* SOCIALIZEM« BREZ KRUHA
Trda prede jugoslovanskemu režimu; prav v času, ko proslavljajo de seto obletnico, ko sta partizanski in sovjetski škorenj "osvobodila" Šeograd. Neposredni vzrok te tekoče krize pa ni političen, saj v deželi niASutiti nobene organizirane opozicije. Režim si lomi zobe na gospodar skem polju, tam, kjer bi se morala'po nezmotljivi doktrini očetov Marxa Engelsa in Lenina cediti med in mleko.
Stanje je obupno in gospodarstvo kot v začaranem krogu. Lasi so te kom desetih let vlagali milijarde v industrijo, država še vedno nima od nje odgovarjajočih dividend. Kot nam na 3.strani zgovorno kažejo prime= ri iz Slovenije, je država prisil j ena podpirati industrijo, namesto da bi bilo obratno. Na zunaj- je država do vratu v dolgovih in moleduje pri svojih upnikih, da bi za nekaj let odgodili odplačevanje.Ko je primanjk Ijaj v zunanji trgovini nevarno rastel, je režim seveda takoj zmanjšal uvoz.To pa je povzročilo pomanjkanje blaga na domačem trgu in občuten dvig cen. Uravnovešanje zunanje trgovine bi bilo možno s povečanim izvo zom. Toda kaj naj država izvaža? Kljub industrializaciji v Jugoslaviji namreč še vedno dve tretjini prebivalcev živita od poljedelstva.Na kako nizki stopnji je njegov donos pa vidimo iz dejstva, da je po desetih le tih, ob povečanem ožemiju^in prebivalstvu, žito kot naše glavno hranilo se vedno za 12% za povprečno predvojno proizvodnjo.. Tako bo Jugoslavija morala letos uvoziti do 1,300.000 ton žita.Kzroki za to ne leže samo v elementarnih nezgodah in slabi letini; vsega, tega so bili naši kmetje deležni tudi pred vojno, pa je država vendar izvažala in bil kmetijski proizvod njena glavna postavka.
Krivda za tak gospodarski polom leži v sistemu.Kajti podobno kot ' ugoslavijo pretresajo prehrambene tezkoce tudi Sovjetsko zvezo in nje= Ue^satelite.Njihovih težav ne bo konec,dokler bodo ostali obsedeni od neživijenjske doktrinejčije moč leži predvsem v nasilju. Tako bo’kapi.ta lisxicna Amerika hranila z žitom stradajočo komunistično Jugoslavijo;ti sta Amerika,čije gospodarstvo sloni ha svobodni pobudi.
In v tem -^ne pa v dolarjih in uvoženem žitu - leži rešitev Jugo = slavije pred več ali manj'stalno gospodarsko krizo.Gospodarstvo ne bo napredovalo brez svobodne iniciative; brez medsebojne tekme proizvajal= ci ne bodo pridelovali boljše in cenejfe; brez konkurence s tujimi proiz yodi domača industrija ne bo nehala biti odvisna od državnih subvencij. ■Potrebno je debirokratizirati državni aparat in trgovino postaviti na prožne in enostavne osnove. Davčno in tarifno politiko je treba tako spremeniti,da bo kmet, steber države, radevolje. pridelal več.Po tem bo tudi delavec imel več in boljše hrane; narod bo lahko več izvozil,ker bo več proizvedel, in več uvozil brez dolgov.Industrializacija države bo napredovala in v doglednem času se bo življenjska raven slehernega državljana dvignila.
f Rešitev jugoslovanske uganke leži torej v odnosu med režimom in kmetom. Afco bi oblast stremela za tem ciljem, da z najmanjšimi žrtvami dvigne življenjski nivo slehernega prebivalca, bi kaj hitro uvidela, da hc more in ne sme mimo kmeta. Dokler pa bo ta tako odrinjen od soodloča hja kot je zdaj, ni videti konca gospodarskim krizam.
Jugoslovanski komunisti so imeli dovolj prilike,da bi se že kaj na Ačili od zapadnoevropskih socialistov.Prav bi bilo,da bi Amerikanci obi skujočemu Svetozarju Vukmanovidu,jugoslovanskemu gospodarskemu šefu, po= da narodno gospodarstvo ni cirkus.
