bo tudi ta železnica začela graditi v najkrajšem času.«
Povest o konfinacijah
»Domoljub« se je gostobesedno razpisal o konfinacijah in o preganjanju političnih nasprotnikov za časa »diktatorskega režima«. Njegovi dobri bralci bodo po vsem, kar je napisal, gotovo globoko prepričani, da so se izvršile prve konfinacije šele takrat, ko so zadele štiri slovenske politike. Povest o konfinacijah pa ima več poglavij in se začenja že davno pred 3. septembrom 1931, ko so vstopili v vlado napredni Slovenci. Konfinacijsko povest bo pričeli torej pisati povsem drugi ljudje, kakor pa bi rad svojim bralcem dopovedal »Domoljub«.
Francoski list o posledicah sankcij
Pav-ški tednik »Je suls partout« razpravlja o posledicah sankcij proti Italiji ter napoveduje, da se bodo končale tako, da bo z njimi Italija lahko še najbolj zadovoljna. Primankljaj v francoski zunanji trgovini stalno narašča, pravi list dalje. Danes kupujemo v inozemstvu že dvakrat totfko, kakor prodamo preko meja našega blaga. Italija se sistematično pripravlja, da se v trgovskem oziru docela osamosvoji od nas. Poleg tega pa čisto resno misli tudi y bodoče kupovati samo tam, kjer so se naklonjeno obnašali napram njej za časa sankcij. In tako bo prišel čas, ko se bo Francija obračala s prošnjami v Rkn, naj že prenehajo s sankcijami proti njej.«
Francozi jemljejo torej zadevo s sankcijami mnogo bolj tragično kakor pri nas v Jugoslaviji.
Konkurenti
Jedva je izšla druga številka glasila bivših bojevnikov okoli g. Staneta Vidmarja »Stara pravda«, že se oglaša proti njemu »Slovenska zemlja« kot zastopnica pravovernih in službeno priznanih mačkovcev med Slovenci. Gospodje so namreč močno razburjeni. ker se proglašajo tudi »staropravdašic za predstavnike združene opozicije med Slovenci. Po mnenju »Slovenske zemlje« je to čisto nepotrebno, »ker je bila združena opozicija samo politična formacija za petomajske volitve, ne pa kaka stalna politična tvore-vina. Stalna opozicijska politična organizacija za prečanske kraje je bivša Kmetsko demokratska koalicija, ki jo vodi dr. Vladko Maček«.
Končno opozarja »Slovenska zemlja« svoje politične prijatelje, da so poborniki »Stare pravde« spočetka res sodelovali v pokre-tu dr. Mačka med Slovenci dokler niso odklonili predlogov, ki so jim bili postavljeni za to sodelovanje- S tem so se sami izključili iz oficielnega kroga pobornikov za politiko dr. Mačka med Slovenci. Službeno glasilo mačkovcev v Sloveniji le samo »Slovenska zemlja«.
Beograd, 4. junija, p. V dvorani industrijskega doma v Beogradu je bil snoči širši sestanek zastopnikov banatskega kmetijskega udruženja glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, udruženja mlinarjev in industrijske obrt. in delavske zbor. Razpravljali so o letošnji žetvi in ugotovili, da bo zaradi rje in nekih drugih nedostatkov letošnja pšenica po kakovosti manj vredna. Za izvoz bo le težko prišla vpoštev, zaradi česar bi bilo bolje, če bi se zmlela. Zato bi bilo treba doseči, izvozne kontingente za pšenično moko. Letošnji presežek pšenice bo znašal nad 30.000 vagonov. Doseči bi bilo treba kontingent 10.000 vagonov najboljše vrste moke za izvoz. Obenem bi se morali pristojni faktorji zavzeti za to, da bi se dosegle tudi povoljne cene.
Tu poHuqaTMLYSINf
Lase reši prhljaja, prepreči izpadanje las ter sploh
ugodno upliva na rast las.
Arabci so nepopustljivi
Jeruzalem, 4. junija, o. Po dvodnevnem tajnem zasedanju je vrhovni arabski nacionalni odbor sklenil nadaljevati borbo do kraja. V smislu sprejetih sklepov so bile odposlane tri brzojavke in sicer angleškemu kralju Edvardu ter spodnji in zgornji zbornici v Londonu. V njih arabski nacionalni odbor še enkrat tolmači svoje stališče in ponavlja svoje že znane zahteve. Odgovornost za položaj, ki je nastal v Palestini, zvrača arabski nacionalni odbor na angleške mandatne oblasti, in zahteva ponovno, naj angleška vlada sprejme arabske zahteve. V nasprotnem primeru grozi, da
bodo Arabci nadaljevali svojo borbo in jo
še poostrili do skrajnosti. Kot pogoj za nadaljnja pogajanja zahteva arabski "nacionalni odbor takojšnjo ustavitev priseljevanja židov v Palestino.
V londonskih krogih so te brzojavke zbudile veliko ogorčenje. Splošno prevladuje prepričanje, da v takih okoliščinah ni niti več misliti na kaka pogajanja in da je vsaka kompromisna rešitev palestinskega spora sedaj izključena. Anglija je trdno odločena izvajati svojo mandatno oblast brez ozira na levo in desno ter za vsako ceno vzpostaviti y Palestini red in mir.
Zagrebški nogometaši se puntajo
Zagrebški klubi ne bodo sodelovali v državnem prvenstvu. — Tekme Ljubljana«
Concordia ne bo
Zagreb, 4. junija o. V nedeljo bi se vnelo pričeti prvo kolo za nogometno prvenstvo Jugoslavije. V tem kolu bi imela nastopiti zagrebška Concordia proti Ljubljani, splitski Hajduk pa proti banja-luškemu Krajišniku. Danes pa je Concordia objavila, da v nedeljo ne bo šla na tekmo v Ljubljano, ker hoče ostati zvesta obveznostim, ki jih je prevzela kot član lanske lige. Zato tudi ne bo sodelovala v finalnem tekmovanju za državno prvenstvo. Nedeljsko tekmo v Ljubljani prepušča p. f. Ljubljani 3:0. Na enak način bo postopal tudi splitski Hajduk. Tuc<f ostala dva zagrebška ligaška kluba Gradjanski tn Hašk sta danes ponovno izjavile, da se docela solidarizirati s Concor<£o in Hajdukom ter ne bosta sodelovala v prvenst-
venem tekmovanju. Ce bo JNS kaznova« Concordia in Hajduka z zatarano nastopa, bosta Gradjanski in Hašk igrala s tema kluboma prijateljske tekme ter se e tem prostovoljno podvrgla isti kazni. Na ta način hočejo zagrebški klub spraviti JNS v nemogoč položaj in izstiiti da se čimprej reši vprašanje novega to boljšega sistema tekmovanja za državno nogometno pr. venstvo.
Pariz, 4. Junija. AA. V tekmah za Da. visov pokal med Jugoslavijo tn Francijo bosta na francoski strani igrala v 3'nglih Boussus in Destremeau, v do-ublu pa Borotra ta Bernard, na jugoslovanski strani pa Punčec in Palača v singlu in Ku-kuljevič in Mitič v doublu.
Ernest Vargazon f
Snoči ob 21.30 je preminili v Ljubljani v 57. lefu starosti znani nacionalni delavec, načelnik železniške direkcije v Ljubljani v pokoju, g. Ernest Vargazon.
Odhod ministra Spaha v Bukarešto
BeogTad, 4. junija, p. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je danes odpotoval v Bukarešto, kjer se bo ob koncu tedna sestal z rumunskim prometnim ministrom Franasovicijem. Govorila bosta o defini-tivr/. določitvi trase železniške proge in mostu, ki bo zgrajen čez Dunav ln bo vezal obe državi.
Minister dr. Behmen v Turčiji
Beograd, 4. junija, p. Z današnjim sim-plomskrm ekspresom je ob 7.3<) odpotoval v Turčijo minister brez partfelja dr. Behmen s svojo soprogo. V Tur«j se bo mudil več časa.
Konferenca bolgarskih obrtnikov v Beogradu
Beograd, 4. junija, p. V dvoran/. Obrtniškega doma se je vršila danes konferenca delegatov bolgarskega obrtniškega saveza, ki so se udeležili državnega kongresa v Novem Sadu in zastopnikov beograjske obrtniške organizacije. Razpravljali so o tesnejših vezeh, ki naj bi Se ustvarile med jugoslovenskimi in bolgarskimi obrti* ki Poleg drugih sta govorila tudi predsednik bolgarske zveze Vekilov ta načelnik oddelka za obrt pri bolgarskem ministrstvu za narodno gospodarstvo Kučenkov, ki je nazorno razlagal, kako sll6ni sta bolgarska ta jugosiovenska obrtna zakonodaja. Sklenjeno je bilo, da se bo pospešilo skupno delo. Priredile se bodo tudi razstave bolgarske obrti pri nas ta naše obrti na Bolgarskem.
Obisk angleških bojevnikov iz svetovne vojne
Beograd, 4. Junija, p. Prihodnji torek bo prispela v Beograd večja skupina angleških bivših bojevnikov, ki ©o organizirani v britanski legiji. Angleški bojevniki bodo gostje našega udruženja nosilcev Kara-djordjeve zvezde. V prestoln/.ci Jhn bo prirejen svečan sprejem. Iz Beograda bodo odpotovali tudi v Skopi je, kjer bodo odkrili spomenik angleškim vojakom, ki so pokopani na tamkajšnjem pokopališču.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 4. junija. AA. Premeščen je v dom narodnega zdravja v Gospiču dr. Krsto Harambašič, višji pristav higienskega zavoda v Ljubljani.
Iz davčne službe
Beograd, 4. Junija, p. V davčni službi so napredovali v višjo položajno skupino davkar Lovro Vavpot v Slovenjgradcu. arhivar davčne uprave Anton Korošec v Celju, davkar Rudolf Ahtik v Gornji Radgoni in davkarjev pomočnik Alojzij Tron-l celj y Krškem,
Obsodba Bevca potrjena
Zagreb, 4. juiri ja. o. Kasacijsko sodišč« je danes na tajna seji razpravljajo o revi. zijr. procesa proti ljubljanskemu zobnemu tehniku-dentistu Jožku Revcu, ki je bil pred ljubljanskem okrožam sodiščem za. radi znane afere obsojen na leto dni in dva meseca zapore. Kasacijsko sodišče Je zavrnilo revizijo in v celoti potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je • tem postala pravomočna in izvršna.
Odpust iz državne službe
Beograd, 4. Junija. AA- Odpuščena ata Iz državne službe dr. Kosta Trenčevič, uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Carevem selu in Blaž štajninger, dnev« ničar invalidnega sodišča savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Vehib paša pride v Grčijo
Atene, 4. jui»'ja. AA. Po poročilu listo* se namerava Vehib paša, organizator abesinske vojske na južnem bojišču, nastaniti nekaj časa v Grčiji
Patriotizem grškega trgovca
Atene, 4. junija. AA. Grški trgovec Koiv
tarelis, ki živi v Egiptu, je obvestil predsednika grške vlade, da bo grškemu letalstvu podaril dva bombna letala v vrednosti 15.000 funtov.
Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 4. junija. L Včerajšnje XV. kolo je dalo te le rezultate: Eliskases - Rjumin in Lowenfisch - Ragozin so remizirali, Lasker je v italijanski partiji podlegel Ca-pablanci. ostali dve partiji sta pa bili prekinjeni. Lilienthal ima proti Kanu izglede na zmago, Botvinik pa bo najbrže premagal Flohra.
Moskva, 4. junija. L Danes je bilo odigrano XVI. kolo. Do odmora so bile končane 3 partije. Ragozin in dr. Lasker sta se v 25. potezi sporazumela na remis. Flohr je v 35 potezah premagal Lilienthala, Rjumin pa je v 35 potezah matiral L0wenfischa. Kan je prekinil z Eliskasesom in ima 3 kmete za trdnjavo. Največje zanimanje je vladalo za partijo Capablanca—Botvinik. Slednji je hotel za vsako ceno zmagati, toda Capablanca je poenostavil pozicijo z zamenjavo figur in bo partija najbrž remis.
Jutri se igra predzadnje kolo: Kan—Rjumin, Eliskases—Flohr, Lilienthal—Capablanca, Botvinik—Ragozin ln Lasker—L5wen-fiseh.
Stanje po XVI. kolu: Capablanca 11 (1), Botvinik o (2). Flohr 8 (1), Ragozin 8, Lilienthal 7 (1). Eliskases, Lowenfisch 7, Rjumin c»'/». Kan 6 (2), Lasker 6.
Vremenska napoved
Zeniunskn vremenska napoved za petek.* Deževno ponekod hud veter. Hladneje.
Dunajska vremenska napoved za petek] Hlajdao, setrovno ia deževno yiemc.
Naši kraji In ljudje
Zahteve gostilničarjev
Lepa manifestacija tvorcev našega tujskega prometa
Ljubljana, 4. junija.
Ko so bile včeraj na sejah posameznih odborov in na glavni skupščini končane ■vse priprave za današnji kongres jugoslovanskih gostilničarjev, je Zveza gostinskih združenj dravske banovine priredila snoči v kazinski dvorani udeležencem kongresa in gostom lep pozdravni večer. V okusno okrašeni dvorani je radijski orkester zaigral nekaj vedrih, živahnih komadov, med večerjo, ki jo je odlično pripravila renomira-na kuhinja restavraterja Rajka Zupana, pa je predsednik Majcen izrekel vsem tovarišem in prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli na kongres, iskreno dobrodošlico. Upravi ljubljanskega združenja se je v toplih besedah zahvalil za vso pozornost predsednik vsedržavne zveze Nikolič, nato pa sta govorila še dosedanji predsednik zbornice TOI Jela-čin in županov zastopnik, mestni svetnik Miroslav Zupan. Viharnega odobravanja je bil deležen predvsem govor razrešenega predsednika zbornice za TOI. ki je grajal napake v gospodarski politiki, hkratu pa je izrazil zadovoljstvo, da mu je kot predsedniku uspelo dokončati borbo za skupno zbornico s tem. da je dobila tudi svoj gostinski odsek. Za notranjo narodno in državno učvrstitev Jugoslavije bi bila največjega pomena zgradba velike asfaltirane ceste, ki bi povezala našo kraljevino od Djevdjelije preko Niša in Beograda do Zagreba in Ljubljane. Prav posrečeno zamišljena atrakcija pa je bil nastop koncertnega pevca Toneta Petrovčiča. ki je navdušenim crostom zapel ob spremljavi harmonike »Starčka« in še nekaj lepih domačih pivskih popevk. Med povabljenci, ki so »e udeležili večera, so bili tudi zastopnik bana svetnik Borštnar, zastopnik mestnega •poglavarstva dr. Rupnik, zastopnik policijske nprave dr. Fakin s soprogo, direktor državnih železnic dr. Fatur. direktor vele-ivejma dr. Dular, glavni tajnik Zveze indu-!?trijcev inž. Suklje in predsednik Avtoklu-ba industrijalec Praprotnik.
Danes dopoldne je v veliki unionski dvorani zasedal kongres, ki je obravnaval množico perečih vprašanj našega gospodarskega življenja. Zborovanje je kot domačin otvorU predsednik Majcen. Poleg predstavnikov naše javnosti, ki so prisostvovali že pozdravnemu večeru, je pri tej priliki pozdravil tudi zastopnika ministrstva trgovine dr. Brusiča iz Beograda, zastopnika finančnega ministra direktorja Sedlarja., sre-skega načelnika Hubada. referenta za turizem v trgovinskem ministrstvu Pmokviča, zastopnika <rremija trgovcev Kavčiča, pred-s<ednika Trgovske zbornice v Banjaluki Štefanovima, zastopnika mesta Dubrovnika Petkoviča. ravnatelja Zveze za tujski promet Pintarja. zastopnika banske uprave h Zagreba dr. Zeca in zastopnika trgovske zbornice iz Osjeka Gorfika. Nato je vodstvo konsrresa izročil predsedniku vsedržnvne zveze Nikoliču. na čigar predlog je bila raed viharnim odobravanjem sprejeta vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru IT., r a to pa še pozdravne brzojavke ministrom notranjih poslov, trgovine in financ ter banu dravske banovine. Predsednik Majcen je v obširnem in temeljitem govoru očrtal borbo gostilničarjev za olajšanje davčnih, taksnih in drugih javnih bremen. Gos+ilni-čarstvo dravske banovine plača letno okrog 19 milijonov Din 'neposrednih davkov in doklad. okrog milijonov raznih banovin-skih in občinskih trošarin ter okrog 6 milijonov najrazličnejših taks. kar znaša skupaj okrog 80 milijonov Din. Ni dvoma, da bi bila za dravsko banovino naravnost katastrofa. če bi srosfilničarska obrt izginila s površja. 7.1 tn zasluži ta obrt vsestransko podporo. Sledilo je izčrpno, obsežno poročalo generalnega tajnika Sekuloviča o podrobnem delu in o zahtevah gostilničarske zveze, na koncu pa je bila soglasno sprejeta resolucija, ki med drugim ugotavlja:
Razmere, v katerih dandanes žive gostinski obrati, se slabšajo iz dneva v dan in slan je mnogih je hudo ogroženo. Krivde za te razmere r.e smemo iskati samo v gospodarski krizi in njenih posledicah, temveč tudi v nepravilnem, nesmotrenem izvajanju zakonskih predpisov ter v neuvaževanju predlogov m apelov, ki jih predstavniki gostilničarjev stavijajo odločujočim oblastem. Zato kongres zahteva najprej, da se brez odlašanja izvrši novelacija obrtnega zakona. uredbe o odpiranju in urejanju gostinskih obratov ter uredbe o dokazu strokovna usposobljenosti v smislu predlogov, ki jih ie že ?t<.vila Zveza gostinskih združenj Jugoslavije v cilju, da se gostinski stan prizna kot poseben stan, kakršen v resnici je. Najstrožje je treba prepovedati nelegalno vršitev gostinskega dela. zlasti pa je treba prepovedati oddajo zasebnih sob ter kuhanje in oddajo hrane po zasebnih hišaii. Prav tako je treba prepovedati krošnjarje-nje z vinom in žganjem ter prodajo vina na ladjah. Dovoljenja za gostilne na ladjah naj se ne izdajajo več. a dovoljenja, ki so bila že izdana, naj se takoj odvzamejo. Dovoljenja za sezonsko oddajo zasebnih sob po bano-vinskih pravilnikih je treba omejiti na največ dve sobi, hkratu pa je treba določiti, da se smejo takšnih dovoljenj posluževati samo jugoslovenski državljani, ki stalno bivajo v kraju. Izdajanje dovoljenj za gostinske obrate je treba omejiti v skladu s krajevnimi razmerami hi Številom prebivalstva. Izdajanje takšnih dovoljenj tujim državljanom je treba postaviti na bazo resnične ne samo formalne reciprocitete.
Mlekarske, slaščičarske in druge sorodne obrti naj se pridružijo članstvu gostinskih združenj. Vsa gostinska združenja v Jugoslaviji morajo obvezno biti člani banovin- * skih zvez odnosno zvez za zbornična področja. te pa morajo biti članice državne zveze. Gostinske obrti morajo biti v zbornicah zastopane po številu posameznih strok, a gostinski odsekf morajo biti v svojih strokovnih vprašanjih povsem avtonomni. V skladu s tem se mora tudi imenu zbornice dodati beseda »gostinska«. Vprašanju sanacije naj odločujoči krogi posvetijo čim večjo pozornost in naj poskrbe za nujno pomoč vsem onim, ki nudijo dokumentirane podatke. Nujno je treba regulirati vprašanje turističnih plačilnih odnosov z drugimi državami, zlasti z Nemčijo in Poljsko, tako da bi turisti iz teh držav na lažji, preprostejši in hitrejši način dobivali denar za potovanje in bivanje v naši državi. Prav tako je treba izboljšati in povečati turistično propagando v tujini zlasti z izdajanjem reklamnega materijala, lepakov in prospektov. Krajevni turistični od-
bori, ki jih predpisuje uredba .o pospeševanju turizma, naj se čimprej organizirajo in začno z delom.
Spremeniti je treba način obdavčevanja po davčnih upravah, ki se vrši doslej na podlagi netočnih podatkov. Preobremenjeni že z državnimi dajatvami, gostinski obrati ne zmorejo več raznih banovinskih in občinskih davščin, ki so mnogo višje od državnih. Zato zahtevajo, da se del teh taks ukine, ostale pa znižajo na minimum. Kon-zumnim zadrugam naj se prepove vsako točenje alkoholnih pijač. Ukinejo naj se policijske nadzorne takse v lokalih z godbo, ki se plačujejo doslej samo v nekaterih banovinah. Za prisilne upravitelje gostinskih obratov naj pristojna sodišča postavljajo samo osebe iz gostinskih strok, pri čemer je treba upoštevati predloge obveznih gostinskih združenj. Minister socialne politike in narodnega zdravja naj objavi odlok o delovnem času in o višini zavarovalnega razreda za pomožno osebje v gostinskih obratih v smislu predlogov, ki jih je zveza že svoj čas stavila. Kongres nalaga upravi vsedržavne zveze dolžnost, da pri vseh odločujočih instancah energično posreduje za takojšnjo rešitev vseh teh vprašanj, ker se tičejo najvitalnejših interesov vsega gostinstva.
Po izpremembah invalidskega zakona
Veliko neobhodno potrebnega se je prezrlo
Ljubljana, f junija
Ko smo opozarjali na zbor invalidov iz vse Slovenije, ki se je vršil 26. aprila v Mariboru, smo govorili tudi o težko pričakovanih izpremembah invalidskega zakona od leta 1929. Uredba o izpremembah invalidskega zakona je stopila v veljavo 1. aprila in poteče rok za prijave upravičencev do letos 30. septembra. Zadnji »Vojni invalid«, glasilo ljubljanskega oblastnega odbora združenja vojnih invalidov, se obširno tavi z izpremembami invalidskega zakona ter naglasa, da &o te izpremembe le malenkostne in da se je dosti neobhodno potrebnega prezrlo. Uredba o izpremembah invalidskega zakona še zdaleka ni pravlCno rešila vprašanja vojnih žrtev.
