List 37. i v - • |> Z % +9 - «V - . * \ - r j . V i-J; * » - « ♦ A • t. >*t r rs . fa .r ^ iv • " V ; m v • lecaj i / naroane i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold.. pošiljsn po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr./za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 16. septembra 1885. O b 8 e g : Program o razstavi goved in delitev premij za govej živino t ki bode v Postojni 10. oktobra 1885. razstave goveje živine v Kranjski gori C. k. kmetijska družba kranjsk za narejanje tolščobe Žitno seme na prodaj Vprašanja in od o Trij dobri sveti. (Dalje ) N dopi Novičar O zadev Krmila Gospodarske izkušnje. Zemlje- in narodopisni obrazi. Gospodarske stvari. Program razstavi goved in delitvi premij . Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva. živino 9 ki bode v Postojni 10. oktobra 1885 Visoko c. kr log c ministerstvo kmetijstva je na pred kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovo liti, da se v Postojni za notranjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen podarilo spodaj navedene državne premije. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev razstavo se sme privesti: živina izvirnega Marijadvorskega, Muriškega Belanskega in Pincgavskega plemena; mešana živina imenovanih 4 plemen, ali pa tudi z drugimi žlahnimi plemeni in pa čisto domača živina, in sicer: junci (biki), ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zoba imajo vsaj dva stanovitna spred nja zoba ? telice, ki ? štir molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri ali večem telet To velja za živino izvirnega rodu spodbujajo k napredku v živinoreji ter podučijo o pomanjkljivostih njih reje; da se razvidi vspeh , ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; da se glede na postavo zoper govejo kugo od 1879. več goveje živine izredi in oživi kup- ii. m. . kakor tudi za mešano in domačo živino. Za izvirna plemena so odločene premije tako-le Premija za bike: ena za 40 gold. . 40 gold. II. III. II. III. 77 čija z domačo živino ne le doma na Kranjskem temuč tudi v vnanje dežele. Pravico do premij v Postojni imajo vsi živinorejci okraja logaškega in postojnskega. ~ Na razstavo pripeljana živina se postavi na določeni prostor, to je, na navadni živinski trg v Postojni. 10. oktobra do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, odločene premije takole bike: ena 30 „ . 30 bike: dve po 20 „ . 40 telice: ena 25 „ . 25 telice: ena W 9 33 20 „ . 20 telice: dve po 15 „ . 30 krave: ena 77 25 „ . 25 krave: ena 33 20 „ . 20 krave: ena 33 15 „ . 15 » n n n n Skupaj 11 premij 245 gold Za lepo mešano živino in za domačo živino so posebej telice in posebej krave na ograjah privezane Vsak lastnik mor hlapca ali deklo, ki živini streže sam skrbeti, da ima njegova živina Živina katera hoče premije deležna postati II. III. Premija za bike: ena za 30 gold j? » 111» J rvcm^i Oj 11 utc jJICllIJJC UClC/aitli ^USLdLl, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja biti ki jo azstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva, vrh tega pa tudi imeti za vsako živinče potni list od dotičnega župana. . Kazsojevalci se izbero po dotičnem pravilniku c. kr. ministerstva kmetijstva in ravnali se bodo pri premiranji po predpisih za to določenih. II. III. ii. m. 77 » 5? 77 ?J r) 33 33 33 bike: bike: ena 20 dve po 15 telice: ena za 25 telice: ena 33 20 n 33 77 telice: dve po 15 krave: ena za 25 krave: ena „ 20 krave: dve po 15 j? 77 33 » 33 33 >5 77 30 gold 20 „ 30 „ 25 „ 20 „ 30 25 20 30 3? 3? 77 Skupaj 12 premij 230 gold / t-,. J r J ( j • IjSV* r ^V-r 'J - t - 294 8. Popoludne 10. oktobra se bodo premije slovesno nika Mesai sako živinče, katero premijo dobi, cerkve ter zaln delile; zato se ima na prejmišče pripeljati Od glavnega odbora c. k. družbe kmetijske v Bohinjski Bistri naklonila bistriški za podp i- 010 Tajnik gosp. Gustav kvi kmetijska dražba posmečevanji nov ■■svojem času v Ljubljani 1. septembra 1885. Karol baron Wurzbach. nekaterih predsednik. Gustav Pire tajnik. vsled osobne pr in vsled nujnosti predmeta ljanski mestni magistrat njemu obrtniku tako ma poroča ( la { tajništvo jubijanskih čebelarj P1 prepove ? terem zamor pokvarjenem polovanj na si. ljub miu tukajš medom, pri ka jenem medu brati bele uže splošno zbolele čebele prosto k medu dohajati ter na vsled česa so ljubljanske če- Družb t zadevi razstave goveje živine v Kranjski p010^ pravni zastopnik dr Wurzbach tožbi, kar glavni odbor naznanje vzame ki bode gori Vis. c. kr. deželna vlada javi v ponedeljek 12. oktobra t. 1., javi podpisani _ . „ glavnemu odbor dopisom iz dne 12. avgusta t. L, št. 7871, ministei z odlok 28. julij kat glavni odbor, da je slavni deželni odbor kranj- želnim potnim učiteljem podal j _ 1- • ___ 1 . 1 V • 1 1 .... — __ " /~\ 1 • v . • - . je pogodba de v s p ski vsled prošnje c. kr. kmetijske družbe blagovolil za povišanje premij pri tej raz- kmetijske šole štipendije za obisk kake stavi darovati 100 gold. Vsled sklepa pri seji glavnega odbora 6. septembra bodo toraj premije pri tej razstavi sledeče: premija za bike v znesku 30 gold. poljedelsko ministerst\ primernimi predlogi por VlStr na vis. Vi kr. deželna vlada som kmetijsko družbo pozi se svojim dopi predlo 2. potoval da naj svoja mnenja izreče o n 3. 4. n 11 za za n n za telice n n 11 3. Zraven teh premij ' dalo se bode tudi 6 pohvalnih razglašenj za za za za krave za za n ii ii « n ii n ii v 11 20 10 25 15 15 10 25 15 15 ii liki pokladanj učitelja, kat stavil ob pri ii ii ii o svojem delovanji budapeštanske razstave vabi glavni odbor k korporativnemu obisku razstave Deželna kom Visoka c. k vis. c. kr. kmetijskega ministerstv deželna vlada naznanja družbi ukrepe vsled katerih v potrjen program živinske razstave v Postojini dne 10 r u aialje sprejet predlog kme Vi diplom oktobra, vsled katerih tijske družbe o porabi subvencije za mlekarstvo soko kmetijsko ministerstvo ob enem zahteva ta popisa kakega umnega gnojišča v v J in sicer 1 za bike, 3 za telice in 2 za krave. na kateri podlagi naj se potem razpišejo darila takim F« Od glavnega odbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 6. septembra 1885. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 6. septembra 1885. občinam ali vasem, kojih večina gospodarjev si pre skrbi umna gnojišča. Prošnja vipavske kmetijske podružnice za pod ■o poškodovanim pri veliki povodnji 29. septembre toplo priporočena odda vis. c. k. deželni vladi. Prošnja gosp. učitelja Ranta sklene se podati potrebnimi razjasnili na por s e s k. ministerstvo Gospod centralni odbornik in inženir Witschl po Sej predseduje družbini predsednik gospod baron Navzoči so podpredsednik gospod Wurzbacli Seunig, tajnik Gustav Pire' in odborniki Kastelic, Neweklovski, Robič Obravnavalo se je sledeče Witschl . Fr Brus roča o stroških, koje bode pouzročila popi na poslopju podkovske šole. str ehe Vis ki distu pendijo za leto 1885/6 kmetijsko ministerstvo dovoli štipen Gospodarske izkušnje. Bele-tu na Klosterneuburški vinarski šoli šti- Kako moremo blazinsko perje hitro in dobro osnažiti? Tajnik g. Gustav Pire poroča da bilo mogoče na Vzamimo kotel i dosedaj izvršiti vse dovoljene poprave v poslopj vrtu kmetijske družbe, ker so bili v posilni delalnici katera je izvršitev poprav sprejela, z delom pre sito. Do tega • j pa naložimo perja. Sedaj de- v katerega vložimo nalijmo vode, na sito nemo kotel na ogenj. Med tem, ko voda vre in sopuh i vhaj ? mešajmo marljivo perje s palčico. Ko je perje obloženi navzeto sopuha, spravi se pred vejavnik, ki pa mora Glavni odbor u sprejme ponudbo »Vinarskega di čisto snažen biti i da ni nič prahu v njem. Veter iz štva poročil, knjig, časnikov itd. ter ob enem i v Štanjelu na Krasu zarad zamene družbenih oči tajni- pod vejavnika nam perje posuši, ki je potem kakor novo imenovanemu društvu naznaniti radovolj štvu poro od strani kmetijske družbe, kolikor bode le v njeni moči. odborovo vabilo »Kranjsko-primorskega Kako spoznati zdrave go T strupenih darskega društva" se primerno ukrene _ goz- na osnn redni občni zbor v Pulji Vzame se čebulja ali luk, zunanja koža olupi in z gobami vred kuhat dene. Če so gobe zdrave, ostane čebulja v barvi neizpremenjena, če so pa gobe strupene, črna. tedaj pa postane čebulja plavkasta, rujava ali šole Glavni odbor pritrdi predlogu vodstva podkovske j da se štipendija ad vojaščine izstopivšega So U sladne cime za učenca JožePeršeta odda ena polovica Janezu Šternu druga polovica pa Jožetu Grudnu. Na znanje vzame glavni odbor vabilo gosp. žup svinj > Pozimi polagamo zraven kuhane repe vselej nekaj Vendar brejim svinjam ško- sladnih cim, Malzkeime dujejo, kajti prašiče pogosto povržejo". Več kakor 7* 05 kilgr ni varno položiti. Sploh pa ?o sladne cime dobra, namazani stelji ter skuša oblizati ter obglodati stene, zdrava krma, ki drugo, slabo zboljšajo. Vsakako so zidovje, jasli in enake stvari. To poželjenje postaja močno redivne. vedno večje ter goved kar strastno išče stare cunje, obleko vrvi les Umivanje dreves z gnojnico UUJLCfVUj VI VI, ltiO , USnje, pV/Ot/U-llV JJC* ^IVUlUi imajo v sebi apno ali ilovico, na pr. zidovje posebno pa predmete > , koji opeko, Drevesa bi naj kazala lep čista f gladka debla to svrho rabi nam gnojnica, Spomladi oribajmo drevesa z brezovico. Zatem vzamimo slame, jo namočimo v gnojnico in tako drevesa do dobra omijmo kar vse tudi skuša požirati; to poželjenje gre celo tako daleč, da goved raje svoje in človeške odpadke je kot pa najboljšo krmo, ter raje pije gnojnico, kot pa dobro pitno vodo Pr tem goved hujša ter peša, Pravijo, da sedaj dobij lepo ) gladko skorijo pa tudi krave slabo molzejo, živina dobi mršavo dlako in sled bolj rodijo njič zamore tudi jetika pritisniti vsled Krmila za narejanje tolšcobe. Poskušnje na c. k. gospodarsko-kemiški poskuše- valnici na Dunaji pokazale so, da je riž jako izvrstno katere goved mora poginiti. Bolezen traja nekaj mesecev, pa tudi več let. Vzrok bolezni je največkrat krma, posebno opazuje se mnogokrat bolezen v krajih, koder nima krma in pijača dovolj apnenih spojin v sebi > to je krmilo za ejanje maščobe ker ima veliko ogljen največkrat v močvirnih pokrajinah s kislo travo ter oblatenim in pokvarjenim senom, zlasti škodljivo žet, kojih spodnja plast seno iz ih hidratov v sebi. Toda riž je predrag za pola galije živini. Zato priporočajo riževe prge, ki preosta- ' " škroba, ker dajejo isti t Ravno tako dolžijo kot vzroke te bolez jajo pr učinek pri krmlj izdelovanji nznega 1 . • v • • živine z njim skem nahaja se taka skrobarna ki prodaja riževe prepičlo krmo. nesnago v hlevu in preobilo polaganje soli. Vsled enega ali druzega teh vzrokov razdražijo vo-Tudi Plznu na Če- se najprvo živci želodčevi, potem pride hujšanje » prge v auaja se taiva, »Muuaiua, F * v ^ -j - " . takošni zunanji obliki, da se lahko razpošiljajo poskušalnici gospodarski za Cesko našli so 1 da imajo navedene prge po hidratov v sebi. 75-91 procentov ogljenčevih r> Gospodarski Glasnik v Žitno seme dena kri in slednjič pokvarjenje telesnih sokov vsled posnemanja zatepe se bolezen v hlev in priporočati je odstranjenje tako bolne govedi iz hleva. Zdraviti je tako bolno živino tako-le: Ce je bolezen manj huda, zadostuje največkrat uže sprememba hleva, na pr. prodanje živine, Zdravila naj bodo taka, posebno stol- katera vežejo kislino ter živali gnjus vzbujajo, apnena voda, pepelika (potašel), klorovo apno čeno lesno oglje, saje, petrolej, katram, solno kislino itd pšenično ali rženo, posebno dobre sorte ima na prodaj y zypzi z grenili? kakor peijn? encijan, kalmus itd. Naj oskrbništv vrta c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani ; na Poljanski cesti v živinozdravnisnici Vprašanja in odgovori. boljšim sredstvam se prišteva apnena voda, koja se v velikih množicah živini daje. Profesor Rychner priporoča na dan trikrat apnene