M
Martin Čedermac in njegov škof
Na zadnji strani objavljamo kritiko tretjega članka o koroških Slo vencih (KT 151).Predvidevamo,da bo na glavne točke odgovoril dopisnik sam.Mi bi se želeli dotakniti samo zanimivega vprašanja, ki ga kritik g. T. načenja: vprašanja odnosov slovenske duhovščine do neslovenskega škofa
M0rda bi držalo,da bi imeli več pravic na cerkvenem področju,Če bi naši duhovniki drugače nastopali pred svojimi ordinariji.Vendar vidimo bistvo v tem: v osnovi ne gre za diplomacijo, ampak za to, da slovenski duhovnik, tak kot je, pričakuje od'svojega škofa v Celovcu ali Vidmu,kot nekaj samo po sebi umevnega,da bo do narodne manjšine tako pravičen in - če hočete - usmiljen, kot je bil pravičen in usmiljen Jezus Kristus. Kje pa naj vendar duhovnik išče pravico in zaščito, če ne najprej v Cer= kvil? In ko te ne dobi pri svojem škofu, ko tu ne najde razumevanja in ljubezni, - kaj je vendar bolj človeškega, da se zapre vase in s svojim predstojnikom vzdržuje samo tak stik, kot mu je disciplinsko potreben? Hvala Bogu, še loči med slabim škofom in nezmotljivo Cerkvijo,med ljudmi in vero. A kot smo nedavno videli v poročilu iz Beneške Sloveni je(KT15l) tega zagrenjeni in prevarani slovenski vernik več ne razlikuje.V tujem duhovniku ne vidi več v prvi vrsti delivca zakramentov ampak politične= ga, šovinističnega skrajneža in mu v svoji preprostosti celo odreka svečeništvo,ki nima po svojem nastanku in namenu vendar nobene zveze z narodnostjo, jezikom in politiko.
Zdi se nam, da nosijo za takšne pojave v prvi vrsti, odgovornost o= ni cerkveni činitelji,ki sami od sebe ne branijo ponižanih in razžalje— nih; nikakor pa ne tisti, ki se ne znajo okretnej še vesti.Pravica ostane še vedno samo ena, pa naj bo na parketih ali v kakem zakotnem farovžu nekje Bogu za hrbtom.
TO JE NAŠE!
Že v začetku septembra smo se na tem mestu pritožili nad Čudno na= vadOjda nekateri slovenski listi ponatiskuje jo članke iz drugih,ne dahi pošteno povedali, kje izvirajo.Šio je za članek '^Evropa gleda Jugoslavi= jo",ki ga je v celoti ponatisnil goriški KATOLIŠKI GLAS in - kot vedno-pripomnil,da gre za ponatis iz KLICA TRIGLAVA.K0 pa je teden dni kasne= je članek skofo v celoti prinesla AMERIŠKA DOMOVINA, ni povedala,da je to naš članek, ampak da ga je povzela "Po -’Kat.glasu’. Ko smo tedaj po = vedali svoje mnenje, smo smatrali zadevo opravijeno.Žal pa tega tedaj še niso mogli brati v Buenos Airesu,sicer bi najbrž dvakrat premi sli], i, preden so se spozabili.
25.septembra je namreč buenosaireška SVOBODNA SLOVENIJA objavila taisti članek kot AMERIŠKA DOMOVINA in spet pritisnila pečat "Po 'Kat. glasu’". Iz. naslova in dveh,treh priredb z gotovostjo sklepamo,da gre za neposredni ponatis iz AMER.DOMOVINE .Končno nas ne briga, kalcšne dogo= vore imata lista v Clevelandu in Buenos Airesu,da si medseboj ponatisku jeta članka,ne da bi navajala vir.To je njuna stvar.
Toda tu gre za KLICOV članek.In težko bi nas mogel kdo prepričati, da so v drugi polovici dvajsetega stoletja poštne zveze tako dlabe,da rabi originalni KLIC TRIGLAVA od 7.junija tl. vsaj 5 mesece in pol,da prijadra do argentinske prestolice.Ta bi bila le prehuda.Kajti SVOBODNO SLOVENIJO dobimo v Anglijo že v dobrem mesecu.Tore j je moral njen urednik vedeti za ta članek iz KLICA,ko ga je enkrat v avgustu bral v KATOL GLASU in AMER.DOMOVINI,ponatisnil ga je pa iz slednje šele 25.septembra. Bilo bi čudno spričevalo za izkušenega urednika,Če bi tako površno spre mljal svobodni slovenski tisk. A Če se je to kljub vsemu le zgodilo,bo------------------------------------ mo rade volje sprejeli na znanje.
KLIC TRIGLAVA 55,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 5.ponedeljek v mesecu,
Izkoriščamo pa priliko,da česti = tamo avtorju Članka g.B.G., saj je bil njegov članek priobčen kar v petih listih.______________________.
Dr.Branko Agneletto:
BIL SEM V LJUBLJANI
II.
Na drugi strani pa je življenje partijske elite: razkošni avtomobil U, vile, služinčad. Zabave,kjer kot pesek potrošijo desettisoče dinar= Dev. To je "socialni" red nove Jugoslavije. Trdijo,da so odpravili pri= aobitne sloje,da so onemogočili izkoriščanje proletariata,da so izenači li življenjski stnadard; res pa je le,da so odpravili možnost naravnega dviga posameznika do boljšega življenja, ki je bilo plod trdega in po = stenega dela, in s tem ubili vsak zdrav napredek naroda.