Invalidnina po davčnem cenzusu med 120 in 170 Din je določena le odstotno in bodo upravičenci dobivali le del invalidnine, določene po invalidskem zakonu od leta 1929. Tudi invalidi-bolniki todo imeli le malo od izprememb. Invalidnina je priznana le takim, ki so imeli že do leta 1923 in imajo še zdaj priznanih najmanj 80 odstotkov nesposobnosti. Drugih invalidov-bolnikov izpremembe ne upoštevajo. Nadpregled je dovoljen sedaj vsem priznanim vojnim invalidom, invalidnina pa bo zvišana le v primerih, če bo invalidom pri nadpregledu priznana najmanj 70odstotna nesposobnost. Mnogo vojnih žrtev bo ostalo še vedno popolnoma nezaščitenih.
Tako so brez vseh pravic še vedno oni, ki so bili pred sodnijo kaznovani. To velja za vse, tudi malenkostne kazni za ves čas, odkar je bil invalid ranjen- Kazen mu je vzela pravico do podpore in nihče mu je ne vrne. Tudi stari, revni, dela nezmožni roditelji, ki so v vojni izgubili slnove-red-nike, ne dobijo podpore, če imajo le še kakega polnoletnega sina. Tudi oni starši ne dobijo podpor, čijih polnoletni sinovi so sami tako revni, da jih ne morejo podpirati,
ali pa živijo bogzna kje na tujem. Izpremembe tudi niso upoštevale onih vojnih žrtev, ki so se iz domovine izselile ter ostale v tujini dalje od dveh let. Invalidi z 20 odstotki nesposobnosti so ostali reducirani od leta 1929 ter nimajo nobene priložnosti za uveljavljenje svojih pritožb ali pa za dokazovanje, da je njihova nesposobnost večja. Kdor je bil reduciran, ostane pač reduciran brez ozira na njegov zdravstveni položaj. Reducirani 60 bili tudi vojaški invalidi izpred vojne dobe in pred leti um je bilo obljubljeno, da bodo zaščiteni po drugih zakonih. To pa se doslej ni zgodilo in ostali so popolnoma nezaščiteni.
Tudi sistem invalidskih sodišč bi bilo treba izpremeniti. Nekatera invalidska sodišča še po šestih letih niso mogla rešiti vseh invalidskih aktov in zato zahteva invalidska organizacija upravičeno, naj ti se Invalidske zadeve spet vrnile sreskim sodiščem, ki mnogo hitrejše poslujejo, in kar je tudi dosti cenejše.
Oblastnemu odboru invalidskega združenja in tudi direktno invalidskemu sodišču se prijavljajo mnogi invalidi v domnevi, da bodo deležni izprememb invalidskega zakona. Mnogo prijav pa je neveljavnih. Prijavljajo se tudi taki, ki doslej še sploh niso bili priznani. Kdor se ni do 17. maja 1923. (dve leti po demobilizaciji srbske vojske) prvič prijavil, sploh ne more biti priznan za invalida. Kdor je po invalidskem zakonu iz leta 1925 zamudil prijavo tudi ne pride zdaj v poštev, ker veljajo izpremembe le za one, ki so bili po invalidskem zakonu od leta 1925 priznani, a so zamudili prijave po invalidskem zakonu lz leta 1929, ki je zdaj v veljavi. Ta zakon invalidnosti izpod 3o odstotkov sploh ne priznava. Vdovam, katerim možje so umrli doma, a niso bili spoznani najmanj za 50-odstotne invalide. izpremembe invalidskega zakona ne prinašajo ^ničesar.
2 URI SO SE SMEJALI VČERAJŠNJI POSETNIKI PREMIERE — burke
Velekomične zgodbe obeh ameriških kraljev smeha
STAN LAURELA IN OLIVERJA HABDUA. !»®	Ob 16., 19.15 in 21. 15 uri
Izvrsten program za tiste, ki se hočejo enkrat prav od srca nasmejati ■■■■■■■ 22-21 KINO UNION 22-21
011® vm
Pretresljiva rodbinska tragedija
Mačeha je plesala čardaš pred krsto svoje pastorke
Osijak, 4. junija.
Ves Osiijek govoič o pretresljivi tragediji stare in ugledne kmečke rodbine. Včeraj se je javil na policiji 331etni posestnik Josip Baumholzer iz Retfale ter povedal, da je zadavil svojo ženo. Mož je bil ves razpraskan, a tudi duševno popolnoma zfoit O svojem dejanju in njegovih motivih je le malo govoril. Kratko se je izražal; Pekel je bal pri nas in zdaj se je tako strašno končailo... Veliko več pa so vedeli povedati Baumhotlzerjevi soeedje, ki so sami prihajali na policijo, da opašejo pekel, ki j« že pred leti zajel ugledno kmečko domačijo.
Baumholzerjevi so biti že pred vojno trdni kmetje, Josip pa je bil posebno čisian v vsem okolišu kot marljiv in napreden kmetovalec. Pred leti je svoje posestvo še razširil. Rodbinske sreče pa mož ni bil deležen, morda bas zaradi tega, ker je srtara premožna rodbina polagala preveliko važnost na premoženje. Bil je zaljubljen, a njegova mati ni dovolila, da bi se poročil s svojo !zvoljeai'ko, ker je bila siromašna. Pred 10 leti se je Josip po volji svoje matere poročil z Margareto Tausch, hčerko premožnega kmeta iz Belega Manastirja. Imel pa je nezakonsko hčerko in njeni materi, svoji nekdanji izvoljenki, je za otroka plačeval mesečne prispevke. Zaradi tega izdatka ga je skopa »ln prepirljiva žena neprestano zbadala, še hujše pa je bilo pozneje, ko je Josip svojo nezakonsko hčerko po smrti njene mater« vzel za svojo. Mačeha je pastorki na najokrutnejše načine grenila življenje. Znašala s e je tudi nad drugim, ki so se zavzemali za otroka. V hiši je M tak pekel, da je Josipov oče, ki ga ni mogel več prenašati, v obupu vzel življenje- Utopil se je v globokem vodnjaku. Pred nekaj leti je pastorka, trpinčena in sestradana, umrla iin vsa vas se
je zgražaJa, ko je mačeha pred pastorJctoo
tersto zaplesala čardaš.
Okrutnost in zlobo svoje žene je J*oe®p
Baumholzer prenašaj kolikor mogoče ntfr-no in vsi sosedje so ga pamflovali. Pred nekaj tedni je umrla Josipova sestra, ki je zapustila dva sina in bolnega moža. Po njeni želji je hotel Josip vzeti najstarejšega sina na svoj dom, njegova žena pa je tu> temu nasprotovala z vso zlobo in odurnostjo. Prepiri niso prenehali, odkar je mož povedal, da bo vzel malega nečaka na svoj dom. Oni dan, ko je bil pekel končan z zlim dejanjem obupanega moža, je Margareta ves dan vpila nad svojim možem in pozno zvečer, ko sta se odpravila k počitku, je kar besnela. Obnašala se je kakor blazna, na postelji ležečega moža je praskala in grizla. Tudr v Josipu je prekipelo, zgrabil ie ženo za vrat ter jo zadavil.
Pri k maščobi nagnjenim
učinkovito podraži stalna uporaba naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice — delovanja črevesja.
Ogl. rog. S. br. 3CVJ7V3S.
Vsem sosedom je znano da je Baumholzer ženi predlagal, naj bi se v miru ločila. Del premoženja je že po poroki prepisal na njeno ime in bil je pripravljen prepustiti ji poleg tega še precejšen del zemljišča. žena je vse take ponudbe zavračala. Pred pričami je govorila: »Iz te hiše ne grem drugače kakor mrtva A zapomnite «, da bom prej še kaj naredila.« Sosedje so domnevali, da bo Margareta v navalu besnosti svojega moža prej ali slej ubila Usoda pa je ukrenila drugače.
ALBUS DOMAČE MILO
ČUVA VAŠE PERILO! Dobiva se povsod!	Pazite na ime Albus!
80 letnica Mihe Jakofčiča
Kranj, 3. junija.
Te dni je praznoval 80-letnico ugledni kranjski meščan g. Miha Jakofčič, lastnik splošno znane dijaške kuhinje v Kranju. Rodil se je v Beli Krajini, šolo pa je obiskoval v Adlešičih, kjer ga je vzgajal pokojni učitelj Matevž Grm. Kot vojak-pionir se je udeležil okupacije Bosne, leta 1879 je stopil v orožniško službo, potem pa je postal nadzornik brzojava in telefona. V tej službi je ostal do upokojitve leta 1914. Za svoje vestno službovanje je bil večkrat odlikovan. Po upokojitvi je pomagal svoji
prt v Gradcu z drugimi narodnjaki iz mariborske okolice. Kakor je navdušeno pozdravil ob preobratu jugoslovensko državo, tako ji bo navdušeno .in zvesto stltržiJ do zadnjega diha. Vsakemu nad pomaga, če se obrne nanj za pomoč v gospodarski sili ali za kakršnekoli nasvete. Mnogo je takih, ki ga iščejo in so mu dolžni hvalo. Posebno dobre volje pa je takrat, kadar more koga povabiti v svojo klet v solnč-nem vinogradu, kjer tako skrbno goji plemenite trte, da 90 lahko drug:m za vzor. Anton Godec je tudi velik ljubitelj narave, navdušen lovec in priznan ornitolog. V vsakem pogledu je marka nt na osebnost na severni štajerski meji. Da bi še mnogo let dočakal v zdravju in sreči, mu želimo tudi mi.
itn premiera v Kinu umonu fmrnmm^^ ^	m	_ _
STRADFVARI • Nesmrtne gosti
Živi mrliči v selniških gozdovih
Maribor, 4. junija
Orožniki so prišfi na sled neverjetni tragični zgodbi, ki se je odigravala v go-zdovju pri Selnici ob Dravi. Odkritje te svojevrstne tragike je prineslo nesrečno naključje, ki je doletelo 7-letno ogljarjevo hčerko Tildo Gradišnikovo, ko je padla v gozdu v kup gorečega oglja in se pri tem tako opekla po vsem telesu, da so jo s smrtnonevarnimi poškodbami prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer se dekletce bori s smrtjo. V zvezi s tem nesrečnim naključjem so orožniki marljivo poizvedovali za vzroki tega nesrečnega bivanja mladega dekleta v gozdlu. Mati Til-de Gradišnikove je namreč živela z nekim ogliarjem, ki je vršil svoje delo v gozdu. Tukaj je zraslo pet nezakonskih otrok, sredi gozda, brez prave vzgoje. V tej žalostni sredini 90 padala milada življenja.
Pred leti je izdihnila enoletna hčerka zaradi onemoglosti. Pred dobrim mesecem je umrla druga hčerka, tudi leto dni stara in iz istega vzroka. 29-letna Olga Gradišnikova, mati obeh otrok, je bila že obsojena pred mariborskim okrožnim sodiščem zaradi malomarne povzročitve smrti prvega
soprogi Mariji, rojeni Megličevi iz Mošenj, voditi dijaško kuhinjo, katero vodi zdaj najmlajša hčerka gdčna Tončka. S pokojno življenjsko družico sta vzgojila tri sinove in tri hčere, ki so vsi v uglednih službah. Slavljenec je vseskozi narodno zaveden in je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke.
Ob njegovi 80-letnici mu želimo, da trt v zdravju in zadovoljstvu dočakal Se mnogo let.
otroika in zaradi zanemarjen ja vzgoje otrok- NedoJgo tega pa je zapustila svojega ljubimca in pustila pri njem dva otroka, ostala dva pa je vzela s seboj ter se nastanila v nekem naselju pri Selnici ob Dravi. Otroka, ki ju je pustiJa pri ogljarju ljubimcu, sta živela v gozdu brez ipnavega nadzorstva in brez prave hrane. V tej bedi in tragiki se je pripetila navedena nesreča, ki je prinesla razjasnitev bednega in žalosrtnega življenja umirajočih mladih bitij sredli gozda brez ljubečega materinskega srca in brez očetove skrbne vzgoje.
Diamantna poroka
Radovljica, 4. junija.
V krogu »vojrh najdražjih sta praznovala te eferi g. Jožef Tepina in njegova življenjska družica ga. Ivana v Radovljici: redek jubiHej — diamantno poroko. Jubilant, ki se je rodil leta 1850. v Stražišču pri Kranja, je do svoje upokojitve služboval kot vodja radovljiške postaje. Bil je zmerom vnet narodnjak m zaradi svojega zdravega humorja splošno priljubljen. Iz zakona se jima je rodilo 11 otrok, »zmed fcaterEh javijo le Se dva sinova in dve hčerM, Id sta obe poročeni. Slavnost diamantne porok© je bila za družino toliko pomembnejša, ker se je poročila tudi slaviljenčeva vnukinja, to je hčerka sina Antona, z g. vfnkom Magistrom Jubfitan. tarna in mlademu paru naše čestitke!
Jubilej zaslužnega šolnika
V Limbušu pri Mariboru dopolni danes upokojeni učitelj 'Anton Godec 70. loto. svojega delavnega življenja. Maribor in njegova okolica poznata tega kremenitega narodnjaka vnetega gospodarstvenika, navdušenega lovca ter večletnega župana in podžupani v prijaznem Limbušu. Celo svojo službeno dobo 36 Iejt je prebil v Limbušu. Bil je slovenski učitelj v onih časih, ko je v bližnjih Pekrah vabila slovenske otroke nemška šola- V tistih časih je osnoval Kmečko bralno društvo v Limbušu in pred 30 leti hranilnico in posojilnico, katero vodfi že 30 let. Letos so ga izvolili za njenega častnega predsednika, kar je v polni meri zaslužil, saj je posojilne« vso dobo lepo uspevala in je še v teh hudih časih itako likvidna, da je feiMoo preskrbela tudi gotovino pri zidavi sokolskega dema v Limbušu, na katerega so občani tako ponosni.
Anton Godec je bi! slovenski narodnjak tod? pod Avstrijo, ko so bdi rfovenski w£S-telji zlasti v mariborski okolici tako zapostavljeni. Tudi preganjanje ga m ustrašilo. S svojo soprogo je bal leta 1914 s
Novo glasbeno presenečenje
nam pripravlja Niko Štritof, nov glasbeni užitek, Leharjevo >Veselo vdovo«. Ta biser med operetami. Poln krasnih melodij borno slišali jutri zvečer v ljnfo.
Qatnsfet opeci ▼ njegovem, krasnem jpre-j roda, m njegovi režaft tn pod njegovim dirigentskim vodstvom. Naslcvno nlogo fcrežna naSa odlična primadorra ga-Salta GJangJenževa, ki tudi ne zapostav. JIUb defarfh opere*, fcafcor ne otš traged I g- Levar, Ki bo igrati njenega partnerja ]Sn je svojo ntogo v igralskem in pev-ekem ozira odieno naštudiraL
Mačeho je ubil
Murska Sobota, 2. junija. Matuševi v Adrijancih so razmerno trdni kmetje ta ne poznajo pomanjkanja. Po smrti gospodarja, ki je pred leti umrl, sta živela na posestvu pokojnikova druga žena Ana ln sin iz drugega zakona s svojo dru-žinico. Pokojnikova volja je bila, da preide posestvo v njih last, če se ne vrne iz tujine najstarejši sin Lajoš, otrok iz prvega zakona, ki že petnajst let ni več pisal domov.
Lajoš Matuš pa si je medtem v Ameriki prihranil lepo imetje. Imel je hišo in v banki naloženega precej denarja. Na vrnitev ni več mislil. Pa so ga slabi časi uničili in zraven tega si je nakopal hudo bolezen, da so mu ohromele noge. Tako se je zgodilo, da se je spet spomnil domačega kraja ta se pred tremi leti vrnil domov ves bolan ta siromašen. Polbrat ga je vzel pod streho, s čimer pa Lajoševa mačeha Ana ni hila zadovoljna. Kakor ljudje pripovedujejo, je mačeha svojega pastorka silno sovražila. Polbrat in njegova žena sta morala večkrat skrivaj dajati Lajožu jesti. Sovraštvo se je stopnjevalo in je bilo ozadje tragičnega dogodka, ki se je zgodil v soboto v jutmih urah.
Po pripovedovanju ohromelega Lajoša se je zgodilo takole: Ko so vsi domači šli zjutraj na polje, je ostal Lajoš z mačeho sam v sobi. Začela sta se prepirati. Med prepirom je stopila mačeha k njemu, ki je sedel za mizo, ga prijela za rokav in ga začela vleči iz sobe, češ da ga bo zaprla v drvarnico. Vzela mu je tudi palico, brez katere se ne more premikati. Da se ubrani starke, jo je z vso močjo sunil od sebe. Žena je padla na hišni prag, udarila z glavo na cementna tla in negibna obležala. Ko je Lajoš to videl, se je splazil na dvorišče in začel klicati sosede, naj gredo po domače na polje, ker je mati mrtva. Prvi se je vrnil domov sta, ki je našel poleg mrtve matere zlomljeno ta okrvavljeno palico. Javil je zločin oblastvom ta danes popoldne je prispela k Matuševim sodna komisija. Ta pa je dognala, da se je dogodek izvršil drugače, kakor je izpovedal sam ubijalec. Raztelesenje je pokazalo, da je pokojna Ana Matuševa imela na glavi kar pet velikih ran. Zadnja polovica leve temenice je Ml čisto zdrobljena. Očitno je, da so od samega padca tako hude poškodbe nemogoče. Preiskava se nadaljuje.
OGLEJTE SI NA VELESEJMU V PAVILJONU K
VELIKO MODNO REVIJO
popoldne ob pol 4. zvečer ob pol 10.!
VABIJO SALONI
Danica, Molan, Renčelj, Ravnikar, Seljak, Sever in Vogue,
KI PREDVAJAJO vse SVOJE KOLEKCIJE !
omače vesti
Latinske naloge in ljubljanska mestna trošarina
Poročajo nam:
V nekem razredu neke ljubljanske gimnazije so dijaki pisali zadnjo latinsko nalogo v tekočem šolskem letu. Profesor je vzel zvezke na doni, da jih korigira. Stanuje na nesrečo izven mestne užitninske črte. Ko je svoje delo končal je zvezke lepo zavil v papir in jih povezal v sveženj. Na užitninski meji pa ga je ustavil službujoči paznik in zahteval od njega, da plača za zvezke trošarino v znesku 4 Din- Zaman se je profesor trudil, da bi pazniku dopovedal, da mestni trošarinski predpis ne more veljati za zvezke z dijaškimi latinskimi nalogami, ki jih je vzel s seboj na doni, da jih korigira in ki jili sedaj nese v šolo, da jih vrne dijakom. Paznik se ni dal prepričati, marveč je vztrajal na zahtevi naj profesor plača mestno trošarino 4 Din. drugače mu mora po predpisih zapleniti paket z zvezki. Tudi profesor je vztrajal na svojem stališču, da ne plača trošarine, pa so bile latinske naloge res zaplenjene ...
Njihova nadaljnja usoda nam ni znana. Gotovo so bile med tem že vrnjene profesorju in od njega dijakom. Ta resnična zgodba pa je tako tnična. da bi sama lahko bila predmet domače ali šolske naloge.
Svila
Souvan
HLAD IN' LAHKOTNOST MODA ELEGANCA
*	Jugoslovenski kulturni vrt v Clevelan-
du. Nikjer na tujem se naši izseljeni rojaki niso tako uveljavili kakor v Clevelandu. Tudi Jugoslovenski vrt. ki ga urejujejo, je lepo znamenje ugleda in veljave našega živ-lja. Uprava elevelandske cestne železnice je, kakor znano, na svoje izkaznice za vozne olajšave dala sliko te lepe kulturne ustanove, kar je velika počastitev našega življa. Z Jugoslovenskim kulturnim vrtom, si hoče naš živelj postaviti trajen spomenik v ameriškem velemestu. »Ameriška domovina« je nedavno objavila nov poziv za zbiranje prispevkov, ki so potrebni za dograditev Jugoslovenskega kulturnega vrta. Poziv poudarja, da bo vrt stal mnogo denarja, preden bo dovršen. Vlada pjispeva 50 tisočakov, slovenski naseljenci pa 3.500 dolarjev in je častna zadeva, da se ta znesek čimprej zbere. Cez več desetletij, pravi poziv, bo vsa naša dela imela v rokah naša mladina. Ko enkrat tudi sedanjih slovenskih časopisov ne bo več, bo Jugoslovenski kulturni vrt ostal neizpremenjen. Otroci naših otrok bodo rekli: »To so postavili naši očetje in dedje!« V bratski slogi moramo dograditi vrt, da bo v ponos nam in našim potomcem.
*	K jubileju F. Karisa. K našemu poročilu ob 80-letnici nam sporoča slavljenec g. F. Karis, da mu ni bilo ponudeno mesto pošt nega predstojnika v Carigradu, ampak v Peri, podružnici carigrajske poštne centrale. Obenem nam sporoča, da ni zavzemal mesta predsednika Društva mariborskih aktivnih državnih uslužbencev in upokojencev, marveč, da je bil podpredsednik imenovanega društva.
*	Odvetniški izpit je napravil g. dr. Mi-ron Bleiweis, odvetniški pripravnik v Ljubljani. Čestitamo!
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 45 z dne 3. t.m. objavlja uredbo z zakonsko močjo o ureditvi dolgov, napravljenih na pod-stavi zakona o brezobrestnih posojilih naseljenim dobrovoljcem, poljedelcem in drugim interesentom agrarne reforme, uredbo o izpremembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov,- uredbo o sorodnih obrtih. objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1935-36, izprememte v staležu državnih in banounskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave i? »Službenih Novin«.