vode in sicer vselej po 8 litrov, če živina ne mara piti, se ji pa notri vlije; Vprašanje 39 Kje tretji dan je s to vodo prenehati, da se pa zato živini ta-le prah: Baldrijanove korenine 150 gramov, enci- Štajarskem je kupiti izvirno janovega prahu 150 gramov, kalmusa 150 gramov in muricodolsko goved? (P v S.) 15 gramov cveta iz jelenove roga lekarni se Odgovor Muricodolska goved se vedno dobi pri dobi pod imenom „Liquoi Cornu cervi" ali „Liqu naslednjih gospodih posestnikih Rudolf bar pl. Hackelberg, gr; 5 Pragwald pri Celji ammonii carbonici pyro-oleosi"); vse to se dobro skupaj zmeša ter da živini trikrat na dan po eno dobro perišče. Profesor Haubner priporoča kot zdravilo te Leopold Hirschvogel, posestnik, Marein, Murzthal. bolezni po 180 gramov od pelina, krede saj potem Eduard Kautschitz, grajščak v Sevnici 60 gramov finega žvepla kar se vse skupaj zmeša Aloj: Murzthal Posch, posestnik ? Schalldorf bei Marein, ter dodatkom nekoliko soli da živini dvakrat na dan zopet Udalrik Prach , župnik St Marein, Murzthal po dve žlici. Živinozdravnik Feser priporoča tretjo edstvo proti tej bolezni m sicer vbrizganje Rudolf Ramsauer, posestnik, Kapfenberg. r Janez Walch (vdova), posestnik, Hart bei Wildon. vselej 0'1 grama apomorphina" pod kožo 3krat na dan skozi dva dneva Vprašanje 40 Je kak pripomoček, da bi se goved odvadila jesti les, cunje itd.? rovnici.) (L v Bo Odgovor. krat, in sicer krat stavlj to vprašanje odgovorili smo uže en Vselej treba je dati tako bolni živini dobro m tečno krmo, jo snažiti ter sploh za snago v hlevu skrbeti. Homeopati priporočajo proti glodanji goveje zi v št. 33 »Novic". Ker nam je prašanje premalo razjas bilo ta- vine: Pulsatilla zjutraj zvečer skozi dni potem nismo Nux vomica in Natrum munaticum utegnili povoljnega odgovora dati. Sedaj pa, ko ste reč razjasnili, preskrbeli smo si iz stro nam ustmeno kovnjaških krogov pnmei m. 4 m ^ odgo\ katerega Vam tu kolikor mogoče obsežnega objavimo Prikazni na govedi, kakor nam jih popišete j so znamenja bolezni, kojo Nemci imenujejo d ? tudi Schlecksucht" ali pa Lecksucht Nagen des Rindes". Ta nikdar ni spremljana od n bolezen je dolgotrajna ter vročine ali mrzlice. Znamenje bolezni je nekako čudno poželjenje, najrazličnejše predmete polizati, glodati ter gledam Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o si a v. 10. Aleksandrija. Za seboj puščamo sredozemno morje, in pred seboj živo črno progo j ^JUKjlJ --------JL tudi pojesti. Sčasom goved shujša i obrežje afrikansko Cim dobi vse slabe bolj se mu bližamo , tem bolj razločujemo posamezne soke ter jeticna postane začetku bolezni žival ne- reči in stvari. Tu se sveti velika gruča belih poslopij 9 rada je navadno krmo, brska raje po mokri, z blatom izmed katerih kipe vitki minareti, a nad vse ponosno v ______ 290 _ se vzdiguje steber Pompejev; tam se ziblje cela šuma ropski naobraženi. V Aleksandriji stan nje premnogo jamborov. Pred Aleksandrijo smo. Evropcev, največ Italijanov, Francozov, Span;cev, An- Nehote se človek spominja onega junaka, ki je bil gležev in nekaj let sem je videti čedalje več Bismar- to mesto ustanovil, na mejnik treh delov sveta postavil kovih pijonirjev, kateri kašo pihajo Angležem, ter ga odločil za stolno in trgovinsko mesto svoji raz- Kdor z morja ogleduje Aleksandrijo, nič kaj se mu sežni državi. To se je zgodilo 332. 1. pr. Kr. Načrt ne dopada, morsko obrežje egipško je grda, valovita, sta narisala dva odlična stavitelja, in izvedlo ga je do gola peščenina. V okolici ne opaziš niti gorovja niti sto tisoč delavcev. Ali prvotno selišče se je sčasoma kolikaj znatnega griča, in oko koj zablodi, in se zgubi razširilo tako, da je imela Aleksandrija osem ur hoda, v libijski pustinji. Luki ste dve; v izhodni ostajajo le več kot en. milijon stanovnikov, premnogo krasnih tem- one ladije, katere m >rajo kvarantinovati, v zahodni pa peljnov, palač in drugih javnih poslopij. je dan na dan polno ladij iz vseh krajev sveta. Dandanašnja Aleksandrija ima drugačno lice. S po- Svoje dni je bila Aleksandrija eno najimenitniših četka tega stoletja je imela komaj 7000 duš, 3. maja mest na svetu, imela je, kakor je bilo uže omenjeno, 1882. 1. pa so jih našteli 231.396. Naproti se nam je več ko en milijon duš, mnogo krasnih tempeljnov, palač pripeljal ladijni privodnik in šest strganih pomorščakov; in drugih javnih poslopij. Ena cesta je držala po dol- trije menda so bili slepi na eno oko, in to vsled znane gera skozi vse mesto, in ena počez. Obe cesti ste bili očesne bolezni, ki v Egiptu toliko ljudi ob oči pripravi, zarobljeni z najlepšimi poslopji. Pred luko je stal slo- Sedaj je ladijni privodnik prevzel našo ladijo, in jo veči Pharus, to je, ao 400' visoki svetilnik, v katerem vodil med nevarnimi pečinami. Bog ne daj, da bi se je ponoči ogenj gorel, do so se mogli mornarji po njem nesreča prigodila, gorje potem privodniku! Do 300 ravnati. Stari geografi so ga uvrstili med čuda tega ladij, vsaka z narodno zastavo, stoji pred nami, in člo- sveta. Zgradil ga je Sostrat po zapovedi Ptoloineja Fi- vek meni, da gleda v nališpani gozd, toliko je jamborov, ladelfa. Dandanes so ga same razvaline, na okolo in vmes pa mrgoli malih čolnov, ki so na po- Aleksandrija je bila razdeljena na tako zvana če- strežbo morskim velikanom. tvrtja; največe in najsijajniše je bilo četvrtje palač. Eno Ko smo stopili na suho, koj nas je obsula pisana palačo je postavil Aleksandar, še več so jih postavili zmes naroda: dečki in odraščeni, Arabci in črnci so vse Ptolomejci, vse pa so bile med seboj zvezane. V tem vprek kričali in nam ponujali svoje osle, katerih niso četvrtju je stal Stadion, gledališče, gimnazij, katerega mogli prehvaliti, kako so krotki. Tu navadno vsak jaše, je oklepalo prekrasno, 600' dolgo stebrišče, potem m izej če ima kolikaj veljave, vzlasti uže tujci, samo ubožno in sloveča biblioteka, v kateri je bilo do 700.000 zvez- ljudstvo peš hodi. Tudi mi smo