Danes more "napredovati" le tisti,ki ima v žepu partijsko izkaznico. Josledice povojnih let, ko so bila leta, prebita v gozdu, edino veljav= ba kvalifikacija za vodstvo v kakršnemkoli podjetju, se čutijo še danes. Komunistični režim je hotel industrializirati Jugoslavijo in je mislil,' da bo dovolj, če pritisne na gumb. Kidrič je planiral leta in leta,do = .ler ni vendarle vsega dokončno splaniral - na papirju. Jugoslovanska industrija ni aktivna, nasprotno, danes je veliko breme za državQxNapa= fce,ki so jih naredili, skušajo popraviti s tem, da ne nameščajo/M rnv= Jateljska mesta samo ljudi iz "gozda"; toda kaj ko nimajo izkušenih tehnikov! V primeru da Amerika preskrbi dolarje, je mogoče postaviti in Justrijo v nekaj letih; da pa napraviš inženirja, pa rabiš trideset let. loga Kidrič ni pomislil, saj je bilo preveč "nazadnjaško"...
Posebno sem se zanimal za tri velika industrijska podjetja: za uo = b j arno na Vrhniki, Litostroj v Ljubljani in tovarno avtomobilov pri Ma= biboru.Dosti bolj industrijsko razvita država bi se lahko postavila z bjimi. Toda vprašanje obstoja v tem, če bi jih sploh zgradila. Premis]1 ®o: 1)Tovarna usnja na Vrhniki dela, kadar pač drla, s 50^ delovno moo= Do, ker nima dovolj surovin.Jugoslavija namreč nima svinjskih kož,ki bi Jile uporabne za galanterijsko blago.Vrhniška usnjarna pa izdeluj e'samo takšne proizvode. Ta nedostatek pa so ugotovili šele,ko so imeli tovarn bo že postavljeno. 2)Litostroj povzroča danes državi veliko izgubo.Kaj= ti agregat za hidro centralo,narej en v Litostroju, stane šestkrat toliko Jot agregat, kupljenvv NemSiji. 3)Avtomobilska tovarna TAM izdeluje so danes kamione po Skodovi licenci iz leta 1947. Kamion nosi 3 tone in Potroši 40$ bencina. Motorje vlivajo v Bcogradu; po končanem izoblikova bau (šlifanju) motorja, jih morajo odvreči do 80$.(Povprečni škart pri italijanskih avtomobilskih tovarnah doseže 1.6$) Od leta 1947.niso Piti poskušali,da bi izboljšali ali izpopolnili stari’Škođov motor.
Ista usoda je doletela vse ostale industrijske objekte.Povsod sta besposobnost vodstva in neizučenost delavca pripeljali industrijo na rob Propada.Država vzdržuje industrijo in krije njeno pasivo popolnoma brez Plodno,ker ni nikjer videti izboljšanja.Pomanjkanje iniciative pri vod= ötvu - nihče ne prevzame odgovornosti - uniči še tisto malo korist,ki izvira iz toga, da so industrijo sploh postavili na noge.
Govoril sem z inženirjem iz Litostroja.Zanimalo me°je,če je vsaj Jod "proletarci" najti več navdušenja in volje za "graditev socializma", elavec dela s 40$ delovno silo. Učenci so nezainteresirani in nesposob bi .Nihče se ne zavzema za to,da bi jih izučil.Z ustanovitvijo posebnih tečajev niso bili sposobni popraviti ta nedostatek.Zato je v Litostroju Povprečen produkt zelo slab: ima do 60$ škarta.
Edina zdrava ekonomska sila je obrtništvo.Samo obrtniki so ostali gospodarji lastnih podjetij.Na te pa pritiska davkarija s takšnimi da =
^ -tvami,da komaj še dihajo. Marsikdo je opustil obrt,ker se mu ni izpla Lolo delati za davke.
Kmet životari. Njemu ne manjka ne hrane ne mirnega živi j enj a.Ne u = ^pe si kupiti obleke, ker je predraga, a vseeno tolče naprej. Na tem po Mu je današnji režim gotovo dvignil raven dnevničarjev in -fcidi začel -dotrno industrializirati poljedelstvo (v Sloveniji je to seveda manj Paziti kot drugod). Ker pa kmet ne dela za sebe ampak večinoma za ko= •letiv, oziroma, ker mora prodati proizvode razmeroma po nizkih cenah,
-rbi le za pridelek, ki mu ostane na razpolago,za ostalo pa mora skrbe u mili Bog.
Zato mora Jugoslavija uvažati žito.Septembra 1954« t.j.ob novi žet= vi so ukinili tudi peko belega kruha. Vendar pa vidi povpreŠna družina v Ljubljani meso le ob praznikih. To se zdi neverjetno,oe pomislimo na preobloženi ljubljanski trg. pred vojno* Toda dosti stvari je,ki so se zdele pred vojno neverjetne, pa so danes kruta resnica. Toda v primeri z oblačili je hrana še precej poceni (meso 200-300 din,maslo 350-400.-, kruh 60.- din).
Kaj mislijo ljudje?
Ko sem nekoliko spoznal gospodarski nivo povprečnega Slovenca, aem se z vnemo lotilldrugega vprašanja: kaj danes Slovenec misli, kako je po litično. orientiran, v kaj upa.