*	Pedagoški tečaj za učitelje (-ice). Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v počitnicah od vštetega 17 do vštetega 22. avgusta pedagoški tečaj za učitelj« (-ioe) vseh strok. Ta tečaj bo prvi povsem pedagoški tečaj v Ljubljani. Na tečaju bodo tale predavanja: 1. univ. prof. dr. Ozvald: Obrazovalni pomen svetovnega naziranja in ljudske morale, 2. prof. šolar: Vzgojni pomen pouka slovenskega jezika, 3. učitelj Hreščak: Kulturni in vzgojni problemi sedanjega časa, učitelj Mencej: Individualna ln socialna pedagogika, 4. učitelj Pahor: Fašistična vzgoja in šola, 5. prof. Boje: pomen strukturne psihologije za moderno pedagogiko. 6. učiteljica Vodetova: Težko vzgojijivt otroci, 7. dr. Bruimen: Učitelj — vzgojitelj — človek, 8. prof Čopič: Milje in življenje našega šolskega otroka, 9. prof. čeme jeva: Načela moderne metodike, 1q. prof. Vodnikova: Delo kot vzgojni in metodični princip, U, prof. dr.
Gogaia: Značaj 'ja vzgojljivost Razen tega bosta poročala še gg. dr. Ozvald in Čopič o vtiskih s študijskega potovanja po Nemčiji in češkoslovaški. Prijavnina za tečaj znaša 20 Din, s čimer naj s« poravnajo režijski stroški. Za pr&no:»-šča (od 10 do 15 Din) bo preskrbljeno, hrano bodo dobili udeleženci po razLčnih menzah. S tečajem bodo združeni tudi družabni sestanki in ekskurzije. Prijave je poslat1, do 30. junija na naslov: Pedagoško društvo, Ljub.jana, državna učiteljska šola. Kdor rtflektira na prenočišče, naj to v prijavi posebej pripomni.
*	V ok viru uacioualne ure ob 19.30 jire-dava danes v radiu o nalogah jugoslovanske umetniške fotografije g. Karlo Kocjančič. novinar in tajnik Fotokluba Ljubljana.
*	Poljedelska šola v Tetovu. V sredo so v Tetovu otvorilj in blagoslovili s primerno svečanostjo novo veliko in moderno poslopje poljedelske šole. Poljedelska šola v Tetovu deiuje sicer že od leta 1929., šolsko poslopje pa je biLo šele zdai dograjeno. Šola ima na razpolago lepo zemljišče, na katerem je urejena vzorna drevesnica, ki mnogo koristi kmečkemu ljudstvu širše okolice. Letos obiskuje tetovsko poljedelsko šolo nad 300 slušateljev in je med njimi 270 taitih, ki dobivajo za študij podporo od banske uprave. Kakor pri sadjereji, tako se kažejo tudi pri živinoreji vsega tetovskega okoliša blagodejni vplivi dobro urejene poljedelske šole.
*	Veliko židovsko zborovanje se bo vršilo v četrtek 4. t. m. v Zagrebu. Zborovalci bodo razpravljali o palestinskih dogodkih. Na zborovanju bo poročal Kurt Blumen-feld, član akcijskega odbora svetovne cio-nistične organizacije, ki se je udeležil v Londonu deputaeij pri angleški vladi. Poročala bo tudi gospa Steindlerjeva, predsednica beograjskega združenja eionističnih žena, ki se je nedavno vrnila iz Palestine.
*	Človeške žrtve hudournikov in neviht. V okolici Pakraca je besnela strašna nevihta. Nad vasjo Brusnikom, ki je oddaljena 14 km od Pakraca, se je utrgal oblak in strašno je lilo dve uri. V dolino so s hribov drli hudourniki ter popolnoma zalili kotlino, v kateri je taborila 7 članska ciganska družina- Naval vode je bil tako nagel, da se nesrečni cigani niso mogli rešiti. Vsi so utonili. V okolici Pakraca so hudourniki razorali več cest, na njive pa so na nosili velike kupe prsti in kamenja. Tudi na K oso von so v torek divjale hude nevihte- Iz male reke Smrekarice se je izlilo toliko vode, da je bila na mah poplavljena in odnesena mala hišica kmeta Ša-bana Braima. Pri tej nesreči sta utonila dva otroka. Hudournik je nesrečnemu kmetu odnesel vso imovino z drobnico vred. V vasi Smrekarici so hudourniki porušili tri mostove in močno poškodovali šolsko poslopje.
ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne
FRANZ - JO ŠEFOVE
grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca.
FRANZ - JOSEFOVA
voda — je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl reg & H. 16485/Sč
* Nenavadna pravda slovenskega čebelar ja v Ameriki. Slovenski rojak Karel Kovač, naseljen v okolici Detroita, si je uredil velik čebelnjak, s katerim ima veliko veselje- Čebel pa ne marajo njegovi sosedje, ki so ga nedavno tožili pred mestnim sodiščem. Navajali so v tožbah, da čebele pu stošijo cvetice, da ogražajo otroke in da so sploh vedno pred njimi v veliki nevarnosti Neka soseda je tudi navedla, da zaradi u<:-varnih čebel ne more več sprejemati svojih obiskov. Kovač, pozvan pred sodnika, je prinesel v roki roj čebel, da bi sodnika, to-žitelje in priče prepričal, da čebele niso nevarne, ker tako mirno lezejo po njegovih rokah. Kovač je že mislil, da je dovolj dokazal, kako čebele nikogar ne ogražajo in ne nadlegujejo- Tedaj pa se je ena četela spozabila in letela naravnost proti sodnikovi glavi. Sodnik se je nervozno umaknil naposled pa je le razsodil, da ima Kovač še 30 dni časa za uveljavljenje svojih dokazov, da njegove čebele nikomur ne storijo kaj žalega.
Pri slabostih
se uporablja fizijološki ekstrakt iz zleze močne in zdrave živali (»KALEFLUID«). Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. --Zahtevajte jo: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »Kalefluid« se dobiva v lekarnah in drogerijah.
*	Ljubezniv prijatelj. V vasi Niševičih v Bosni je mlinar Mihajlo Diševič povabil v goste svojega dobrega prijatelja Dušana Sašo. Pozno v noč so pili, nato pa je mlinai moral h kamnom, njegov prijatelj pa je lepo legel k njegovi ženi. Ko se je mož ponoči vrnil in oprezno odprl vrata, da ne bi zbudil ljubljene ženke. se je prijatelj Dušan pognal iz postelje in zasadil možu nož v prsi. Ko se je Mihajlo zgrudil v krvi, ga je ljubeznivi Dušan še desetkrat zabodel. Naslednji dan so Milhajla prepeljali v bolnišnico v Sisku, kjer se bori s smrtjo, Dušan pa se pokori v zaporu.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najfleipšo izdelavo.
ODLltnOST - ELEGAHCA - LEPOTA
j>«
F L
E U
E«
s
Parfums* Eau de Celosne
Pouder
Creme Forvli Rouge Forvli
* Četrtinski popust na vlakih za posetnike j občnega zbora Vinarskega društva v Broži- : cah. Ministrstvo za promet je odobrilo vozne j olajšave (za 25 odst ) za občni zbor Vinarskega društva, ki bo 6. t.m. v Brežicah. Po-setniki občnega zbora kupijo pri odhodu celo vozovnico in pri povratku še polovično na osnovi posebne železniške legitimacije, ki se kupi na odhodni železniški postaji in ki mora biti potrjena od Vinarskega društva v Mariboru Popust bo veljal od 5- do vštetega 9. t. m. Legitimacije bo Vinarsko društvo potrdilo v Brežicah.
Iz Uubliane
u— Pri oficielni otvoritvi zračne proge Celovec-Ljubljana-Sušak je zastopal g. bana banski inšpektor g. Guštin, kar v včerajšnjem poročilu po pomoti m bilo navedeno-
u— Slava 16. artiljerijskega polka. Danes slavi svojo slavo 16 artiljerijski polk v spomin na čas. ko so baterije tega polka meseca junija 1919 prišle na Gospo-svetsko j>olje. Rezanje kolača bo ob 10.30 v vojašnici 16. art. polka. Popoldne se bodo vršile na dvorišču vojašnice vojaške igre- Domačin slave ie poveljnik 16. art. polka g. art polkovnik M. Lukanc.
u— III jubilejna produkcija drž kon-servatorija bo v ponedeljek 8. t. m. zvečer ob četrt na 7. v filharmonični dvorani. Spored je naslednji: prof. Lipovšek zaigra Foersterj-evo »Fanta* o« na slovensko po-narodelo pesem »Po jezeru«. Za tem zapoje oporni pevec Gostič Jož« štiri samospeve ob spremljevaniu prof. Pavla Šivi-ca. Nato zaigra prof P. šivic št- 1 2. 7 in 4 iz Sukove skladbo. >,Iz življenja in sanj«. Koncem I. dela zapoje prof Pavla Lovše-tova ob spremljcvanju g. prof. Lipovška 4 pesmi. n. del jul«' ejne produkcije je instrumentalni in prvi nastopi prof K. Rupel, ki zaigra Bachov koncert za violino s spremljevanjem godalnega orkestra. Nato zaigra godalni orkester sam Adamičevi dve skladbi 'jn Osterčev »Religioso« Sklepna točka je škerjančeva >Suita« v star6m slogu za godalni kvartet in godalni orkester. Skladbo izvaja Ljubljanski kvartet ter združeni orkester drž. konservato-rija in orkestralnega društva Glasbene Matice. Dirigent je prof. L. M. škerjanc. Sporedi se dobe v Matični knjigarni Din 3 in so obenem budi vstopnice k produkciji.
u— Smrt zaslužnega gasilca. Umri je
dolgoletni aktivni in častmi član gasilske čete Ljubljane—Sp. šiška g. Jože Cerne. Jut*: ob 15. ga bodo pokopali in bo sprevod iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ohranjen bo v lepem spominu.	%
u— Na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za L razred 25. in 26. t. m. Prošnje za pripustitev k izpitu. naslovljene na ravnateljstvo in kol-kovane s o Din, se bodo sprejemale v rav-nateljevi pisarni 22., 23. in 24. t m. Priložiti je rojstni in krstni list in šolski izkaz. V I. razred se bodo vpisovali samo učenci, ki so se rodili leta 1923., 1924., 1925. in 1926. in katerih starši stanujejo v okrajih: Ljubljani, Ljubljani okolici, Kamniku, Litiji, Ix>gatcu.
u— Opozarjamo na izlet društva »Pravnik«, ki se bo vršil v nedeljo 7. t. m. iz Škofje Loke čez Crngrob na goro Sv. Jošl in v Kranj na Gaštej, kjer bo okoli 16. ure skupen sestanek in obed. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 6.45 in ne kakor je bilo prvotno objavljeno ob 7-15. — Prijave za izlet sprejema vratar justične palače v Ljubljani. — Odbor. u— Opozorilo. Obveščamo gospodinje, da
se vrše vsak petek zvečer ob 20. v radion-ski poslovalnici na Mestnem trgu predavanja o pravilnem pranju z radionom. Valimo vse tiste gospodinje, ki so čez dan za-posljene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo drevi ob 20. v radionsko poslovalnico.
u— Kuhanje na električni kuhalni plošči (rešoju) je v poletnem času najudobneje Gospodinje prisostvujte predavanju danes ob 16. na Bregu 8- Vstop prost.
u_ Ne pozabite da ho v nedeljo 7. t. m. javna telovadba Sokola n. na Prulah. ljudska veselica ter ples. Sodeluje železničarska godba »Sloga«. Prireditev se bo vršila na vsak način, prestavi 6e le za primer, da bi 2 uri pred začetkom še deževalo, na 11. t. m. Sokol II. vabi na obilni po«et.
u— Intimni koncerf, na katerem se bo izvajala moderna češka glasba, bo v ponedeljek 8. t. m. ob pol 9. zvečer v Hubadovi dvorani. Konoertiirajo gg- Jože Gostič, violinist Vekjet ter panista Lipovšek in dir. P. švara. Vstopnice po 10 in stojiSča po 5 Din bodo od sobote dalje na prodaj v knjigarni Glasbene Matice-
u— Kmefka Pravila ja junij. Za čebelarsko pravilo velja- Če gostuje rad vihar, nilo toži čebelar. Na kmetih so mnenja; rožnik deževen vincar bo reven, ali preveč dežja v rožnem cvetu, nič kaj ni po volji kmetu. Sv. Medardu (8.) pripisujejo veliko vlogo, kajti kakor vreme za Medarda kane, tako inesec ves ostane. 0 sv. Vidu modrujejo; Če -*v. Urban (25 maja) moči. sv. Vid suši, dobra letina sledi ali dež o sv. Vidu, ni ječmena k pridu. Viničarji si razlagajo po svoje: Če je v dežju trte cvet. malo teče vina v klet in če trta v solncu odeveta. vina obilo obeta. 0 kresi (24.) se dan obesi ali če kre-deži. orehov ni. Kukavica, ki ee dolgo po kresu oglaša, draginjo prinaša. Kmečka ;e tudi domneva- Če rožnega cveta pohlevno deži, veliko obeta ti žita. strdi. Do 2L junija zraste dan za 16 miuut, do konca meseca se spet skrči za tri minute.
SAMO ŠE DANES ob 16., 19.15 in 21.15
NAJVEČJI USPEH TE SEZIJE. — Senzacija iz skrivnostne in
čarobne Indije!
v nemškem Jeziku!
Čarobne svečanosti v dvorcu maharadže! Usodepoln lov na divje prešiče! Film, ki je dal 4 leta truda in dela in stane milijon dolarjev.
Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. in od 15. dalje.
Jutri: „ Vihar nad Afriko"
BENGALI
u— Junijsko deževje doseže v vzhodnem delu Slovenije rekordno množino v letu. V večji zapadni polovici ga preseže edino še oktobrski višek padavin. Povpreček dežja znaša za junij v Ljubljani 146 za oktober 169 mm. Pomladne in jesenske poplave dobe pogostokrat svojega druga v juniju. Nevihtni dnevi z neredkimi prelomi oblakov izlijejo včasih na zemljo ogromne množine deževnice. Tudi letošnji junij, se zdi, hočs ostati zvest svojemu vremenu. Ze v prv.h štirih dneh se je iznebil okrog 40 mm deževnice. Vedro je bilo samo v sredo, ponoči je dež znova namočil tla. Ves včerajšnji dopoldan je lilo izpod težko zastrtega oblačnega neba. Popoldne se je z južnozapadne smeri pripodil med gromom močan naliv in spet potisnil hlad v mesto. 13 stopinj nad ničlo je kaj klaverni up v začetku poletja, da se zrak kmalu prijetneje segreje. Nad Nemčijo in severno Italijo zasidrani ci-klonski jedri vlažnega ozračja ne nudita skorajšnjega izboljšanja vremena. Jasno ne-to se je omejilo na ozek pas nad južno Skandinavijo in Poljsko tja do vzhodnega Balkana. Močni nalivi so povzročili narasle vode s polhovgrajskega gričevja, sprehajališča po Tivoliju so razdrapana in jih bo treba znova posuti.
u— Dež na velesejmu in modna revija. Velesejem že od nekdaj velja za najbolj deževno sezono Ljubljane, a letos bodo nalivi jx> vsej priliki dosegli najvišji rekord. Zaradi neprestanih ploh se po vsem mestu od časa do časa zaustavlja osebni promet, pa se razume samo ob sebi, da se tudi življenje na velesejmu ne more razgitati do tiste vedre živahnosti, ki smo jo vajeni sicer. Občinstvo, ki prihaja na velesejem, se zato rado drži paviljonov, zlasti takšnih, katerih ogledu je treba posvetiti nekaj več časa- Tako ima paviljon K največ obiska, ko se dvakrat na dan predvaja modna revija, ki jo po pravici štejemo med največje in najbolj skrbno pripravljene atrakcije vsega velesejma.
u_ Danes mezdna pogajanja med stavbeniki in zidarji. Danes ob 9. se bodo v Delavski zbornici vršila pogajanja med zastopniki stavkujočega gradbenega delavstva in predstavniki njihovih delodajalcev. Delavstvo v Ljubljani in okolici je v svojem nastopu povsem solidarno, a kakor kažejo nekatera znamenja, je val gibanja zajel tudi njihove tovariše po bolj oddaljenem podeželju. Če ne pride v Ljubljani do sporazuma grozi nevarnost, da se bo stavka razširita tudi na vse večje kraje na Gorenjskem- Dasi upajo, da bo pri današnji razpravi prišlo do sporazuma, se delavci pripravljajo tudi na daljšo borbo. V Ljubljani snujejo zasilno delavsko kuhinjo, ki bo nudila hrano najpotrebnejšim izmed njih, hkratu pa so začeli zbirati tudi sredstva med občinstvom. Priliko so izrabili tudi nekateri domiselni vaga-bundi, ki so začeli na lastno pest zbirati prispevke >za stavkujoče«. Stavkovni odbor nas naproša za opozorilo, naj ljudje nikomur ne dajejo podpor, kdor se ne izkaže z legitimacijo.
u— K°lesar ga je podrl. Reševala so včeraj popoldne prepeljali iz Costove ulice na kirurški oddelek 50-letnega pcetrežcka Urbana Dolinarja s Poljanske ceste, ki ga je podrl neznan biciklist in mu prizadejal ore-cej nerodne poškodbe-
Iz Maribora
a— Ljudska univerza je pretekli teden
zaključila 14- leto svojega plodonosnega delovanja Zdaj vabi vse svoje mnogoštevilne člane in prijatelje na občni zbor, ki se bo vršil drevi točno ob 20. v njeni predavalnici. Na občnem zboru bo podan pregled minile sezone, izvoljen nov odbor in začrtan program novega dela. Vsakdo lahko postane član Ljudske univerze še pred občnim zborom.
su— Mestni predsednik dr. A. Juvan je nastopil tritedenski dopust. V odsotnosti ga zastopa podžupan F. 2ebot
a— Tekstilna industrija uspeva. Matut-nerjeva tvornica gradi nove tvonrrišk« objekte, v katetrih se bo nastanila, nova predilnica.
a— K Tumpejevi aferi. Tukajšnje okrožno kot prizivmo sodišče ie v znani tožbi 34 železničarjev proti R. Tumpeju odločilo, da se pria vu pred prvosodno instanco obsojenega R. Tumpeja deiama ugodi ta razsodi, da se obdolženec Rudolf Tumpej oprosti prestopka zoper čast. V ostalem pa se priziv Rudolfa Tumpeja zavrne, radi česar se Tumpej Rudolf ob^pdi po S 297/H k. z. z uporabo S TJ-J& x. z. na 150 Dkn denarne kazni, plačljive v enem mesecu po pravomočnosti sodbe, v primeru oeizteff-1« vosti na tri dni zapora. Toliko k naše. mu poročilu.
a— Tlakovanje prostora pred tovornim skladiščem glavnega kolodvora. Včeraj je poslalo Združenje trgovcev sa mesto Maribor skupno z drugimi mariborskimi gospodarskimi organizacijami direka ji državnih železnic v Ljubljani spomenico, v kateri se zavzema za čimprejšnje tlakovanje prostora im dovozne ceste do tovorno-ga skladišča mariborskega glavnega kolodvora. 1*: je že delj časa v silno zanemarjenem stanju. Akcija za tlakovanje aega že v leto 1934, ko se je direkciji od strani tukajšnje progovne sekcije gl. kod. predložil točen, proračun tlakovanja ca 9000m», kar bi skupno znašalo 1,250.000 Din. Tudi naj bi se izvršilo podaljšanje dovozne ee. ste od železniške ograje do tovarniškega sklact šia v skupni izmeri 4000 m3. Za le-t os bi znašali ti etroški okoli 560.000 Din, ostalo delo pa naj bi se vršilo v letu 1937.
a— Carinski dohodki so znašali v preteklem mesecu pri tukajšnji glavna carinarnici 5,356.799.20 Din, in sicer na irvoai 5,342.440.45 Din, na izvozu 14.368.75 Din. Depoziti 1,311-169.26 Din.
a— Zavod »VESNA« v Maribora priredi od 6. do 9. t. m. razstavo peri1 a, oblek 4n vezenin. RazJlava bo odprta od 9. do 13. in od 14. do 19. ture.
a— Dijakom-rekrutom. Mestno poglavarstvo razglaša: Vsi oni dijaki, ki hočejo letos odslužiti obvezni dijaški rok, naj vložijo prošnje za vpoklic najkasneje do 15. julija pri komandi vojaškega okroga.
a— Na občnem zboru Rdečega križa v Studencih, ki je lani obdaroval siromašno studenško deco z darili v vrednosti preko 6000 Din. je bilo izvoljeno nastopno novo vodstvo: predsednik dr. Korenčan, prvi podpredsednik župan Kaloh. drugi podpredsednik r. Stopar tajnik Kristovič in blagajnik Vošnik.
a— Na tukajšnji vinarski ln sadjarski šoli se začne novo šolsko leto 15. septembra. Sola je dvoletna in ima internat za 60 gojencev. Prošnje za sprejem je jx>slati ravnateljstvu najkasneje do 15. Julija. Za sprejem je potrebna siarost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola- Podrobnejša pojasnila pri ravnateljstvu zavoda.
a— Odmevi oddaje del. Tukajšnje vensko obrtno društvo je skupno z Okrožnim odborom obrtniških združenj poslalo I«'smeno protestno spomenico na mestni svet zaradi oddaje nekaterih del pri novem magdalenskem šolskem kampleiksn izvemmariborskim obrtnikom.