zajahali vsak svojega kov, kakor dan danes velimo, a žal, da je pogorela za dolgouhca in se spustili po ozkih, umazanih in zasmra- Julija Cezarja. Slavna šola aleksandrijska je imela ne- jenih ulicah naravnost na frankovski trg, kjer smo se precenljiv vpliv na znanost, ter je več stoletij stala na namestili v priporočeni gostilnici. Aleksandrija stoji na čelu civilizacije. Iz te šole je pozneje prišlo več jako ozkem jeziku, ki ga na severu sredozemno morje obliva, učenih cerkvenih očetov. in na jugu pustinjski pesek obsipa, zato pa se je proti V nekem drugem četvrtju je stal Serapion, silno obema zavarovala z močnimi visokimi obzidji. poslopje, postavljeno v ptolomejskem slogu; kip malikov Ulice mestne so ozke in umazane, hiše so zidane je bil izredne velikosti. To poslopje so zrušili na po- nekaj po mavriškem in nekaj po evropskem okusu, velje cesarja Teodozija, in pri tisti priliki .je pogorela Materijal jemljo navadno iz razvalin nekdanjih krasnih druga velika biblioteka. Ta biblioteka je bila nabrana stavb. Najrazličniše pisana zmes se drvi po ulicah in nekaj iz ostankov prve, to je, Cezarjeve, vse drugo pa cestah aleksandrijskih. Tu vidiš rujavega, v belo plahto so preskrbeli aleksandrijski učenjaki. Ni tedaj res, da zavitega Beduinca z gosto brado in živimi črnimi očmi, jo je Omar požgal, kakor se je sploh trdilo. Mogoče, tam ubožnega kmeta v modri obleki z rudečo kapico da je od te druge biblioteke se kaj otelo požaru, in na glavi; tu se ziblje s kožuhovino in svetlobarvano le-ti ostanki morda so res prišli v roke Omaru. svilenino nališpani Turk, tam se valjajo črni, malo da V novi Aleksandriji je videti malo ostankov starega, ne goli Abisinjci ali drugi črnci iz Senaare in Kordo- prekrasnega mesta. Veliko starin leži še pod novim fana; tu stopa gibčni, dragoceno opravljeni Grk s črnim mestom, trdi se, veliko pa so jih raznesli na vse ve- svilenim čopom na rudeči kapici, tam korajo črni vojaki trove, kajti uže Rim in Bicanc sta se lepotičila z lepo- v rudeči opravi, ali pa golonogi pomorščaki v širokih, tičjem stare Aleksandrije. Rim je hodil ali se vozil tudi rudečekrižastih hlačah, kakor bi se sodi valili,; tu se po žito in razne rokodelske izdelke v iileksandrijo, ter podi tropa Arabcev, tam dirjajo evropski jezdeci, pred jej tako šel na roke, da se je vendar le še ohranila katerimi lete črni tekalci; tu stopa ponosni Armenjec, kot važno trgovinsko mesto, da-si je zelo pešala. Ko ki menjične posle oskrbuje, tam lezejo leni vodonosci, pa so prišli Arabci, padla je, in dne 11. februarija leta krog in krog pa se gnjete umazana druhal turška. V 641. vtonil je križ kristijansKe Aleksandrije v krvi in v Aleksandriji je primeroma mnogo prosijakov in bolnikov, ognjenem morju. Do 200.000 kristijanov so poklali, ki radi kažejo svoje hromote, da občinstvo na pomilo- ostale pa v robstvo prodali. Ondaj je Amruh, osvojitelj vanje nagnejo. Aleksandrije, pisal Kalifu to-le: „Kclo bi popisal sijaj- Pravo turško mesto ni potlakano, in je zato zelo nost tega razsežnega mesta! Našteli smo uže 4000 pa- umazano. Hiše so zidane ali iz belega peščenika, ali lač, 400 gledališč in tekališč , pa do 40.000 trgovcev, iz opeke in so z večine bolj nizke. Strehe so plošnate, Vse to je naše. Hvaljen bodi Allah!" vrata na cesto ali ulico so^ navadno zaprta in zakle- Aleksandrija se več ni vzdignila k poprejni sijaj- njena, okna pa omrežena. Še slabše od turškega pa je nosti, vsa pozneja slava njena je bila le slab odsev pr- arabsko mesto, to je zmes neredno zmetanih koč. Spre- votne mogočnosti. Na vse zadnje pa so jo dobili v ob- lepo pa je frankovsko mesto ali četvrtje, to je najlepši last surovi Turki, ki so razvalili in zdrobili skoro vse kos vse Aleksandrije, ki vedno raste, ter s tem spri- ostale spominke poprejne sijajnosti njene, čuje, kolike važnosti je inostranstvu. Ulice tega od- V najnovejem času jo je zopet vzdignil Mehemed- delka mestnega so dolge in široke, in stanovanja jako Ali, ter jej pomagal, da se je jela razvijati kot trgo- okusna; sijajne prodajalnice se vrste z gizdavimi ka- vinsko mesto. varnami in gostilnicami, nališpani služabniki in svitle Kaj so naredili Angleži z Aleksandrijo, znano je vprege pa pričajo, da so stanovniki premožni in ev- dobro. 9 9? Zabavne stvari Trije dobri sveti. (Iz španjskega preložil Ant. Brehmer-Gaffron.) Pripeljali so se do visoke gore, po kateri je bila cesta po samih ovinkih speljana. Janezu šine takoj prvi kreni!" svet na misel: „Ce najdeš krajšo pot, na-njo Ugodno se mu je zdelo, prvega sveta poslužiti se. „Kaj pa, ko bi jo jaz tja gori le peš vbral?" (Dalje.) vpraša voznika. Pogodiva se. 77 Ali ne vidiš, da komaj koze gori plezajo, tako je Jaz dam dober svet, ti pa meni strmo!" 1030 gold nj tt \ J5 55 Hudič, to je drago, gospod kapitan „Brez truda ni plačila!" Janez Pomisli plezal in skakal in oprijemal se je Kes toda če nimaš dobrega sveta, prideš lphko od grma do grma po strmini in je bil konečno ves ob denar in pa še ob življenje spehan kmalu na vrhu. Vsede se na štor, da si oddahne 55 Prav imate; dajte mi dober sovet in obdržite si in voza počaka, katerega pa silno dolgo ni bilo. denar, ki ga imate še spravlj u 55 Če vidiš (Konec prihodnjič.) »Tega uže ne povejte " » 55 bližnjo, krajšo pot, na njo kreni." bom pozabil. Sedaj mi pa še kaj Povem ti, toda zopet le za 1000 goldinarj u Naši dopisi. Oh, drag drago gospod u Verjamem, toda prepričan si, kako da so moji Vipave sept Vipavski rodoljubi razpošiljajo cc 55 dobri sveti plodonosni f/Priznavain; naj bo toraj; če uže drugače ni mo goče, pa si obdržite še druzih 1C30 goldinarjev!" Ne utikaj se nikdar v zadeve druzih ljudi!" Izvrsten in zlata vreden je ta sovet, gospod ka sledeče vabilo k slavnosti, katero priredijo taisti v če trtek dne 17 septembra t ob 10. uri zjutraj ob 5? pitan, desetkrat več, kar me velja priliki, kov se vzdidati plošči v spomin ranjkih prečast gospodov Štefana Kocijančiča, častnega korarja stolnega kapitelna v Gorici, profesorja in vodje goriškega centralnega semenišča itd. in Jurija Grabri- >5 No vidiš; vendar ti pa še vedno nekaj manjka, da jan a, častnega korarja stolnega kapitelna v Ljuolj boš prav varno hodil dekana v Vipavi itd 55 Ali bi mi taistega ne mogli zastonj povedati 5 55 spod kapitan?" Kar ti bom zastonj dal, bo nekaj drobiža na pot in pa tri dragocene pogače, da jih bodete doma jedli s tastom in ženo. Poprej jih pa ne smeš načeti Je uže prav, gospod kapitan, ali če prav pomislim, da sem bil še pred malo časom posestnik 3000 goldinarjev, sedaj sem pa berač, ti ni malenkost ob 10. uri v Spored: 1. Slovesna sv. maša cerkvi. 