Nobenega dvoma ni, da je danes politični pritisk v Jugoslaviji popu stil. To so mi potrdili vsi, s katerimi sem govoril. Öe primerjamo raz= mere do leta 1950. in potem, je neizpodbitna resnica ta,da policija ne terorizira ljudi v taki meri,kot jih je poprej e. Danes je mogoče tudi izraziti mnenje,ki se ne ujema popolnoma s smernicami komunistične stcai ke.Milo zabavljanje čez režim je dovoljeno. UDBA pa presodi, kdaj je zabavljanje prenehalo biti "milo".
Zapori niso vec polni političnih preganjancev.Nasprotno, dosti "be= lih" je spet zagledalo "svobodo". Le kdor je bil obsojen na odvzem dr = žavljanskih pravic, mora životariti brez dela in pravice.
Zakaj je politični pritisk popustil? Poudariti moram,da ni niti go= vora o tem, da bi režim postal bolj demokratičen. Dejstvo	je,da da=
nos tajna policija tako popolnoma nadzoruje vse in vsakogar,da ji nič ne ostane prikrito. Ne pretiravam, če trdim, da je danes v Jugoslaviji najmanj 25$ odraslega prebivalstva v mestih in 10$ na deželi posredno a li neposredno prisiljeno, sodelovati z UDBO. Zato je tajna policija tu= di nevarna: zares izve vse,kar hoče izvedeti. Edina sreča je,da njeni funkcionarji niso glede kvalitete in sposobnosti na višini,ker so po ve čini ljudje brez rutine in brez šole. Prav strah pred tajno policijo in prepričanje,da bo UDBA vse izvedela, sta pripravila ljudi do popolnega mrtvila. 0 kakem odporu ni govora. Ker režim to dobro ve,je popustil in pritisk na ljudi ni več tako neznosen.
0 teh problemih sem govoril z bivšim partizanskim komandantom,z biv šim članom KP, z znano osebo iz liberalnih.krogov, z bivšim klerikalnim voditeljem, z duhovnikom in z bivšim predstavnikom industrijske elite: vsi so soglasno pritrdili,da je politični pritisk popustil,da je danes., življenje zato bolj znosno kot pred leti, da UDBA ne preganja več,ker praktično nima več koga preganjati.
Zanimalo me je, kaj pravijo glede možnosti odporniške organizacije proti režimu. Vsi, brez izjeme, so bili mnenja,da je danes nemogoče or= ganizirati kakršenkoli resničen odpor,ker ni ljudi, ki bi bili za to sposobni in pripravljeni tvegati. Niso izključili možnosti,da imajo ko-minformovci tajno organizacijo, o kateri pa ni dosti čuti.
Skoro iste besede sta uporabila bivši domobranski oficir in četni .-ški komandant; dodala sta še,da bi vsakdo, ki bi hotel iz inozemstva or ganizirati aktiven odpor, izvršil zločin nad narodom,ker bi brez haska spravil v pogubo veliko število ljudi,ki bodo krvavo potrebni v danem trenutku.
Kako povprečni Slovenec presoja politični položaj doma? Dosti jih je prepričano,da Titovega režima ne bi več bilo,če mu Angleži in Ameri= kanci 1.1949.ne bi priskočili na pomoč. Zato je občutiti precejšnjo hlad nost do teh narodov,zlasti 'do Amerikancev, ker -predvsem- pomoč še ve = dno traja. Ko sem vprašal, če morda ne mislijo, da bi v primeru Titove= ga padca prišel na oblast kominformistični režim, sem z začudenjem videl da se tega ne boje.(Mi,ki živimo v Trstu, smo bili vedno prepričani, da je možna le ena alternativa: Tito ali Kominform.)
Ysi priznajo,da je v Jugoslaviji še vedno dosti kominformovcev in to celo na vodilnih mestih ( tu mislijo na Kraigherja,Regenta in zlasti Kpr^ del ja,odkar so ga pričeli "žagati"),vendar ne predvidevajo,da bi spet padli pod oblast boljševikov.Nisem pa mogel dognati,če je to le up ali pa mnenje, osnovano na solidni osnovi.	(Dal' d *v )
VZPON IN PALEC SENATORJA (III)
(Dopis iz Amerike)
Svojo ofenzivo proti senatorju McCarthyju sta državni tajnik Ste= vene in njegov svetovalec Adams pričela z uradno izjavo,v kateri sta obtožila Roy Cohna, da je grozil "uničiti" Vojsko, če ne bo ustreženo njegovim zahtevam glede Davida Schinea; do vse napetosti med Vojsko in senatorjevim pododborom je po mnenju podpisnikov izjave prišlo zaradi nekompromisnega stališča tajnika Stevensa V zadevi Davida Schinea.
Ni se še posušilo črnilo na časopisnih naslovih,ki so oznanjali zgornjo izjavo, ko sta McCarthy in Cohn že odgovorila s protinapadom, češ da je bila Vojska tista,ki se je Schineu prilizovala,dr bi bila ta bo preprečena preiskava o špijonaži v vojaških ustanovah. Protinapada! ca sta dalje obtožila Stevensa, da je sugeriral senatorju, naj bi pre= iskavo rajši prenesel na mornarico in letalstvo.