V smrt. Obešenega so naši* včeraj r Wolfovi ulici 511etnega strojevodjo drž. žeL Franca Bučovnika Dejanje je Izvršil oči vi dno v trenutku duševne zmedenosti. Zadnje dni je bil nekam potrt Bučoromffc zapušča bolehno ženo to št«*- nepreskrbljene otročiče.
a— Ni bilo političnega umora. Poročal! smo nedavno o najdbi neznanega mladega utopljenca v Muri pri Sladki gori. Neki ljubljanski List je objavil vest o novem političnem umoru onstran meje. Sedaj pa se je posrečilo, ugotoviti utopi jeru&e^vo Identiteto. Utopljenec je namreč 23 letni slušatelj graške univerje Henrik G1f«ie-gel, ki je v Gradcu ekočfil v Muro, hote£ rešiti nekega obupamca. Pri tem pa je udaril z glavo ob mostnr obok tn se očrvid-no onesvestil, ker ga je b»la Mura kanain zagrnila, četudi je bil dober plavač,
a— Nabunkan ,k«r je gledal kres. Včeraj dopoldne je bila pred okrožnim sodiščem razprava proti 30 letneflrsu hlapcu Matiji Merniku, ki je bil obtožen, da je dne 2o- aprila 1935 v Kaprfl prtsadjai inž. Albinu Smoddšru več udarov po roki tei mu jo prebil. Inž. Smodiš ee Je namreč omenjenega dne podal domov v Kapelo. Takrat so fantje ravno kurili kr«9 pr«d cerkvijo. Stopil je bližje ter si hoteJ ogledati kres. Toda komaj je položil svoj nahrbtnik na tla, so nfl/valfli fantje nanj, tako da je moral zhežaft. Hlap«; Mernik pa je tekel za Smodišem ter ga s kotom večkrat udaril. Obtož©«' Mernik je bfi obsojen na 6 mesecov s.trogega zapora, pogojno na 3 leta.
Ciio šumeča limonada v tabletah
po 1.— Din ali 60 par je izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača za mlado ln staro. — Obiščite paviljon »CLIO« začetkom velesejma —• levo!
Iz Celja
e_ Priobčiter vojnega razporeda. Me6tno
poglavarstvo v Celju razglaša; Po naredbi komandanta dravske drvizijske oblasti in poveljstva celjskega vojaškega okrožja bo ▼ nedeljo 7. t m. na mestnem zbirališču pri-otčevanje razporeda za leto 1936. Zato se morajo vsi pozvani obvezniki in dajalci živine in prevoznih sredstev zbrati do pol 8. zjutraj na GlazijL S seboj morajo prinesti vojaško izpravo- Udeležba obvezna. Oni, ki bi biH ta dan zadržani, morajo to predhodno javiti pismeno mestnemu poglavarstvu in priložiti dokazila. Oni. ki so bili pozvani, pa se pozivu ne bi odzvali, ali bi prišli prepozno, bodo strogo kaznovani, ker se to priobčevanje pričelo točno ob določenem času. Vsak mora priti osebno.
e— Umrla je v sredo v Petrovčah ▼ starosti 62 let učiteljica v p. ga Ida Wudlerjeva, soproga šolskega upravitelja g. Rudolia wu-dlerja. Pokojnica je bila zavedna narodna žena, vzorna soproga in izredno skrbna mati. Bodi ji ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
e_ Is celjske statistike. Pri bom dela
je bilo 31. maja v evidenci 639 brezposelnih (571 moških in 68 žensk) nasproti 641 (574 moškim in 67 ženskam) dne 10- maja. V maju je obiskalo Celje 1033 tujcev, med temi 816 Jugoslovenov, nasproti 896 v letošnjem aprilu in 1044 v lanskem maju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 25 oseb in sicer 10 v mestu in 15 v bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20-30 komedija »Resnična ljubezen — ponarejen denar« in rvočni tednik.
Iz Škofje Loke
šl— Pred tujsko • prometno sezmno. škofja Loka se že pridno pripravlja nanjo. TPD je izvedlo popis vseh razpoložljivih sob in postelj, klopice na vseh izprehajali-ščih so zunaj in vsako nedeljo imamo koncert vojaške godbe. V nedelj© se svečano otvori kopališče ▼ Puštalu. Pri otvoritvi bo sodeloval glasbeni kvartet
KAVA HAG
VARUJE VAŠE SRCE
PRISTNA, ZDRAVA ZRNATA KAVA NAJFINEJŠE KAKOVOSTI. ZAJAMČENO OPROŠČENA KOFEINA
Gospodarstvo
Konferenca o izvozu sadja
V svrho konsultacije gospodarskih ustanov o perečih vprašanjih izvoza našega sadja, je ministrstvo za trgovino in industrijo sklicalo za 2. junij t. 1. posebno konferenco. Te konference so se udeležili razen zastopnikov trgovinskega in kmetijskega ministrstva tudi zastopniki Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Prizada, Glavne zadružne zveze, Glavnega saveza srbskih zamljorad. zadrug i. t. d- Konferenca se je začela 2. junija ob 10. dop., končala pa se je 4. junija opoldne. Predsedoval ji je minister za trgovino dr Vrbanič. Konferenca je razpravljala o kontroli kakovosti in standardizaciji sadja, namenjenega izvozu, o organizaciji izvoza sadja v prihodnji kampaniji in o ustanovitvi urada za sadje, njegovih nalogah in njegovi organizaciji.
Po razpravi so na konferenci soglasno sprejeli 6klep izvoznikov sadja in zadružnih organizacij, da je kontrola kakovosti presnega kakor Suhega sadja prvenstvene važnosti za povečan izvoz tega blaga na zunanjih tržiščih-
Kontrola kakovosti naj daje zadostno poroštvo, da se bo v tujino izvažalo sadje, ki ustreza tem pogojem, obenem pa je kontrola tudi odgojno sredstvo za pridelovalca samega. Zato misli konferenca, da je ena izmed najosnovnejših dolžnosti pristojnih organov, da posvete največjo pozornost dobri kakovosti presnega in suhega sadja, ki gre v tujino.
Glede kontrolnih ukrepov je konferenca zaradi bližnje izvozne kampanje mnenja, da bi bilo treba dosedanji sistem izvajati tudi leto«, z nekaterimi spremembami in dopolnitvami, ki so zdaj neobhodno potrebne. Konferenca zlasti poudarja, da bo dosedanji koretrolni sistem pokazal uspeh samo tedaj, če se bodo obstoječe določbe ▼ celoti in povsod izvajale.
Registriranje izvoznikov
Konferenca je soglasno ugotovila potrebo sestave seznama izvoznikov in ugotovitve pogojev za registriranje. Po sodbi konference bi se z izvozom sadja in po-vrtnine in njihovih predelav mogli ukvarjati :
1)	sodno registrirane protokolirane tvrd-ke, ki predlože izkazilo pristojne zbornice, da sfpa>da po pooblastilu, oziroma po prijava obrti po čl. 456 (3) obrtnega zakona in po trgovskem registru o vpisu pro-tokolacije tvrdke in obsegu njenega delovanja v njihov delokrog tudi izvoz sad^a in povrtnine in njihovih predelav, in da so najmanj tri leta trgovale s sadjem in po-vrtnino na lastni račun, oziroma pri tvrd-kah, da so se njihovi lastniki oziroma poslovodje najmanj tri leta dejansko ukvarjali s trgovino e sadjem dn povptnino in da so tudi sicer po sodbi pristojne zbornice sposobni za izvoz sadja.
2)	zadružne zveze, če so registrirane pri pristojnem sodišču in po svojih pravilih pooblaščene za trgovanje s poljskimi pridelki.
Prijava o registriranju bi se predložila osrednjemu organu odnosno uradu, ki bo vodil vrhovno nadzorstvo nad izvozom sadja in povrtnine in njihovih predelav. Prijavi za registriranje bi imel prosilec priložiti jamčevino v višini do 10.000 Din
v gotovini, v vrednostih papirjih ali pa poroško pismo. Osrednji organi bi mu na osnovi redne prijave in kavcije izdali izkazilo za izvoz.
Konferenca je nadalje proučevala posamezne ukrepe, ki so bili doslej izdani za ureditev izvoza in izkoriščanje kontingentov, ki jih dobivamo iz nekaterih držav Konferenca je izrazila željo, cia bi kraljevska vlada zagotovila čim širše področje zasebni inicijativi in posredovala samo tedaj in v istem obsegu, kadar in kolikor bi ter jali to splošni interesi narodnega gospodarstva.
Trgovske in zadružne organizacije, zastopane na tej konferenci, čutijo potrebo po ureditvi izvoza v svrho realnejšega izrabljanja kontingentov, ki jih dobivamo v raznih državah, vendar pripominjamo, da ie treba kontingente deliti zasebnim podjetjem in vršiti njihovo razdelitev v sporazumu z zainteresiranimi gospodarskimi zbornicami in zadružnimi organizacijami*
V kolikor pridejo vpoštev razne carinske ugodnosti in preferenčni kontingenti, izražajo zastopniki prizadetih organizacij mnenje, da bi država mogla omejiti zaslužek izvoznikov, ki pri teh kontingentih sodekiiejo, tako da se iz prebitka ustanovi fond za podpiranje sadjanstva v državi in za podpiranje izvoza sadja in povrtnine.
Konferenca prosi ministra za trgovino in industrijo, da na osnovi čl. 78 finančnega zakona za leto 1936/37 sprejme uredbo o ustanovitvi osredn jega organa za kontrolo nad izvozom Sadja, povrtnine in njihovih predelav. Naloge tega osrednjega organa bi bile: 1) sestavljanje registra izvoznih in zadružnih organizacij, 2) določevanje kakovosti in načina pakiranja omenjenega blaga za izvoz in kontroliranje kakovosti blaga v smislu te resolucije.. 3) zastopanje koristi izvoznikpv in zadružnih organizacij nasproti pristojnim organom o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na trgovinsko poliiiiko. zlasti pri pogajanjih za sklenitev trgovinskih pogodb. 4") razdelitev pogodbenih kontingentov med izvozni ke in zadružne organizacije, registrirane po točki 1, 5") organiziranje poročevalske službe, 6) dognanje možnosti plasmana sadja in povrtnine na novih tržiščih in 7) proučevanje in predlaganje ukrepov za za gotoviitev racionalnega vnovčenja sadja pri čemer je treba vpoštevati splošne koristi narodnega gospodarstva in koristi pridelovalcev, zadružnih organizacij in izvoznikov. Pri tem bi bilo treba strogo upoštevati vlogo privatne iniciative pri izvrševanju njenih nalog in ji pustiti čim širše področje za udejstvovanje. Konferenca misli, da je neobhodno potrebno ustanoviti osrednji organ, o katerem je bilo tu govora, in strokovni odbor in da se-vse delo tega osrednjega organa izvrši s popolnim soglasjem tega odbora. Strokovni odbor naj bo sestavljen iz enakega števila zastopnikov trgovskih oziroma trgovsko-in-dustrijskih zbornic, osrednje organizacije in zainteresiranih ministrstev. Zbornice naj delegirajo svoje zastonnike iz vrst trgovskih tvrdk, registriranih pri osrednjem organu. Pri tem je treba imeti pred očmi zbornice z največjim sadjarskim in povrt-nraskim področjem-
Situacija zlatega bloka postaja kritična
Usoda francoskega franka vzbuja v svetovnih finančnih krogih z vsal-rm dnem rastočo pozornost. Zadnje dni je angleški intervencijski fond le s težavo držal frank na spodnji z'ati točki. Pri tem pa nervoz-nost vedno bolj prehaja tudi na holandski goldviar in švicarski frank. Nizozemska banka, ki je pred dnevi dvignila diskont od 2.5 na 3.5%, je v sredo sklenila novo povišanje na 4.5%. V Švici pa je slabost švicarskega franka povzročila da je pričelo znova odtekati zlato. Poslednji izkaz šnf carske Narodne banke od konca maja zaznamuje zmanjšanje zlatih in deviznih rezerv za 23.2 na 1486.1 milijona frankov.
Odtok kapitala iz Francije zavzema vsak dan večji obfeg, kar povzroča kot neizogibno posledico zmanjšanje zlatih rezerv. Pri tem je značilno, da se v Francu ji množi število pristašev devalvacije in to celo pri delničarskih strankah Desnica ee vedno bolj zavzema za devalvacijo in dela zanjo že javno propagando. Zadnje dni so transakcije za prenos kapit. iz Francije v Anglijo zavzele tak obseg, da denarni zavodi niso mogli sproti izvrševati vseh nalogov in je bilo le težko dobiti telefonsko zvezo med Parizom in Londonom. Ne-a»gumast povečuje še stavka v Pa«»zu, ki se dnevno bolj širi. Govori se tudi že o odstopu guvernerja Francoske banke. Tudi v Švici ee opaža preokret v nazorih glede devalvacije, švicarski socialni demokrat je sedaj javno propagirajo razširjenje kreditov, če tudi bi to imelo za posledico devalvacijo franka.
Žrebanje vojne škode
Dne 2. junija je bilo v Beogradu 22. žrebanje 2-5% državne rente za vojno škodo in 90 bili izžrebani naslednji dobitki (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek 200.000 Din: 9188—668; dobitka po 100.000 Din: 7963—610; 8793 —314;
dobitki po 50.000 Din: 5732—163; 6222— 799 : 6614—77 ; 7536-462; 7856—180.
dobitki po 20.000 Din: 5207—107, 5354— 249; 5692—75: 6007—919; 6084—28: 7114— 633 : 7253—128 : 7302—139; 7679—939 : 8001 —245; 8180—380: 8292—393: 8335—201: 9006—182 : 9326—674:
dobitki po 5000 Din: 5044—407: 5094— 365; 5097—496; 5683—819 : 5736- 926 ; 5760 —9; 5803—962; 5863—977 ; 5948—340; 5984
—698; 5991—402; 5995—355; 6172—613; 6178—851; 6228—729; 6271—871; 6404—875; 6656—213; 6712—86 ; 6822—801; 6843-226; 6856—49S; 6977—210 ; 6993-506; 7090-827; 7105—804 ; 7361—397; 7414—562 ; 7653—347; 7728—460; 7753—452;7784—111; 7807—598; 7910—744; 8164—757; 8211—260; 8364— 613; 8374—360; 8421—751; 8431—126; 8528 —967; 8603—879; 8681—799 ; 8686—468; 8884—265; 8915—730 ; 8939—899; 8985—18; 9218—159; 9316—854;
dobitki po 3000 Din: 5012—460; 5100— 316; 5101—179; 5106—397; 5126—150; 5209 —229; 5276—232 ; 5347—710; 5390-691; 5407—117 ; 5497—103; 5537—959; 5544— 679; 5593-453 ; 5595—395 ; 5616—345 ; 5659 —780; 5698—348 ; 5735—540; 5740—579; 5818—899; 5827—115 ; 5874—836; 5977—505; 6014—251; 6194—553; 6265—457 ; 6281—58; 6319—799; 6363—818; 6373—796 ; 6393-232 : 6487—11; 6513—661; 6546—376; 6552 —749: 6641—833 ; 6655—70 ; 6696—436; 6710 —12; 6773—678 : 6780—173; 6S33—331; 6885 —755; 6900—904; 6922—473; 693.5—29; 7043-403 : 7085—657 ; 7169—664 ; 7191— 598; 7210—347 : 7301—299; 7326-856; 7382 —119; 7520—640; 7561—266; 7589—915; 7607—144 ; 7613—421; 7631—709; 7641— 176: 7709—527; 7724-^976; 7739—244; 7761 —189; 7799—144 ; 7812—801; 7844—974; 7946—938 ; 7948—911; 7958—978 ; 8166— 155; 8191—626 : 8213—380 ; 8230—273; 8293 —281; 8323—13; 8334—255; 8406—592 : 8417 —363 ; 8458—217 : 8485—559 ; 8648—261; 8789—114 ; 8817—491; 8832—795; 8894—51; 8976—751; 8993—692; 9006—492: 9020—59; 9068—627; 9143—595; 9144—129; 9165— 999: 9186—281; 9199—339 9240—202 : 9381 —949
Trgovinska pogodba s Španijo
Iz besedila trgovinske pogodbe s Španijo, sklenjeno 15. maja v Madridu, posnemamo naslednje podi ihnosti:
Kontingemti, ki nam jih je priznala Španija za uvoz v letu 1936, so naslednji (v oklepajih kontingenti za leto 1937); pragovi 5000 kvintalov (5000), deske iz mehkega lesa v debelini 40 — 75 mm 26.000 m3 (30.000). deske v debelini do 40 mm 36.000 m3 (40.000), sveža jajca 20-000 kvintalov (25.000); za leto 1937. nam je priznan še kontingent za 15-000 kvintalov celuloze.
Konitingenti, kd jih mi dajemo Španiji, pa so za leto 1936 naslednji (v oklepajih kontingenti za leto 1937): riž 60.000 kvintalov (80.000), zemeljski orehi 3400 kvintalov (3400), pomaranče, limone in mandarine 30 000 kvintalov (40.000), banane 2000 kvintalov (2400), surova plutov i na 800 kvintalov (1000). kalofoniija 8400 kvintalov (10.500), bombažna preja, enožična, 15.000 kvintalov (20-000), polizdelka iz plutovine
500 kvintalov (700), zamaški iz plutovine 300 kvintalov (300).
Kontingent za riž, ki smo ga priznali Španiji v trgovinski pogodbi v višini 80.000 kvintalov, je razmeroma znaten, če upoštevamo, da je lani znašal vas naš uvoz nekaj manj nego 200.000 kvintalov, od te-
fa uvoz iz Španije le 15.000 kvintalov. -pansikega riža bomo torej uvozili v bodoče za okrog 19 milijonov Din letno. Znaten je tudi kontingent za uvoz span-skih pomaranč in lirnju. ki p ie ustavlja več nego eno tretjino vsega uvoza pomaranč in limon. Posebno važen pa je kontingent za uvoz bembažne preje, ki predstavlja i-voz no vrednost okrog 70 milijonov Din.
V primeru, da bi bil katerikoli od teh kontingentov izčrpan pred koncem uvoznega leta, bo vsaka pogodbena država vzela blagohotno v razpravo zahtevo druge države zaradi dodatnega kontingenta. Gori navedeni kontingenti se bodo razporedili po trimesečjih ali polletjih, in sicer vnaprej. Odobreni, pa neizkoriščeni deli kontingentov iz enega leta se bodo prenesli na drugo leto. Španska vlada se v pogodbi obvezuje, da bo napravila polrebne ukrepe za povečanje izvoza v Jugoslavijo, da omogoči efektivno izkorišeenje kontingentov-' Jugoslavija pa bo nap'avila vse potrebno, da olajša prekladanje, vskladišče-nje španskih proizvodov za uvoz v Jugoslavijo. Pogodba vsebuje tudi določbe gie-de zaščite uporabe geografskih nazivov za vinarske proizvode in g^ea.i pospeševanja tujskega prometa.
Da se zajamči čim ožje gospodarsko sodelovanje, se bo ustanovila jugcslovensko-španska mešana komisija, ki bo skrbela za pravilno izvajanje odredb tega sporazuma; razpravljala bo o eventualnih sporih, ki bi se pojavili v teku izvajanja sporazuma in proučila možnost, za čim intenzivnejšo trgovinsko izmenjavo med obema državama. Komisijo bodo tvori.li predstavniki obeh držav in eksperti imenovani od vlad. Predsednika obeh nacionalnih skupin bosita v neposredni zvezi med seboj. Komisija pa se bo sestala najmanj enkrat na leto. Sporazum je sfopil v veljavo 1- junija in velja za eno leto ter se avtomatično podaljšuje, če ga nobena stranka ne odpove s trimesečnim rokom.
Trgovinskemu sporazumu je dodan še plačilni sporazum, ki določa, da bo špi-nija do 1. junija prihodnjega leta plačala 80% v kliringu na poseben račun Narodne banke pri španski devizni centrali in 20Vo v devizah. Če bi vplačila na kliring ne zadostovala za plačilo španskega uvoza v Jugoslavijo, odpade plačilo v devizah. V vsakem slučaju pa se bo po 1. juniju 1937 vršil plačilni promet v celoti preko klirin-ga. Sporazum določa med drugim, da je španski uvoznik, ki vplača dolžno vsoto, s tem pokril vse svoje obveznosti. Ta določba se lahko uveljavi po potrebi za jugoslovenske dolžnike. Jugoslovenska Narodna banka bo lahko razpolagala z zneski v pezetah s plačilnimi nalogi ali na drug način za plačilo uvoženega španskega blaga, za plačilo stroškov jugoslovenskih turistov in potnikov v Španiji in za plačilo v zvezi z oskrbo jugoslovenskih ladij v španskih luikah. Stare terjatve Ju goslavije v Španiji se bodo uredile z vplačilom 50% na klirinški Tačun in s 50% v devizah v najkrajšem roku. Blago, ki ga bo Jugoslavija uvozila iz Baiearskih in Kanarskih otokov in iz španskega Maroka se bo glede plači,la smatralo kot špan sko blago. Odredbe plačilnega sporazuma se ne nanašajo na terjatve iz prevoznih stroškov, ki jih bosta obe državi poravnali v svobodnih devizah.
Borze
4 junija
Na ljublljanski borzi sta se devizi London Newyork danes nekoliko okrepili. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi ponovno nekoliko popustili in so bili zaključeni po 9.02, angleški funti pa po 250 V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.92 (v Beogradu po 8.90), v grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 6.75. Nemški klirin ški čeki so se ponovno precej okrepili in so se trgovali v Ljubljani po 14.00. v Beogradu po 14-0180 dn v Zagrebu po 14.02 odnosno za 15. junij po 1400 za konec junija po 13-80 in za konec julija po 13.60.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda pri mirni tendenci notirak 357.50 — 360 brez prometa (v Beogradu so bili zaključki po 357.25 — 357-50). Promet pa je bil v dolarskih papirjih, in sicer v 7°/» Blairovem posojilu po 74 in v 8% Blairo-vem posojilu po 83-50.
iipmzf
Ljubljana. Amsterdam 2978.86 — 2993-45, Berlin 1756.08 _ 1769.96. Bruselj 744.90 — 749-96 Curih 1424.22 _ 1431-29, London 220.94 _ 222.99, Newyork 4376.06 — 4412 38 Pariz 290.25 — 291.69. Praga 182.20 — 183.30.
Curih. Beograd 7.-, Pariz 20-38. London 15.5850 Newyork 309.75, Bruselj 52.36. Milan 24-35. Madrid 42.2250 Amsterdam 209.15, Berlin 124 60. Dunaj 56.30. Stockholm 80-S0. Oslo 78-25. Kobenhavn 69 55. Praga 12-80, Varšava 58 Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 256.50 _ 260. 4°/o agrarne 47 den.. 6»/o beg-luške 67 den-, 6%> dalm. agrarne 62-50 den., 7Ve in vest. 81.50 den.. 7°/o Drž- hip. banka 84 den., 7% Blair 73.50 — 74, 8°/« Blair 83 _ 83.75: delnice: PAB 224 — 227, Trboveljska 125 den.. Šečerana Osijek 150 bi-, Beograd. Vojna škoda 357 — 357.50 (357.25 _ 357-50) 4%> agrarne 48 — 48.50. 6% beg-luške 67-50 - 67.75 (67,50), 7®/« invest. 82.75 — 83, 7>/» Drž. hip. banka 84.75 den., 7''t Blair 73-50 — 74, 8*/o Blair 83.25 den., Narodna banka 6360 den- (6360), PAB 227.50 _ 228.50 (227.50 - 228).
Blagovna tržišča
J5TTO
+ Chicago, 4. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 84.75, za sept. 85, za dec. 87; koruza: za jutfj 60.25, za Sept. 57.75, za dec. 52.75.
-f Winnipeg, 4. Junija. Začetni tečaji: pšenica: za Julij 77.625, za okt. 78.125, za dec. 78.75.
-f NovoSadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca omahujoča- — Pšenica: baška in
natsika 118—121, baška ladja Tisa 124— 126, ladja Bege j 123—125; slavonska 120 —122. Oves: baški sremski in slavonski —108. Koruza: baška, sremska in banatska 100—101. Moka: baška in banart-ska »0g« in »Ogg« 195—205; »2« 175 —185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7«
115—125, y>S* 100-102-50. Otrobi: baški. sremski in bana taki 93—96. Fižol: baški in sremski beli 163—170.
-f BudimpeštanSka tenminska borza (4
t. m.) Tendenca stalna. Koruza: za julij 11-88 — 11-90, za avg. 12.01 — 12.04.
Gostinska razstava na velesejmu
Posebno zanimanje vzbuja letos na vele sejmu po pravici velika gostinska razstava, ki je našla streho v velikem paviljonu na desni strani glavnega vhoda. Priznati pa je tudi treba, da je razstava zelo okusno organizirana. že naravnost elegantna. Kako velikega pomena za vse naše gospodarstvo, zlasti pa za državne finance, je gostinski obrt, dokazuje diagram o davkih, ki jih plačujejo gostinski obrti. Diagram je originalno zamišljen, a nazoren in jasen, da kar na prvi hip vidi obiskovalec, kako tež-k? z. davki obložen gostinski obrt v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih.
svojih obratov in v kako dovršeni arhitekturi so zgrajeni zlasti najnovejši hoteli, ka varne in gostilne, kažejo na razstavi jasno razne fotografije in modele hotelov in kavarn.
Posebno zanimanje širšega občinstva vzbuja oddelek pogrnjenih miz, zaročne, poročne, diplomatske, lovske in banketne. V vsem sodeluje na gostinski razstavi 28 tvrdk. V zgodovinskem oddelku pa mestni in Narodni muzej, v oddelku arhitekture banska uprava in klub arhitektov, v oddelku za tujski promet Zveza za tujski
--------- ........................; promet, SS. Skala, ŠPD in hotelirji ter v
Razstava kaže ustroj modernih hotelov	j statističnem oddelku OUZD ter Zveza
ter podaja nato zgodovinski razvoj go-	združenj gostilničarskih obrtov.
stinskega obrta. Kako skrbe naši hotelirji	Prirediteljem gostinske razstave mora
in gostilničarji za res moderno ureditev	vsak obiskovalec k uspehu čestitati.
Žene za enakopravnost v zakonodaji
Ljubljana. 4 junija.
Zakoni, ki urejajo pravne odnose državljanov do državljanov in do oblaste v, bi morali v prvi vrsti ustrezati dejanskim razmeram časa. Izhajati bi morali iz resničnih potreb ljudstva, zato bi morali biti urejeni človeško, ne birokratsko Pri njihovi ureditvi bi morali sodelovati tisti, katerim so zakoni namenjeni, to je ljudstvo.
Ugovor proti takim zahtevam je takoj pri roki; naše ljudstvo še ni zrelo za tako demokracijo! Seveda ni zrelo, če 6e mu ne da priložnost, da dozori. Aktivno sodelovanje v vseh javnih zadevah je najboljša vzgoja ljudstva k njegovi dozorelosti in najboljše jamstvo, da bo zmagal zdrav progres naroda
Smo pred važnim dogodkom to je pred spre jetjem novega občega državljanskega zakonika. To je gotovo najvažnejši zakonik za državljane, saj ureja najvažnejše pravne odnose, in sicer rodbinsko pravo, dedno pravo, posest, lastnino itd. Toda čeprav je bil načrt objavljen že 1. 1934., se je pri nas o njem razmeroma zelo malo pisalo, še manj pa govorilo izven pravniških vrst. Namesto da bi Se pozivali k razmišljanju o njem vsi državljani, je dostopen samo pravnikom in ustanovam.
Vendar pa bi mnogo navadnih Zemljanov, ki so na lastni koži okusili okostene. lost zdaj veljavnih zakonov, lahko podalo marsikako zdravo mnenje. K temu so poklicane posebno žene. saj se je zlasti njihovo
življenje — mnogo t*olj kakor moževo — v več ozirih silno izpremenilo v času, odkar je v veljavi naš sedanji obči državljanski zakonik, ki je bil prikrojen že 1. 1815., torej pred 120 Ieti! Pravijo, da «0 6estavljalci načrta za novi obči državljanski zakonik vzel j za osnovo stari avstrijski zakon, kateremu so dodali le nekaj te-prememb. Pomislimo pa, koliko izpre-memb se je v 100 letih izvršilo v rodbin. sKh, imovinskih in drugih odnošajih, ki 'zadevajo predvsem ženo. Zato je niujno po. arebno, da tudi žene povedo svoje mnenje in svoje želje pri snovanju novega občega državljanskega zakonika. V ta namen priredi naše organizirano ženstvo mandfestacijsko zborovanje za takšno iz-premembo zakonika, ki bo v polni meri upoštevala ženine zahteve po enakopravnosti. Govorniki in govornice bodo izku-šaji dokazati, da življenje samo zahteva tako izpremembo zakona, ki se je tudi drugod že uveljavila.
Zborovanje bo na večer pred cv-bindm zborom banovinske ženske zveze 6. junija ob 20. v mestna posvetovalnici mestnega magistrata. Predaval bo g. dr. Vito Kraigher o ženi v rodbinskem pravu poedi-nih držav, ga. Angela Vodetova bo pokazala na življenjskih primerih potrebo iz-premembe zakonov in ga. Vika Kraigherjeva bo govoii'la o stališču gospodinje do izpremembe rodbinskega prava Dobro do* šii vsa, ki se zanimajo za ta vprašanja.
Otrok je zažgal
Ptujska gara, 4. junija.
Posestnik Mohorko Matevž s Ptujske gore je te dni delal na njivi, a njegova žena Neža je na vrtu opravljala razna manjša opravila. Med tem Ča6am pa je ostal v hiši sam šestletni sinko. Deček je brskal okrog, našel škatlico vžigalic im »e z njimi igral tako da je zanetil požar. Hiša, ki je bila k<ta s slamo, je zgorela do tal. škoda je le delno poravnana z zavarovalnino.
Sokol
Sokolski zlet v Subotici. IV. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije v Subotici bo od 25. do 30. t. m. Sokolsko društvo v Celju opozarja članstvo in prijatelje Sokola, da so za udeležence dosežene naslednje ugodnosti: Člani SKJ in srednješolska mladina uživa 75% popust, nečlani pa 50% popust od nonmalnih voznih cen. Vsak udeleženec naroči samo preko društva zlertni znak. ki stane za telovadce 20 Din, za netelovadce 30 Din, za nečlane 10 Din. Zletni znaki za članstvo nudijo razne ugodnosti pri prehrani, stanovanju, vstopnini raznih prireditev dijd., znaki za goste (po 10 Din) so večjidel spominski znaki in nudijo prosit vstop k tekmam in skušnjam ter nezgodno zavarovanje. Prijave za zlet »o dopustne samo preko domačega društva ne glede na pripadnost interesenta-. Prijave sprejema društvo do vključno 8- t m. in sicer samo ▼ društveni posvetovalnici dnevno od 18.30. do 20. Tam se dobijo še ostale informacije.
Izlet v Rumuniio. Kdor se teleta v Su-botico ne udeleži, se ne more udeležiti skupnega zleta v Bukarešto. Točnejši podatki glede udeležbe še niso znani, bodo pa pravočasno objavljeni. Uprava.
Sokol I Ljubljana-Tabor poziva članstvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskega zleta v Subotici, da se najkasnje do 8. t.m. do 20. ure prijavi v društveni pisarni med uradnimi urami (od 17. do 20.), kjer tudi dobi nadaljnja pojasnila.
Sokol I Ljnbljana-Tabor bo imel javno telovadbo v nedeljo 7. t m. ob 16. na letnem telovadišču na Taboru. Razen obveznih prostih vaj vseh oddelkov za zlet v Subotici bomo videli Se zvezdni tek z baklami, redovne vaje ▼ četi. hkratne Skoke v višino, razne teke in mete in telovadbo na orodju. Člani bodo zaigrali »Hazerco«. vsi oddelki pa bodo zaplesali nekaj pristnih srtekih narodnih kol. Tristo telovadcev vseh društvenih oddelkov bo v dveh urah ln v 20 točkah sporeda pokazalo svojo izurjenost Ker bo ta prireditev uvod v letošnje sokolske prireditve, vabimo ljubljansko sokolstvo in občinstvo, da prireditev obišče, v primeru slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru.
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Meddruštveni odbor kulturnih in strokovnih društev obvešča javnost, da se bo vršilo v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne na glavnem trgu ljudsko zborovanje akcije za razširitev bolnice v Ljubljani. Govorili bodo dr. med. Meršol, dr. med- Bežek, akademik Ravnikar, pisatelj Javornik in zastopniki strokovnih organizacij. Zborovanje naj bo izraz enotne volje slovenskega ljudstva.
Iz Zagorja
z— Delo v zagorskem rudniku je v tekočem mesecu predvideno za 12 dni, dočim so delali meseca maja le 10 dni Pretekli teden so rudarji prejeli brezplačno moko, katero je dala na razpolago TPD. Tudi občina je delila krušno moko- Poleg brezposelnih rudarjev so bile te pomoči deležne tudli nekatere rudarske družine. Ta pomoč je bila nujno potrebna, ker so rudarji zaradi pičlih delavnih dni in slabega zaslužka v veliki sitiskd.
z— Z graditvijo ceste preko Slagnika v Trbovlje so nameravali pričeti že v torek a so morali delo zaradi nalivov za en dan odgodiiti. Zaposlili so 58 delavcev, polovico iz Zagorja, polovico pa iz Trbovelj. Konec meseca bodo zaposlili še nekaj delavcev. V prvi vrsti so bili sprejeti oženjem brezposelni delavci. Mezda znaša 2-50 Din na uro. Zaposlili so tudi nekaj brezposelnih samskih delavcev. Delo bo trajalo približno dtve leti in je bil od celotnega proračuna 2,000.000 Din že nakazan znesek 300-000 Din. Cesta bo banovin-ska prve stopnje in bo velikega pomena za tujski in splošni gospodaT6ki promet.
Iz Novega mesta
n— Lepa proslava. Tu nastanjena četa celjskega pehotnega polka je imela te dni spominsko proslavo na osvobodilne boje na Koroškem in zavzetje Črne- Po slovesnem govoru, ki ga je imel komandant mesta, kapetan g. Midžovič, je bil defile, nato pa so bili udeleženci povabljeni od g. kapetana in od ge. soproge na malo južino- Zvečer pa je til v dvorani Sokolskega doma zabavni večer, na katerem je igral sokolski orkester pod taktirko g. Šproca.
n— Na sreskem načelstva je nastopil svoje novo službeno mesto podnačelnik g. Vinko Vidmar, ki je dospel iz Litije.
Iz Ptuja
j— Smrtna posledica nesreče. Brezposelni 25-letni trgovski pomočnik Ivan Jug iz Pod-vincev pri Ptuju je pretekli teden padel s kolesa in si poškodoval dlan levice. Rani ni posvečal potrebne pozornosti, zaradi česar je dobil zastrupljenje krvi. Iskal je pomoč v tukajšnji bolnišnici, kjer je umrl.
j— Državna meščanska šola ▼ Ptuju bo imela letos prvič za vršne izpite. Ministrstvo za trgovino in industrijo je imenovalo ▼ izpitno komisijo ministrskega odposlanca g. Prešla, inšpektorja za strokovne šole dravske banovine. Izpiti bodo 27. junija.
Obsojena korupcija
Tibet, azijska Belgija
Izhodišče naslednje svetovne vojne — V stopinjah Džingiskana — Zmagovalca ne bo, nasprotnika se bosta izčrpala
Umaknil se bo
Bivši angleški minister za kolonije Tho^ nas, ki je moral odstopiti zaradi Ifinančnega škandala. Svojima prijateljema Batesu in Buttu je namreč izdal tajno namero, da kani vlada povišati davke. Bates in Butt sta to izrabila za sklepanje zavarovalnih pogodb, ki so oškodovale mnogo ljudi
Ameriški svetovalec sedanjega vrhovnega tibetskega poglavarja pančen-lame. Gordon B. Enders, poroča, da je ta vladar v zadnjih letih pripravljal vse potretno za primer oboroženega spopada med Rusijo ln Japonsko. Pančen-lama je prepričan, da se bo ta neizbežni spopad odigral na širnih visokih planotah Tibeta in Mongolije, torej v tistih predelih, katerih prebivalci, lamaistični nomadi, priznavajo pančen-lamo za svojega vrhovnega verskega poglavarja.
Pred nekaj časa je Enders v njegovem spremstvu obiskal tista ozemlja, v katerih se danes japonske in mongolske sprednje straže poskušajo v majhnih bitkah. Veliki lama je imel tedaj svoj glavni stan v mestu Peijlingmiau, kar pomeni »svetišče stotih čudežev,« ki ga imajo danes Japonci v svojih rokah. To potovanje je bilo v zvezi z organizacijo odpora proti japonskemu pohodu. Po vsej Mongoliji so se pripravljale tedaj stvari, ki imajo sedaj veliko ulogo pi i zavračanju japonsiko - mandžurskega siljenja čez mongolske meje. Še pred malo meseci so se mongolski lamaisti samo pasivno borili proti vdiračem, toda za masko brezbrižnosti se je pripravljala trdna obrambna fronta, ki njeno odpornost baš sedaj preizkušajo Japonci s številnimi pohodi preko
meje.	,	. ,
Ce se je veliki lama osebno zanimal za obrambo Mongolije, je to storil zavoljo te-aa ker se popolnoma strinja z evropskim na-ziranjem, da ho ta dežela lahko izhodišče naslednjega svetovnega požara. Po njego-
Dve ženski morilki
Na Dunaju so našli umorjenega magistra farmacije — Zločin sta izvršili ženski, ki sta mu stregli
Na Dunaju se je primeril v petek pred primernega orodja pa bi se njeni^upi ures-binkoštnimi prazniki zagoneten umor, či- nični. Ottova je takoj raketa. kakšno »..toir Ho	ririlptni masrister Emil ! orodje ji manjka ter ji je prinesla Kladivo.
Okoli 11. ure zjutraj je šel Wmkler z do-
;gar žrtev je postal priletni magister Emil VVinkler. Našli so ga v soboto pred praznikom v mlakuži krvi in sodna komisija je ugotovila, da kaže truplo pokojnika trinajst ran, katerim je Winkler podlegel.
Preiskava je bila zelo težavna, ker ni bilo nikakor mogoče odkriti sledov morilca. Toda že od vsega začetka preiskave se je zdelo kriminalnim organom sumljivo, da je imel pokojni Winkler roke umite s citro-novim sokom. Tudi mlaka krvi, v kateri je ležalo magistrovo truplo ob času najdbe, je kmalu iziginila. Vse to je vdihnilo članom preiskovalne komisije misel, da so umor zakrivile ženske, če pa ga niso storile, so bile s storilci gotovo v zvezi.
Ta slutnja je bila pravilna. Takoj po magistrovi smrti so oblasti prijele >n zaprle Winklerjevo postrežnico Marijo Ottovo in njeno prijateljico Marijo Petrovičevo, ki sta stregli magistru v zadnjem časi:. Obe sta se vedli zelo dostojno in n:sla :.azali najmanjšega vznemirjenja zaradi aretacije. Policija je že menila, da sta popolnoma nedolžni. Toda v teku preiskave se ie pokazalo, da sta prav oni dve storilki grozmega zločina.
Petrovičeva, rodom iz Pečuha na Madžarskem, si je že dolgo skušala pridobiti Wjn:k!erjevo zaupanje in se ie zaradi !e«a sukala okrog njegovega stanovanja. Hotela je celo kuhati zanj. Toda magister je nekoč izjavil pred znanci: »Ce bi ta kuhala zame. bi bilo kmalu po meni!« Mož je namreč imel nekaj prihrankov za starost in je šele nedavno dvignil v nek: hranilnici blizu 150.000 Din. Ta denar je zdaj izgin;l in ni dvoma, da je umor magistra pognal korenine iz pohlepa po tej gotovini.
Med papirji umorjenega magistra so našli tudi koncept za testament. Bil je napisan na stroj in zapisala ga je Petrovičeva, ki je opravljala pri magistru posle nekakšne tajnice. Koncept pa je obležal med magistrovimi papirji takšen, kakršen je prišel iz pisalnega stroja. Winkler ga ni nikoli podpisal, pač zato, ker je sprevidel, da se hoče Petrovičeva okoristiti z njegovo zapuščino.
Policija je obe ženski neprestano zasliševala, toda Ottova kakor Petrovičeva sta tajili in zatrjevali venomer svojo nedolžnost. Kriminalni organi so zaradi tega še enkrat temeljito preiskali stanovanje obeh aretirank. In fflei. našlo se je pri Ottovi okrvavljeno kladivo, o katerem je dognala kemična preiskava, da so na niem sadovi sveže krvi. Ko so kladivo pokazali Ottovi, je prišla v zadrego in takoj priznala, da je s tem kladivom Petrovičeva umorila magistra. že dolgo je Petrovičeva tožila, da ne more izhajati, ker nima sredstev za življenje. Tudi minuli četrtek ji je to ponovila in pristavila, da ji nedostaje samo še
ma, kamor se je vrnil popoldne ob 15. Tedaj je Ottova zaklenila stanovanje s svojim ključem in Petrovičeva je stopila ob njeni strani v magistrovo sobo.
Tam se je odigral strahovit umor. Ottova je brž izginila v kuhinjo, Petrovičeva pa je zaklicala Winklerju: »G. magister, povedati Vam imam neko novico!« Nato je odprla predal, ki je v njem ležalo kladivo in jela z njim mahati po mag:'strovi glavi. Odigral se je strašen boj med magistrom in Petrovičevo, kajti slednja se je potem, ko je bila žrtev mrtva in je ležala v krvi na tleh, šla umivat. Obe ženski sta po zločinu brez besedice ostavili prizorišče zločina.
Naslednji dan je prišla Petrovičeva po dogovoru k Ottovi ter ji je prinesla »novico , da so našli VVinklerja umorjenega v stanovanju. O tem je bila obveščena tudi policija. ki je uvedla poizvedovanje, katerega uspeh so ta razkritja. Petrovičeva je odnesla po umoru Winklerja vse njegove dragocenosti, toda doslej trdovratno taji krivdo in pravi, da ne ve ničesar. Kriminalna policija raziskuje, če niso v zločin zapletene še druge osebe.
vem mnenju se je vojna med Japonsko in Sovjetsko zvezo že pričela in bo trajala, dokler se ne bo Japonska ofenziva razširila na 1500 km dolgo fronto preko Tibeta in Mongolije. Japonci bodo, kakor misli ved-ki lama, v tej vojni sledili natanko sledovom Džingis-kana in bodo skušali zabiti klin v osrednjo Azijo. A dočim je Džingis-kan. največji osvajalec vseh ea«ov. pred sto leti pognal svoje vojake od Mandžurije do Budimpešte, se bo ta vojna končala bržkone v Turkestanu. Japonska ofenziva se bo tam iztekla v pesek in niti Rusi niti Japonci ne bodo izšli iz tega spopada kot zmagovalci, kajti obe velesili tosta ie prej popolnoma izčrpali svoja sredstva in revolucija v domovini bo Japonce prisilila, da se bodo po najhitrejši poti vrnili domov. Edino korist od te vojne bo imela azijska celina, ki se ji ne bo za sto let ali Se več bati nobenega tujega vmešavanja v njene zade-
ve in bo sama svojo hišo spravila v red-Tibetski vojni minister, general Denpen Hsia, je Endersu v ostalem povedal, da so Japonci sklenili z drugimi velesilami zvezo proti Rusiji za primer, da bi ta prevzela ulogo napadalca. Japonske akcije v Mongoliji imajo trenutno samo ta namen, da bi Sovjetsko Rusijo pripravile do odprte vojne napovedi. Pančen-lama pa je svojim ministrom ponovno izjavil, da to Tibet v bodočem spopadu imel bržkone enako ulogo, kakor Belgija v svetovni vojni. Pričakovati je, da bodo japonske vojske vkorakale v tibetski koridor severno od jezera Kuku-nor, da bi zagrabile ruske čete, ki Podo stale v Altaj6kem pogorju, v bok. Odločilne bitke se bodo začele v tem primeru pri Lančov-fuju ob zapadnem koncu velikega kitajskega zidu, nato se bodo nadaljevale preko ti-betekega koridorja do Ilija ali Kuldže v Turkestanu.
Slovo od Gibraltarja
Neguš H a 11 e Selassie zapušča hotel »Ročk« na Gibraltarju pred svojim
odhodom v Anglijo
proti
Amy
ženskemu letalstvu
„Jaz se ne bi nikoli peljala z letalom, ki bi ga vodila
ženska"
Slovita letalka Amy Mol]isonova je ameriškim časnikarjem baje priznala, da bi letanje rada zamenjala za politiko.
»Kaj bi storili za žensko letalstvo, če bi postali poslanka spodnje zbornice?« jo je vprašal neki časnikar.
Mollisonova je vzkliknila: »Za žensko letalstvo? Za božjo voljo! Storila bi vse, da bi ženskam prepovedali letanje. Vsak dan me bolj prepričuje, da letalska kari-
[ajalske oči
Fomeit žilic v očesnih jabolkih za kriminalistiko
Prstni odtisi imajo v kriminalistiki izredno vlogo, znano pa je tudi, da je navzlic temu pripomočku treba pogostoma zelo trdega dela, da se kakšen zločin popolnoma pojasni. Sedaj je dvema učenjakoma uspelo postreči kriminalistiki z novim pripomočkom za iskanje zločincev.
Dva zdravnika, ki živita v New Yorku sta po dolgotrajnih natančnih raziskavah ugotovila, da imajo žilice v očesnih jabol-
kih karakteristične znake, ki so pri vsakem človeku drugačni kakor prstni odtisi. S pomočjo priprave, ki spušča svetlobni žarek po strani skozi zenice, sta fotografirala najrazličnejše risbe na mrežnici. Napravila sta na tisoče posnetkov z različnimi osebami, pa nista našla dveh ljudi, ki bi imela isto podobo očesnih žilic. To dejstvo postane lahko kriminalistiki za ugotavljanje istovetnosti oseb seveda lahko zelo dragoceno.
Spomenik trinajstletnemu bojevniku
Njegova zadnja beseda je bila: „Mati!"
V Toulonu so odkrili spomenik dečku De-sireju Biancu, ki je s 13. letom proti volji svojih staršev in prostovoljno odšel v vojno in padel 8. maja 1915- na fronti pri Galipo-liju.
Bianco je bil šolar občinske Sole toulon-skega predmestja Menjentija. Priključil se je 6. huzarskemu polku, ki je imel svojo vojašnico v bližini. Ko so polk vkrcali za
Beg židovskih priseljencev iz Jeruzalema
Židovski priseljenci se zaradi arabskih nemirov selijo s pomočjo policije v nova bivališča, kjer bodo varnejši pred zasledovalci
Orient, je skušal deček oditi z nJim, pa so ga poslali nazaj. Se dvakrat je napravil podoben poskus in v tretjič mu Je uspelo, da se je vtihotapil na prepozni parnik »France«. Šele na odprtem morju so ga odkrili. Vojaki so se zavzeli zanj, dali so mu uniformo in ga uporabili pri trenu. Nekoliko mesecev pozneje se je bila na turških tleh pri Sedul Baru bitka med Francozi in Turki. Poveljnik oddelka, ki se mu je priključil Bianco. je dečku zapovedal, naj ostane pri trenu, a deček se je izmuznil od tam in se je udeležil naskoka v prvi vrsti. Zadeli sta ga dve krogli in z vzklikom »Mati« je padel. Po bitki njegovega trupla niso mogli najti.
A m y M o 11 i s o n
era ni za ženske. Danes je na svetu le malo letalk — in to je sreča. Jaz sama bi se nikoli ne vozila z letalom, ki ha ga vodila ženska.«
Pred desetimi leti je polkovnik Lindbergh izrekel podobne besede, ki so mu jim vse ženske zamerile. Najslavnejša letalka se sedaj torej strinja z njim. Seveda če je to res, kar pišejo o njenih besedah ameriški časnikarji.
Nevesta v črnini
Razveljavi]enje zakona, ki je bil sklenjen pred 41 leti
Vzkliono sod5š6e v Turinu je razveljavilo zakon, ki se je Izvršil pod nenavadnimi okoliščinami pred 41 leti. L. 1897 se je izredno lepo, petnajstletno dekle poročilo z 12 let starejšim moškim Ta poroka je zbudila tedaj veliko pozornostne samo zavoljo dekletove mladosti, temveč tudi za, to, ker je prišla nevesta v žalnem oblačilu pred oltar, ker je stala kakor mramor-ni kip poleg ženina, zašepetala s komaj slišnim glasom svoj »da« in Se z naglo kretnjo odvrnila od moža, ko jo je hotel pred cerkvenim izhodom objeti in poljubiti, kakor so to storili njeni starši, ki so jo tam čakali. Neposredno po poroki^ ki jo je sklenila samo na strogo povelje staršev, je mlada žena zapustila moža in ga odtlej ni videla več.
Pred trinajstimi leti je žena, ki je štela tedaj že 41 let, apelirala na cerkvene ob-
lasti, da bi proglasile nje zakon, ki se je sklenil proti njeni volji, za neveljaven. Pet let so cerkvene oblasti preiskovale to stvar potem so njeir prošnji ustregle. A sedaj je tudi turinsiko vzklicno sodišče kot vrhovna državna inštanca potrdilo neveljavnost zakona. Skrivnostna drama, ki se je s tem zaključila, je na novo zbudila zanimanje italijanske javnosti, in to tem boU. ker oblasti niso imenovale ne moža ne žene, in sicer na izrecno željo sedaj 54. letne gospe. Pred vsem Pa zanima javnost vprašanje, zakaj je žena toliko časa čakala na razveljavljanje svojega zakona, ki ni bil nikoli zakon, da je njena mladost med tem že davno minila Ko je osta-vila sodno poslopje, je bila prav tako oblečena v žal.no oblačilo kakor tedaj, ko jo je zapoved njenih staršev prisilila stopiti pred oltar z neljubim moškim.

mmm


> ■•'•'•• = •-•S'.
- - ■ -fc:
- \ ~7>, - » , .'.r-
Dosedanji dolgoletni predsednik francoskega parlamenta Ferdinand Bouisson se bo dogovorno umaknil, da zasede njegovo mesto Edvard Herriot
Ostanki starih mest na Laponskem
Severna Laponska je bila v kameni dobi, kakor je domnevala znanost, ozemlje s precej visoko civilizacijo. Sedaj je švedski raziskovalec Kurt Tinnberg odkril dokaze za to domnevo, z izkopavanjem po Severni Laponski je našel kakšnih 3000 predmetov, k< potrjujejo, da so bila po vsej severni Skandinaviji nekoč velika mesta. Med temi predmeti je tudi vinogradniško orodje, dalje posode, ki so rabi]e za shrambo vina. To je spet dokaz, da je pred kakšnimi 5000 leti rasla po Laponski trta in da so bile tedanje podnebne razmere Skandinavije bistveno drugačne nego da. nes.
Počasna posta
Američaai so veseli vsakega rekorda, «ato se tudi otročje zabavajo nad čudno usodo neke navadne dopisnice, ki je potovala celili 26 let, preden je dospela na cHJ.
19. maja 1910 je neki Bowers v Jkr-«etyu vrgel to dopisnico v poštni nabiralnik. Ha. mesto, da bi potovala po najkrajši poti T Lancaster v Pena: Ivani ji, kamor bi marala oditi, se je karta odločila za romanj© kri. žem fcražem po Zedmjenfh državah. Iz nje. nih žigov je razvidno, da je bila povsod, kjer bi ne smela biti, a šele sedaj je do spela ▼ Lankaster. Naslovnik, neki kemik po taenn Goodwell, je z nje razbral po zdrav svojega prijatelja, ki je že teta mr-tev. Mož ne ve, ali bi se tega nepričakova-nega pozdrava veselil ali pa se jezffl.
Princesa in vratar
SOletna princesa Asa, najstarejša sestra iraškega kralja Gazija I., je obrnila z romantično poroko pozornost vse grške javnosti nase.
Princesa se je zaljubila v revnega Grk« z imenom Haralambis, ki je bi} prej hotelski vratar v Rodu. Te dni se je pojavila z njim v Atenah in se tam na skrivaj z nJim poročila, vendar pa ne tako na skrivaj, da bi ne bilo prišlo v javnost Prej se je dala še po pravoslavnem obredu krstiti in je pri tem dobfla ime Anastazija. Mlajša sestra princese Radžiha, ki se ura. <fi tebotako v Atenah, se je obrnila s posredovanjem turškega poslaništva na grške varnostne oblasti, in je zahtevala vaz-veljavljenje zakona. Mlada poročenca pa sta med tem zapustila Atene in odšla neznano kani.
Ločitev v MacDonaldovi hiši
Žena najstarejšega sina bivšega angleškega premiera Macdonalda, arhitekta AJL staira Macdonalda. je vložila tožbo za lo-<š»'tev zakona. Arhitekt Macdonald je znan posebno kot graditelj kinematografov.
Restavracija „Queen Mary"
V Londonu s^ otvorili velik restoraa, ki posnema veliko jedilnico pomorskega orjaka »Qucen Mary« v vsaki podrobnosti. V teh dneh, ko se je ogroimni prekomarnik odpravil na prvo vožnjo čez veliko lužo, je ta londonski restoran seveda nenresta. i» poln.
ANEKDOTA
Framcis de Croisset je na sledeči način klasificiral lažuvce:
»So možje, ki lažejo zato, ker so dobro vzgojeni. To so morda svetovnjaški možje. So možje, ki se lažejo, da bi soljudi zabavali. To so morda pesniki. So možje, ki se lažejo zavoljo koristi iz set«'čnosti in strahopetnosti. To so gotovo lopovi. So možje^, ki se lažejo v svojo zabavo, to so lažnivci. Končno so možje, ki se lažejo ženskam — ti se ne lažejo.«
VSAK DAN ENA

»Veš, ue smeš pozabiti, da je bil poprej dekorater ■..«	(»Everybodys weekly«)
ŠPORT
Lahkoatletska reprezentanca za Prago
Jugoslovenski lahkoatletski savez je na Bvoji včerajšnji seji določil jugoslovensko reprezentanco, ki bo v dneh 13. in 14. t. m. nastopila v Pragi proti češkoslovaški reprezentanci. V reprezentanci so:
100 m: Bauer in zmagovalec v izbirni tekmi med Pleterškom, (Lj.) Dremilom (Z) in Stevanovičem (B);
200 m: prva dvojica zmagovalcev v izbirni tekmi med Dremilom (Z), Stevanovidem (E!), in Pleterškom (Lj.);
400 m: Gabršek (Lj), in Nikhazy (Panče-Sto);
800 m: Goršek (Lj), Nikhazv (Pančevo);
1.500 m: Goršek (Lj) in Krevs (Lj);
5.000 m: Krevs in Bručan (oba Lj);
110 m zapreke: prva dva zmagovalca izbirne tekme med dr. Buratovičem (Z), Han-žekovič (Z) in Ehrlich (Z);
skok v višino: .Vučevič (Novi Sad) ln Martini (Lj);
skok v daljavo: Novakovi« (B), dr. Bnra-tovič (Z);
skok ob palici: Bakor (Z) !n Zupančič
(Lj);
met krogle: Kovačevih in dr. Narančič
(oba Z);
mit diska: dr. Narančič !n dr. Manojlovič
(oba Z);
met kopja: Miloš (Z) in Marušid (Varaž-
din).
Jugoslovensa reprezentanca odpotuje v Prago v četrtek 11. t, m. popoldne. t y,
Spored olimpijskega dne v Ljubljani
Olimpijski dan. ki je letos določen na 7-Jtmija. se bo v Ljubljani vršil brez nogometa. Nogometni savez je namreč določil za nedeljo prvo kvalifikacijsko tekmo za drž. prvenstvo med Ljubljano in Concordio. Ker JNS dragocenega termina nikakor ni hotel prepustiti Olimpijskemu odboru, se bo v Ljubljani vršil naslednji spored olimpijskih prireditev.
Sobota: Lahko-atletski miting Ilirija-Pri-
morje na igrišču Primorja.
Nedelja; nadaljevanje lahkoatletskega mitinga na igrišču Primorja. Ob pol 10.; iz-b rni plavalni miting v kopališču Ilirije. Nastopi elita ilirijanskih plavačev. Ob 14 kolesarska krožna dirka.
Nogometni del olimpijskega dneva se bo predvidoma vršil 14. junija.
Službene objave LNP
(S seje p. o. 27. V. 36.)
Na podlagi sodniških in odbornišldh poročil se predajo k- o. s takojšnjim suspenzom Božič Stanko (Olimp), Perko Dane (Mars), Zupančič Slavko, Zupan Alojzij, Palčič Viniko, Vedenik Pavel, in Čebin Vinko (vsi Svoboda Zagorje); nadalje ee predajo k. o. Koren Emil, Krek Stane, Spat Avgust (vsi Drava), Povhe Alojzij (Mars), Kobal Branko (Mladika), Glavič Vinko (Železničar), Žohar Franc (Olimp), K-lokočovnik Franc (Celje).
U- o- se preda službujoči Zupan, ker ni poslal poročila o prvenstveni tekmd Svoboda : Amater z dne 24. maja t. L S. o. se preda s. s. Ramovž, ker ni predal sodniškega poročila o prvenstveni tekmi Mars : Svoboda z dne 24. maja.
U. o. se predajo Železničar radii netočne vršitve rediteljske 6lužbe pri tekmi Železničar - ČSK., Drava radi nesportnega ponašanja igralcev pri tekmi Mura - Drava, Skaitstvo ker ie nastopilo s kaznovanim igralcem Langus Milanom na tekmd Bratstvo - Gorenjec, Svoboda-Zag. radi prestopkov na tekmi Amater - Svoboda. Her-snies radi odpovedi udeležbe na turnirju Mladike Svoboda (Tržič) zaradi izgredov na tekmi Svoboda - Sora. — Sora se po-zivlje, da predloži dokaze o sklepu in pogojih tekme s Svobodo v Tržiču. Naproša se g. Šarabon Slavko, da talkoj poroča o celotnem poteku dogodkov na tekmi Sora -Svoboda v Tržiču.
Poziva se Svoboda-Tržič, da v roku 8 dni poravna Korotanu-Kr. 124,50 za gostovanje 3. t. m.
33. seja p. o. 3. junija 1936.
Spored prvenstvenih tekem 7. junija t. L: V Ljubljani, igrišče Primorja, ob 17. Ljub-
ljana-Concordia, predtekma ob 16.30, ob 15.15 Ljubljana-Mladika jun., službujoči Stanko, nadzor nad blagajno Hartman, Ljubljana 10 rediteljev. IgTišče Hermesa, ob S. Jadran-Hermes jun. ob 10. Grafika-Jadran, službujoči Košir, Grafika in Jadran po 5 rediteljev. — Igrišče Reke, ob 10. Reka-Slovan, službujoči Soklič, oba kluba po pet rediteljev. — Igrišče Korotana, ob 10. Ko-rotan-Švoboda, službujoči Juvan, oba kluba po 5 rediteljev. — Igrišče Slovana, ob 9.30 Slavija-Korotan jun., ob 10.30 Reka-Mars jun. službujoči Strah, vsi klubi po tri reditelje.-—
V Trbovljah, igrišče Amaterja, ob 16. Amater-Hrastnik, službujoči Dolinar, rediteljstvo Retje in DASK. — V Zagorju, igrišče Svobode, ob 16. Svoboda-Trbovlje, službujoči Bostič, rediteljstvo določi o. o. — Pokalna tekma 7. t. m. Bratstvo-Korotan na igrišču Bratstva ob 16. službujoči Smole j, rediteljstvo Bratstvo. — Prijateljske
tekme 7. t. m.: Litija-Moste, Brod-Istra. —
Spored prvenstvenih tekem 11. t. m.: V Trbovljah, igrišče Trbovelj, ob 16. Trbov-Ije-Amater, službujoči Kuhar, rediteljstvo Retje in DASK. — V Zagorju, igrišče Zagorja, ob 16. Svoboda-Hrastnik, službujoči Mrnuh, rediteljstvo določi o. o.
Prijateljske tekme 11. t. m.: Korotan-Mars v Kranju, Hermes-Šparta b predte-kmo. — Naknadno se zabeležijo prijateljske tekme: Turnir Daska, Retje-Bratstvo, Sora-Ljubljana, Kamnik-Slavija, Di&k-Slo-van, Grafika-Kovinar.
Verifikacije igralcev: S pravico nastopa z dnem objave, ker je bil že čitan; Paušer Ladislav za Celje; s pravico nastopa 13 junija t. L za Reko Zargi Silvo; za Moste Kočevar Slavko; za Jadrana Mendaš Peter, Kragelj Josip, Drnovšek Drago; čitata Be za Svobodo-Lj. Beguš Franc in Kokalj Franc. — Preklic Kralja Franca, Litija, se ne vzame na znanje, ker ni taksiran. — Veže se po § 8, m spi. prav. za Jadran Modrijan Adolf do 29, maja 1939.
Pozivata se Slavija in Jadran, da pošljeta v uradnih urah zastopnika v pods. pisarno v svrho informacij. Rok. tri dni. — Vzame se na znanje izjava Železničarja, da prepušča Ljubljani povratno tekmo s 3:0 p. f. — Rezervira se DASK-n termin 15. in 16. avgust za športni dan.
K. o. se predasta na podlagi [sodniških poročil Loborec Stane, Reka, Trepše Miroslav, Jadran.
Službeno iz S.O. pri LNP. Delegirajo se k tekmam 7. junija: Ljubljana-Concordia stranska sodnika Kos in Pečar, predtekma Kušar, Mladika-Ljubljana jun, Dorčec, Gra-fika-Jadran Vrhovnik (sporazum) Reka-Slo-van Macoratti (sporazum), Korotan-Svoboda Vidic, Slavija-Korotan jun. Stiglič, Jadran-Hermes jun. Betetto, Reka-Mars jun. ing. Jesih, Brod-Istra Jenko, Amater-Hrastnik Sketelj, Svoboda-Trbovlje Erlich, Litija-Moste Nadižar, Bratstvo-Korotan Deržaj. — Delegirajo se k tekmam 11. junija: Trbov-Ije-Amater Vrhovnik, Svoboda-Hrastnik Dorčec, Korotan-Mars Camernik, Hermes-Šparta Hobaher, predtekma ing. Jesih. — Plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov se vrši dne 8. t. m. ob 19.30 pri Slamiču. Ob 18.30 seja S.O. istotam. Na sejo se ponovno vabi 8.s. Ramovš.
Službeno iz sekcije plavalnih sodnikov.
Za plavalno tekmo ob priliki olimpijskega drne se odreja tale sodniški zbor: Vrhovni sodnik Poeschl, starter Bradač, sodnika in časom erilci Sancin, Potokar, Peva-lek, Kuljiiš, Sever, Antosiewicz, Megušar, Sodnik na obratu ga. Paumgarten. Vrhovni sodnik za skoke Kavšek (prof. Kuljiš), sodniki Potokar, Bradač, Anitosiewicz, Stergar in Prežel j. Vsi sodniki naj bodo v nedeljo pol ure pred tekmovanjem na plavališču Ilirije.
Službene objave ljubljanskega hazena podsaveza. (Seja u. o. dne 3. VI. 1936.) SK Ilirija in SK Jadran se pozivata, da stavita na razpolago čim večje število svojih članic za prodajo olimpijskih znakov pri prireditvah 6. in 7. t. m. Za vse članice obeh klubov danes ob 18.30 v pisarni Zimsko-sportnega saveza v palači Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstropje, sestanek, na katerem se izročijo poedinim igralkam točna navodila. Sestanka se morajo udeležiti vse članice obeh klubov. ASK Gorenje se poziva, da nujno sporoči odgovor na pod-sav. dopis o tekmi Jadran: Gorenje. Na pri-
javo Brodskega podsaveza m vred« proti
Oman Anici (Ilirija) kazensko postopanje radi njenega nedovoljenega nastopa v družini Haška 23. in 24. V. V upravni odbor se kooptira g. Šavs Štefan. Na odjavo SK Ptuja se črtajo iz seznama verif. hazenašic Vičič Frida, Brunčič Marka in Steinbrtlck-ner Greta. Čita se s pravico nastopa dne 11. VL y vseh tekmah za Jadran Erber | Zdenka.
Glavna sknpgčlna JZSS bo v nedeljo v beli dvorani hotela Union. Skupščina »e prične ob 8. zjutraj ter imajo pristop na skupščino samo delegati s pooblastili. Vaf. udeleženci sflcupščine uživajo od 4. do 10. Junija popust na železucah (50%). V So-boto ob 17. ima svojo skupščino Zbor smu-ških učiteljev, ki je v saveznl pisarni Tyr-ševa cesta 1/IV. Nadalje je v soboto ob 15. informativni sestanek kongresnega in re feratnega odbora, ob 20. je v damski sobi kavarne Emone sestanek vseh delegatov radi razgovora o poteku skupščine. Poro-6'la funkcionarjev so izdana v tisku te' jih prejmejo vsi savezni člani tn podsavez po pošti dostavljena.
Ljubljanski olimpijski pododbor. Drevi ob 18.30 izredno važna seja v damski sobi kavarne Emona. Prosimo odbornike pol-nošrtevilne udeležbe.
LZSP. Redna seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Točno im polnoštevilno.
SK Ljubljana. Drevi ob 20. izredna seja upravnega odbora v klubski pisarni. Vabljeni tudi člani finančnega odbora.
Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvotna-teher (službeno). Danes ob 21.30 v vogalni sobi restavracije Zvezde odtorova seja. Po seji odbora za izvedbo dvomatehev istotam seja turističnosportnega odbora, ki naj se je udeleže delegati vseh ljubljanskih klubov.
A8K Primorje (lahkoatletska sekcija) Za nastop na lahkoatletskih prireditvah olimpijskega dneva v soboto, 6. t m. ob 18. in v nedeljo dopoldne ob 10-30, obakrat na našem igrišču, morajo nastopiti brezpogojno: v 6oboto; Pleteršek, šušteršič, Urbančič, Cerar Drago, Weibl, Kajfež, Serše, Krpan, Krevs, Srakar Ivan, Putinia, Požar. Malnarič Korče Stok, Skušek, Gabršek, Czurda, GorŠeik, Slapar B.. Srakar F., Zorga A, Pogačnik, v nedeljo dopoldne poleg imenovanih še; Grgič. Zgur, Pogalšek. Kosec, Tršar, Kajfež, Nabernik, Vahtar. Cerar VL-, ki imajo biti v soboto v slačilnicl najpozneje ob 17.30, v nedeljo dopoldne ob 10. Kdor želi še nastopiti, naj se prijavi g. Sancinu. Sekcijsiko vodstvo mora postaviti oba dneva po pet rediteljev, ki se imajo javiti vrhovn. reditelju g. Vončini vsakokrat pol ure pred pričetkom tekmovanja. Pozivajo se Raič M. in D., Sikošeik, Jež, Faveti. da sledijo temu pozivu. Vsi atleti imajo prinesti s seboj kompletno in čisto opremo.