2. Pred šolskim poslopjem zapoje se pesem „Molitev". 3. Slavnostna govora Blagoslovljenje dotičnih ploščic. 5. Petj ure popoludne bode slavnostni banket. (Kouvert Ob pol 1 U 50 kr do 14 Kdor gld m J 5 ali po dopisnici.) se banketa udeleži, naj se oglasi vsaj pri vodstvu ljudske šole v Vipavi ustno 55 Ali še nikdar slišal, da so dobre reči tri 10. do 12 tuhinjske doline 11 sept {Tatvina.) Sinoči od ure se je priklatil neznan tat v hišo Fran J5 55 55 Pač, slišal sem No, toraj Za vraga, kapitan, ali so res četa Podbregarja v Podbregu ter je vkradel dve puški (dvocevki) dve lovski torbi z lovsko karto, eno gori zlata vredne vaše omenjenemu posestniku, eno pa njegovemu hlapcu besede? nekaj obleke in denarja od 15 do 20 gld eno kupno Janez pomisli in neumen ne bodi denarjem pismo od neke posestnice, katerega je omenjen posest pri tvoji neumni glavi ne boš nikdar srečno domu prišel, temveč ti ga bodo poprej ali vkradli, ali te oropali, ali ga boš zgubil, ali pa zapravil. Mojih dobrih svetov ti ne more pa nihče vkrasti in tudi zgubiti ali zapraviti nik še od včeraj imel v žepu obleke, ki jo je rabil i obravnavi gruntnih knjig pri okrajni sodniji v Kamniku kdor bi kaj od tega izvedel 5 dobi primerno nagrado Železnikov konec julij jih ne moreš Ll [Zakasni (V moj za- 77 55 Primaruha pravi Janez 77 tudi ta je modra govor in obrambo mnogo bralo , kako so se vršile" slavnosti 5. julij Dalje.) V ;;Slovencu" se je pač .....i na Toraj poslušaj! Predno misliš kaj storiti vprašaj čast Cirila in Metoda tu pri nas. To se ve blazino za svet u Oho ta je pa bosa! Na ta način bi človek niti misliti in ozirati bila je praznovanja solnčna stran na senčno stran smodke ne mogel kaditi, kedar bi se mu zljubilo _______i ____i • u: -----U bi nalni pisalci popolnoma pozabili na to so bili pa naši gg. origi moral vselej čakati 5 da se prespal omenjena slavnost Tepec, kaj pa jemlješ svete po besedah To je prav jako obžalivno senčno stran; stoj! ne ene. po meni, da, preden se človek kaj imenitnega, recimo, ka kega maščevanja loti, naj si pač dobro premisli!" To pa to; sedaj vas pa uže razumem , kapitan celo njih več . bralci Na otovlj moj ao 55 77 osebo malega popolnoma molčati Tako sedaj pa le spravi drobiž tri dragocene sprotniki torte, pa si dobro zapazi, da jih ne smeš poprej načeti kakor še le doma. Za vsacega jedna je namreč za te 5 55 V lešerbo ni ne konca le tako „bn poštenje naj bodo spoštovani da sem se bil namenil, o tem ker napadov na mojo ne kraja, in ker moji na- • • naj se jim nekoliko večj posveti domov, toraj: fiat! Na predvečer uže za tvojo ženo tvojega tasta od pozno skoz trg okoli 10 šel je 77 slavnosten spre „Bog vas blagoslovi, gospod kapitan, z Bogom 77 Janez pomisli, pomisli; sedaj pa srečno hodi II. dobro kričati znajo, kdo tega ne njim tudi velika truma otrok. Da 9 tega uže tkrat celo ko so poveličevali z v „Slo saj so bili ti /1 javno pohvalj glasnim .^živio" in m sicer u živio _ . A ' j 11 vvj > /j ^laouiiu -j^iviu iu rihod zastave v Železnike. Ta večer pa so kričali naj Komaj je bil Janez odšel, pridrdra voz za njim. bolj pred onimi hišami, katere niso bile Pošta je bila, ki se je v njegov rojstni kraj peljala. vitij j sicer na „komando n l uota Jf uxia> , rv.1 jv, * uj^u r »vj^ui LJ i_il* „ iwuk*u \jlkj . Tukaj pa le gla»UU , opi.il/, u Pogodili so se in Janez se skobaca v voz. Prtljago je vas bodo bolj slišali! In voditelj te druhali, kdo je bil • • uže spijo m da imel ves čas oprtano, po glavi so mu pa trije dobri sveti rojili in je čakal 5 kedaj jih bo porabiti mogoče. Pst cega da bo et slišal. (Moji osebi bi se kaj ta preverjen sem — gotovo ne prizaneslo). Nekdo 29S je djal ) da voditeljstva. bi za velike novce ne bil opravljal tacega Spodbuda, da naj se trg lepo ozaljša, sogrela je bila štiri pobaline, med katerimi so bili menda trije udje omiko!! — ta spodbuda, rečem, segrela je bila te dečke tako, da so si „anektirali" (vkradli menda vendar in IV >5 bralnega Zahvalna pesem: »Te Deum" za srečno dovr šenje vseh novih naprav pri cerkvi. ponedeljek, 21. septembra, zjutraj 7------------ - -------—— " ' • ' Jf LT1 društva", ki ima namen: širiti devetih slovesni sprejem procesije od sv. Kata ob ne smem reči), v gozdu neke revne vdove »maj" privlekli ga v trg, naj 5 kaj pa da: množil čase sv. Cirilu in Metodu ! Na tožbo dotične vdove posegla je vmes c. kr. sodnija; a pri prvi obravnavi so dečki tako resnico zvijali, da je prišel sodnijski ogled celo na kraj, kjer se je tatvina zvršila. Zdaj tajiti ui pomagalo več, dobili so dečki za svoj „slavnostni čin" vsaki po 14 dni zapora, in morali še plačati posebej škodo, ker so maj kar naravnost čez neko žitno njivo vlekli. deljo, 27. septembra, slovesno praznično duhovno opravilo. Ob poli desetih slovesni sprejem procesije iz Polhovega gradca, Horjula in Sent Jošta. Ob ivnostna pridiga, katero imajo preč. gosp. prof. desetih Miroslav Križn potem velika sv. ma kat n. kanonik dr. Ja služijo Kui slove Popoludne ob treh VI vespere in litanije z blagoslovom d 4. oktob ni to napredek? Ali Gospodje preroditelji tukajšnjih raz- hovno opravilo, cesije iz Preske govorijo Ob po praznično du desetih slovesni spre pro Ob desetih slavnostna pridiga, katero vis. č. g. katehet An t Keržič potem