Stevens in Adams sta vse kategorično zanikala.Obenem sta zahtevala, naj poseben odbor preišče ves spor in izreče sodbo. McCarthy se je uprl zahtevi sena tor j ev-članov njegovega pododbora po takojšnjem sesten bu in odlovitvi C0hna; rajši je odšel po svojih poteh v Visconsin.Šele po povratku je začasno odstopil,nakar je prevzel njegovo mesto senator Karl Mundt. Položaj je bil jasen: nekdo je lagal, in da bi bila resnica dognana, je pododbor najel odvetnika Ray Howard Jankinsa iz države Tennessee,ki naj bi v imenu pododbora zasliševal priče na strokoven in Učinkovit način.
Zasliševanja so se pričela v zadnjem tednu aprila.Ze takoj prvi čan je senator McCarthy spretno izrabil priložnost radijskega in televizijskega prenosa ter neusmiljeno napadel prvo pričo generala R0berja. Potem ko"je vrgel v javnost novo obtožbo in s tem dosegel svoj namen, je na protest Jenkinda in Mundta odpravil vso stvar s kretnjo roke kot "nepomembno". To svojo taktiko, da j e sebi odmerjeni čas pričevanja iz rabil za podajanje javnih,za zasliševanje samo pa brezpred etnih izjav in obtožb, je senator uporabljal vse do kraja pododborovega zasedanja. Ko pa je ta njegov sistem postal jasen in razumljiv za vsakega povpreč nega opazovalca, je učinkoval prav obratno: verjetno je prav ta senator jeva taktika največ, pripomogla, da se je večina ameriške javnosti od.loč no obrnila proti njemu.
Tajnik Stevens je pričel svojo pričevanje z izjavo, s katero je Podkrepil prvotne obtožbe Vojske,da se je o prostaku Schineu razpravljalo na 19 sestankih ter v 65 telefonskih pogovorih.Stevens je ponovno poudaril stališče Vojske, da postopa s svojimi vpoklicanci iz sta -lišča njihove sposobnosti in kvalifikacije, ne pa po želji katerekoli Vplivne osebnosti. Med splošnim smehom v dvorani je nato Stevens opisal nazgovor s Schineom, v katerem se mu je slednji ponudil za posebnega pomočnika, ki bi vodil preiskavo o komunistični infiltraciji v vojski, Češ da bi to bila mnogo bolj "logična' naloga" kot pa vpoklic v vojsko kot navadnega prostaka. Stevens je dalje navedel tudi svoj telefonski razgovor s senatorjem MoCarthyjem, v katerem mu je ta sugeriral,naj bi Schninea od časa do časa spustili na "vveek-end",da ne bo njegovim de = kletom "preveč dolgčas".
Stevens je napravil vtis resnega in iskrenega človeka, ki pa še da leč ni kos zapletem situaciji legalnih manevrov, (ki jih je vešče upo rahljal senator McCarthy,) ter je zlasti v križnem zaslišanju s strani nepristranskega odvetnika Jenkinsa precej "trpel". (Preden je bil Stevens imenovan za drž.tajnika za vojsko,je bil tekstilni fabrikant in kot^tak praktično brez vseh legalnih in diplomatskih izkušenj«)
Do prvega dramatičnega zapleta na zaslišanju je prišlo,ko je od = Vetnik Jenkins predložil fotografijo Stevensa in Sokniea na neki letal ski bazi. Vse je kazalo, da stoji Stevens pred odločilnim porazom.Eaj-ti na sliki stojita Stevens in Sabine nasmejana drug poleg drugega; in ko je Roy Cohn izročil to sliko odvetniku Jenkinsu,je pripomnil,da je bila slika posneta na izrecno željo drž.tajnika Stevensa. Toda oglasil
so je Joe Velel, odvetnik. Vojske, ter z mirnim glasom proglasil fotogra fijo za sramotno "prikrojeno11 verzijo: iz žepa je potegnil original, na katerem sta polog Stevensa in Schinea še dve drugi osebi,ki pa sta bili na Cohnovi kopiji fotografije - odrezani. Ko je še fotograf-razmnoževa= lec izjavil, da je izdelal sliko po naročilu nekega McCarthyjevega na -meščenca in ko je še neki letalski narednik pričal,da je "pritisnil" sliko, ker se mu je pač zdelo, da so v grupi pred njim neki "važni l.jir -dje",- se je položaj spremenil in senator je prejel prvi udarec v obraz..