ASK Primorje, (centralni odbor). I>revi 20. od borova seja v restavraciji Zvezdi.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Po nalogu ljubljanskega hazena podsaveza morajo bili v«e članice drevi ob 19.30 ▼ pisarni Zimskosportnega saveza v palači Ljubljanske kreditne banke IV. nadstropje. Vhod a Tynševe ceste St. 1. Vodstvo sekcije apelira na vse članice, da se v izogib posledic ti'gumo ln točno Ja/rijo na določenem kraju.
SK Slovan : SK Reka. V nedeijo dopoldne ob 10. se odigra na igrišču Reke prvenstvena tekma med imenovanima kluboma, ki bo gotovo napeta dn bo istočasno odločala o položaju v prvenstveni tabeli II. razreda. Slovan se bori za prvo mesto, dočim bo Reka napela vse sile, da si obrani drugo mesto v II. razredu, katerega pa more doseči le s popolno zmago napram Slovanu.
SK Slovan- Drevi ob 30. t gostilni pri Krušiču strogo obvezen sestanek za verificirane člane, zlasti za prvo garnituro. Dr. Pogačnik, Varšek, Ice, Hovar in Malič, sigurno. Na ta sestanek pa so vabljeni tudi vsi prijatelji in zvesti »kibici«, radi prvenstvene tekme z Reko.
SK Reka- Danes po treningu sestanek I. moštva na igrišču.
SK Jadran (ženska sekcija) Danes naj bodo sledeče članice točno ob 20. pred Kreditno banko: Nana, Joža, Bab?, Zdenka. Dana, Diita in Ivka. 'Ako je v podsa-veznih objavah navedena druga ura, na/j se članice ravnajo po podsavezni. — V nedeljo ob 9. je radi prv. tekme, ki bo 11. t. m. za vse čianice sitrogo obvezen trening. Naproša se g. Savs Štefan, da pride ob navedeni uri na igrišče.
SK Svoboda- Danes ob 19. članski sestanek. Važno radi nedeljskih tekem. Sub-jiuniorji igrajo v soboto ob 17. trening tekmo na Slovanu. Ob 20. seja odbora. Galof, Štrukelj, Zanoškar sigurno.
SK Mars. Danes strogo obvezen junior-ski sestanek ob 17.30 v društvena sobi.
Milijonska dedščina slovenskega izseljenca
Milijoni, ld jih je zapustil pred dvema letoma v Ameriki umrli Martin Berce, so zapleteni v gangstersko
mrežo
Zagreb, 'L junija. Izseljenski komisarijat bo skušal pomagati sorodnikom slovenskega izseljenca Martina Berceta, ki je 17. januarja 1934 umrl v Ameriki brez oporoke ter zapustil
r
pri tem pa zahtevali, naj sorodniki pošljejo razne svoje dokumente.
Martinovemu bratu Petru, ki živi r Si-beniku, so ponujali 150.000 Din, Katarina Tomažin pa je pisala pokojnikovemu, očetu.
veliko premoženje v akcijah, gotovini, ter 77-letnemu Martinu Bercetu, ki živi pri
svoji hčerki v Breganskem selu blizu Sa-mobora, da ni sin zapustil nobene gotovine, a da bi se dalo vnovčiti razne njegove nepremičnine in obveznice, če bi oče in ostali sorodniki njej poslali razne dokumente pooblastila. Poročevalec zagrebških
veliko hišo v New Yorku. Martin Berce se je izselil v Ameriko pred kakimi 30 leti in je bil več let uradnik in tudi delničar neke velike podjetniške družbe. Po njegovi smrti se je kot dedinja priglasila neka Katarina Tomažin, ki je v raznih spisih navedena tudi pod imenom Fried-man. Ta žena je trdila, da je dolga leta živela v skupnem gospodarstvu s pokojnim Bercetom. Zatrjevala je tudi, da pokojni Berce ni bil tako bogat, kakor se misli, in da je razne vrednostnioe že davno pred svojo smrtjo njej prepustil.
Ameriške oblasti so uvedle preiskavo, ki pa ni imela pravega uspeha, dokler niso začeli posredovati organi našega poslaništva, ki so zbrali vse podatke o sorodnikih pokojnega Berceta v stari domovini. Ugotovilo se je, da je Katarina Tomažin ali Fredman podkupila neke ljudi, ki so po krivem pričali, da je pokojni Berce njej Izročil razne svoje akcije in da je bila Katarina nekakšen kompanjon Bercetov. Neke take lažne priče so baje že zaprlL
Dedščina slovenskega izseljenca je torej zapletena v pravo gangstersko mrežo. Sleparji bo se dobro informirali o pravih dedičih pokojnega Martina Berceta in pismeno bo se obrnili že do njegovega očeta in brata. Ponujali bo večje vsote denarja,
m
»Novosti« je obiskal starega Berceta v Breganskem Belu. Tam vodi malo kmetijo Martinova sestra Ana, poročena Lazan-ski, oče Martin pa še krepko pomaga pri delu. Stari Martin je poročevalcu povedal, da je sin iz Amerike tudi v dobi velike krize pošiljal domov precej denarja. 0 njegovi smrti so dobili obvestilo od izseljenskega komisarijata v Zagrebu, pozneje pa je prispelo pismo Katarine Tomažinove. O tej ženski niso nikdar slišali in tudi sin je ni nikdar omenjal v svojih pismih.
Pon informacijah, ki jih je dobil izseljenski komisarijat, znaša dedščina okrog 20 milijonov dinarjev. Kako in kdaj jo bodo dobili, je seveda veliko vprašanje. To jo pač slaba stran velikih nepričakovanih dedščin. V Breganskem Belu so Bercetovi prej mirno živeli, zdaj pa nimajo več miru in pokoja. Najbolj ravnodušen je še stari oče, ki pravi; »S tega grunta živ ne grem. Zame sicer ni treba milijonov, je pa dovolj revežev v naši rodbini in se ne sme zgoditi, da bi dedščino pobasali sleparji«.
Vestnik ZKD
GledaliSke predstave na prostem
Prireditve, naj so že predavanja, igre ali akademije, ki smo jim postavili datum v te dni. ko sonce prigreva zemljo in pomladansko cvetje krasi gozdove ln travnike, imajo čim dalje manj občinstva. Sodelujoči zato niso nič manj priznanja vredni; vendar je treba računati z dejstvi in se povprašati, kaj zdaj, ko bomo prekinili z delom med stenami naših sokolskih in narodnih domov. Treba bo iti za občinstvom, ki ga vleče y prirodo. škoda bi bilo razkleniti in pretrgati vezi, ki so bile v zimski sezoni tako prisrčne med društvenimi voditelji, članstvom in občinstvom.
Kakšen program si naj postavimo za poletne mesece, da bomo zadostili i društvenim interesom in zahtevam občinstva, ki odklanja poletni zrak v dvoranah ia si želi na prosto?
Iznajdljivi društveni funkcionarji tndi ob taki zahtevi ne todo v zagati- Člani naših diletantskih odrov bodo našli obilo hvaležnega posla. Preselite svojo umetnost venkaj na prosto. Gledališča pod vedrim nebom so sila hvaležno delovno polje. Ljubljanski poklicni igralci so že davno pred vojno vpri-zorili na prostem v Tivoliju zgodovinsko igro >Knez Semberijski«. Delo ima na razpolaga tudi naša ljubljanska Z. K. D. Med vodilna gledališča na prosten Štejemo onega v Rušah. Tamkajšnji dramatski odsek Sokola ima nekaj narodnih iger, ki so prirejene nalašč za vprizoritev na prostem.
Bistvo igre je isto, kakor za predstavo v dvorani, vendar daje predstava na prostem otilega razmaha režiserjevi fantaziji. Konji, vozovi, pa avto. povečane skupine statistov; pevski vložki in to in ono se lahko smiselno vtakne v dejanje in ga poživi. Vendar se s pridodatki ne sme pokvariti vsebina in ideja, ki jo vsebuje delo.
Skupinski nastopi, zlasti če bo sodelujoči v narodnih nošah, dajejo vprizoritvi nepozabno vrednost. Gotovo med največje vpri-zoritve na prostem spada narodna igra »Poslednje ustoličenje«, ki jo je napisal mladi učitelj Bremk iz prevaljskega okraja. Igro so vprizorili lani 1. septembra, ko so odkrili ob velikih narodnih manifestacijah na Poljani pri Prevaljah spominski koroški kamen. Takrat je sodelovalo okrog 200 igralcev in igralk in je igra žela splošno priznanje prav zaradi pestrih skupinskih prizorov. Igralci iz obmejne doline so si izdelali za tisto priliko obilo šlemov, oklepov, sulic in drugih rekvizitov. »Poslednje ustoličenje«, ki je napisano točno po zgodovinskih podatkih, bodo igrali na Poljani odslej menda vsako 5. leto. Delo pa je vprizorljivo tudi drugod. Iz Prevalj pa bi proti primerni odškodnini gotovo posodili vse, kar imajo pripravljeno za vprizoritev.
Multurni pregled
»Ljubljanski zvon"
se je predstavil v obsežni, dvojni številki (5. in 6.) z zelo bogato, pestro in po velikem delu tudi izrazito borbeno vsebino, ki daje čutiti prav določno najtolj pereče probleme našega življenja in časa upoštevajo-čo smer v sodobni, svobodno ustvarjajoči slovenski literaturi beletrističnega in znanstvenega značaja. Če je »Zvon« ^e pred nedavnim časom, vsaj v očeh svojih nasprotnikov, veljal za revijo, ki se il pozna starostna izčrpanost in ji ni usojena nobena nadaljnja vodilna vloga v našem duhovnem življenju, mu mora danes priznati vsakdo krepko pomladitev — in pa to, da zavzema v krogu podobnih revialnih publikacij na slovanskem jugu po 6voji aktualnosti, vsebinski in zunanji vrednosti euo najbolj prvih, če ne sploh prvo mesto.
Videti je. da se zaveda njegov urednik prav dobro, kaj hoče, in da zna s spretno roko izbirati svoje številne sodelavce, ki s svojim svetovnim nazorom izvrstno kongru-irajo ž njegovim nazorom in ustvarjajo s svojimi prispevki videz močne enotnosti.
V kolikor ti mogla ta miselna enotnost naleteti na odpor in kritiko drugače usmerjenih glav posebno pa tudi takšnih, ki zagovarjajo naziranje. da mora umetnost pri oziru do aktualnih problemov in tesnem stiku z naprednimi stremljenji onraniti objektivno razdaljo od dnevnih, posebno političnih gesel _ je drugo vprašanje. To je stvar, ki jo bo treba predebatirati. Na vsak način pa je bila kritika, kakor Jo opravlja ^Ljubljanski zvons g zadnjih časih, kritika . i
vseh nezdravih umetnostnih, socialnih, gospodarskih in duhovnih razmer naše dobe zelo nujna zahteva, kajti mnogo nezdrava nesmiselnega, grotesknega in nemogočega je vzniklo v povojnih letih tako po svetu, kakor pri nas. mimo česar ne more noben duhovni tvorec z molčečimi usti. V tem oziru prinaša »Zvon« kot revija, k! se zaveda svojih nalog, naravnost novo doto v naše življenje, v tem oziru je končno uresničil ti6to davno željo, ki jo je gojil njegov urednik Anton Aškerc pred 36 leti. ko je napisal v pismu svojemu prijatelju dr. Zmavcu (pismo je objavljeno baš v tej dvojni številki) za tedanje čase neizpolnljive besede:
>Jaz bi rad, da bi prinašal Zvon večiuo-ma aktualne članke, torej odgovore in pojasnila na časovna vprašanja, tudi taka vprašanja, ki se tičejo svetovne — ne vaške — politike... S s a m o j estetikoj in beletristikoj ne pridemo nikamor.«
»Čiste beletristike« * in to je zelo značilno za sedanjo siper »Ljubljanskega zvona« — v tej številki tudi ni, razen nekoliko liričnih prispevkov, dveh sonetov Boža Vo-duška, nekoliko liričnih impresij Joža Šeliga. dveh, treh kratkih zapiskov iz neizčrpne zapuščine pred desetimi leti umrlega Srečka Kosovela, enega soneta A. Debelja-ka in morda avtobiografskega začetka Bevkovih »Začudenih oči«, kajti vse drugo, s tistim vred. kar so prispevali v pesniški obliki Oton Zupančič (uvodna pesem »Skoz telefon«), nadalje Vodušek, Šeligo in Klop-čič (izvrsten prevod prvega poglavja Hei-nejeve »Nemčije«), ima obeležje miselne in tudi tendenčno opredeljene lirike, izpovedi« cazprave. kritike, Zelo raaimlv je pri-
spevek urednika Juša Kozaka »Neljuba pisma«, kos literarne avtobiografije in načelne izpovedi, v kateri se opredeljuje zelo določno za svetovni nazor onih, >ki niso verovali v onostranska večna razodetja, ampak so ustvarjali istinito življenje, se borili za dobrotnico kruha, za ped zemlje in pravico do žene, za smrdljivo petrolejko in abecedo človeškega znanja...« Samo ob sebi umevno, da polemizira avtor, ki prinaša v slovensko literaturo jedko kulturnobojno noto, tu, kakor v svojih že obllgatnih glo-sah na koncu revije, brezobzirno z izrastki katoliške vzgoje našega ljudstva in »katoliške herezije« neke skupine naših pisate ljev in pesnikov, ki so zanesli napadalni i»o litični klerikalizem v našo literaturo, potem. ko so se že v mladih letih umetnižko izpisali.
Vladimir Premru obravnava nedavno
umrlega ruskega filozofa Pavlova in njegovo delo v široko zasnovani razpravi, ki se bo nadaljevala in ki nam kaže tega velik<s-ga znanstvenika tudi kot genialnega misleca. Razprava odpira nam popolnoma neznane poglede v metode in tendence neke znanosti, ki prodira z najtolj eksaktnimi pripomočki v najgloblje tajne človeške dušev-nofcti. Prispevke iz zapuščine Srečka Kosovela smo že omenili. Gre za kratke proze, ki obravnavajo poleg njegovih tipičnih kraških motivov vsakovrstne visoka ln vsakdanje probleme, ki so oblikovale življenje prerano umrlega kraškega poeta. V neki novi obliki nam ga pokažejo epigrami na petitnih straneh. K Aškerčevi obletnici priobčuje Marja Boršnikova nadaljnja pisma pesnika »Balad in romanc« dr. Zmavcu. V kolikor človeka ta pisma po svoji vsakdanji obliki razočarajo, v toliko so važna po svojih številnih podatkih in po opombah izdajateljice. ki nam razčistijo marsikatero zakulisno skrivnost i« našega kulturnega
življenja ob začetku stoletja. Z dekadent-nostjo v sodobni literaturi, z ekspresionizmom in podobnimi smermi povojne književnosti obračunava Vladimir Pavšič v krajši razpravi. V tem »Zvonu« so sploh nekatere razprave in kritike, kakor Brnčičeve »Marginalije« ob Jarčevih »Novembrskih pesmih« in Boža Voduška poročilo o Bartolovi zbirki literarnih sestavkov >A1 Araf«, ki pomenijo obračunavanje s povojnimi »-iz-mi«. V koliko zadeva to obračunavanje objektivno bistvo 6tvari, bi se dalo debatirati, vsekako prihaja Marijan LipovSek v nadaljevanju svoje razprave o »Slovenski glasbeni produkciji po impresionizmu« glede Kogojevega glasbenega ekspresionizma do
drugačnih in _ človeku se kar vidi —
pravilnejših rezultatov. K. Ozvald nadaljuje v razpravi »Ne ubijaj, marveč — oživljaj!« svoje kritično razmotrivanje o vrednosti današnje šolske vzgoje. S petitnih strani je omeniti informativni daljši članek o »Otroškem kinu« v Sovjetski Rusiji, PavSičevo poročilo o uprizoritvi Werflovega »Maksimilijana in Juareza« v ljubljanski drami, Fr. Kidriča kritiko ob faksimiliranl Izdaji prve slovenske knjige, Trubarjevega »Katekizma«. Zontarjevo poročilo o Dolenčevi »Pravni zgodovini za slovensko zemljo«. Pavšičevo recenzijo Kajčevih »Odmevov z Mure«, zaključek tehtne Kerenčičeve socialne študije o naši vasi, ki prihaja do prav poraznih rezultatov o zadolženosti ln vzrokih zadolženosti slovenskega kmečkega prebivalstva, Kozakove glose pa smo že omr nili. Skratka, v tej številki »Zvona« je spet toliko vsakovrstnega gradiva in to gradivo je po svoji vrednosti tako bogato, da popolnoma upravičuje mnenje, ki smo ga izrekli o reviji v začetku tega poročila-
Noben inteligent. ki hoče biti vedno poučen o stremljenjih naše literature, ki hečo biti s stalnem kontaktu 2 duhombei giba*
NaSn podajanja Iger na prostem Je povsem drugačen, kakor na odru. Z. K. D. bi bila gotovo pripravljena, da priredi primeren tečaj za režiserje, ki žele vprizarjati tudi igre na prostem- Tu bi se seznanili s preureditvijo besedila, odnosno z načeli, ki jih zahtevajo igre na prostem.
Naša podeželska društva pa bi z igrami pod vedrim netom našla spet novih potov, da poživijo delo tudi takrat, ko igralec težko zdrži pod plastjo šminke na zaprtem odru in ko je gledalca težko spraviti v zapahnjeno in zadahnjeno dvorano.	J. G.
Posečajte klno-ma/lneje ZKD, ker je čisti dobiček namenjen izkijafno za kuL tnrpo delo na deželi.
Iz Julijske Krajine
Nove konfinacije
Kakor poroča neki zagrebški list, Je bfl že pred nekaj časa aretiran Jože Brcnce iz Vrenika pri Ledinah nad Idrijo. Osumili so ga nekih političnih prestopkov. Ker pa mu ni bilo mogoče ničesar dokazati, ga je idrijski policijski komisarijat izročil goriški prefekturni konfinacijski komisiji. Po kratki razpravi je bil Brence obsojen na 3 leta konfinacije.
Tudi ▼ Južni Tirolski je bilo ▼ zadnjem času, kakor poroča »Sfldtiro.er Nachrichten-dienst« konfiniranih več Nemcev. Tako sta bila internirana Leopold Nusser Iz Mareika in Ivan Terzer iz Kurtascha. Tudi študent Karel Schmeissner je moral po vojaški službi ponovno ▼ konfinacijo. V kratkem bo, kakor kaže, bozenska konfinacijska komisija obsodila na internacijo še več drugih domačinov.
Drobne novice
GoriSki nadškof Margotti je, kakor smo poročali, odpotoval v Rim. kjer o6tane do prihodnjega torka. V Gorici ga bo začasno zastopal misijonarski škof Cazzanelli, apostolski vikar v Hupeju na Kitajskem, škof Cazzanelli je o binkoštih v Gorici podeljeval zakrament birme.
V	Puli so te dni odredili zaporo prodajaln treh trgovcev, ker so prodajali blago po višji ceni, kakor jo določa uradni minimalni cenik. Hkratu pa v6em tem trgovcem odvzeli tudi obrtno dovoljenje.
Duhovščina tržiške dekanije je poslala tržaškemu pr efektu brzojavko, v kateri povzdiguje aneksijo Abesinije in prefektu zagotavlja, da bo »Katoliška akcija v tržaški detkaniji odAočno branila imperij«.
V	tržaškem gledališča Rossettija se j« vršila v nedeljo dopoldne velika prireditev propagandnega značaja, na kateri se je vršilo posebno predavanje in so predvajali tudi dva filma o vojni industriji Prireditve so se morali udeležiti vsi člani fašističnih prosvetnih organizacij.
----------■
nji pri nas in po svetu, ne more iti mimo te revije, ki si jo lahko vsak čas naroči preko uprave v Dalmatinovi ulici 5t 10 v Ljubljani, v kolikor ni že naročen. Celoletna naročnina 120 Din. za inostranstvo 150 Din, še daleč ne predstavlja prave vrednosti tega najstarejšega slovenskega kultur« nega mesečnika!
Zapiski
NemSko - Slovenski in slovensk« • nemški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovenca. — Se sita vila profesorica dr. 'Angela Piskernikova. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana 1936. Strani 232, mala 8° (žepni format). Vez. 30 Din, broš. 20 Din. — Slovenci doslej še nismo imeli majhnega, priročnega nemškega slovarja, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam (primeTen besedni zaklad, vsi potrebni slovnični podatki k posameznim besedam i. t. d.). Imamo pač izvrstne večje slovarje take vrste, ki pa so temu primerno dražji in po obsegu za povprečno rabo prebogati. Zato moramo pozdraviti to prepotrebno knjižrico. Besedišče popolnoma zadošča za navadnega Zemljana, kakor nalašč pa je ta slovarček tudi za dijaštvo naših srednjih šol, ker mu od tretje pa do osme šole lahko izvrstno Tabi in mu ostane še pozneje za živi jen ie. — Samostalniki imaijo povsod prideian spolnik in potrebne končnice ter naznačbo preglasa. Pri pridevnikih je dodejano stopnjevanje. Glagoli so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. — Glede rabe slovarčka je podalo založništvo v svojem predgovoru natančna navodila. Pričakovati je, da bo naše občinstvo v obilnem števihi segalo po tem delcu, ki je zamašilo precejšni« vczel s našem praktičnem
LIANA SANDEN:
29
VSIE ZATIEU
»Kako ti? Tebe vendar n© bodo vprašali. Kaj sploh veš, kako bo«.