mer in načelniki bralnega društva: Hic Rhodus! (Dalje prih.) Sent-Vidu nad Ljubljano se bode častiti, z odpustki iz Rima obdarovani osemstoletni jubilej usta- pontifi prošt dr Vnton Jarc. Popoludne ob treh slovesne poutifikaln« kalna sv. maša, katero služijo mil. p. n. g. vespere in litanije z blagoslvoi VII deljo, 11. oktobra, slovesno praznično novljenja ondotne fare kakor sledi: (leta 1085.) slovesno obhajal, duhovno opravilo. Ob desetih slavnostna pridiga, katero Luka Jeran, potem govorijo p. n. g. kanonik rnonsignor četrtek, 17. septembra popoludne ob štirih, se slovesno pripelje iz Ljubljane v ognji pozlačeni ta- iško bernakelj. Peljal se bode skozi Gorenj o in Dravlje. Do kovača Peterlina mu gre duhovščina naproti. Njej se pridruži šolska mladež, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in čitalnica. M velika sv. maša. katero / hael Potočnik. Popoludne litanije z blagoslovom. o p. n. g. monsig Mi reh slovesne vespere in slovesno praznično duho sloves- nim zvonenjein in streljanjem se pripelje tabernakelj v vas se prenese v cerkev , kjer bode precej na veliki \0£[\ ja VIII. V nedeljo, 18. oktobra, žegnansko nedeljo mo opravilo. Prevzvišeni. pre milostni gospod dr. Jakob Mis ;a so milostljivo ooijubili da hočejo to nedeljo v Šent-Vidu slovesno pontificirati Red cerkvenih opravil za to uedeljo se bode pozneje do« ? oltar postavljen. II. soboto, 19. septembra popoludne ob štirih, bodo eno uro slovesno oznanjevali začetek osemstolet-nice zvonovi domače farne cerkve, njenih podružnic, iu zvonovi onih farnih cerkev in njihovih podružnic, katerim je šentviška cluhovnija .,mati-fara", in to so fare: Polhov Gradec, Horjul, Šent-Jošt nad Polhovim Gradcem, Dobrova, Sv. Katarina, in podružnici Sv. Jerneja v Spodnji Šiški in ona sv. Duha na Golem Brdu. — Zvečer ob sedmih litanije z blagoslovom. — Od osmih do devetih zopet slovesno zvonenje po cerkvah domače fare in razsvitljava vseh hiš po celi fari. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in čitalnica priredite bakljado. bode po edelj nih poprej z leče oznanil. Popoludn sija Najsvetejšim perah iu lit&nijah slovesna proce (A bilo vreme neugodno pro cesija izostane). Zah/alna pesem: „Te Deum". Zvečer V) začetku imenovanih cerkvah 5? od sedmih do osmih slovesno zvonenje pri cerkvah do mače fare. in pri vseh v Razsvitljava vseh hiš po domači fari in bakljada. Konec osemstoletnice". Skoz ves čas bo slednji dan tudi ob devetih tiha sv. maša. Pri sprejemu procesij vdeležite se obe društvi z zastavami. vodili ga Ž Sv. misij on prične se dne 19. oktobra bodo čč. oo. Lazaristi iz Ljubljane. i III. nedeljo, 20. septembra: Ljubljane. postopanji slovenskih poslancev septembra shod »slovenskega društva4 v Mariboru. Zjutraj ob dveh slovesno zvonenje pri farni v državnem zboru razgovarjal se je tudi letos dne cerkvi. Ob petih prva sv. maša z blagoslovom. Lahko je razumljivo, da nihče ni izrazil zadovoljnosti z Ob poli devetih slovesni sprejem procesije iz vspehi poslancev glede vresn čenja narodne enakopravnosti pri Slovencih za čas Zadnje se^tielue doue j raz- Dobrove in Šiške. Ob devetih slovesni blagoslov K riževega uinljivo je dalje, da se noben Slovenec ne more zado- pota po preč. gvardijanu o. Kališ tu Mediču. voliti s taKo odgojo Slovencem namenjenih ljudskih Slavnostna pridiga imenovanega preč. gospoda, učiteljev . po kateri se razun ur v tednu sloven Blagoslov tabernakelj na po p. n. gosp. dekanu Antonu Urbasu. Slovesna velika sv. maša, katero služijo p. n. gosp. dekan. Popoludne ob polu štirih pontifi kalne ve- ščine po vsem podučevali v nemščini; razumemo tudi, da se v obče šibajo krivice, katere se še zmiraj gode Slovencem in da se poslancem nalaga dolžnost, z večjo odločnostjo iskati pomoči. Prav slabo pa se vrste za takimi razgovori očitanja n. gosp. stolni o posebni kranjski politiki, se tej nasproti stavi slovenska politika in eden govornikov mogočno za spere, katere vodijo mil. prošt Jožef Zupan. Litanije z blagoslovom. Blagoslov znamenja sv. Vida, »spomenika bodo privadili, tirati slovenske politike, na osemstoletnico" v Vižmarjih, po mil. kliče: „Dokler se naši bratje na Kranjskem ne doli. kler se oni na Dunaji ne bodo nam pridružili, gospod stolnem proštu. Sprevod gre iz farne ne vemo, kako bodemo Slovenci kaj dosegli, cerkve po sledečem redu: 1. Šolska mladež. 2. Ravno tisti govornik odgovarja na vprašanje: „Kaj se u Katoliško društvo rokodelskih pomočuikov. o O. e 4 Deklice v beli obleki. 5. Cerk- . Duhovščina, in slednjič mil, Čitalnica. vena banderca. p. n. gosp. stolni prošt v pontifikalni opravi, gredoči pod baldahinom. je izvršilo za kmete ? Nič: Ako bi na take izjave boteli zadostno odgovarjati, morali bi to delati v dolgi vrsti obširnih člankov. Pa tega nočemo storiti, mi nočemo očitanja povračati z očitanjem, ker bi to naši narodni stvari gotovo ne ko 299 ristilo. Nekoliko besed pa moramo vendar-le odgovoriti v obrambo slovenskih poslancev s Kranjske. Ako govornik kranjskim Slovencem kranjsko politiko hoče očitati zarad tega, ker so šolske razmere na Cešpljev somenj v Ljubljani bil je živahen. Živine prignalo se je na somenj veliko: 760 konj, med goved pa nad 600. Kupčevalo se je temi mnogo žebet, Kranjskem v zadnjih 6 letih postale nekoliko znosnejše so se 5 mu moramo odgovoriti, da je tako očitanj 1 dobro s pitanimi voli, posebno pa s žebeti. ki prodajali poprek po 70-90 gold., manj živahna je bila sko, ker boljše stanje Slovencev na Kranjskem je gotovo tudi drugim Slovencem koristno; ako pa govornik hoče reči, da kranjski slovenski poslanci v državnem zboru niso storili svoje dolžnosti glede nekranjsk h Slovencev. tedaj moramo tako krivično očitanje zavrniti z vso odločnostjo in se sklicujemo zato na sodbo vseh vštetiiri štajarskima Go- kupčija z govedi. Tudi čebelarji zbrali so se ta dan kakor druga leta pred frančiškansko cerkvijo v prav z vnanjih slovenskih poslancev dvema, katera sta se