2 : 0 za Stevensa
Ni' se še dobro pomirilo ogorčenje v javnosti zaradi prikrojene fotografije,ko je mlajši senator iz VLsconsina napravil drugo,hujšo napako: da bi dokazal Stevensovo brezbrižnost do komunističnih simpatizer = jev v vojski, je senator predložil kot dokaz kopijo nekega pisma: to naj bi pisal Edgar Hoover, šef Zveznega preiskovalnega urada (FBI),januarja 1.1951. Vojaški protišpijonaži. McCarthy je trdil, da je bilo to pismo že v kartoteki, ko je Stevens nastopil svojo tajniško službo,a da ven = dar ni ničesar ukrenil. Stvar pa se je spet obrnila proti McCarthyju:u= rednik v kartoteki je izjavil, da ni bilo tam nobenega takega pisma. >>0 več: Edgar Hoover je pričal, da takega pisma nikdar pisal ni. Preiskava je nato odkrila, da je bilo to "pismo" dejansko izvleček iz nekega do = kumenta,ki je bil kot "zaupno pismo" poslan generalu Bollingu, Pod križ nim zaslišanjem Odvetnika Teicha je nato McCarthy-priznal, da ta njegov "dokument" zares ni kopija kakega pisma Edgarja Hoover ja .Pišimo jo senator prejel od nekega častnika, čigar imena pa ni hotel odkriti;to pa jo bilo od strani merodajnih pravilno tolmačeno kot poziv in odobravanje prekrševanja zakona, ki- prepoveduje izročanje zaupnih dokumentov komurkoli, ki ni za to posebej pooblaščen. Tak postopek je ostro obsodil tudi predsednik Eisenhower ter zvezni tožilec Browneil.
Čuteč, da se je proti njemu dokončno in absolutno obrnilo strankino vodstvo s predsednikom na čelu ter da je njegova stvar praktično izgubljena, je McCarthy trmasto izjavil, da bo še naprej vzpodbujal zvezna uslužbence,da mu dostavljajo podatke o komunistični infiltraciji;obenem jo obdolžil ljudi iz neposredne Eisenhowerjeve okolice, da so oni pravi očetje te zarote proti njemu ter da jih -je treba zato poklicati pred pododbor na pričevanje. S to potezo je senator skušal doseči čimprejšnji konec sebi škodljivih zaslišanj, kaj ti vedel j.e, da je malo verjetno sti, da hi tako visoke osebe v resnici pričale pred pododborom.Tudi ta manever je federalni tožilec Brownell po naročilu prezidonta ostro zavrnil, tajnik Stevens pa je zanikal vse senatorjeve obtožbe in nase prevzel vso odgovornost za postopek Vojske proti Davidu Sohineu.
Naslednja priča, general Ryan, poveljnik taborišča,kj er je prostak Sohine opravljal svoje vežbe, je izjavil, da je v prvih 75 dneh svojega vežbanja Sohine delno ali popolnoma izostal 45 dni ter da mu j e bila ta prednost slednjič odvzeta v njegovem lastnem interesu, kor je bilo nemogoče, da bi se vsak večer vračal v taborišče sredi noči, naslednji dan pa da bi bil sposoben opravljati z orožjem brez nevarnosti,da pride do nesreče. Četni komandir kapetan-Miller je izpovedal, da mu je Sohine komaj uro po svojem prihodu v taborišče ponudil kratek "izlet r Florido". Nek drug častnik pa je opisal,kako je.Roy C0hn jezno izjavil v Hort Monmouthu,da bodo zdaj nalašč preiskovali Vojsko, ker sc mu za-branili vstop v strogo tajne naprave radarskega laboratorija.
Da bi bil položaj osvetljen z vseh vidikov, so bili podoboru predloženi kot dokazilni dokumenti tudi zapisniki telefonskih razgovorov med glavnimi osebami spora. Pri tem se je pokazalo,da je tajnik Stevard v občevanju s senatorjem in C0hnom postopal mnogo bolj popustijivo,ka -kor pa je poskušal to naslikati v svojem pričevanju, ter da je a tem praktično vzpodbujal Cohna in McCarthyja k vse večjim zahtevam glede Sohinea. Ta Stevensova napaka se je maščevala nad njim v ostrem javnem kriticizmu; govorijo pa tudi, da bo odstopil kot drž . ta jnik, ko.lrbr hitro se bo prah polegel in odstop ne bo izpadel kot neposredna posledica spe ra z MoCarthyjem ali celo kot zmaga slednjega.
Vrhunec zaslišanj je bil dosežen,ko je McCarthy pričel s svojim pm-
_—-----------2-------- Jugoslavija je sicer z londonskim sporazu=
(Od tržaškega dopisnika) tnom pridobila 5.oktobra kos ozemlja,ki je do
tlej pripadal coni A,doživela pa je pri tem politični poraz.Kajti prebivalci so rajši zapustili svojo rodno grudo in Šli v svet, kot pa da bi pričakali Titovo Jugoslavijo.Ko sem zadnjič o= biskal vasi v miljskih hribih,ki naj bi jih v nekaj urah zasedla jugoslo vanska vojska, sem j ih našel prazne: saj je od približno 3000 prebivalcev kar skoro 2800 oseb izbralo svobodo.Prehodil sem Škofije?ki imajo kakih l30 hiš.Naštel nisem deset obljudenih.Dve tretjini njenih prebivalcev sta se pečali s kmetijstvomjpa so kmetje pustili zemljo in šli v tujino.