»Samo tako mislim. Ce bodo tvrd'ko preurejali, bo prilika, da se povzpnem za stopnjo više. Vse-kako bo koristno, da se že zdaj pripraviš na nove gospodarje. Dolgo jih ne bo treba čakati. Nekaj pripovedujejo o udeležbi nekih Francozov. Kdo ve, ali ni sreča zaime, da sem se toliko časa potikal po tujimi rn da gladko govorim francoski. Morda mi bo koristilo. Boš že videla«.
Lora nima druge želje kakor to, da bi ostala daleč proč od vsega tega in ohranila samo sebe.
»Dad«, reče mirno in prijavno, »strašno trudna sem. Lahko si misliš, da so me zadnji dnevi pošteno zdeHali. Saimo na to mislim, kako bi se naspala.«
S temi besedami vstane in hoče iti v kopalnico.
Dad obsedi na zofi in gleda za njo. Takšna ni bila Lora še nikoli; le kaj jo je tako izpremenilo?
Po obrazu mu je videti, kakor da bi bil užaljen.
»Tedaj ti naibrže ni do tega, da ostanem nocoj doma?«
Rad bi jo izzval na prepir, potrebuje ga. Iztrgati mora Loro iz te udržanoti in dognati, kaj je v iniej. A Lona se mu ne da. Mirno in dozdevno brez vsake užalienostj pravi:
»Kje bi mogla zahtevati? Prav nič ti ne zamerim, Dad, če greš še nekoliko z doma. Do svidenja.«
In mirno zapre vrata za seboj.
Renatina brzojavka je našla Mr. Blackwella na kmetih, na posestvu, kter je mislil prebiti pri Maudk; neikaj dni. Spet in spet jo bere: » Pridite, pomagajte. Renata«. Obraz mu je ves potrt in truden. Najrajši ne bi vedel o vsej tei reči ničesar več. To ima od tega, da je hotel storiti Ljaidetm dobroto in je po dolgem času spet zaupal enemu izmed njih ... Vso to igro, od vloma na otoku Wigh-tu pa do navijanja zemljiških cen in do podkupniu-ske zadeve ---
Marsikaj je že doživel, a takih prevejamih nesramnosti ne pomni dosti.
Vendar, tu je zdaj Renatin krik na pomoč. Kliče ga, ker trpi zaradi Gragerta. Tako brezmejno mu zaupa — njemu, Blackwelfu — da ga prosi pomoči z-1 Gragerta.
»Kaj naj storim, Georgie?«
B'lackwell poda Wardsu brzojavko. Z izrazom globokega spoštovanja pogleda George Blackwellu v obraz. Ta obraz se tiho, nekam otožno smehlja.
»Vem, Wards, kaj porečete. Da že veste kaj bom storil?«
»Peljali se boste, Mr. Blackwell«, odvrne George in sam pri sebi pomisli, kako dobro je, da se Blackwelil tako odrtrka od ljudi in da se je obdal s tolikimi zidovi. Ce bi ljudje slutili, kakšen je v
resnici, kako mehak m kako dovzeten za gorje drugih Ludi, bi bita BlackweAiova druž»ba že zdavnaj napovedala konkurz.
Ko se Lora drugo jutro zbudi, je v stanovanju vse tiho. Dad je menda že odšel. Tega je skoraj vesela. Zdaa ne bi mogla pogledati Dadu v oči.
Hitro se obleče. Pred njim hoče biti v pisarni, ne mara se tukaj srečati z njim .. .
Ko pride v Gragertovo hišo, jo takoj pokličejo knačelniku za osebje. Prišel je nalog od gospoda ravnatelja Belzerja. Diružba se odreče njen 'i na-dailinih uslug. Plača za tri mesece se ji oušteje. Tozadevno navodiilo leži pri blagajni. Lorin obraz je bel kakor sneg.
»Kakšen vzrok imajo, da ne odslavljajo?« vpraša načelnika. Ta skomigne z rameni.
Nalog vodstva. Njemu samemu je silno žal. Gospodični Fehlauovi ne more prav ničesar očitati. A tudi zoper n<jeno odslovitev ni moči ničesar ukreniti.
»Tedaj se moram obrniti do delovnega sodišča, gospod Beckmann.«
Gospod Beckmann se odkašlja. Ce je gospodična takih misli, ji ne more nihče braniti. O brez-upnosti te poti utegne biti tako in tako sama prepričana. Sa;j ji odštejejo plačo za četrt beta.
Ko pa vidi Loro vso obupano, postane gospod Beckmann prijaznejši. »Nikar ne žalujte, gospodična Fehlauova,« reče tiho in se ozre proti vraftam. »O vaši službi kot zasebna tajnica gospoda ravnatelja Gragerta seveda ni več moči govoriti, ko
njega samega ne bo več tu. A zelo mogoče je, dia dobi gospou brat, kadar pride preureditev pisarne, boljše mesto. Zelo dobro se je uvedel, im slišati je, da ima celo zveze z nekaterimi izmed francoskih gospodov«.
Beckmann poda Lori roko. Lora čuti, da ta prijaznost ne velja nJej, ampak Dadu, ki v Grager-tovi hiši že zdaj računajo z njim . . . Slišati je, da ima zveze z novimi ljudmii ... A Lora si ne utegne beliti glave zastran tega. Od trenutika, ko so jo odslovili, je zveza med njo in Georgom zrahljana. Ta misel ji teži srce.
Georg Gragert sedi z besnim obrazom na svoji bolniški postelji v san-a toriju.
»Torej, da veste: tako ne strpim m ne strpim!« ■reče doktorju Berthauptu.
»Kalko ne strpite?« Berthaupt se Georgovi bes-nosti me da spraviti (iz ravnotežja. »A morda mi to kasneje pojasnite; dokler govorite, vas pri najboljši volji ne morem preiskati.«
Georg ubogljivo obmolkne. Dr. Berthaupt mu s stetoskopom obira prsni koš on hrbet. Potipljje mu žilo in zmeri krvni pritisk; ko neha, je videti zadovoljen.
»Ali vas boli? In tukaj'le?« vprašuje, stiska-je Georga za glavo, nato pa še enkrat preveri očesne reflekse.
»Vse je v najlepšem redu. Pretresenije možganov je minilo. Zdaij se ni več bati, da bi ostala kaka duševna okvara«, reče in se nasmeje.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.-^.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« P|||
odgovor, priložite
J,- v ^ftffKali
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, miroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra4*, Ljubljana«
Sli+ibodobi
Bmeds 1 Din. davek S Din ca gifro ah lajanje ia*lov» 6 Din- Najmanjši tneeek 17 Din
Gostilniško kuharico
mlajšo, dobro mod takoj »prejmemo. Naslov v vseh posl. Jutra.	18358-1
Prvovrstno
pisarniško moč
reSčo perfektno slovenščina, nemščine in hrvaščine, ste-ioprafije, pisalnega stro ja, in knjigovodstva sprejmemo. Prednost imajo polteno in s prakso v manu fakturni stroki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Manufakturno podjetje«.
130*7-1
Brivski pomočnik
dobi pri dobrem plačilo stalno mesto. Javijo se naj le res dobri delavci. Sliko rvojo priložiti. Salon Dobaj Maribor, Gosposka 38.
13276-1
V	s ika oeseda 5C i*ar; davek 8 Din ca lajanje oa;.!ov» 5 Din. najmanj«
tnesek 13 Din.
Mesto gospodinje
Iščem ra takoj k samostal-nemu gospodu kjerkoli lahko z otroci. Sem 41. let stara, zdrava, poštena, delavna, vešča vsega dela in gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nastope.	133G&-2
V	pomoč gospodinji
ali k otrokom želim službo. Predovičeva 171. Moste.
"3364-3
Dekle
B2 let stara išče službo kot pomočnica gospodinji za v«i dela, v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«.
10279-2
Mlado dekle
izučena trgovine mešanega blAga, išče službo. Pripravna za gospodinjstvo. Ponndbe na ogl. odd. Jntra pol »Delavna.«.
13278-2
Pjroddth
Ceterta 1 Din, Iavek S Din ca gifro alt dajanje naslova 1 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Galvanske steklenke
38 X 28 X 20 cm, večje šte vilo, naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
13307-6
R
Zložljivo posteljo
novo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13340-6
Avto, riloio
Prostovoljna
javna dražba
velikega števila rabljenih osebnih in tovornih avto mobilov tvrdke »Desa« se bo vršila v soboto 6. ju nija ob 8. ari zjutraj v skladišču pri »Arbor« — Ljubljana, Tyrševa cesta 50. Za ogled in preizkušnje vo* pred dražbo se je obr niti na pisarno »Dese«, Go sposvetska oesta L
13878-M
Motorno kolo
AJS 350 ccm, v brezhibnem stanju, prodam. Poizve se Celovška c. 42. Vincek dvorišče.	13275-10
Auto »Adler«
6 cilinderski, v dobrem stanju, prodam. Malnerič Milan.	13345-10
Beseda 1 Din, Iavek „ Du>. ca šifro ali dajanje naslova 6 Dm. Najmanjši tnesek 17 Din.
Gostilničarji pozor!
Lepa priložnost ta nakup gcstilničarskih potrebščin. Ogledati se danes in jutri pri A. B. C. Gorenjski kolodvor, Medvedova ul.
13383-18
MMfflm
Kolesa
za časa velesejma po zn: žani ceni, prvovrstne nem ške marke Miele, origina Adier, DUrkopp koles:, kromirana, ponikljajia /.• od Din 700.- naprej. Remr. Oskar, Dolenjska c. 5 Ljubljana.	12339 1'
Kolesa
kromirana in poniklanu nemški fabrikat po 75<i. din. Nova trgovina, Tyršp va 36. Velesejem paviljm F.	13380-1/
Beseda 1 Din, davek S Dir za šifro ali dajanje naslov; 5 Din. Najmanjši tn«"-! 17 Din.
Stroji za sladoled
ki Izdelajo 2 vrsti slado leda istočasno, na ročni pogon, so razstavljeni na Velesejmu paviljon E, koja št. 496. Zastopstvo za Jugoslavijo: Drago Ceferin. Ljubljana.	13162-29
G. Th. Rotman:
Miha Klapouh In njegovi prijatelji
W\
50
Na oni strani ceste sta bila tisti hip dva moža navezovala novo mizo, da bi io po vrvi spravila k podstrešnemu stanovalcu, gospodu Streharju, ki jo je bil naročil.
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Plise, entel, ažur
gumbe, gumbnice, mono-grame, izvrši 'ikoj
Matek & Hikeš,
Ljubljana poleg hotela Štrukelj. — Žepni robci, plenice, ročna dela.
169-30
Kapital
ileseda 1 Din. Iavek 8 Dfat •a 5ifro aH dajanje naslov* * Din Najmanjši en«**-17 Din.
Hranilne knjižice
vnovčlte
najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-16.
168-16 Hranilne vloge
Tseb denarnih zavodov
vnovčuje
,k> najvišji eeni takoj v gotovini Trg. ag. za bančne in kreditne posle
Alojzij Planinšek
i.jubljana, Beethovnova nI 14/11, telefon 35-1«. ki Vam amčl ta pravilnost in stro ro »olidnoet t vseh poslih 12659-16
Naslove
AUj>cev in prodajalcerv hranilnih ulog dobite na izbi--o Agencija Ljubljana. .Volfova 3/1. nad. Odgovor :na.mke Din 3.-
13239-Ki
t a nov trnje
j*eda 1 Din. davek 3 Dlo > šifro ali dajanje naslovi Din. Najmanjši totw-17 Din.
Jvosob. stanovanje
•ddamo za 1. julij. Mihe! ič Borštnikov trg. 1.
13273-2!
Knosob. stanovanje
s kuhinjo na dvorišču, od-lam takoj zakoncema brez otrok. Vprašati Kolodvorska ul. 35./I.
10261-2:
Dvosob. stanovanje
s pritiklinmai in eno praz no sobo s kopalnico takoj oddam. Levčeva 11. pred Rož dol.	33281-31
Enosob. stanovanje
IkUKon m pritiklin«, od-lam s 1. julijem v Rožn> lolini c. V/29.
13350-2:
m	mL	L	D
Seseda 1 Din. davek 8 Dii. t* šifro al; lajanje naslova-5 Din Najmanjši iopsoI-17 Din
Sobo
opremljeno ali prazno takoj oddam. Mihelčii, Borštni kov trg 1.
13274-33
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam s 1. julijem Langusova 17. (Mirje).
13338-33
Beseda 1 Din. Iavek 8 Din. la šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din.
Modra damska jopa
temna, je bila 29. t. m. v vlaku Zidanimost-Ljublja-na pri izstopu v Trbovljah pozabljena. Ker je oseba, ki jo je nažla, dobro znana, se poziva, da isto takoj odda v podr. Jutra Trbovlje, sicer 6e bo sodnijsko postopalo.
10371-38
Dražbe
Špecerijsko blago
In železnino
se bo prodajalo na javni dražbi, dne 6. junija t. i. ob 9 uri dopoldne, v Ljutomeru štev. 74. K. ugodnemu nakupu špecerije in železnine vabimo.	1
13718-32
HALO!
HALO!
mi'jL
Vsaka beseda	8 Din:
Iavek 3 Din, ta	šifra ali
lajanje naslova	5 Din
najmanjši tnesek	30 Din
Marko
pridi v Slovensko ul. št. 2. Zagreb N.
38365-34
Prosim: Gospoda
za cenj. naslov od 27. V. 36. zvečer ob 9 uri. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod šifro »Želim spoznati«.
13260-34
Vsaka beseda	2 Din: iavek 3 Din. za šifre al!
lajanje naslova	5 Din.
lajmanjši toeeek	80 Din
Gospodinjo
samostojno, močno, zdravo inteligentno, sprejme gospod. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diskretna«.
13341-25
Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d.
v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri
PRESKERJU,
SV. PETRA C. 14.
REVOLUCIJA V KOLESARSTVU!
Trgovci s kolesi in mehaniki, obiščite Ljubljanski velesejem, kjer se zamorete prepričati o kvaliteti Adler koles s tremi brzinami, specijelno zgrajenih za hribovit teren.
Iščejo se seriozni preprodajalci za vsako večje mesto.
ADLER - Import
ZAGREB, Mihanovlčeva 1 — Hotel Esplanade.
Kdor pošlje
10 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo.
D. STUCIN,
tovarna ogledal, Maribor.
BBŠBBBB
KLIŠEJE
ENO IN VEČBARVNE
SV.PETRA NASIP ST. 23
BBBBSBB
PREKLIC
Podpisani Joško Tavčar - trgovec — L u š a nad Skof jo Loko obžalujem in preklicujem vse ob-dolžitve, katere sem izrekel ob priliki požara Fojkarjeve žage in skladišča lesa o čemažarju Lenartu, trgovcu od Sv. Lenarta ter izjavljam, da so vse te moje govorice neresnične, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Loša, 2. 6. 1936. TAVČAR JOSKO.
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Lepo frizuro,
a
Dre
Franchetti Engelbert
bo imela dama, če si da lase trajno kodrati na najmodernejšem aparatu brez elektrike, brez žic in to v frizerskem salonu
NOVO VODSTVO TyrSeva c. vis-a vis kavarne »Evrope«.
Izvršuje se tudi specijalno vodna ondulacija, moderno barvanje
las i. t. d.
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejmu!
Tvrdka R. MARENKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite ln pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe
od R. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora.
PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA LJUBLJANA - SP. ŠIŠKA javlja tužno vest, da je preminul njen tovariš in dolgoletni častni član
JOŽE ČERNE
RLAGAJNIK ČETE.
K poslednjemu počitku ga spremimo v soboto, dne 6. junija 1936. ob 15. iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Zaslužnega člana ohrani četa v trajnem spominu.
SP. ŠIŠKA, dne 4. junija 1936.
UPRAVA ČETE.
Iz življenja na deželi
POLJČANE. Te dni je odšel iz naše srede tukajšnji postajni načelnik g. Lipovšak Francč. Premeščen je k ljubljanski direkciji. Bil je delaven in korekten uradnik -;n je užival splošno spoštovanje- Zlasti ga bomo pogrešali pri Sokolu, pri katerem je takoj ob prihodu prevzel mesto staroste in ostal z veliko požrtvovalnostjo na čelu društva vso dobo bivanja med nami.
ŠKOFLJICA. Tukajšnja Strelska družina priredi v nedeljo 7. t. m. gozdno veselico pri br. Cominn. Obenem to nagradno streljanje, katerega se lahko udeleži vsakdo. Vabimo prijatelje strelskega poflereta.
ZABNICA. V nedeljo je vsa 2abnica slavila 30-letnico gasilnega društva. Dopoldne je najprej krenila množica v cerkev k pobožnosti, potem pa so blagoslovili pred Gasilskim domom drugo, novo motorno brizgalno. Goste je pozdravil predsednik domače čete g. Sifrer, potem pa je opisal društveno zgodovino žabniški šolski upravitelj g. Vidic. Posebno prisrčno je bila nagovorjena tudi kumica ga. Omanova, ki so ji otroci deklamirali in ii fefoAIi šopek cvetja. Blagoslovitev je opravil župnik g. Verce z lepim nagovorom, pozdravila pa sta gasilce tudi župni pod-starešma g. Jeglič iz Tržiča in župan sta-rološke občine g. Hafner. Kranjska godba je intonirala državno himno. Zatem so razdelili diplome in razvil se je mimohod gasilskih čet iz Bitnjega, Stražišča, Kranja, Škofje Loke, Stare Loke, Sv. Duha - Vir-maš, Godešiča, Sore in Tržiča. Sledil je lep sprevod po vasi. Zaključna zabava, ki je bila prav animirana, se je vršila na Vrban-čkovem vrtu.___
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek 4.: Mladi gospod šef. Red C. Petek 5.: Ob 15. Prva legija. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota 6.: Tiran- B.
OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek; 4.: Fauet Red Četrtek. Petek 5.: Zaprto (generalka). Sobota 6.: Vesela vdova. Premiesra. Izvee.
Opera pripravlja še novo vprizoritev Čaj-kovskega opere »Pikova damtc
Dejanje »Vesele vdove<. znane Leharjeve operete se vrši v Štritofovi predelavi v gruzinskem poslaništvu v Parizu. Prvi lirični par Tamare in Dacija Robakidze predstavljata ga. Gjungjenac in g. Levar. Drugi par Camilla in Valencienne pa g. Banovec in gdčna Levarjeva. Pariški gruzinski poslanik je g. Zupan, Guriel g. Peček, dva Parižana, ki se pehata za Tamar©, predstavljata gg. Rus in Frelih- V ostalih vlogah nastopijo ga. Španova, ga. Adamovičeva, gdčna Cankarjeva ter gg. Jelnikar, Hvastja in Sekula- Dirigira kapelnik Štritof.
Gledališka oprava prosi abonente. da plačajo zadnji obrok do 14. t m.
RADIO
Sobota, 6. jnnija Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. _ 13; Cas' spored, obvestila. —
13-15: Plošče. — 14; Vreme, borza. — 18:
Za delopust igra radio orkester. _ 18.40:
Pogovor s poslušalci. — 19; Cas, vreme,
poročila, spored, obvestila- _ 19.30: Nae.
ura. — 19.50; Plesna glasba na ploščah. — 20.10: Zunanje politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). _ 20.30: Idrijski večer. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert radio oikestra.
Beograd 16; Prenos koncerta konservato-ristov. — 17: Prenos z Dunaja. — 19.50: Lahka glasba. _ 22.20: Koncert orkestra-
—	23.10; Plesna muzika. _ Zagreb 17-45: Orkestraien koncert. — 20; Klavirske skladbe. — 20.45: Pesmi, kitare, orkester. — 22.15; Lahka glasba. _ Praga 19.15: Pevski koncert. — 20.15; Pester glasbeni večer. — 20.55; Delni prenos operete. — 22.15: Plošče. _ 22.30; Plesna muzika. _ Varšava 20: Plošče. — 20 45: Prenos Bizetove opere >Iskalci biserov« iz Milana. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16-15: Zborovski koncert — 17: Otvoritev dunajskega
festivala. _ 19.35: Večer vedre glasbe- —
21; Prenos koncerta združenih pevskih zborov in trobentačev. — 22.10; Chopinove klavirske skladbe. — 23-05: Plesni orkester. _ Berlin 19; Orkester in solisti. _ 21.10; Tekma radijskih napovedovalcev. — 22.30: Lahka in plesna muzika- — Miinchen 18: Lahka godba orkestra. — 19; Zvočna igra.
—	19.35; Prenos iz munehenske opere: »Ka-
valir z rožo«. _23.15: Lahka godba in ples.
_ Stuttgart 18.30: Narodna glasba na ploščah. — 20.10; Melodije iz novejših operet.
—	22.30: Kakor Miinchen- _ 24; Nadaljevanje operetnega koncerta. — Rim 17.15; Vokalen in instrumentalen koncert. — 20-45: Veseloigra. _ 21-20: Orkestralen koncert.
—	22.30; Ples.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino
Trgovina z muzikalijami
HoSer
SE JE PRESELILA
v Frančiškansko uL 13 Maribor
ti
■OLLA

GUM..?!
MANjtSKRBI- VEČTVESEKJA
f
V	miru je zaspala in dokončala svojo življenjsko pot danes ob pol 23. uri naša nad vse dobra soproga, iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, tašča, snaha in svakinja, gospa
Ida Wudler, roj. Božič
učiteljica v p.
Predrago rajnko spremimo na zadnji poti iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Kancijanu v petek, dne 5. junija ob pol 5. uri popoldne.
Maša zadušnica se bo brala v Marijini cerkvi v Petrovčah v soboto, dne 6. junija ob 8. uri.
V	PETROVČAH, dne 3. junija 1936.
WUDLER RUDOLF, šolski upravitelj, soprog; BRANKO in BORIS, sinova; MATILDA ŠTAJER, KLEMENTINA VRŠCAJ, sestri; RUDOLF ROŽIC, brat; MI JA WUDLER, snaha; SONJA in BORCEK,
vnuka.
Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jeserdek, — taaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — V* T Ljubljani,