vdeleževala pri naš;li delih vorniku pa, ki je trdil da se zadnjih 6 letih za kmeta ni storilo ničesar, priporočamo nekoliko pregledati rečno k?"ilo k stenografičnim zapisnikom zadnjega zasedanja. Ako govornik trdi, da se ne bode nič doseglo, ako se na Dunaji kranjsk* poslanci ne bodo pridružili njim (štajerskem), ga menda ^hko zagotovljamo, da se bo to vselej zgodilo, kedar bodo nasveti njihovi dobri, kakor se je to goddo tudi v mini^ih letih, ko je bila pa sploh vsak > vseh obilnem številu, od vseh strani dežele naznanjala se je zelo slaba letina, katero je povzročilo pred vsem deževno vreme med cvetenjem ajde. Cena medu v pa-njovih odločila se je za stari cent na 15 gold. Vreme je bilo somajni dan, kakor je še sedaj, zelo lepo gorko. Slavili slikar Hans Canon, tudi profesor, ki je obljubil zastonj napraviti sliko v veliki altar, ako ^ se nova cerkev v Gradu pri Blejskem jezeru zidala po Schmidovem 56 let star. načrtu, umrl je na Dunaji nagloma, še danes. in zmiraj dobra da, da so slovenski poslanci Začetek srednjih in ljudskih šol v Ljubljani je Ljubljani je zopet vse živo po ulicah. Nemške ljudske šole v Ljubljani nimajo tal, ker, kakor čujemo, so se vpisali v mestno nemško šolo dob t složno sprejeli za skupno volj samo slovenskih zastopnikov, naj ga je predlagal Slovenec od koder koli. In to mislimo, da je prava slovenska politika. Dnevni red prve seje državnega zbora dne 22. septembra t. 1. ob li. uri ciopoludne je sledeč: Vpeljpuje starostnega predsednika in njegova otroci, med katerimi pa 2 ne znata nič nem- škega. V dva razreda ljudske šole nemškega „Schul- pa vereina" pa se je baje vpisalo okolo 70 v otrok , ki večinoma tudi ne znajo netnško! To je tedaj ona obljuba Nastavljenje udov zbornice, Kateri začasno pr skrbe posel perovodij. , Obljuba udov zb 4 Naznanilo c. kr. vlade o slovesnem ržavnega zbora dne 26. septembi otvorjenji nujna potreba po nemški šoli v Ljubljani, zarad katere so naši nemškutarji toliko javkali o zatiranji nemštva na Kranjskem! — In nemški „Schulverein", ki po pravilih sme varovati samo nemško prebivalstvo, po kateri pravici sme on ponemčevati slovenske otroke? Kje je tu „deutsche Ehrlichkeit" ? Nadejamo se, da oko. katero ima čuvati na tem, da se spol qu jej o društvena pravila, ne bo slepo za početje nemškega „Schulvereina". In slovenski državni poslanci, zapomnite si to! svitle Karntner Volksblatt". Pohodom navzočosti pre Bivši državni poslanec baron Janez Giovanelli 7 cesarja Koroškem izšla je štev. 36 imenova- grajščak v Griesu na Tirolskem, poroči se, kakor raz- nega lista v krasnem natisu, na prvi strani pesem vidimo iz došlega nam naznanila, dne 17. t. m. z baro- napisom: „An des baron Mannsdorf. Tudi sicer popisuje ta list slavnosti Kaisers Majestat" , katero je zložil nico Marijo Dtirfeld, hčerjo uže umrlega generala. j Cvetero antifon v slavo Mariji prečisti Devici zočosti cesarjeve na m Ave Maria, za mešani zbor zložil Ig. Hladnik, katere so se vršile povodom na) Koroškem. Štipendije za obrtnike. Naše slovenske obrtnike obsega eno polo in jo je skladatelj poklonil preč. go- še posebej opozarjamo na štipendije deželne, ki se raz- spodu dekanu Matevžu Kožuhu. Dobivajo se po 40 kr. prišlo je na svitlo ravnokar v J. Blasnikovi tiskarni. Skladb? pisujejo za one sposobne obrtnike različnih vrst ki se hočej bolj izobraziti v obojih strokah v tehnologičnem muzeji na Dunaj Razpis zakladaina s hrastovim lesom Za v Blasnikovi tiskarni. Gosp. dr. Valentin Zarnik je, kakor čujemo, hudo obolel. Rogaške toplice. v katere je šel iskat si zdravja, mu niso zboljšale njegovega stanja. Vrnil se pomorski arsenal v Pulji se bo leta 1886. uotrebovalo je neozdravljen nazaj v Ljubljano. Iz srca želimo, da se 500 kubičnih metrov št1rioglato obtesanega hrastovega kmalu zopet povrne zdravje zasluženemu našemu ro- lesa za ladije. Dne 30. septembia t. 1. ob ludne bo pri c. kr. poveljništvu pomorskega arsenala v uri popo- (ioljubu! Pulji ofertna obravnava o pisanih , zakladanje z ome- postojnsko jamo. Cesaričina Štefanija obiskala je 10. dne t. m. njenim lesom zadevajočih ponudbah tudi pri trgovinski obrtni zbor Pogoj v Ljuoij se dobe sledeče: V 'Ljublj. Listu u pos namerno o tem minulo Veliki sprevod bii frančiškanske cerkve do Podrožmka. kamor se Na vse zgodaj v jutro čakalo je nestrpljivo ljudstvo eljo od ljub- na slovesno okrašenem kolodvoru, kdaj prisope vlak il Trsta, kateri pripelje s seboj ljubljeno cesaričino. o je slovesno prenesla pouoba Matere Božje v novo ka- se je približala zaželena ura, prišli so na kolodvor: pelo pod Rožnikom zidano pi po brisu Lourdske deželni predsednik baron Winkler, vsi uradniki, duhov- kapele. Pred sprevodom bila je siovesna sv. maša v ščina, občinsko zastopstvo in razna društva, da vsprejmo frančiškanski cerkvi s pridigo gosp. knezoškofa dr. Ja- visoko gospo. koba Misije. celi dan na tisuče ljudi Pod Rožnik pa je vrelo iz Ljublj Oglajene in sicer poškodovane desetice dvaj Ko je ob polu 10. uri dopoldne privozil vlak na postojinsko^ postajo, tedaj zaorili so navdušeni „Živio ! cesaričina Štefanija!" Ko je nj. cesarska visokost za- setice morajo po naročilu finančnega ministerstva c. k. pustila železniški voz, pozdravil jo je gospod deželiv blagaj dnost tudi carinske blagajnice sprejemati v pol predsednik, za kar se je ljubeznjivo zahvaliti izvolila. na zahtevanje strank za tak poškodo- Na to peljala se je takoj proti jami. Spremljali so jo van denar dajati nepoškodovanega. To se je uradno znanilo tudi trgovinski in obrtnijski zbornici kranjski * C/ t/ fJ A U • A lf v grofica Sylva-Taroucca in grofici Chotek in Palff}r tei nj. ekscelenca gospod naddvornik grof Bombelles. Med 300 potom stala je ob straneh obila množica naroda, katera je spoštljivo pozdravljala v navdušenih klicih visoko gospo. Pred jamo čakala je zopet obila množica Novičar iz domačih in tujih dsžel. Dunaja Akoravno se vse oči ozirajo za po in posebno izborna družba