Medtem ko zdaj v samem Trstu vladajo dobri odnosi med Slov.demokrat. zvezo in Slov.katol.skupnostjo,pa bo težka s titovci.Tista nesreča slov. baroda,ki jo kličemo Boris Kraigher,namreč že spet oznanja fratelanco,t. j .ustanovitev slovensko-itali janske "socialistične" stranke. Toda tuni Italijanov,ki bi hoteli z njim.Saj je svojčas sam njegov obč.svetnik dr Dekleva dopovedoval Branku Babiču,da morejo računati le na največ "par sto" Italijanov.Öe misli Dekleva tako, bo število prej manjše kot večje.
Kar zadeva skupno slovensko fronto vlada torej zmeda.Pretežno vsi Slovenci zaradi novonastalih prilik sicer želijo složno politično akci= jo: vendar ta ni brez titovcev^mogoča, z njimi pa spet ne. Saj oni od = klanjajo nekomunistične politične organizacije,ker pač hočejo obdržati Politični monopol.Pozivajo pa na zedinjenje "kulturnih in gospodarskih" ki jih že itak imajo v rokah. V tem pogledu bi s temi organizacijami bi lo drugače, če bi demokrati imeli toiiko sredstev kot jih imajo titovoL V stvari pa gre za komunistični manever, da s propagando pripravijo teren, ko bodo urbi et orbi oznanili enotno politično in gospodarsko -kulturno fronto, - čeprav bo ostalo pri tem, kar že obvladajo zdaj. Gre Za notorično farbanje javnosti, da si prebrisano prisvoje politični mo= bopol. Videti je, da se tega demokrati in Italijani dobro zavedajo.
Čevanjem.Zanikal je vse obtožbe Vojske in izjavil,da sta bila prav Ste= Vens in Adams tista,ki sta Schineovo ime znova in znova prinašala v raz govor.Senatorjevo pričevanje ni prineslo nikakih senzacionalnih razkri= tij;vsi udeleženci zaslišanja so bili že utrujeni.Sam McCarthy je ver » jetno izgubil potrpljenje in smisel za fair play,ko je tako nenadoma,ne Premišljeno in brezpredmetno vrgel odvetniku w?lchu očitek,ki sem ga za Šetkoma opisal.Roy Cohn,ki je brez dvoma imel tanjše uho za razpolože = ttje v dvorani in v javnosti sploh, je s svojimi kretnjami skušal odvrni ti senatorja od nepremišljenih besed ter žalostno zmajeval z glavo, ko so kljub temu padle.Welch je bledega obraza in z žalostnim glasom odgovo= ^il ter odšel iz dvorane,ki je že grmela v gromovitem aplavzu njegovim besedam.Konec zaslišanja in senatorjeve kariere ni bilo več daleč.
Preden so se zaslišanja končala in se je pododbor razšel,da izdela Poročilo senatu,so še ocenili Schineov doprinos v senatorjevem pododbo= bu.Preučili so Schineovo načrt za vodenje protikomunistične akcije na svetu pod vodstvom USA .Ko po smeha je povzročila Davidova 'sugestija,naj bi med drugim širili protikomunizem tudi s tkzv. "pin-up". Ta je vsako«» tour,ki je kdaj videl kako angloameriško kasarno znotraj,dobro poznana.
Po svoji "odkritosrčnosti".Nekaj dni kasneje je časnikar Walter WlncheU " McCarthyjev prijatelj - skušal pomiriti vihar smeha,ko je izjavil, da so bile "pin-ups" med drugo svetovno vojno uspešno uporabljane kot psi= hološko sredstvo v zaščiti proti vohunom.Winchell je predložil sliko ta ke 'bdkritosrčne" deklice s podnaslovom "Odkrite pozicije vzbujajo pozor bost",kar naj bi po formuli "dulce et utile" opominjale ameriške vojake ba potrebo vojaške tajnosti.Öe je to med vojno rodilo kaj dobrega med Ameriškimi vojaki,bi tak protikomunizem danes gotovo povzročil val ogor Šenj a med azijskimi narodi.
Komaj so se zaslišanja končala,je že vstal nov oblak nad senatorjevo glavo: republikanski senator Planders je predložil resolucijo z zahtevo Po cenzurnem postopku proti McCarthyju; po raznih političnih in legalnih banevrih je bil sestavljen nov pododbor pod vodstvom senatorja Watkinsa üa preišče obnašanje sen.McCarthyja ter potem priporoči odn.odbije pred log za obsodbo senatorjevega postopanja.	(Bo še.) Pk.
tl Siv, A 'uftEffl ffU
Med koroškimi Slovenci: G.urednik! Posebni dopisnik razkriva v KT 151* nekatere bol’eÖe točke na našem Koroškem.Prav poudarja velike zasluge prof.dr.Tišlerja in B0g daj,da'bi imel pogum'še naprej stati na čelu slovenskega demokratičnega političnega gibanja rla Koroškem. - Mohorje= vi pa očita na eni strani titofilstvo, na drugi germanofilstvo.Vgaj ta= ko se iz članka razbere.Za našo največjo slovensko knjižno založbo iz= ven Jugoslavije je to le malo preveč.Za pravkar izišle Mohorjeve knji= ge je to kaj slaba reklama. - Sumi glede titovstva,pravi, da ne ve,ko= liko so utemeljeni.Zakaj potem to daje v javnost? Sumničenje rahlja do bre odnose.Po čigavi krivdi? Po krivdi tistega,ki sumniči.Sumničenje brez pravih dokazov je bolesten pojav in v zvezi z znano slovensko za= vistjo in začetek razdorov.Šele ko so dani dokazi in se lahko razkrije jo,potem je kriv rahljanja odnosov tisti,katerega se sumniči.7 gornji, zadevi sumnilci doslej niso mogli podati nobenih dokazov za svoje očit ke.Ne občni zbor Narodnega sveta,ne občni zbor Mohorjeve družbe nista ten dokazov slišala.Dodajmo še,da je dr.Vračko le tajnik pisarne,ne pa tajnik Družbe. - Tajniku družbe dr.H0rnböcku oponaša dopisnik,da je s svojim ordinariatom v dobrih odnosih.T0 je edini dokaz za sumničenje. Slovenski zavedni duhovnik se v Celovcu ne sme dobro razumeti s svojim škofom in škofijskim uradom! Tako se izraža dopisnik.A ni tako! Treba je razlikovati in spet razlikovati.Dejstvo je,da bi imeli Slovenci v obrobnih pokrajinah v cerkvenem oziru mnogo več narodnih pravic prizna nih, ako bi znali duhovniki boljše nastopati do svojih škofov in škofij skih uradov.Dr.Tišler je to že sam tožil.Držijo se vse preveč daleč proč od njih.Tako znajo pri vodilnih doseči več tisti,ki so mnogokrat v.njih bližini in jim pobliže poznani. Znano je,da Slovenci zahtevamo, kar nam gre.Česnam ne dajo,ne gremo več prosit,gremo se kujat in se dr žimo daleč proč. Zamera, namesto podjetnega novega poizkusa za dosego tega,do česar imamo pravico.Premalo smo diplomati,preveč kričimo vse, kar mislimo .Imamo korajžo govoriti tam, kjer nima pomena (kritiziranje)* Ni pa. korajže reči tam,kjer je treba in v lepi taktni,vendar vztrajni obliki. - M0horjevi je uspelo doslej ustvariti solidno gospodarstvo in to tudi zaradi pametnega gospodarjenja,česar dopisnik ne omenja.Bilo U nespametno, da bi zaradi te pozitivne postavke morala Družba nositi pri manjkljaj Našega tednika in ga tiskati v lastno škodo,ko vendar ni zahtevala nobenega dobička pri njem,medtem ko je bil tisk drugod veliko dražji. Za Tednik je prav, da se s pametnim gospodarstvom‘vzdržuje sanj, 'Novi Družbin koledar za 1955.poudarja voljo odbora voditi Družbo io naprej kot v teku zadnjega stoletja "neodvisno od vsake politične stru je in tudi od vsake prosvetne in kulturne organizacij e".T0 je tudi pav. Uspešno poslovanje in gospodarjenje Mohorjeve bo koristilo vsem slove n skim in krščanskim rečem na Koroškem.Čim pa bo Družba vezala svoj ob = stoj na kako politično in kulturno organizacijo,bo z njo tudi izgublja la.Sicer je pa Mohorjeva družba cerkvena bratovščina za 'širjenje dobre ga tiska in kot taka. ne mor.e biti vezana na nobeno gornjih ustanov.Tre ba^je solidnega in pametnega gospodarstva pri vseh naših podjetj ih.Brav nič ne sumničiti, nič zavisti,če komu dobro gre.To je dobro vsem!Ne narazen, le vkup,Slovenci!Razpore;ki nastane jo,poravnati,ne z mečem,ampak s potrpljenjem,z uživljanjem v drugega,razumevanjem,z željo našo skup= no slovensko in krščansko stvar privesti do uspeha in popolne zmage. T~’
G.urednik! Omemba dr.Janka Tišler= ja,profesorjevega sina,v KT 151,bi zahtevala po jasnilo:Zaradi finanČ = nih težav Kronike,se je po doseže= nem doktoratu Janko Tišler odpove= dal sodni praksi,da bi rešil list. Z nekaj pomočniki mu je uspelo do= biti toliko stalnih oglasov,da je postala Kronika aktivna.Zbiralci o glasov imajo po celem svetu 25 provizije in to si je izgovoril tu
di mladi Tišler .Izgubil je leto dni prakse in ti odstotki so bili nje= gov kruh.Očitki pa niso toliko pri hajali od titovcev kot predvsem iz domačega,lastnega tabora.In to bo= li,ker je toliko bolj podlo. AB*
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA je :24/" za celo leto,odn.6/- za četrt leto. Za inozemstvo odgovarjajoča vsota z doplačilom za letalsko dostavo.