plemenitih dam s katerimi tujočim cesarjem in njegovimi sijajnimi sprejemi v Sla izvolila ces. visokost nekaj časa govoriti Na to podala se je visoka gospa v jamo > je bila sijajno razsvitljena s svečami in električno priprave lučjo Tu ogledala si je natanko večkrat voniji, kjer mu hrvatski narod navdušeno skazuje svojo katera udanost, se vendar uže v političnih krogih nadvladujejo Le- ibljivemu »nemškemu predstoječe borbe v državnem zboi vičarji udajajo se polagoma žala je svoje odčudovanje te naravine lepote. Upravi teljstvo jame poklonilo je nj. ces. visokosti mal spo klubu se s tem , da bodo v predstoječi ad razpravi vendar levičarji vso silo skupno menik na postojinsko jamo, nekak tintnik: kamenita tišali proti sedajni vladi in sedanji sistemi udi si ploščica, na kateri stojita dva stalagmita, jeden > tinto, drugi za pesek vrvico na stalaktitu per mnogo obetajo od škandalov, na katere se pripravljajo pa je privezano" z zlato menda pozabivši, komu je Knotzanje lanskega leta koristilo več, desnici ali levici. Zastopniki desnih klubov Ko se je vrnila visoka gospa iz jame, izrazila je imeli pa so včeraj svoje posvetovanje enako o osnovi zopet svoje občudovanje, na kar se je poslovila. Ob slovesu pa je izvolila visoka gospa podati roko v slovo gosp. deželnemu predsedniku baronu Winklerju kakor tudi vladnemu svetovalcu gosp. Globočniku, kateri jej je bil kažipot po jami in kateri si je kot mnogoleten predsednik komisije za postojinsko jamo pridobil obilo zaslug. to odpeljala se je nj. ces. visokost cesaričina In ugledala, za- v »Hotel Grand u 9 kjer se je nekoliko obedovalo zopet, kjer jo je obilo zbrana množica orili so navdušeni ..živio'" desnice, kakor o postopanji svojem v bližnjem času Culo se je izrekoma tudi, da bode petnajstorica desnice izrekla se o načrtu prestolnega govora. Sicer pa se bode kmalu čulo o tem, kar so sklenili zaupniki desnice Pričela se je v ponedeljek tukaj kazenska obravnava zoper znanega Kufflerja, kateri je zapleten tudi v kon-kurs firme Tschinkelnove. • Ogerska. — Zasedanje srbskega cerkvenega kongresa odložilo se je namenoma, da bi se med tem pri- tiskalo na izvoljence vspešno , 5 ako pa bilo to početje brez- hoče si veliki „svobodoljub" in »branitelj Po obedu peljala se je cesaričina z vozom cez ustavnega življenja Tisza pumagati z razpustom kon- Senožeče in Sežano nazaj v Miramare gresa pred ko bi mogel kaj ukreniti. Ni čuda , ako se Obravnave porotne sodnije ljubljanske pričele po takem postopanji zastopnici naroda bolj po robu po- so se v ponedeljek. Koj prvi dan bila sta obsoj dva stavljajo. ubijalca, eden J Slabe iz Dolenjega Logatca j ekega voznika s kamnom tako hudo poškodoval je l je v nekaj dneh umrl. Obsoj leče. Drugi, j KI da Nemška Španjsko Videti je, da Bismark noče vojske s da se bo razpor zarad Karolinških otokov Alojzij Zup z bil na 4 leta ojstre pri Novi Gujneji vendar-le poravnal z lepo. Tudi na Žirovnice ^ lV — -- — -- ------- ^ > Kega posestnika pa je ne- Spanjskem polegajo valovi prejšnje razburjenosti s kolom potolkel in ubil, pa je bil ob- Nemški pa se pripravljajo stranke na volilno borbo za sojen na otroke ubitega in uboj, potem pa ječa let ojstre ječe in povračilo 400 gold za To predstoječe volitve v pruski deželni zbor. Stranke so zmiraj tista stara pesem: uboj razcepljene prav tako, kakor si jih Bismark želeti more Da se vendar naša kmetska mladina izučila enkrat po nesreči druzih, posebno pa, da bi se varovala pijančevanja, iz katerega nastanejo redno pretepi in uboji! Francoska Tudi tukajšnji vladini krogi so za j ? da Španjska z lepo poravna razpor z Nemško Krajcarska podružnica »Narodnega Doma u v dovol zarad Karolinških otokov. Volitve pisane so za strank za državni zbor raz-dan meseca oktobra. Volilna borba Ljubljani, ki je začela razpošiljati knji z markami v prvih dneh meseca julija t. 1 zelo viharna Tonkina brzojavlja general Courcy dne 14 m na različna poverjeništva že nad 200 knjižic poslala je dosedaj p0 željah kraljeve rodbine in s pritrjenjem francoske deloma vlade razglašen je bil princ C h za novega s krajcarskimi, deloma z desetkrajcarskimi markami, kralja, ki se je danes zjutraj ob 8. v spremstvu kra Akoravno so knjižice tako prirejene, da se, ako se pla- }jevih princev in dvornikov slovesno prepeljal v pa čuj v običaj redu izpolnijo v jednem letu, vendar lačo vrnile so se nam že v tem kratkem času tri krajcarske knjižice polne, prva pod št. 10 že pred 14 dnevi iz Za tforja, z U U 1 U V ^ JJl I Ml J^z v V4 W vt V w » W — — —- - druga pod št. 39 od priprostih del Francoski in anamski vojaki stali so v spalirju -azpetimi francoskimi in anamskmii zastavami. Kralj azil je na dostojni način svoje prijateljstvo s Fran v dalj Seegrabnu pri Ljub na Zgornjem Staj cosko in je 23 let star. Umetnijski skem, in tretja pod št. 143. iz Radovlj mljivo in posnemanj imenovanih kupil celo rodoljub Lee. Posebno za-dno je to, da je^zadnjo zakladi, katere je našla zmagujoča francoska vojska, so se kralju zopet vrnili. m Čast in hvala vsem. Veselo znamenje je dalje, da se, kakor hodnost povzemamo privatnim poročilom, jako dobro razpečavajo tudi desetkrajcarske marke, česar se začetkoma nismo tem videti je, da je za sedaj mir zopet uveden v Anamu. Za koliko časa pa, kazala nam bo pri- mogli tako za trdno nadejati. Rojaki, le tako naprej, in po preteku leta, upati smemo rodnega Domau v Ljubljani s (Dena bo fond za zgradbo Na- 20.000 forintov bogatejši, oglasila za poverjeništva pošiljati je gospodu i.,---xt---j--------u y Žitna cena v Ljubljani 13. septembra 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 34 kr. banaške dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma Ljubljani.) 7 gold. 3 kr turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold 20 kr rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 5 gold. 20 kr jde 4 gold. 87 kr ovsa 2 gold 92 kr. Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani