r Mercator AKCIJA Več kot 60priložnosti za dober nakup! Velja od 30.11. do 31.12.2000 « vseh prodajalnah Mercatorja! (oz. do razprodaja zalog) < « I V St. 48 (2675), leto LI •Novo mesto, četrtek, 30. novembra 2000 »Cena: 220 tolarje) Ali država uničuje kmeta? Vlada je pri sprejemu uredbe o mleku kar prezrla zahteve kmetov - Se obetajo zapore cest? LJUBLJANA - Kmete in njihove nevladne organizacije je pred tednom dni presenetila vladna uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, ki bo začela veljati s L januarjem. Kmetje so ogorčeni, ker se vlada pred tem ni uskladila s pogajalsko skupino, saj menijo, da v uredbi ne morejo pristajati na slabše pogoje, kot jih imajo kmetje v Evropski uniji. Uredba določa ciljno ceno za mleko, oddano v mlekarne s 3,7 odst. mlečne maščobe (71 sit za kg, kmetje so zahtevali 74,14 sit), ceni za intervencijski odkup masla in posnetega mleka v prahu ter Podpore za skladiščenje masla, smetane, posnetega mleka v prahu in sirov. Kmetje vztrajajo pri za- Pomoč za Solčavo in Log SEMIČ - Semiški občinski svet se je odzval na prošnjo občine Solčava v Zgornji Savinjski dolini in ji namenil za odpravo škode po katastrofalnem neurju, ki jo je prizadel v začetku novembra, 400 tisoč tolarjev. Prav toliko denarja bodo na predlog svetnika Jožeta Mihelčiča iz semi-škega proračuna namenili prebivalcem Loga pod Man-grtom. htevi, naj se veljavnost dosedanje uredbe podaljša do konca junija ter uskladi izhodiščna cena mleka z inflacijo. Le tako bi namreč imeli dovolj časa za uskladitev pogodb z mlekarnami in določitev pogojev odkupa mleka. “Uredba je obveza države do kmeta, v njej se država zaveže, kako ga bo ščitila pred propadom. Doslej je to počela s predpisano odkupno ceno mleka, ki je bila 53,9 SIT. k čemur je kmetu pripadal še 5-odst. dodatek za kakovost in 5-odst. dodatek za vsebnost somatskih celic. To je v povprečju zneslo 58 SIT. Nova uredba je obveza države v primeru interventnega odkupa; takrat bi kmet dobil 53 SIT, brez dodatkov, ki jih ima sedaj,” pravi Marjan Gorenc, kmet iz Zbur, sicer predsednik slovenskega sindikata kmetov in predsednik odbora za živinorejo pri kmetij-sko-gozdarski zbornici. Kmetje zdaj grozijo s protestom na cesti, kajti razmere se zelo zaostrujejo. Občutek imajo, da hoče država uničiti kmeta, drugače pač ne morejo razumeti, da je kmetijsko ministrstvo pri uredbi predlagalo celo slabše pogoje za kmete, kot jih je potem sprejela vlada. V sindikatu so v torek še proučevali tolmačenje ministra Smrkolja, v sredo pa so sprejeli sklepe in nato o problematiki spregovorili še na novinarski konferenci. Več o tem prihodnjič. B. DUŠIC GORNIK I PREDSEDNIKA SOSEDNJIH DRŽAVNA DELOVNI VEČERJI - V gostilni Sineta Šekoranje na obmejnem Bizeljskem sta se prejšnji teden sestala predsednika Hrvaške in Slovenije Stipe Mesič in Milan Kučan. Delovno večerjo sta predsednika, ki se prijateljsko pogosto srečata, namenita izmenjavi aktualnih političnih vprašanj na ožjem in širšem območju. Hrana iz kuhinje znane gostilne je gostoma oh požirkih bizeljskega belega in rdečega vina prijetno prijala. Predsednika sta se ob tej priložnosti podpisala v glasilo tamkajšnjih osnovnošolcev, moški pevski zbor Stara Vas-Bizeljsko pa je ob slovesu predsednikoma zapel nekaj pesmi. Na sliki: predsednika med gostincem Šekoranjo in predsednikom krajevne skupnosti Rokom Kržanom, kije gostoma prvi izrekel dobrodošlico. (Foto: M. Vesel) Vrnimo Prešerna Z mitologiziranimi osebnostmi je poseben križ - in naš slavljeni poet dr. France Prešeren, čigar dvestoletnico rojstva bomo praznovali to nedeljo, je gotovo ena od njih - saj se pogosto dogaja, da zaradi nenehnega dviganja visoko v oblake, na tukajšnjih in zdajšnjih zemeljskih tleh izpuhtijo in nekako izginejo, ali z drugimi besedami povedano, izpraznijo se in postanejo žrtve klišejskih, šolarskih opredelitev ter s tem življenjsko neprepričljivi, četudi bi seveda zaslužili našo trajno in resnično pozornost. Naj se zatorej namesto množine privzdignjenih besed in tisočkrat izrečenih, do praznega odzvena prežvečenih misli vsaj za to, recimo ji Prešernovo nedeljo v Prešernovem letu, k vsakemu od nas za nekaj hipov vrne pesnikova beseda sama po sebi in naj vsakemu spregovori le s svojo lastno lepoto in močjo, s svojo zdajšnjo prepričljivostjo. Se pravi, počastimo našega pesnika tudi s tem, da bomo v teh dneh odprli knjižico njegovih Poezij in mu pustiti, da nam spregovori tako, kot se je sam odločil najbolj polno in iskreno izgovarjati svojo človeškost, svoj up in strah, svoj pekel in svoje nebo. Vrnimo Prešerna Prešernu, da ga bomo spet lahko imeli tudi zase, takega, kakršen nam lahko iz svojega velikega pesniškega bogastva največ da. In ob tem odkrijmo, ali niso strahoviti informacijski nalivi, ki oblikujejo podobe današnjega sveta, sprali iz nas posluh zanje, odkrijmo, ali je v nas še kaj prave človeške občutljivosti. S Poezijami v rokah nam bo to hitro jasno. MILAN MARKEU MAMI, SO TE SMUČKE ZAME? - Otroške oči se v deževnih jesenskih dneh pogosto ozirajo v nebo in vsako jutro znova razočarano spustijo zaveso. Snega še ni. Zima pa kljub temu nezadržno prihaja, zato so mnogi starši že pogledali, ali bo kaj od opreme,>ki jo imajo v shrambah, še prišlo prav. Novomeška Agencija za šport je prejšnji petek v vrtcu Labod v Ločni pripravila sejem smučarske opreme za predšolske otroke. Naprodaj je bilo nekaj rabljene in nekaj nove opreme, zraven pa so sodili še nasveti trgovine Bine Šport in učiteljev smučanja. Obiskovalcev, kot kaže tudi fotografija, je bilo veliko. (Foto: B. D. G.) Kaj bodo iztržili Trebanjci? Občinski svetniki podprli večino zahtev krajanov iz javne obravnave o osnutku lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Bič-Korenitka, nekaj sklepov pa še zaostrili TREBNJE - Občinski svet Občine Trebnje je opravil prvo obravnavo predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 1990 v delu, ki ga opredeljuje osnutek lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Bič-Korenitka, z zahtevo, da se mora predlog dopolniti z usklajenim predlogom lokacijskega načrta. Občinski svet pa je podrobno obravnaval zlasti osnutek lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Bič-Kore-nitka ter se seznanil s pripombami, podanimi v času javne razgrnitve. Zaradi polemične razprave z načrtovalci in investitorji se je seja sveta zavlekla pozno v noč in so sklenili, da nadaljujejo zasedanje z drugimi točkami dnevnega reda ta teden. Za pripravo predloga lokacijskega načrta je za Trebanjce ključna zahteva tudi, da se priključek Bič preoblikuje v zasnovo pravokotnega štirikrakega križišča z deviirano regionalno cesto. Severovzhodni krak se v nadaljevanju, ob južnem obodu sedanje obcestne pozidave, direktno naveže na lokalno cesto proti Velikemu Gabru. Predlagana rešitev omogoča ohranitev vseh objektov, zemljišče cestnega telesa pa se lahko vklopi v funkcionalna območja domačij, ki so s sedanjim potekom regionalne ceste deljena. Za celotno retencijsko območje priključka Bič, kjer je presihajoče jezero precejšnja neznanka glede morebitne grožnje okolju, je potrebno zagotoviti redno opazovanje razmer oz. “monitoring". V primeru poslabšanih razmer je potrebna sanacija območja. Ukinitev nadvoza za naselje Male Dole za krajane ni sprejemljiva, ker bi se jim precej podaljšala prometna povezava do lokalnega središča -Velikega Gabra. “Deviacija regionalne ceste skozi naselje Medved- jek (območje zazidalnega kompleksa) na podlagi pripomb krajanov ni ustrezna; predlaga se deviacija regionalne ceste, ki se na zahodnem delu Medvedjeka izvede z nadvozom in da se na tem delu izvede pokriti vkop za AC. Na dt^iirani odsek se navežeta lokalni cesti proti Malim Dolam in pa bodoča lokalna cesta iz naselja Medvedjek. (Nadaljevanje na 2. strani) Košarka KRKA TELEKOM Liga Kolinska KEMOPLAST k k * I E* KRKA Novo mesto, ŠD Leona Štuklja, sobota, 2.12.2000, ob 19. uri. Pokrovitelj tekme: IMP PROMONT ELEKTRO, d.o.o. Žrebanje vstopnic: Mobikvakač u n BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Odkupujemo delnice Telekoma po 39.000 tolarjev! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), O 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, “Er 07/44-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "B 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, tt 07/81-41-371 / /alo Sodelujte v nagradnem žrebanju! Oglejte si televizijski oglas Halo in odgovorite na vprašanje. Kdo je na drugem telefonu? a) ljubimec b) borxnJ c) sestra dvojčica Za odgovor pokličite 040 040 040. Med tistimi, ki boste odgovori pravilno, bomo 15. decembra izžrebali 1B pnviačruh nagrad. Več o nagradni igri si oglejte na spletni strani halo.almobH.si afi pokličite OBO 40 40 SodeloiHjrtir b Črnomaljski drobir NAPAKA - Črnomaljski svetniki so šele nedavno razpravljali o finančnem poročilu jurjevanja, ki je bilo julija. Ugotovili so, da so imeli prireditelji skoraj 200 tisočakov prihodkov od prodaje majic, vendar so največji poznavalci med svetniki opozorili, da so imele majice z zemljevidom Bele krajina veliko napako. Drašičani jih namreč niso kupovali, ker na njih ni označenega tako pomembnega kraja, kot so Drašiči v sosednji metliški občini. In še poduk svetnikov: naj se risarji zemljevida naučijo zemljepisa! POMLAJEVANJE - V poročilu o požarni varnosti v črnomaljski občini, ki so ga napisali na Gasilski zvezi Črnomelj, je zaslediti, da se ob pestrem in zahtevnem delu gasilci ukvarjajo tudi s - pomlajevanjem. Pričakujemo lahko, da se bo zaradi tega zanimanje za njih zlasti Pri nežnejšem spolu zelo povečalo. Če bodo gasilci pri pomlajevanju uspešni, bodo morda zaslužili tudi marsikateri tolar, ki ga tako krvavo potrebujejo za svoje delo. Semiške tropine VARNOST - Le malokatera seja semiškega občinskega sveta se konča brez premlevanja o romski problematiki, ki je v občini zares vse bolj pereča. Tako na zadnji seji pred tednom dni svetniki niso mogli mimo poskusa posilstva, ki sta ga zagrešila dva Roma. Ob tem so se spraševali, ali so sploh še varni, če se odpravijo v gozd po gobe ali podirat drevesa. Sicer pa slednjih kmalu ne bodo imeli več, kajti vse več jim jih posekajo prav Romi. Ko se namreč odpravijo sekat (tuje) hraste, mimogrede poderejo še nekaj lip, saj ne razlikujejo dreves, dokler ne Padejo na tla. Takšne so namreč ugotovitve “civilov” o drvarskih sposobnostih Romov. TELEFON - Ljudje, ki živijo v okolici izvira Krupe - pa izvir pri lem ni menda nič kriv - se jezijo, ker se le redko zgodi, da se lahko Pogovarjajo s pomočjo prenosnega telefona. Še takrat, ko jim uspe dobiti zvezo, je ta navadno kaj kratkega daha. Če bi se kaj takega dogajalo v Ljubljani, bi bilo najmanj, kar bi se lahko zgodilo, da bi jih nekaj letelo iz svojih direktorskih foteljev, morda pa bi bila na obzorju celo kakšna lokalna vojna. URA - Prvi pogled na stensko uro v sejni sobi v semiški občinski hiši da slutiti, da se Semičani zgledujejo po metliškem županu Dragovanu ali da ga celo posnemajo. Toda človek kaj hitro ugotovi, da je metliški župan enkraten in neponovljiv, Semičani pa tudi. Tako ima Dragovan ročno uro, ki na pragu zime (še vedno) kaže pravilen poletni čas, medtem ko so si Semičani svoj čas prikrojili nekoliko po svoje. Ni zimski, a tudi Poletni ne, čeprav se bolj nagiba k slednjemu. Predvsem pa za semi-ško uro velja, da niti dvakrat na dan ne kaže pravilnega časa. J 2i JN A S 1 >J O El C J LJ *sM V Metliki naj prevlada razum To je le ena od misli metliškega župana Slavka Dragovana oh občinskem prazniku - Toni Gašperič in Franz Krope častna občana, po desetih letih pa zopet podelili občinske plakete ftfHC METLIKA - Potem ko v metliški občini nekaj let niso praznovali občinskega praznika, četudi so ga imeli, pa so lani znova pričeli proslavljati v spomin na 26. november 1942, ko so slovenski in hrvaški partizani na Suhorju uničili belogardistično in italijansko postojanko. Letošnje praznovanje seje raztegnilo na skoraj tri tedne, osrednja svečanost pa je bila v metliškem kulturnem dontu na predvečer praznika. Kot je na slovesnosti, na kateri so v kulturnem programu nastopili oktet Vitis, tamburaška skupina KUD Gradac in pevski zbor Murnč-ki iz otroškega vrtca Metlika, dejal metliški župan Slavko Dragovan, “vemo, zakaj imamo praznik 26. novembra, vemo pa tudi za spore in dvome o tem datumu". Po njegovem je čas, da pozabimo na spore, četudi imajo ljudje pravico do drugačnega mnenja. “Obžalovati moramo, kar je bilo med vojno in po njej napačnega. Vsak, ki je takrat izgubil življenje, ima pravico do groba in spoštovanja. Le tako bomo lahko govorili o spravi in prepričan sem, da to zmoremo.” Sicer pa je Dragovan prepričan, da so v metliški občini prebrodili najhujše čase, ob tem pa so ohranili večino delovnih mest in to v tekstilni industriji. Naštel je tudi številne naložbe, s katerimi so pričeli ali jih končali v letošnjem letu, ter zaključil z mislijo, da se v metliški občini le premika na bolje. “V Metliki potrebujemo predvsem koordinacijo razuma in ne osebnih interesov, predvsem pa ne želim, da bi se zdrahe iz Ljubljane selile v našo občino," je bil mnenja župan. Dragovan je po desetletju zopet podelil občinska priznanja. Za ča- stna občana sta bila imenovana Toni Gašpcrič in Franz. Krope. Ga-šperič, ki ga poznajo številni Slovenci, za svoje plodno in ustvarjalno življenje humorista, satirika, publicista, voditelja in neutrudnega delavca v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Krope iz Kerpen-Sindor-fa v Nemčiji pa kot donator Gasilskega' društva Metlika, ki mu je podaril gasilske avtolestve in drugo gasilsko opremo, vredno več kot sto tisoč DEM, opremljati pa jih namerava tudi v prihodnje. Plakete kot najvišja občinska priznanja pa so prejeli Vladimira Škof za požrtvovalno delo v kulturi, vzgoji in izobraževanju, zlasti pa pri delu z otroki. Belokranjsko muzejsko društvo, ki je eno najstarejših in najbolj delovnih tovrstnih društev v državi, si je plaketo prislužilo za več kot polstoletno delo za splošno dobrobit. Nogometni klub Kolpa iz Podzemlja pa je dobil priznanje predvsem zaradi dobrega dela z mladimi. M B -J METLIŠKI NAGRAJENCI - Franz Krope, Milan Sopčič, Vladimira Škof, Toni Gašperič in Tone Černič (z leve) so po desetletju prejeli priznanja ob metliškem občinskem prazniku. Izročil jim jih je župan Slavko Dragovan. (Foto: M. B.-J.) Kometovci kot samorastniki V Kometu, sodobni tekstilni tovarni, so se v štirih desetletjih velikokrat odrekali na račun razvoja - Nova trgovina Na stežaj odprta vrata knjižnice METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika vabi v počastitev 200-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna v nedelejo, 3. decembra, od 13. do 18. ure na dan odprtih vrat slovenske kulture. Ta dan bodo odprli vrata knjižnice za izposojo in vračanje knjižničnega gradiva, vpis novih članov knjižnice z brezplačno članarino za eno leto, ogled priložnostne knjižne razstave o Prešernu in razstave knjig za družinsko branje, branje knjig, časopisov in revij, družabne igre, ogled risank in mladinskih filmov ter uporabo interneta. Na ogled bodo tudi fotografije o delu knjižničarjev v letošnjem letu. Srečanje tamburaških skupin SUHOR - V petek, 1. decembra,, bo ob 19. uri v kulturnem domu na Suhorju pri Metliki srečanje mladih tamburaških skupin iz Bele krajine. ROSALNICE - Te dni je minilo 40 let, odkar je pet delavcev pričelo šivati v delavnici, iz katere je zrasla metliška tekstilna tovarna Komet, ki ima danes 430 zaposlenih. Jubilej so v podjetju proslavili z otvoritvijo nove industrijske prodajalne ob tovarni v Rosalnicah pri Metliki. Direktor Anton Tomc je ob tem poudaril, da so z otvoritvijo potrdili zgodbo o uspehu, na katero so dandanes, ko z vseh strani pritiska velika konkurenca, še posebej ponosni. Sicer pa je bilo v zgodovini Kometa več pomembnih prelomnic. Do leta 1980 je bilo značilno veliko zaposlovanje in investiranje. Leta 1972 so se preselili v novo tovarno v Rosalnicah, istega leta pa je bil zgrajen tudi obrat v Starem trgu ob Kolpi. Med leti 1980 in 1990 so vlagali v strojno opremo, v zadnjem desetletju pa se je prav zaradi modernizacije proizvodnje zmanjšalo število zaposlenih. Za Komet je značilno, da so se vedno opirali le na svoje moči, napredek pa so dosegli velikokrat Začenja se Novoletni direndaj ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja pripravlja Novoletni direndaj, ki bo trajal od 30. novembra do 2. januarja. Pričeli ga bodo v četrtek, 30. novembra, ob 18. uri v črnomaljski knjižnici z ust-varjalnico “adventni venček“. Ob 200-letnici Prešernovega rojstva pa bo v nedeljo, 3. decembra, od 10. do 18. ure v knjižnici dan odprtih vrat slovenske kulture, kjer bo na voljo brezplačen vpis v knjižnico, izposoja gradiva, družinske igre, razstava knjig in uporaba interneta. Istega dne ob 19.30 pa bo v črnomaljskem kulturnem domu recital z naslovom “Črnomaljski srednješolci s Prešernom". tudi za ceno številnih odrekanj. Zato se danes lahko pohvalijo, da so poslovali zgolj s svojim denarjem in brez izgub, za letošnje leto pa načrtujejo 1,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje izdelkov. Do konca leta nameravajo kupiti še računalniško voden stroj za polaganje blaga in urediti 800 kv. metrov skladiščnih prostorov. Za naslednje leto pa načrtujejo povečanje lastnega proizvodnega programa, poleg katerega delajo tudi dodelavne posle za deset tujih podjetij, zadnje čase pa tudi kreirajo za tujo blagovno znamko. M. B.-J. š. ODPRTA POT V TRGOVINO - V138 kv. metrov veliki Kometovi industrijski prodajalni v Rosalnicah, ki je veljala 50 milijonov tolarjev, ponujajo vse tekstilne izdelke iz Kometa ter še iz nekaterih slovenskih tovarn. Trak pred vhodnimi vrati sta prerezala po stažu najstarejša Kometova delavca Martina Švajger in Martin Vukšinič. (Foto: M. B.-J.) Skladišč ne bo več primanjkovalo V Danfossu je zaradi nabave novih strojev začelo primanjkovati skladiščnih prostorov - Pod novim skladiščnim šotorom prostora za 110 tisoč kompresorjev - Tudi carinsko skladišče ČRNOMELJ - V črnomaljskem Danfossu ugotavljajo, da bo letošnje leto za njih nedvomno najuspešnejše doslej. Poleg številnih poslovnih uspehov, ki so jih dosegli, so pretekli teden odprli še tisoč kv. metrov veliko skladišče gotovih izdelkov, torej kompresorjev za hladilno in zamrzovalno tehniko. Od priprave osnutkov in dokumentacije do otvoritve je preteklo le borega pol leta, naložba pa je veljala 45 milijonov tolarjev. V Danfossu so skladišče gotovih izdelkov zelo nujno potrebovali, čeprav so skrbi za zaloge namenjali veliko pozornost. Vendar je prodaja kompresorjev sezonskega značaja, v sezonskih mesecih pa je povpraševanje večje, kot zmorejo • V črnomaljskem Danfossu, ki sodi med najuspešnejša slovenska podjetja, je zaposlenih 1.100 ljudi, kar je za približno sto več kot pred letom dni. V prihodnjih letih pa načrtujejo v Črnomlju še gradnjo štiri do pet tisoč kv. metrov velike proizvodne hale, zaradi česar se bo gotovo povečalo tudi število zaposlenih. Celo desetletje na čelu gasilcev Zvone Avsec, ki že deset let vodi Gasilsko društvo Rožni Dol, je ob semiškem občinskem prazniku prejel diplomo za dolgoletno in požrtvovalno delo v gasilstvu - Pomembno delo z mladimi narediti izdelkov. Sicer pa se je v zadnjih treh letih proizvodnja v Črnomlju ustalila na 3,5 milijona kompresorjev na leto. Predvsem pa so zadovoljni, da sami izdelujejo ali obdelujejo že skoraj vse sestavne dele. Prav zaradi nabave številnih obdelovalnih strojev pa je bilo prostora za skladišče vse manj. Zato so se odločili postaviti skladiščni šotor, v katerem lahko shranijo 110 tisoč kompresorjev, kijih v Danfossu izdelajo v osmih dneh. Veselo miklavževanje SEMIČ - Kulturno društvo Orel iz Semiča vabi v nedeljo, 3. decembra, ob 17. uri v semiški kulturni dom na veselo miklavževanje. Miklavž bo obdaroval najmlajše ob pomoči staršev in drugih dobrotnikov. Pol ure prej bo pred farno cerkvijo predstava parkljev in govor Luciferja. V Črmošnjicah pa bo Miklavž obiskal otroke istega dne ob 10. uri v gasilskem domu. V šotoru je še pisarna za skladiščnike, prostor za pripravo pošiljk ter za stroje za ovijanje palet in tri hidravlične rampe. Kot je povedal Ivan Štajdohar, vodja izvoza v Danfossu, bodo v skladišču uredili tudi carinsko skladišče tipa D, ki bo omogočalo začasno skladiščenje blaga pod carinskim nadzorom v tranzitu. Skladišče bo le za njihove potrebe, z njim pa bodo zmanjšali stroške za najem carinskih skladišč in tranzitni čas. M. B.-J. Predstavi za odrasle in otroke ČRNOMELJ - V petek, 1. decembra, bo ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu za gledališki abonma in izven na ogled predstava lngmarja Bergmana Prizori iz zakonskega življenja v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. V soboto, 2. decembra, pa bo ob 17. uri v kulturnem domu na ogled gledališka predstava za otroke Miha, Minka in gledališka šminka. Vstopnice za obe predstavi je mogoče kupiti v predprodaji vsak delovni dan od 9. do 19. ure v pisarni Zika, ali uro pred predstavama na blagajni. GORNJE LAZE - Prostovoljno gasilsko društvo Rožni Dol je eno od devetih v semiški občini. Staro je 52 let in ima okrog 80 članov iz Rožnega Dola, Pribišja, Potokov, Brezja, Prelogov in Gornjih Laz. V povprečju sta od vsake hiše pri gasilcih po dva družinska člana, sicer pa je bilo to društvo do pred dvema letoma, ko so ustanovili Športno društvo, edino na rožnodolskem območju. Eden najbolj prizadevnih članov GD Rožni Dol je Zvone Avsec z Gornjih Laz, ki je prišel v gasilske vrste leta 1972, deset let pa je že predsednik društva. Ne čudi torej, daje Avsec ob letošnjem semiškem občinskem prazniku dobil občinsko diplomo za prizadevno in dolgoletno delo v gasilstvu. Kot je pisalo v obrazložitvi, je bilo med nje-govim predsednikovanjem veliko narejenega, sam pa je sodeloval pri vseh delih ali jih celo opravil kar sam. "Zavedam se, da je društvo prostovoljno in nikogar pač ni mogoče prisiliti k delu. Zato marsikdaj raje poprimem sam, namesto da bi koga prosil ali se kregal," pravi Avsec. Zvone si je še posebej prizadevala gradnjo športnega igrišča pri gasilskem domu ter za ustanovitev Športnega društva Rožni Dol, saj Zvone Avsec dobro ve, kako je poleg operativne dejavnosti gasilcev pomembno tudi delo z mladimi. Ti pa so se v zadnjih letih vključili v obe društvi, ki sta pomembno gibalo v rožnodolski dolini. Veliko zaslug za vse to ima prav Avsec in kot je še zapisano v obrazložitvi za priznanje, je zaradi poštenega, nesebičnega, požrtvovalnega dela v obeh društvih Zvone med krajani zelo priljubljen. “Ko so po dolini še vozili vlaki s parnimi lokomotivami, je bila v teh krajih precejšnja požarna ogroženost. Sedaj je znatno manjša, čeprav smo obdani z gozdovi. Kljub temu moramo biti vedno v pripravljenosti, ker smo daleč od ostalih gasilskih društev," pove Avsec. GD Rožni Dol ima sedaj le prikolico z gasilskim orodjem, kajti avto je že pred časom zastaral. Upajo pa, da bodo morda dobili avto čez dve leti. M. B.-J. NASTOP UUBUANSKIH MADRIGALISTOV-25. novembra, na predvečer metliškega občinskega praznika, je v župnijski cerkvi sv. Nikolaja nastopil mešani komorni pevski zbor Ljubljanski madrigalisti, ki velja za enega najboljših ne le v Sloveniji, ampak je požel veliko uspehov tudi na nastopih po svetu. Zato ne čudi, da je bilo poslušanje njihovega petja v akustični metliški cerkvi še poseben užitek. Zbor sicer že devet let vodi Matjaž Šček, tokrat pa mu je dirigiral Joži Šalej. (Foto: M. B.-J.) 4lMi jramrn J J-J O 3 Č J JXJ 1 Nacionalnemu sledijo lokalni programi V Kočevju so pripravili posvet o I^PVO - Prisotni predstavniki kar 16 občin -Priporočena nadgraditev lokalnih z regionalnimi rešitvami KOČEVJE - Oddelek za okolje in prostor občine Kočevje in Oikos, d.o.o. Svetovanje za okolje z Vira pri Domžalah sta minuli četrtek v Kočevju pripravila posvet o Lokalnih programih varstva okolja (LPVO). Po prvem takšnem posvetu v Mariboru, na katerem je bilo vsega le nekaj občin, se je tokratnega posveta udeležilo 30 predstavnikov iz skupno kar 16 slovenskih občin ter ministrstva za okolje in prostor, ki je posvet tudi financiralo. Kot je povedal načelnik Oddel- tem letu začeli aktivneje spodbujati PRVIČ V KOČEVJU - Od torka do petka prejšnji teden je bita v Likovnem salonu v Kočevju odprta prodajna razstava izdelkov varovancev Varstveno-delovnega centra (VDC) iz Ribnice in OŠ Ljubo Šercer iz Kočevja. Razstava je nastala kot plod dolgoletnega dobrega sodelovanja med kočevsko šolo s prilagojenim programom in ribniškim VDC, ki že II let nudi dnevno varstvo odraslim duševno in telesno prizadetim ljudem. VDC ima trenutno 24 varovancev, od katerih jih je polovica z območja kočevske občine. Kol je povedala Nanča Mohar Opeka iz VDC, je bi to tudi razlog, da so se odločili, da bodo po več razstavah, ki so jih do sedaj imeli v Ribnici, delo svojih varovancev predstavili tudi v Kočevju. Ponudba njihovih izdelkov, ki jih je sicer možno kupiti tudi v prostorih VDC v Lepovčah 23, pa je skupaj z voščilnicami, ki so jih izdelali učenci OŠ Ljubo Šercer v likovni delavnici pod vodstvom Majde Irh (levo), marsikateremu obiskovalcu razstave omogočila, da je opravil tudi že kakšen nakup za novoletno obdarilev.fFoto: M. L.-S.) ka za okolje in prostor na kočevski občini Leon Behin, so posvet pripravili na pobudo ministrstva za okolje in prostor z namenom, da bi predstavili LPVO, ki so v fazi priprave. V vsej Sloveniji je namreč še vedno manj kot 10 občin, ki imajo ali pripravljajo te programe, čeprav so ti po zakonu o varstvu okolja iz leta 1993 za mestne občine obvezni. Nič bolje tudi ni v drugih srednjeevropskih državah, saj tudi tam, kljub izdatni podpori mednarodnih organizacij, niti 5 občin nima LPVO. Ker je občina Kočevje zato še vedno zanimiv primer programiranja za širšo javnost in inštitucije, so na posvetu predstavili postopek priprave in vsebino LPVO za občino Kočevje, pa tudi LPVO za mestno občino Maribor, ki bo prva med mestnimi občinami zadostila zakonski zahtevi po LPVO. Več o tem in priporočilih ministrstva za ostale občine je povedala svetovalka vlade in predstavnica ministrstva za okolje in prostor v projektnem svetu LPVO občine Kočevje mag. Inga Turk. “Do leta 1998 smo se ukvarjali s pripravo nacionalnega programa varstva okolja, zato smo šele po občine za LPVO,” je povedala Turkova. Dodala je, da imajo pri tem sicer prednost mestne občine, da pa bo ministrstvo pomagalo strokovno in finančno tudi vsem drugim občinam, ki bodo začele postopek za pripravo LPVO. Poudarila je, da dejstvo, da v Sloveniji ni regionalne ravni, ne le da ni v prid, marveč celo otežuje reševanje okoljskih problemov. Na pripombo udeležencev posveta, da nekatere občine nimajo ne denarja in ne kadra, da bi lahko pripravile LPVO, je dejala, da ministrstvo priporoča, da se manjše občine združijo iri da mag. Inga Turk bodisi same ali v povezavi s kakšnim večjim mestom oziroma občino skupaj pristopijo k pripravi LPVO. Kot primer uresničevanja priporočila, da se “lokalne rešitve nadgradi z regionalnimi”, je navedla dogovore mestne občine Maribor z okoliškimi občinami, takšen pa bi lahko bil tudi kočevski LPVO, saj, kot je potrdil tudi Behin, že razmišljajo o povezavi s sosednjimi občinami, s katerimi imajo skupni vodovod. M. L.-S. Avtobusno postajališče v Ponikvah VIDEM-DOBREPOLJE - Ob gasilnem domu na Ponikvah so začeli z gradnjo avtobusnega postajališča na zemljišču, ki je v lasti Gasilskega društva Ponikve. Postajališče je bilo prej sicer drugje, vendar se ga tam ni dalo urediti in razširiti. Vrednost gradbenih del znaša 3 milijone tolarjev, izvaja pa jih Gradbeno podjetje Grosuplje. Dela bodo ob primernem vremenu končana še ta mesec. Koncert FARA - V soboto se bo ob 18. uri v dvorani OŠ Fara začel koncert tamburaške skupine Ivan Pod-nar in mešanega pevskega zbora iz Skrada na Hrvaškem. Koncert organizirata Kulturno društvo Fara in kočevska območna izpostava SLKD. Sodeluje že vsaka peta domačija Podelili nagrade 6. natečaja za najlepše urejeno domačijo, vikend in poslovni prostor - Dvakrat več udeležencev kot na prvem natečaju PODARIMO JIM MAVRICO - Klub literatov Kočevske je ob prvi obletnici svojega delovanja minuli petek zvečer pripravil v Šeškovem domu v Kočevju dobrodelno prireditev z naslovom »Podarimo jim mavrico«. Osrednja gostja na prireditvi je bila ambasadorka Unicefa, gledališka igralka Milena Zupančič. V ospredju prireditve je bila predstava, ki jo je pripravila dramska skupina OŠ Zbora odposlancev, v njej pa so kot udeleženci zaigrane avdicije nastopili: šolski pevski zbor OŠ Ob Rinži, mažoretna plesna skupina iz Kočevja, baletnik Gregor Guštin, nekdanji pevec skupine Hazard Dominik Trobentar ter moški pevski zbor Svoboda, ki je sklenil prireditev s pesmijo članice kočevskega kluba literatov Živke Komac »Zdravica Zemlji«, ki jo je uglasbil prof. Miloš Humek. Del denarja, zbranega s prispevki pokroviteljev, prodajo vstopnic ter knjig članov kluba literatov Kočevske, bodo namenili za zdravljenje otroka iz socialno ogrožene družine, del pa kot pomoč pri nadaljevanju študija enemu izmed nadarjenih kočevskih otrok. (Foto: M. L.-S.) FARA - Ob zaključku 6. natečaja za najbolj urejeno stanovanjsko hišo, počitniško hišo in poslovni prostor v kostelski občini so minuli petek v Fari pripravili prireditev, na katero so povabili vse udeležence letošnjega natečaja. Prireditev je tako koi natečaj, kije potekal v okviru vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna pod geslom: Kostelci pometimo pred svojim pragom, organiziralo Turistično športno društvo Kostel v sodelovanju z občino Kostel. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 44 udeležencev, kar je sedem več kot lani in skoraj dvakrat več, kot jih je bilo na prvem natečaju pred šestimi leti. Ker je v občini, ki šteje okoli 700 prebivalcev, Prenova nujna še pred posodobitvijo Pred štirimi leti prenovljen prezračevalni sistem ne ho zdržal do posodobitve - Kriva okvara v obratu Ljubljanskih mlekarn in sušno poletje - Dodatna investicija vredna /J mio. tolarjev KOČEVJE - V kočevski občini so že pred tremi leti pričeli z izdelavo projekta posodobitve in razširitve čistilne naprave. Projekt so pred nedavnim dokončali in če bo denar, bodo že prihodnje leto pričeli z gradnjo. Kljub temu pa bodo še pred tem prenovili prezračevalni sistem, saj čeprav so ob njegovi zadnji prenovi pred štirimi leti mislili, da bo zdržal do posodobitve in razširitve čistilne naprave, si »morebitne ponovitve letošnjega poletja«, kot pravi vodja čistilne naprave Bojana Klepač, “ne želijo in tudi ne smejo privoščiti”. Čistilno napravo v Kočevju so več po učinku čiščenja novi zako- zgradili med prvimi v Sloveniji. Neprekinjeno deluje že od leta 1981 in čisti odplake mesta Kočevja in bližnje okolice ter greznične mulje, kijih pripeljejo na napravo. “Je mehansko-biološka z anaerobno stabilizacijo blata v gniliščih,” pojasnjuje Klepčeva in dodaja, da je zaradi dolgotrajnega delovanja tehnološko zastarela in premajhna, prav tako pa tudi ne zadošča 1 Bojana Klepač nodaji iz leta 1996, saj je bila projektirana samo za čiščenje ogljikovih spojin, ne pa tudi dušikovih in fosforja. “Eden od problemov, da se že prej ni pričelo s posodobitvijo in razširitvijo čistilne naprave, čeprav smo o tem začeli v Kočevju razmišljati že pred leti, je bilo lastništvo zemljišča, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov,” pravi Klepčeva v potrditev nuje, da je sedaj za to že skrajni čas. “Odleta 1986 pa vse do letos na čistilni napravi nismo imeli težav,” pravi Klepčeva. Težave pripisuje razširitvi obrata Ljubljanskih mlekarn v Kočevju. “Razširjen obrat sirarne je pričel z delom zgodaj spomladi, že maja pa smo imeli na čistilni prve težave,” pravi. Te so povečane zaradi okvare v sirarni, ko je mleko iztekalo v kanalizacijo, kar je poleti privedlo skoraj do popolnega zloma čistilne naprave. “Za splošno preživetje mikroorganizmov smo morali uporabljati velike količine čistega kisika, kar pa je bilo zelo drago,” pravi Klepčeva in dodaja, da so jim Ljubljanske mlekarne sicer povrnile del stroškov, ki so nastali zaradi okvare v sirarni, da pa ostaja dejstvo, da je sirarna za sedanjo zmogljivost čistilne naprave, ki je na določenih delih bistveno manjša od projektne zmogljivosti 20 tisoč populacijskih enot, prevelika dodatna obremenitev. V pretežni meri zaradi dodatnih obremenitev, ki so nastale v obratu sirarne, v manjši pa tudi zaradi letošnjega sušnega in vročega poletja, ki je doprineslo, da je letos poleti v okolici čistilne naprave močno smrdelo, pa bodo prihodnje leto tudi pristopili k prenovi prezračevalnega sistema. Investicija bo stala 13 milijonov tolarjev in je nujna, kot pravi Klepčeva, saj bo omogočila, da se bo izboljšal odstotek čiščenja in, kar ni nič manj pomembno, tudi vpliv čistilne naprave na okolico. M. LESKOVŠEK-SVETE približno 215 domačij, to pomeni, kot je povedal predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič, da na natečaju sodeluje že vsaka peta domačija. Ob tem, da podatki kažejo, da je iz leta v leto več prijavljenih, je izrazil upanje, da bo nekoč tekmovala vsaka druga hiša. Sicer pa je natečaj, kot je povedal Andrej Pečnik ob predstavitvi dela društva in njegovih prizadevanj za pospešitev razvoja turizma, le ena od aktivnosti društva, ki je okolju letos namenilo še prav posebno pozornost. Tako so ob rednih akcijah čiščenja in urejanja okolja in Kolpe, ki potekajo skozi vse leto, letos organizirali tudi veliko čistilno akcijo, ki sojo posvetili dnevom Zemlje, voda in varstva okolja, prvič pa so tudi pokosili večje površine zapuščenih travišč. Med akcijami za lepši videz okolja je omenil tudi, da so sanirali vseh 23 divjih odlagališč odpadkov, med ostalimi pa, da so opremili plezalno Hribsko steno in postavili devet novih informacijskih kozolcev, 15 kažipotov ter gavge in kurjo glavico kot dve posebni obeležji, kakršnih imajo sedaj ob 55 kozolcih v občini skupno že 8. “»Izredna vrtnarska spretnost je odlika vseh udeležencev natečaja,” je povedala članica strokovne komisije Ljuba Turk Šega ob predstavitvi letošnjega natečaja. Zato ocenjevalna komisija, v sestavi Vinko Zajec, Marija Bauer in Mojca Selan, ni imela lahkega dela. Kljub temu so se na priporočilo in v soglasju s strokovno komisijo, v kateri sta bila poleg TUrkove še Marko Mikuletič in Stanko Nikolič, odločili, da prvo nagrado podelijo Mojci in Alojzu Selanu iz Banja-loke 7a, drugo Mariji Zalar iz Raj-šel 5 in tretjo Ani in Jožetu Selanu iz Novih Sel 2. “Z oblikovanjem vrtov ste v prostor Kolpe začeli vnašati življenje,” je dejala Turkova in dodala, da bi sedaj to življenje morali prenesti tudi na okolje izven meja svojih vrtov in dvorišč. Poudarila je, da je njihovo delo že preraslo okvirje natečaja za najlepše urejen vrt ter da bi zato morda že prihodnje leto kazalo natečaj razširiti na natečaj za oživitev kulturne krajine. V kulturnem programu prireditve, na kateri so vsem sodelujočim na natečaju podelili spominske nagrade ter posebne nagrade prvim trem, je nastopila skupina Nagelj iz Kočevja ter domačin Marjan Obranovič, med gosti pa je bil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marijan Rožič. M. LESKOVŠEK-SVETE Koncert družine Galič VELIKE LAŠČE - Občina Velike Lašče organizira koncert Slomškovih, narodnih in božičnih pesmi v izvedbi družine Galič, ki bo v petek, 8. decembra, ob 18.30 v velikolaški cerkvi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni obnovi župnijske cerkve. NA ZMAGOVALNIH STOPNIČKAH - Dobitniki nagrad za najbolj urejeno okolico stanovanjske hiše v občini Kostel so tudi letos stopili na zmagovalne stopničke: na najvišjo se je povzpela Mojca Selan, na drugo Marija Zalar in na tretjo Ana Selan. Nagrade jim je podelil kostelski župan Valentin Južnič. (Foto: M. L.-S.) Drobne iz Kočevja v ..........................-__ ROMANTIKA - Predsednik I kočevskega območnega združenja | Rdečega križa Mihael Petrovič je v ponedeljek na programsko volilni seji skupščine območnega združenja v Kočevju dejal, da življenje ni teorija. Zato je, kot je po- | vedal, suhoparnemu poročilu o \ delu RK in njegovem finančnem poslovanju dodal še svoje osebno poročilo z bolj romantično noto. Zal pa se je v vsem, kar je pove- ; dal, “romantika” občutila le v načinu povedanega in njegovem j občutenju problema, nikakor pa i ne v vsebini. V dejstvu, da je v Kočevju veliko revežev, ki potrebujejo pomoč, in da se morajo aktivisti RK potruditi in jih najti, saj za mnoge med njimi ne vemo, ker se svojega stanja sramujejo in ga zato skrivajo, ni namreč prav nič romantičnega! INFORMATIVNO ZBIRANJE - Navdušen nad maketo mesta Kočevja, ki jo je izdelal Franc Kromar iz Kočevja iz lesa po Valvasorjevi upodobitvi, je njegov znanec Andrej Grebenc pred nedavnim pričel informativno zbirati denar med kočevskimi podjetniki, obrtniki in drugimi ustanovami. Po njegovem prvotnem predlogu naj bi maketa našla svoj prostor v novih prostorih kočevske knjižnice, zato je začel po Kočevju povpraševati, kdo bi prispeval denar knjižnici, da bi ta lahko odkupila maketo. Žal v knjižnici nad idejo niso bili navdušeni oziroma, povedano preprosto in edino resnično, makete nočejo! Kromar se je zato obrnil na kočevsko občino, ki naj bi našla primerno mesto za maketo in določila način zbiranja denarja. Če že drugače ne, si maketa namreč zasluži pozornost javnosti vsaj kot delo, v katerega je bilo vloženega preko tisoč ur potrpežljivega dela - škoda pa bi tudi bilo, da informativno zbranega denarja ne bi tudi dejansko pobrali! Ribniški zobotrebci v......................... -...................... OGROŽENI “PIŠČALKAR-Jl” - Zaradi visoke vode na zadrževalniku Prigorica, kije bil zgrajen leta 1986 za varovanje Dolenje vasi pred poplavami, je ob koncu tedna močno narasla voda v akumulacijskem jezeru, ki zajeme okrog devet milijonov kubičnih metrov vode. Med prebivalci je završalo, saj je podjetje Hidrotehnik, ki vzdržuje jez, zapornico dvignilo do konca (zmanjšali so obremenitev jeza, ki bi ob večdnevnem deževju lahko popustil) in tako pospešilo pretok vode. Ta je vzdolž ponekod poplavila polja, nevarnost je grozila tudi hišam ob vodi (zalila je nekaj kleti). V krajevni skupnosti Dolenja vas so že ob gradnji zadrževalnika opozarjali, daje potrebno poleg obnove struge Bistrice čez Dolenjo vas, torej na območju pod zadrževalnikom, kamor se stekajo vode iz ribniške doline in okoliških hribov, urediti tudi številne požiralnike na dolenjevaškem polju, ki so zamašeni. “Če bi strokovnjaki poslušali klic ljudi ob vodi, bi jih že zdavnaj “spucali” in ne bi bilo prav nobene panike. Občina bo morala hitro ukrepati, drugače bomo mi!", so v noči s sobote na nedeljo, ko je bilo najbolj kritično, godrnjali ogroženi krajani v “pi-ščalkarski vasi".(Piščalkarski, ker so tam doma lončarji, ki izdelujejo tudi igrače, ki v ritki piskajo"-od tod ljubkovalno ime “piščalkar-ji"). KONKURENCA - Tudi ribniški birti strežejo priljubljeno dolenjsko vino, ki je iz ponudbe že izrinilo na tem območju dolga leta najbolj iskano primorsko žlahtno kapljico. Za pivce, oziroma njihove žepe, rdečkaste tekočine v suhorobarski deželi prihajajo “treznejši dnevi”, saj je konkurenca poskrbela za občutno nižje cene kot prejšnja leta. Zlasti v gostišču “na ovinku" je mogoče deci kiselkaste kapljice po grlu spustiti za sedemdeset tolarjev, medtem ko gostilna “z dolgo tradicijo” za isti odmerek zaračunava kar 110 tolarjev. Ni treba uganiti, kje je večja gneča! Mrliška vežica v Strugah VIDEM-DOBREPOLJE -Stružanci bodo v kratkem dobili svojo mrliško vežico, za kar že imajo zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna. Upočasnitev načrtovanih del gre predvsem na račun postopkov odmere in prepisa zemljišč, saj mora postati njihov lastnik občina. Do spomladi bodo prepisi in potrebna dokumentacija že nared. Trebanjske iveri METELKO ŠE VISI - Plakat bivšega dvakratnega državnega poslanca in krajši čas tudi trebanjskega župana ter še aktualnega občinskega svetnika Alojzija Metelka (SLS+SKD) še precej časa po zadnjih državnozborskih volitvah visi ob cesti na priključku ceste iz Prelesja proti Šentrupertu. No, tako je bilo vsaj še prejšnjo soboto. Sicer pa se Metelko lahko tolaži, da je takih primerov še kar nekaj v trebanjski in sosednjih občinah in daje njegov poster odlično ohranjen, kot da ga je njegov privrženec ali ljubiteljica obesila šele včeraj. Če bi to utegnilo stranko udariti po žepu, bi si morda nekoliko bolj belili lase... OSNOVNOŠOLSKA KONTROLA ZDRAVSTVA - Svetnik Pavel Jarc (LDS) je menil, da bi morali dobiti svetniki na mizo od komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali vsaj iz ust njenega predsednika več podatkov o kandidatih za člane svetov zavodov, zlasti o kvalifikacijski strukturi. Predvsem ga je zmotil predlog komisije za imenovanje članov v svet zavoda Zdravstvenega doma Trebnje (Marjan Peter Pavlin, dr. med. - N.Si Trebnje, Peter Marn, Dol pri Trebnjem -SDS in Justina Pančur - DeSUS), kajti po njegovem je smešno, da med ljudi s fakultetno izobrazbo pošiljajo človeka z osnovno šolo. Nekateri svetniki so ob Jarčevi pobudi sicer zardevali, rekli pa niso nobene in s 15 glasovi za in 3 proti (Jarc, Igor Teršar - LDS, Ivan Vovk - ZLSD) podrli omenjeni predlog "kviaza”. 1 "v Sevniški paberki INOVACIJA ALI KRAJA? Vaščani Okroglic so se te dni hudo sporekli in so bili tako besni, da so tisti, ki jim ni bilo za preverjanje mišične mase ob grozečem fizičnem spopadu, raje poklicali na pomoč sevniško policijo. Varuhi miru, vajeni vse kaj hujšega, niso imeli pravzaprav nobenega resnejšega dela. Povod za konflikt v Okroglicah je bil ta, da so domačini po naključju, ob popravilu vodovodnih cevi, ugotovili, da se je nekdo “na črno” s cevjo večjega premera priključil nad njihovo cevjo in so zato brž našli krivca, zakaj so tolikokrat ostali brez vode. Osumljeni povzročitelj je s to “inovacijo”, ki jo drugi imenujejo za krajo, blagohotno puščal vodo, kolikor je je pač še ostalo, po bregu navzdol in tako izdatno prispeval k suhim vodovodnim cevem. Zato, ker se bodo pogovarjali o gradnji vodovoda, bo verjetno “vroče” tudi v nedeljo ob 9. uri pri Vidku Močivniku, kamor je povabil vodovodni odbor Okroglic na sestanek vaščanov in odbora tudi sevniškega župana, loškega “mini” župana Zorana Cvarja, svetnike in druge goste. SELITEV GEODETSKE UPRAVE - Ta teden naj bi se dokončno preselila geodetska uprava iz prostorov občine na Glavnem trgu v Šetinatovo hišo v soseščini, ki jo obnavlja Mercator-Dolenjska, da bo v njej odprl sodobno samopostrežno prodajalno. Zlasti starejši Sevničani bi raje dočakali, da bi Mercator čim prej spet začel v starem mestnem jedru prodajati vsaj kruh in mleko. “Hočem, torej zmorem!” KRMELJ - Pod gornjim sloganom bo v Krmelju v telovadnici tamkajšnje osnovne šole v petek dopoldne potekal občinski otroški parlament, na katerem bodo učenci vseh osnovnih šol v sevniški občini spregovorili, kako otroci oz. mladi rešujejo svoje težave. Sevničani imeli Prevent na kolenih SEVNICA - V osmini finala pokala Slovenije so sevniški rokometaši vodili proti eni najboljših ekip v 1. A SRL Preventu tudi s štirimi zadetki, tik pred koncem pa so Slovenjgradčani srečno izenačili na 29:29. Ker pa so gostje v prvi tekmi doma premagali Sevničane kar s 15 zadetki razlike, bi bila tudi morebitna zmaga zgolj prestižna, čeravno Piro-va. Največ zadetkov za Sevnico je dosegel Teraš (9), za goste pa Maksič (11). V prvenstveni tekmi 1. B DRL pa so Sevničani premagali Sežančane z 32:16 in so na 3. mestu s 14. točkami. MŠi a g iH O 3 e j J J IfffTTl ETEETT TREBNJE - Z regresirano nabavo semen za strniščne dosevke so nekateri hoteli očitno še zaslužiti kakšen tolar s preprodajo. Kajti gradivo k sklepu o poračunu zneskov preveč nabavljenih semen za strniščne dosevke, ki ga je pripravil za občinski svet oddelek za gospodarstvo, kaže da imajo marsikje lumpe, “mi jih imamo pa veliko”, je odvrnil direktor občinske uprave Janez Slak svetniku Antonu Strahu (SLS+SKD), ko je ta komentiral, da je to pač draga šola in da ne bi kazalo zdaj zahtevati, da tisti, ki so prekoračili regresirano nabavo semen glede na normirano količina semena na hektar, da vrnejo obračunani znesek. Strah je namreč izrazil pomis lek, da bi si s akšnim odtegovanjem zneskov od akontacij izplačil pomoči za odpravo posledic suše v letu 2000 lahko nakopali tudi težave pravne narave. Slak je odvrnil, da je taka bojazen odveč. Takih “tičev”, ki so s tem, ko so cenejša semena nabavljali še za prijatelje v sosednjih občinah in olajšali proračun za 856.300 tolarjev, je 32. Poračun ob naslednji akontaciji izplačila pomoči za odpravo posledic suše v letu 2000 bodo nekateri kar krepko občutili; rekorderja sta s 64 in 63 tisočaki gospoda z imenom in priimkom, a mi ju tule ne bomo pribijali na pran-ger, tako kot tudi drugih ne. Nekdo je vzel kar 155 kg semen, sledi mu kolega s 110 kg preveč, dva posnemovalca s 105 kg. v lestvico TOP 100 “iznajdljivežev” seje vpisala še gospa z okroglimi stotimi kilogrami. (Se ve, gre za količino semen nad normirano porabo, ne za lastno tonažo!) Na poziv oddelka za gospodarstvo se jih od 50 upravičencev, ki so nabavili regresirana semena, ni odzvala osmerica, a tudi zanjo ve- Za regionalno razvojno sodelovanje TREBNJE - Občinski svet je sprejel predlagane sklepe Podjetniškega centra Novo mesto, ki jih je pojasnil njegov direktor Andrej Škrinjar, za prehodno obdobje do ustanovitve Regionalne razvojne agencije (RRA) za Dolenjsko in Belo krajino. Svetnik Jože Rebolj (DeSUS) je odločno protestiral, da bi prevzeli poimenovanje RRA “za območje jugovzhodne Slovenije”, kot so se odločili poimenovati to RRA za 16 občin v Ljubljani. Občina bo za pripravo Regionalnega razvojega programa (RRP) v proračunu za leto 2001 zagotovila 1.380.000 tolarjev. V programski odbor RRP so imenovali diplomiranega ekonomista Bojana Rajerja. Prešeren malo drugače MIRNA, TREBNJE - Kulturno umetniško društvo Klas Mirna pripravlja dramsko igro Dr. France Prešeren malo drugače ob njegovi 200-letnici rojstva. Premierna uprizoritev bo v soboto, 2. decembra, ob 19. uri v TVD Partizan na Mirni, ponovitev pa v nedeljo, 3. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Trebnje. V igri bodo sodelovali tudi člani društva in KUD Trebanjski oktet, ki bodo prepevali Prešernove pesmi. lja, da mora poračunati znesek. Kmetijski zadrugi Trebnje bo občina zahtevani znesek za nabavo semen izplačala v celoti. Proti takemu sklepu so glasovali le trije svetniki. Soglasno pa so svetniki potrdili predlog za dodelitev sredstev za intervencije v kmetijstvu za leto 2000, in sicer Danici Štolfa iz Zabrdja 352.000 tolarjev za vlaganja v kmečki turizem, Antonu in Anici Marn iz Lukovka za gradnjo gnojne jame 85.000 tolarjev ter Antonu Stariču iz Ornuške vasi za načrt za gradnjo govejega hleva 83.300 tolarjev. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga vodi Ludvik Jerman (SLS+SKD),je med drugim svetu še predlagal, da se v uskladitvi proračuna za leto 2000, ki so ga sprejeli na tej seji s 17 gla- 80 let dr. Alojzija Šuštarja TREBNJE - Na predlog svetnika Marjana Zupančiča' (N.Si) je občinski svet sklenil, da delegacija občinskega sveta obišče častnega občana ter priljubljenega bivšega slovenskega metropolita in nadškofa dr. Alojzija Šuštarja ob njegovem 80. rojstnem dnevu. V delegacijo so poleg Zupančiča imenovali Alojzija Metelka (SLS+SKD), Braneta Veseliča (LDS), Franca Hribarja (SDS) in Janeza Antona Kovačiča (DeSUS). Tudi župan Ciril Metod Pungartnik je izrazil željo, da bi šel voščit slavljencu. Prešeren in njegov čas TREBNJE - Osnovna šola Trebnje vabi ob 200-letnici rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna na zaključno predstavitev projekta "Prešeren in njegov čas”. Prireditev bo danes, 30. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Trebnje. V Združeni listi zadovoljni SEVNICA - Predsedstvo ZLSD Sevnica je analiziralo rezultate volitev, s katerimi so zadovoljni, saj je Marija Jazbec zbrala največ glasov v Posavju. Sklenili so, da bo stranka še aktivnejša pri oblikovanju vsakdanjega življenja, posebno skrb pa bo namenila pridobivanju novih članov, predvsem delavcev in mladih, saj je program napisan prav njim na kožo. B. L. Trgovina s semenom za strnišča “Lumparije” s semenom za strniščne dosevke - Regresirana, cenejša semena še za prijatelje - Vrniti proračunu 856.300 tolarjev - Svetniki odobrili intervencije v kmetijstvu SEVNICA - Še vedno obstaja bojazen, da bi nova vlada že sprejete sklepe razveljavila in s tem preprečila pospešeno izgradnjo H E Boštanj, in to kljub 5,8 milijarde tolarjev, kolikor je za to elektrarno zagotovila Bajukova vlada. Poslanec SDS Branko Kelemina z Blance pravi: “Okoli tega denarja se namreč pojavlja veliko različnih lobistov znotraj elektrosiste-ma, ki sežejo v sam vrh LDS in ki imajo velike apetite, da bi vsaj del tega denarja potegnili na svoje mline. Zato tudi hudi napadi medijev in lobistov na odločitev vlade in ministra Zagožna zaradi sprejetih odločitev. Kakorkoli že bo, sevni-ška občina in celotno Posavje ne sme dovoliti za nobeno ceno, da se sklepi vlade in ministra Zagožna razveljavijo. Če bomo to dopustili, potem spodnejsavske verige elektrarn še nekaj let ne bo. Zato moramo v Posavju ostati enotni in odločni, da se najslabši scenarij (razveljavitev sklepov Bajukove vlade) ne bo uresničil.” Kelemina še dodaja, daje ravno zato, da bi Posavci še enkrat javno, enotno podprli odločitve ministra Zagožna in sklepe odhajajoče vlade, predlagal sevniškemu županu Kristijanu Jancu, hkrati predsedniku pokrajine Posavje v ustanavljanju, da je prejšnji ponedeljek sklical novinarsko konferenco. Kelemina meni, da mora Posavje v prihodnjih tednih doseči čimprejšnjo pripravo in podpis koncesijske pogodbe, ki mora v čim večji meri upoštevati interese lokalnih skupnosti in Posavja. Pri tem opozarja, da določbe sprejetega zakona o podelitvi koncesije za izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save v nekaterih delih niso naklonjene lokalnim skupnostim; še več, v nekaterih delih so po njegovem mnenju celo škodljive. Poslanec Kelemina še pravi, da je pri sprejemanju zakona poskušal z vloženimi amandmaji izboljšati besedilo zakona v korist lokalnih skupnosti, a so ga, navkljub močnemu lobiranju, preglasovali eldeesovi in drugi poslanci. Prav zato bi bilo po njegovem nujno, da bi skušali vsaj preko besedila koncesijske pogodbe omiliti oziroma popraviti pomanjkljivosti zakona. Kelemina je na že omenjeni novinarski konferenci poudaril, da bi se morali v Posavju čim prej dogovoriti, na kakšen način bodo Posavci združili in usposobili posavske gospodarske potenciale pri sami izgradnji elektrarn. V tej "zgodbi” bi, po mnenju člana strokovne skupine Posavja iz Krškega, Petra Žiganteja, lahko bilo zaposleno med 2000 in 3000 ljudi! Poslanec Kelemina je že sredi avgusta letos dal pisno pobudo Regijskemu pospeševalnemu centru Posavja za ustanovitev posavskega logističnega centra za izgradnjo spodnjesavske verige. To pobudo naj bi prevzel Regijski pospeševalni center, ki se bo preoblikoval v Regijski razvojni center. Kelemina je podrobno predstavil svoja, tudi zakulisna prizadevanja, da so pridobili 5,8 milijarde tolarjev za izgradnjo H E Boštanj. Da nanj resno računajo, se je prepričal tudi 26. oktobra, ko ga je poklical direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič in ga kot predsednika odbora za gospodarstvo pri državnem zboru in poslanca iz Posavja prosil, naj z vsemi sredstvi pritisne na ministra Zagožna, da razporedi od okrog 11 milijard tolarjev, ki se bodo predvidoma do konca leta zbrale na računih elek-tro podjetij, za izgradnjo H E Boštanj okrog 7 milijard tolarjev. Naslednji dan je prepričal ministra Zagožna, ta pa je po pooblastilu vlade s sklepom obvezal Savske elektrarne, da 3,2 miljarde tolarjev sistemske rezerve namensko zagotovijo za začetek gradnje H E Boštanj. Zatem je v sodelovanju s posavskimi župani, kolegom poslancem Andrejem Vizjakom iz Brežic in ob podpori ministrov SDS dosegel, da je vlada za HE Boštanj zagotovila še 2,6 milijarde, torej skupno okrog 5,8 milijarde tolarjev. Kelemina je zvedel, daje veliko nasprotovanja lobistov, da ne glede na zakon koncesijske pogodbe ne bi sklenili s Savskimi elektrarnami in da naj bi direktorja Miklavčiča takoj ko bo mogoče po prihodu nove vlade zamenjali. P. P. "JE HRAMČEK ODPRT’ - Tako so poimenovali koncert ljudskih pevcev, ki so ga v Sevnici teden dni po Martinovi nedelji pripravili Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj, sevniška območna izpostava SLKD, sevniško KD Anton Martin Slomšek in društvo kmetic. Predvsem pesmi o vinu so prepevali Fantje s Preske, Koledniki iz Bušeče vasi, Ljudski pevci iz okolice Škocjana in Bučke, Ljudski pevci iz Boštanja in Ragle iz Trebnjega. Zbrane pevce in poslušalce so v jedilnici Lisce pozdravili tudi sevniški župan Kristijan Janc, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Peternel in kralj cvička Tone Jarkovič. Prireditev naj bi postala tradicionalna. (Foto: P. P.) Keleminova bitka za HE na Savi Bojazen, da bi nova vlada preprečila pospešeno izgradnjo H E Boštanj, kljub 5,8 milijarde tolarjev, kolikor je za to elektrarno zagotovila Bajukova vlada - Miklavčičevo slovo? sovi za (proti so bili le štirje svetniki N.Si in SDS), za štipendiranje naslednikov kmetij, in sicer sedmerici študentov na fakultetah, še dodatno prerazporedi sto tisočakov, zanje in za osmerico srednješolcev pa bodo zagotovili štipendiranje do konca šolskega leta 2000/2001. Za odpravo posledic škode na zemljiščih, ki jim jo povzročajo Romi, bo osmerica posestnikov dobila skupaj 249.000 tolarjev odškodnine. Odobrili so še 150.000 tolarjev Konjerejskemu društvu Šentrupert za izvedbo programa izobraževanja, promocije in izgradnje pripustnega mesta za kobile. P. P. NOVA SAMOPOSTREŽNICA V ŠENTRUPERTU - Vodstvu zadruge in krajanom so ob tej pridobitvi čestitali tudi visoki gostje, predsednik državnega sveta Tone Hrovat, trebanjski župan Ciril Pungartnik in predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk. Ob otvoritvi se je kljub deževju zbrala velika množica, slovesnost je polepšal pevski zbor šentruperških vinogradnikov, prodajalno pa je svečano odprla njena poslovodkinja Tamara Kisovec. (Foto: P. Perc) Stoletna tradicija zadružništva V 4 mesecih zaključili 120 milijonov tolarjev vredno naložbo ŠENTRUPERT - Šentrupert ima več kot 100 let zadružne tradicije, ki jo danes v tem kraju pooseblja trebanjska kmetijska zadruga. Po besedah njenega direktorja, Ludvika Jermana, tik pred otvoritvijo nove sodobne samopostrežne trgovine v Šentrupertu prejšnjo nedeljo, je 25. november velik dan za Šentrupert in za zadrugo. Veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da so v štirih mesecih zaključili skoraj 120 milijonov tolarjev vredno naložbo. Gradbena delaje po načrtih projektivnega biroja Spino II iz Šentruperta izvedla novomeška enota (gradbenega podjetja Grosuplje, strojne instalacije Janez Grabnar in Rihard Peskar, elektroinstalacije Franc Nahtigal, hladilno tehniko je dobavilo podjetje Kračun iz Loč pri Poljčanah, opremo pa šentjursko podjetje Kovi. Jerman je pohvalil vse izvajalce, poudaril pa je, da si posebno zahvalo zaslužijo tudi delavci zadruge, ki so v kratkem času trgovino lepo založili. V zadrugi so zaradi premajhnega prostora prejšnje trgovine že pred časom razmišljali o izgradnji večje samopostrežne prodajalne, kajti utesnjena trgovina ni več zadovoljevala zahtevnejših kupcev. NOVA POŠTA V BOŠTANJU - V ponedeljek popoldne sta sevniški župan Kristijan Janc in generalna direktorica Pošte Slovenije Marija Ribič takole prerezala trak pred novo boštanjsko pošto (na posnetku), v kateri je 120 m1 uporabnih površin in je pomembna pridobitev za kraj. Direktor novomeške poslovne enote Karel Kapš se je tudi zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tej 40 milijonov tolarjev vredni naložbi. Predsednik sveta KS Boštanj Jože Udovč je izročil Ribičevi in Kapšu zbornik, izdan ob 800-letnici Boštanja, izrazil pa je željo, da bi bila pošta odprta dlje kot doslej. Zdenka Zupančič je spregovorila o bogati 150-letni zgodovini pošte, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli boštanjski ljudski pevci, učenci boštanjske šole in tamkajšnje kmetice. (Foto: P. Perc) ' SAVSKE ELEKTRARNE - Gradnja spodnjesavske verige terja večjo enotnost in prodornost Posavcev. Z novinarske konference o tej temi (z leve): vodja strokovne skupine Posavja Niko Galeša, predsednik pokrajine Posavje v ustanavljanju Kristijan Janc, krški župan Franci Bogovič ter poslanca Branko Kelemina in Andrej Vizjak. (Foto: P. P.) SREČANJE POSA VSK1H DIABETIKOV - V čateškem Ter-mopolisu so se v soboto, 25. novembra, na izobraževalnem srečanju zbrali člani Društva sladkornih bolnikov Posavja, ki ga vodi Ivan Živič (na fotografiji). Po nagovorih in nastopu Trebeških drotarjev se je začel strokovni del srečanja, ki ga je pripravila prizadevna vodja Diabetološkega dispanzerja brežiške bolnišnice dr. Vanda Kostevc Zorko. Osem predavateljev je sladkorne bolnike med drugim na kratko seznanilo s pomenom primerne obutve ter prehrane in z nego nog. Letošnje srečanje je bilo že osmo po vrsti. (Foto: M. R.) Nuklearka stoji na varnih tleh Mednarodni strokovnjaki so potrdili že večkrat ugotovljeno potresno varnost NE Krško KRŠKO - Opravljene geofizikalne in geološke raziskave na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in v njeni okolici niso ugotovile prelomov, ki bi lahko povzročili potres, je v soboto, 25. novembra, na novinarski konferenci povedal direktor Uprave za jedrsko varnost mag. Miroslav Gregorčič. To je ugotovitev najnovejših raziskav, potekale so lani in letos, s katerimi so slovenski strokovnjaki iz Geološkega zavoda pod vodstvom dr. Marjana Poljaka in s sodelavci iz Italije, Španije in Avstrije zaokrožili program seizmološke varnosti za lyško nuklearko. Prva preučevanja tal krškega narodni strokovnjaki so tako na polja segajo namreč pred začetek gradnje NEK. sledile so raziskave med letoma 1992 in 1994, ki so pokazale, da bi nuklearka prenesla tudi potresne pospeške do 0,3 g ali deveto stopnjo evropske potresne lestvice, leta 1995 pa so ugotovili, da bi bili potresni pospeški lahko tudi dvakrat tolikšni. Spodbudni rezultati so vzbudili pomisleke, zato je Uprava RS za jedrsko varnost izdelala program za obsežne geofizikalne in geološke raziskave, Evropska komisija pa jih je s programom Phare financirala. Med- 600 merilnih mestih v vrtinah namestili eksplozivne naboje in s senzorji merili odboje valovanja do globine dveh kilometrov. Ta najsodobnejša merilna metoda je pokazala, da je krški bazen skledasta struktura z majhnimi prelomi in ne tektonski jarek, omejen s prelomi na severu in jugu, kot so predvidevali. Dobri rezultati potresne varnosti krške nuklearke ne bodo ustavili študij na najbolj raziskanem slovenskem polju, saj nameravajo vzpostaviti mrežo 6 do 10 stalnih DARILO ZA DARILO-Dušanu Divjaku, vodji Gradisovega projektnega sektorja Krško (na fotografiji levo), je društvo Sožitje Krško izročilo sliko v zahvalo za denarno pomoč. Ob Divjaku Herman Pregl, predsednik nadzornega odbora Sožitja, desno Dane Mižigoj, predsednik Sožitja. Sliko, ki so jo naredili v varslveno-delovnem centru v Leskovcu pri Krškem, sta pomagala izročiti varovanca Branko in Sandi. (Foto: J. Resnik) Gradisov “likof’ Sožitju Denar krškemu društvu za pomoč duševno prizadetim -Četrt stoletja v Krškem - D. Mižigoj: “Človekoljubni odziv” KRŠKO - Društvu za pomoč duševno prizadetim Sožitje Krško ne zmanjka dela, še posebej dejavno je v zadnjem obdobju. Prejšnji mesec je poslalo več sto prošenj za denarno pomoč, ki jo potrebujejo za izvedbo letnega programa in ob koncu leta za božička in druge obdaritve. Društvo je pozorno tudi drugače, ne le ob koncu leta, saj obiskuje po domovih svoje varovance, ki jih je v krški občini 109. Po besedah Daneta Mižigoja, predsednika Sožitja, je društvo pred nedavnim prejelo precejšnjo denarno pomoč, ki jo je Sožitju dal krški projektni sektor gradbenega podjetja Gradis Ljubljana. Ob izročanju denarja so poudarili, da družba Gradis posluje v Krškem, predvsem v jedrski elektrarni, že od leta 1974 in daje taka četrtsto-letna navzočnost podjetja tu predvsem zasluga njegovega vodstva ter njegovih dobrih odnosov z okoljem in dobrega dela. “Prošenj za denarno pomoč prispe v podjetji nedvomno zelo veliko. Darilo Sožitju govori o tem, da se na proš- nje s humanitarnega področja firma odziva pozitivno in da pomaga z denarjem,” meni Mižigoj. Gradisov projektni sektor Krško je izvajal večje delo za neko tujo firmo. Ta mu je, očitno zadovoljna z opravljenim delom, plačala še za t.i. gradbeni “likof’. Na priporočilo Dušana Peterkoviča, direktorja Alufinala Krško, Gradisove: ga poslovnega partnerja, je Dušan Divjak, vodja Gradisovega projektnega sektorja Krško, znesek za “likof’ dal društvu Sožitje Krško. Društvo je Gradisu v zahvalo izročilo sliko. Na srečanju s predstavniki Sožitja je Divjak dejal, da Gradis vseskozi želi zaposliti čim več domačinov, vendar se ti slabo odzivajo. V podjetju je zato veliko delavcev iz sosednjih držav, ki ob kaki priložnosti radi pohvalijo Rdeči križ in upravno enoto Krško za pomoč in prijaznost, ki soju bili deležni med balkansko vojno, ko so družine nastanili v begunskem centru v Krškem. M. L. V Cerkljah tudi civilno letališče Občinski svet dovolil ustanoviti javni zavod za letalski center v Cerkljah ob Krki - Če bo imel zavod izgubo, ga bo občina ukinila - Doslej že pismo o nameri - Odločilna izredna seja KUJEJO IN VARIJO - Pri umetniškem kovaču Jerneju Zorku (na fotografiji levo) v Zupeči vasi pri Brežicah so ob koncu tedna pripravili ustvarjalno delavnico za študente naravoslovno tehnične fakultete in fakultete za strojništvo iz Ljubljane. Po besedah prof. Rada Turka (tretji z leve) delavnico v sodelovanju z društvom za varjenje pripravlja dr. Ivan Polajnar z ljubljanske strojne fakultete. Delavnice pri Jerneju Zorku, ki je bila letos drugič zapored, seje udeležil tudi sevniški kipar in pesnik Rudi Stopar (desno). Nekateri študenti so letos v delavnici že drugič, kar potrjuje priljubljenost umetniškega kovaštva in varilstva tudi pri visokošolcih. Na fotografiji: z otvoritve delavnice pri Jerneju Zorku. (Foto. M. L.) BREŽICE - V Cerkljah ob Krki bo na vojaškem letališču začelo delovati tudi civilno letališče. Odločitev o tem so sprejeli v ponedeljek pozno popoldne, ko so na seji občinskega sveta Brežice po hitrem postopku naposled sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda „Lctal-ski center Cerklje ob Krki“. V odlok, kot so ga sprejeli v ponedeljek, so zapisali nekaj pripomb, pod katerimi je podpisan župan Vladislav Deržič. Te pripombe dajo občini pravico ukiniti • V Cerkljah ob Krki bodo na civilnem letališču najprej organizirali športne prireditve, potem pa naj bi ga začeli uporabljati tudi ob drugih priložnostih. Po nekaterih napovedih bo prispelo v Cerklje ob Krki več kot 20 manjših civilnih letal, kakor hitro bodo občinski in drugi dokumenti to omogočili. Cerkljansko letališče za civilne namene ima namreč to prednost, da ima asfaltno stezo. javni zavod letalski center, če bi leta posloval z izgubo. Taka varovalka v odloku je nekako pomirila tudi kritike, ki v Brežicah svarijo pred tem, da bi si z nepremišljeno ustanovitvijo javnega zavoda za letalstvo občina lahko nakopala nepotrebne stroške. Brežiški podžupan in državni poslanec mag. Andrej Vizjak pa ves čas poudarja, da je strah pred javnim zavodom odveč, češ da je ta projekt od vsega začetka zastavljen tako, da ne bremeni občinskega proračuna. V ponedeljek sprejeti odlok je drugi dokument na poti do civilnega letališča Cerklje ob Krki. Brežiški župan in slovenski obrambni minister sta doslej že podpisala pismo o nameri, v kateri slovensko obrambno ministrstvo dovoljuje uporabljati obstoječe vojaško letališče tudi za civilne namene, preden na severu cerkljanske vojaške baze zgradijo posebno, nevojaško letalsko središče. • V Posavju je nekaj zasebnih manjših letal, eden od zasebnikov ima tudi letalsko šolo. Ta naj bi dobila prostor na civilnem letališču v Cerkljah ob Krki. Občinski svet je ustanovil javni zavod Letalski center Cerklje ob Krki na izredni seji. Župan Vladislav Deržič, član demokratske stranke, jo je sklical na zahtevo 10 članov občinskega sveta s prvopodpisanim mag. Andrejem Vizjakom iz socialdemokratske stranke. Med podpisniki sta tudi dva člana LDS. M. L. seizmoloških opazovalnic, s katerimi bi dobili podatke tudi o morebitnih prelomih, ki so več kot 5 km pod površjem. Krško polje je do sedaj stresel en sam močnejši potres, in sicer leta 1917, njegova stopnja pa je bila manjša od te, ki jo testirano prenese nuklearka. M.RAPUŠ Učili so se za dobro petje v zboru Koncert v Rajhenburgu BRESTANICA - Krška območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki ga vodi Tatjana Avsec, je organizirala za zborovodje odraslih pevskih zborov dvodnevni seminar z naslovom Oblikovanje zborovskega zvoka. Mentor zboro-vodskega seminarja je bil prof. Klobčar, ki prihaja iz glasbene šole v Kamniku in ki že dve leti strokovno spremlja zborovsko petje v Posavju. Demonstratorski zborna seminarju je bil Moški pevski zbor Svoboda Brestanica. Dober obisk sobotnega zaključnega koncerta na gradu v Brestanici potrjuje priljubljenost zborovskega petja na tem območju in širše v Posavju. Obnovili prosekturo BREŽICE - Splošna bolnišnica Brežice je letos obnovila prostore prosekture, ki sojih slovesno odprli ob konec oktobra. Po besedah Toneta Zorka, direktorja bolnišnice, so objekt obnovili, ker so bili to "dolžni storiti zaradi pietete do pokojnikov, a tudi zaradi pogojev dela v teh prostorih. Prostore, ki so doslej že 110 let služili kot prosek-tura in mrliška vežica, so z najnovejšim gradbenim posegom prenovili “v dostojne prostore, v katerih je predviden tudi poslovilni prostor za svojce pred morebitno upepelitvijo pokojnika”. Pri obnovi objekta so ohranili njegovo prvotno zgodovinsko podobo. Slike Zdravih voda BREŽICE - Umetniške fotografije Hrvoja Oršaniča pod naslovom Zdrave vode so od 22. novembra razstavljene v brežiški kavarni Amarcord. Avtor nas vodi po neokrnjeni naravi, skritih kotičkih gozda, kjer zbira motive vodnih slapov in potočkov. Igranje slapov in sevanje svetlobe v gozdni tišini je na njegovih fotografijah skoraj mistično. Ob odprtju razstave 24 fotografij Oršaniča je umetnika predstavil akademski slikar iz Slovaške Pavol Tesar, svoje pesmi pa je recitiral Damir Šamberek - Kukovič. BREŽICE - Pod geslom Sprava med nami poteka med 26. novembrom in 3. decembrom teden Karj-tas. Župnijska Karitas Brežice danes od 10.30 ure predstavlja teden na brežiškem radiu. Na župnijskem dvorišču organizira med 13. in 17. uro dobrodelno zbiralno akcijo različnih dobrin. Za vse tiste, ki bi v dobrodelni akciji na- • V nedeljo, 3. decembra, ob 15. uri bo v Prosvetnem domu v Brežicah v sklopu tedna Karitas VIII. dobrodelni koncert Klic dobrote. Vstopnine ne bo, zbirali bodo prostovoljne prispevke. kazali denar, bodo člani Karitas razložili podrobnosti o tem, in sicer, če jih pokličete na telefonsko številko 49 61 275. V soboto od 9. ure bodo v veroučni učilnici na župnijskem dvorišču v Brežicah spet delali adventne venčke. Zelenje bo na voljo tam, trakove in svečke bodo otroci in starši prinesli s seboj. L. M. Zbiralna akcija, koncert in venčki Teden Karitas v Brežicah ZBOROVSKO PETJE - Zborovodski seminar na gradu Rajhenburg so v tukajšnji renesančni dvorani zaključili v soboto zvečer s koncertom Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica (na fotograf ji). Pevcem sta na koncertu dirigirala prof. Janez Klobčar in v drugem delu Janko Avsenak. Koncertni program je povezovala Anita Sotošek. (Foto: M. L.) VELIKA PREDSTAVA - Športno srečanje tistih, ki so bili v Posavju izvoljeni v občinske svete občin Brežice, Krško, Sevnica, Bistrica ob Sotli, Kozje, Radeče, Šentjernej in Škocjan ter v državni zbor in državni svet, se je 24. novembra v telovadnici Osnovne šole Leskovec pri Krškem iz trenutka v trenutek spreminjalo v vse večjo predstavo. Blesteli so v malem nogometu in namiznem tenisu. Športnih igralskih operacij ob žogicah ter ob žogi in pod žogo bi bila - po nekaterih presojah ob pivu - vesela prva liga. Ko je padel gaj je del ekipe zajela menda globoka žalost (glej levo v ospredju na fotograf ji s tekme Sevnica : Brežice). (Foto: M. L.) Krške novice OPTIMIZEM-V Krškem so ! od prihoda gradbenega podjetja Begrad v to mesto in občino bolj ! optimistični. Tega jim je prine- ) sel Begrad. Optimizem je Franc Panjan, direktor Begrada (na fotografiji levo), dobesedno iz- ročil Franciju Bogoviču, županu občine Krško (na sliki desno). “Optimizem” je tisto, kar je med županom in direktorjem. Namreč Kotarjeva slika s tem naslovom. MOŽEVA SUŠA, ŽENINA SUŠA - Suša, ki je letos poleti prizadela državo, je dokazno močno prizadela tudi Posavje. V krški občini je bila na nekaterih kmetijah suša tako huda, da sta jo prijavila za eno in isto njivo za en in isti posevek kar oba, mož in žena. BREZ STRAHU - Na nedavno sejo krškega občinskega sveta sklicatelj ni vabil nekaterih ključnih, sedanjih in nekdanjih, oseb v zadnjem času zelo popularnih podjetij Kostak in OSA. To je za te osebe dobro, pač zato, če nisi zraven, ne slišiš, kaj imajo povedati čez tebe. In slabo: če nisi zraven, se ne moreš braniti. No, prišla sta odstavljena Kostakova direktorica Silvana Mozer in Ivan Urbanč iz Ose. Poslušala sta jih in branila sta se. Na seji, ko se je to dogajalo, je Franc Panjan, direktor podjetja Begrad, ki je postalo večinski lastnik krškega Kostaka, govoril najbolj umirjeno in uglajeno. Nekateri iz tega Panjanovega nastopa sklepajo, da se Begra-dov direktor prav nič ne boji, da ne bi naposled le postal večinski lastnik v tako želenem Togrelu Krško. Novo v Brežicah SAJ NI RES, PA JE! - Brežiškim svetnikom je v ponedeljek uspelo nekaj, česar v preteklih mesecih in letih niso mogli predvideti niti največji optimisti. Namesto da bi eno sejo raztegnili na dva do tri sklice, kar je bila doslej povsem običajna praksa, so v enem popoldnevu pod streho spravili kar dve seji! Upamo, da bodo ta izjemni dosežek še kdaj ponovili. M1ŠMAŠ IN LARIFARI -Med poglobljenim seciranjem predloga odloka o ustanovitvi civilnega letališča v Cerkljah je bilo iz svetniških klopi na zadnji seji brežiškega občinskega sveta slišati polglasno pripombo, da predloženo besedilo ni več nikakršen mišmaš temveč že lari-fari. No, svetniki so ga kljub temu požegnali. ŠE NAPREJ ČRNO-BELO -Občina Brežice ima v lasti kar nekaj parcel in objektov, ki jih želi sedaj, ko v občinski blagajni ni več niti ficka, na hitro prodati. Da bo vse lepo in prav, morajo s prodajo soglašati še člani občinskega parlamenta, vendar se tu že začno težave. Fotokopije katastrskih map so namreč tako nerazločne, da možje in žene, zbrani okoli župana, sploh ne morejo dognati, kaj je kaj. Zaradi tega je v ponedeljek Rok Kržan predlagal, naj nekdo obravnavane parcele na papirju vsaj pobarva. Kot kaže zadnji razvoj dogodkov, ko svetniki v ponedeljek s prodajo niso soglašali, tudi s pobarvanimi kartami ne bo nič. Z izkupičkom od prodanih zemljišč bi si namreč na občini lahko privoščili tudi nakup barvic, tako pa bo še naprej vse črno-belo. Pomoč Bovcu in Solčavi BREŽICE - Občina Brežice bo denar, ki bi ga uporabila za letošnje novoletne čestitke, poslala občinama Bovec in Solčava kot pomoč prizadetim zaradi poplav in zemeljskih plazov. Občinski svetniki so v ponedeljek zavrnili možnost, da bi brežiška občina Bovcu in Solčavi pomagala z denarjem iz občinskega proračuna iz sklada za naravne nesreče. ■ 'Ž' '"•“•■■»-d Jože Ilc v družbi obeh kobil in žrebička. Zaradi novega načina življenja se je pripravljen vsak dan voziti v Ljubljano v službo. Dolgoletna želja po reji konj Veterinarski tehnik Jože Ilc je meščansko življenje zamenjal s kmetovanjem - Rad hi postavil nov hlev SROBOTN1K - Pred štirimi leti se je s starši preselil v vas Srebotnik blizu Velikih Lašč 29-letni veterinarski tehnik Jože Ilc. Vso družino je sem prignala želja po kmetovanju, predvsem po reji konj. Po smrti sorodnikov so v tej vasi pode- Izhodišča za bio vinogradništvo Preusmeritev v vinogradništvu traja dalj časa - Uspeh odvisen od lege vinograda in vremenskih razmer V vinogradništvu traja obdobje preusmerjanja na biološki način gojenja trte dalj časa. Trta potrebuje, odvisno od dosedanje intenzivnosti gnojenja in škropljenja, od 4 do 7 let, da okrepi svojo lastno odpornost proti boleznim. Sorte so dokaj različno občutljive, po mojih izkušnjah najmanj traminec in najbolj kerner. Uspeh takšnega gojenja je odvisen zlasti od lege in vremenskih razmer. Neprimerne so lege pod 250 m nadmorske višine in kotanjaste lege, kjer se dolgo zadržuje rosa in je višja zračna vlaga. Predvsem pa je odločilna pogostost padavin, zlasti spomladi, ko so listi bolj občutljivi. Zato moramo trto pravočasno zaščititi, presledki med škropljenji pa morajo biti krajši. Ker so bakreni pripravki, ki so sicer dovoljeni za uporabo, zelo škodljivi za življenje v tleh, jih ne smemo nekontrolirano uporabljati. Dovoljeni pripravki, kot so Mycosin ali Ulmasud, so zelo dragi, priprava biodi-namičnih pripravkov pa je zahtevna in zamudna, zato je nujno zagotavljati razmere, ki bistveno zmanjšajo občutljivost trte. Prenehati je potrebno z uporabo lahkotopnih mineralnih gnojil, ker so najboljša hrana za bolezni, ki se zato hitro razmnožijo, hkrati pa poskrbeti, da se v tleh dvigne vsebnost humusa na 3 odst., k čemur prispeva tudi obvezna ozelenitev tal s travami, metuljnicami in zelmi. Ob tem pa je nujno omejiti obremenitev trte do količine, ki bo usklajena z močjo trte, kar je največ 20 dag na razvito mladico. Prav gotovo starejših neenakomerno rodnih in izčrpanih vinogradov ni smotrno preusmerjati, ampak jih je boljše obnoviti. Le z obnovo na ustrezni legi Gugovzhodna do jugozahodna med 250 in 450 m nmv) lahko zagotovimo uspešno bio pridelavo grozdja. Ob rigolanju, ki mora biti opravljeno, ko so tla dovolj suha, da se drobijo, je potrebno zagotoviti pravilno razmerje hranil in dovolj humusa na primerni globini. Razdalje sajenja morajo biti usklajene z rodovitnostjo tal. Gojenje do rodnosti mora zagotoviti obilni razvoj listne mase, ki omogoča razvoj in razraščanje korenin, da ne bo kasneje motena preskrba s hranili in vodo. Zato mladi trsi, ki radi rodijo, ne smejo biti obremenjeni s pridelkom. Razumljivo je, da bo prišlo do delnega izpada pridelka zaradi škode, ki jo bodo povzročile bolezni, vendar bo kakovost tako pridelanega vina toliko boljša, da bo porabnik pripravljen zanj plačati ustrezno višjo ceno. JOŽE MALJEVIČ dovali nekaj zemlje in starejšo hišo s kozolcem. Takrat se jim je odprla možnost, da zaživijo po svojih željah. Jože je sicer zaposlen na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, pa tudi njegova mama se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Leto dni po selitvi so kozolec predelali v hlev in takrat je Jože pri Konjeniškem klubu Bled kupil dresirano kobilo lipicanko po imenu Steaka. Sedaj je stara že sedem let in vsako leto je povrgla žrebička. Vse so prodali za prevažanje zapravljivčkov. Lani je kupil še hladnokrvno kobilo, ki je tudi že povrgla žrebe. Čredo je dopolnil še s kravo rejnico simentalske pasme, ki redi poleg svojega še dokupljeno tele, razen tega pa ima še dve kozi in trop desetih ovac, ki jih striže dvakrat letno. Ob čredi, ki se je nenehno povečevala, je bilo kmalu premalo zemlje. Zato je letos vzel v najem precejšen kompleks od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na delu zemljišč si je uredil pašnike za govedo in drobnico, kobili z žrebetoma pa ima raje v ogradi ob hiši. V hlevu ni dovolj prostora za vse živali, zato bo morala krava prezimiti pri sorodnikih. Tudi za spravilo strojev nima prostora. Zato Jože razmišlja o gradnji novega hleva, pa tudi hiše, v kateri bi lahko nekoč zaživel. Ker bi bil rad v neposredni bližini živali, želi postaviti objekte ob pašniku, kjer je že urejena napeljava za vodo. Vendar žal tam parcele niso opredeljene kot zazidljive. B. ŽAGAR KMEČKA LISTA www.kmecka-lista.com sov, divjega petelina, gozdnega jereba in ostalih vrst, katerih življenjske razmere so se zaradi dejavnosti človeka najbolj poslabšale. Osnutek načrtov bo javno predstavljen na sedežih Območnih enot Zavoda za Gozdove Kočevje in Novo mesto. Na OE Kočevje bo predstavitev v sredo, 6. decembra, datum predstavitve v Novem mestu pa bo objavljen na oglasnih deskah Krajevnih enot Zavoda za gozdove. Na tej predstavitvi bo možno podati mnenja, pripombe pa tudi ostale pobude, ki bi jih bilo smiselno upoštevati pri upravljanju z živalskim svetom v prihodnje. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OE Kočevje in Novo mesto Obvestila in nasveti Volitve Vse člane Kmetijsko gozdarske zbornice obveščamo, da bodo volitve v svete območnih enot omenjene zbornice in v odbore izpostav zbornice za fizične osebe prve skupine 3. decembra. Za samostojne podjetnike in predstavnike zadrug iz druge volilne skupine pa bodo potekale volitve med 4. in 8. decembrom na sedežu Gospodarske zbornice in Zadružne zveze. Vse člane KGZ vabimo, da se udeležijo volitev, saj bodo le tako izbrani vaši najboljši predstavniki v organe, ki vas bodo zastopali in bodo zagotavljali uspešnejši razvoj kmetijstva. Analiza zemlje za kemično analizo Gnojenje je eden izmed pomembnih tehnoloških ukrepov pri pridobivanju hrane. Za pravilno prehrano rastlinje zelo pomembno, da poznamo založenost tal s posameznimi hranili, kajti na osnovi poznavanja tal se lahko pravilno odločimo za gnojenje. Mnogo motenj in bolezni pri rastlinah je posledica nepravilne prehrane, zato svetujemo, da se v tem času odločite za analizo tal. Po spravilu pridelkov je čas za odvzem vzorcev zemlje. V zgodnji jeseni in spomladi je tudi čas, ko priporočamo ukrep apnjenja na kmetijskih zemljiščih, saj vemo, da je večina naših zemljišč kislih. O samem vzorčenju zemlje, odpošiljanju vzorcev in nasvetih gnojenja vam svetujejo kmetijski svetovalci. Zaoravanje koruznice Vsem pridelovalcem koruze priporočamo čimprejšnje podoravanje koruznih ostankov na njivah, kajti koruznica je vir organske mase v tleh. Drugi pomembnejši vzrok, da koruznico podorjemo, pa je uničevanje koruzne oz. prosene vešče. Ta škodljivec prezimi v ostankih koruze, bodisi v štrcljih ali spodnjih delih stebla, in mu mraz težko pride do živega. Spomladi se iz gosenic razvijejo metulji, ki na novih posevkih odlagajo jajčeca. Iz teh se razvijejo ličinke, ki so nenasitne in objedajo vse dele rastlin (tudi steblo), koruzna vešča lahko naredi tudi 20 ali več odstotkov škode. O izravnavi stroškov pri uvozu mlade govedi Rejci govedi, ki so v letu 2000 uvozili mlado govedo z namenom nadaljnje reje, so upravičeni do nadomestitve dela stroškov, ki nastanejo pri uvozu. Rok za oddajo zahtevka je 15. december. Za podrobnejše informacije se obrnite na enote Kmetijske svetovalne službe. n? AGRO NOVO MESTO Prodajalna SEJALEC Prešernov trg 10 tel. 07/33-25-750 • MOTORNE ŽAGE verige, meči, zobniki, pile... • SEKIRE, VEJNIKI... • PRALNI APARATI KARCHER SK8RCHER VSE ZA KOLINE - kolofonija, začimbe, čreva - mesoreznice, polnilke - mesarski noži VICTORINOX 8 VlCTORINOX Razdrobljenost vinogradov Švicarski primer organiziranosti (nadaljevanje) Po navedenih podat kih je razdrobljenost švicarskih vinogradov kvečjemu večja od slovenskih. Na njihovem trguje več kot ena uvožena steklenica na steklenico njihovega vina. Med uvoženimi vini so predvsem cenejša vina, a kljub temu uspevajo Švicarji prodati v tej hudi konkurenci svoje vino. Nekaj ga tudi izvozijo. V času od l. julija lani do 30. junija letos so izvozili 13,6 milijonov litrov vina. Na vsak izvožen liter vina ga uvozijo več kot 10 litrov. Za njihovo vino je glavni domači trg, ki je zahteven. A uspevajo ohranjati zaupanje v svojo kakovost in odlično so organizirani. V njihovem vinorodnem okolišu vodijo gospodarsko politiko t.i. interprofesionalni odbori (IO). Sami si postavijo ostrejše zahteve, kot jih predpisuje državni zakon. Velik pomen dajejo na trgu ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem, da bi tako preprečili padec cen grozdja. Stabilnost trga zagotavljajo z omejevanjem pridelka grozdja. Državna omejitev pridelka vina je pri kakovostnem vinu (kategorija I) 1,12 l/m2 vinograda pri belem vinu in 0,96 l/m2 pri rdečem vinu. Za kategorijo III, to so namizna vina, ni omejevanja pridelka. V vinorodnem območju Valais so sami postavili nižje pridelke, pri belem vinu 0,90 l/m2, pri rdečem 0,77 l/m2. Za omejitev pridelka za naslednje leto vedo že 15. septembra leto prej. Ekonomski izračun je pokazal, da je komaj zagotovljena rentabiliteta pridelave grozdja za gamay s ceno 1,8 franka za kg, za žlahtnino pa 2,20 franka za N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič kg grozdja. V nekaterih letih so reševali ekonomski položaj vinogradnika tako, da so dovoljevali višje pridelke, toda ne višje od državne omejitve. Povzročili so sami sebi težave, kakovost vina je padla, omenjajo letnik 1996, in prodaja ja zastala. Vinorodno območje Tessin, v italijanskem delu Švice, se je odločilo pospeševati kakovost z nižjimi pridelki od leta 1993. Prodajo so povečali, letna zaloga je pošla hitreje, kot so načrtovali, zato so znižali čas obrata letine iz 18 na 17 mesecev. Dobra prodaja je pospešila obnovo novih vinogradov, ki so jih povečali od leta 1993 do 1990 za 90 ha. Podatki, ki jih navajam, se mi zdijo zanimivi, še bolj pa dejstvo, da so Švicarji tako organizirani. V Sloveniji se ne moremo pohvaliti z natančnimi podatki, večina je približnih. Kmalu bomo baje zvedeli, koliko vinogradov sploh imamo, 'seveda ko bodo vsi vinogradi registrirani. Vinograd je trajen nasad, ki se ne sadi za eno leto. Dolgoročno načrtovanje je možno le na osnovi podatkov. Potrebuje jih država, da bi lahko pravilno zastavila glavne smernice razvoja in uvedla panogo znotraj kmetijstva in vsega gospodarstva. Vsak vinogradnik-posameznik pa se bo tudi lažje odločal, če se bo v državi vedelo, ali vina primanjkuje ali ne. Za nas je novost zaščita vin in vzdrževanje blagovnih znamk, ki jih bodo razvili posamezni vinorodni okoliši ali posamezniki. V Sloveniji imamo samo dve zaščiteni vini: cviček in teran. Uspešno ali neuspešno uveljavljanje obeh vrst vin, tako na Dolenjskem kot na Krasu, pa bo odvisno predvsem od pridelovalcev le-teh. Organiziranost v Švici je lep primer, kako lahko vinogradništvo vinorodnega okoliša deluje. Bomo zmogli dovolj samodiscipline? Le tako bomo namreč uspešni, dr. JULIJ NEMANIČ Za večjo promocijo medu METLIKA - V okviru nedavnega četrtčga sejma sadja, zelišč in medu v Gornji Radgoni so ocenili med iz vse Slovenije. Iz Bele krajine ga je dal že četrtič v oceno le Milan Vajda iz Metlike ter za cvetlični med dobil zlato ter za akacijev srebrno medaljo. Vajda je ob tem dejal, da se zavzema, da bi bilo ocenjevanje slovenskega medu na enem mestu in sicer v Gornji Radgoni. Ocenjevanje naj bi po njegovem pomenilo tudi promocijo slovenskega medu, ki po kakovosti sodi v svetovni vrh, vendar ga Slovenci še vedno pojemo premalo. helena mrzlikir gospodinjski kotiček Solata obogati vsak obrok Solate so zelo cenjene v kulinariki in z njimi lahko dopolnjujemo in obogatimo vsak obrok. Ponudimo jih kot začetno ali glavno jed. Za solate uporabljamo več skupin zelenjave, sadja in tudi žita. Solatne liste dobro operemo pod tekočo vodo, šele nato jih natrgamo ali narežemo, nato pa dobro osušimo, da je preliv enakomernejši. Mladih gomoljev in korenov ne lupimo. Dobro oprane zbrišemo in po potrebi le rahlo ostrgamo. Poleg solat, pripravljenih iz ene vrste zelenjave, so priljubljene tudi sestavljene in mešane solate. Solate so nepogrešljive v naši prehrani zaradi za zdravje pomembnih vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin. Med nujno potrebnimi vitamini za naše zdravje je v zelenjavi veliko vitamina C in A. Vse vrste živil za pripravo solat vsebujejo tudi topne in netopne vlaknine, ki imajo sposobnost vpijanja vode in s tem povečujejo volumen hrane ter pospešujejo prebavo. Žitni vlaknini, kot sta celuloza in lignin, pa predvsem mehanično vplivata na debelo črevo in preprečujeta zaprtje. Hrana, ki vsebuje vsaj 13 g vlaknin na 100 g živila, je zelo pomembna za zdravo prebavo. V zimskem času bolj pogosto pripravljamo kuhane solate, vendar je priporočlji- vo, da zelenjave ne kuhamo v vodi, ampak jo zmehčamo v soparniku. Za ljubitelje česna je okusen česnov preliv, ki ga pripravimo iz 30 ml olivnega olja. belega vinskega kisa, 5 zdrobljenih česnovih strokov in popra. Vse sestavine damo v manjšo steklenico in dobro premešamo, da dobimo polno aromo. Vitaminsko bogata je mešana solata, ki jo sestavlja (za 4 osebe): 250 g rdečega korenčka, 150 g gomolja zelene, 150 g jabolk, 100 g motovilca, 35 g kisle smetane, kis in sol. Korenje in jabolka dobro operemo, zeleno olupimo in vse na drobno nastrgamo. Smetano zmešamo s kisom in soljo ter prelijemo po solati. Pred serviranjem vmešamo še motovilec. Izpod snežne odeje bomo lahko uporabili por za kuhano porovo solato. Porova stebla prerežemo po dolžini in dobro operemo. Nato jih zrežemo na poljubno dolge kose in zmehčamo v soparniku ali na cedilu nad vrelo vodo. Por lahko zabelimo z na maslu prepraženimi drobtinami ali s česnovim prelivom. Solata,bo še boljša, če ji dodamo kuhan ohrovt ali glavice brstičnega ohrovta. V zimskem času naj bo pogosto na jedilniku solata iz surovega kislega zelja, z veliko česna in malo olja! Vesna Hodnik na svoji prvi samostojni razstavi. Prvič samostojno Pri slonu razstava Kolaž ■ Dekolaž Vesne Hodnik. NOVO MESTO - Med novomeške likovne ustvarjalce se je s svojo prvo samostojno razstavo, ki sojo odprli prejšnji četrtek, 23. novembra, zvečer v razstavišču kavabara Pri slonu, vpisalo novo mlado ime - Vesna Hodnik iz Novega mesta. Za ustvarjalno pot se je Hodnikova odločila po končani novomeški gimnaziji, ko je vpisala študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Letos septembra je študij končala z diplomo iz slikanja pri akad. slikarju prof. Zdenku Huzjanu, zdaj pa opravlja magisterij na oddelku za tekstilstvo na Na-ravoslovno-tehniški fakulteti pri akad.’slikarju prof. Darku Slavcu. V času študija je sodelovala kot scenografka in kostumografka pri nekaterih gledaliških projektih in razstavljala na skupinskih razstavah, tokrat pa se prvič predstavlja samostojno domači javnosti. Za razstavo je pripravila izbor slik pod skupnim naslovom Kolaž - dekolaž. Gre za niz del v kombinirani tehniki z elementi kolaža in dekolaža, ki ju je avtorica uporabila kot združevanje nasprotij, saj se pri kolažu na slikovno ploskev pri oblikovanju kompozicije nalagajo plasti posameznih sestavin, lahko tudi "neumetniških” sredstev, ki iztrgani iz prejšnjih samoumevnosti postanejo nosilci novih pomenov, pri dekolažu pa se dele nalepljenih plasti slike trga proč, da se z iztrganinami odpirajo spodnje plasti, s čimer avtorica doseže svojevrsten plastični učinek končne podobe. Na otvoritvi razstave je nastopil trio bobnarjev Chris-Nataša-Vasja. MiM Knjiga o Romih NOVO MESTO - Danes, 30. novembra, bodo ob šestih zvečer v študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavili knjižno novost Rajka Šajnoviča Biti Rom, romski otrok. Kiparska razstava NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo v torek, 5. decembra, ob sedmih zvečer odprli razstavo del akad. kiparja Marjana Keršiča-Belača in z njo počastili umetnikovo osemdesetletnico. Avtorja bo predstavil umetnostni zgodovinar Franc Zupan, za prijetno vzdušje pa bo poskrbel Mariborski kvartet flavt. Muzejske delavnice NOVO MESTO - Ves december bodo v Dolenjskem muzeju ob sobotah od 10 do 11.30 in sredah ob 9.30 potekale novoletne muzejske delavnice. Na njih bodo izdelovali medeno pecivo, medenjake, oblikovali novoletne voščilnice, izdelovali svečke, okraske za novoletno jelko in darila. Za svečavo, spomin in sladkanje V galeriji Dolenjskega muzeja so odprli veliko tematsko razstavo Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem - Predmeti in naprave iz novomeške Murnove delavnice Gogini prvi literarni koraki Založba Goga je izdala prvi knjigi iz svojega literarnega programa, pesmi Klemna Piska in prevod Cvetničevega romana na Piska, predstavnika najmlajše slovenske pesniške generacije. Avtor se v revialnem tisku pojavlja od začetka devetdesetih let, pred dvema letoma pa je izdal svojo prvo pesniško zbirko Labas Vakaras, ki se je uvrstila med štiri najboljše prvence leta. Visoko in nagubano prapočelo je zbirka, ki po mnenju pisca spremnega zapisa Primoža Zevnika pomeni radikalno novost v poeziji z obujanjem epske prilike, s prisluhi njenih zvenov, v katerih je ujeta naša eksistenca, bivanje in verovanje. Zbirka predstavlja radikalen odmik od linije mladih slovenskih pesnikov in prinaša zanimivo, notranje drugačno poezijo, ki jo prežema zven fascinantnega, arhaičnega eposa. Avtor sam pa meni, daje njegova druga pesniška zbirka v primerjavi s prvo bolj odprta do bralca in s poudarjeno zgodbenostjo za branje privlačnejša. Knjigo je uredil Marijan Dovič. S prvo knjigo iz prevodnega progama je založba segla k našim najbližjim sosedom. Novomeški pisatelj Damijan Šinigoj je prevedel z najvišjo hrvaško literarno nagrado za prozno delo odlikovani roman Kratek izlet hrvaškega pisatelja Ratka Cvetnica. Avtor je v njem nadgradil izkušnje iz hrvaške domovinske vojne, katere dejavni udeleženec je bil, še z drugimi temami, “zaradi česar postanejo njegovi zapisi univerzalni, aktualni in berljivi tudi za generacije brez lastne izkušnje in pomnjenja vojne resničnosti,” kot je zapisala v spremni besedi Durda Strsoglavec. Od drugih kar številnih del, ki govore o vojni, razplamteli na Hrvaškem v krvavem razpadanju nekdanje Jugoslavije, se Cvetničevi zapisi o življenju hrvaških vojakov na dubrovniškem bojišču ločijo po ironični distanci, metatekstualnosti in svojevrstnem humorju. Obe knjigi je oblikovala Sandra Grum. M. MARKELJ V črto in barvo prelita glasba Tovarna zdravil Krka Novo mesto je za Galerijo Božidarja Jakca odkupila veliki oljni sliki Kurent in Glasba, pomembni deli Jakčevega slikarstva nosti svojega poslanstva. Med drugim je Jakac podobo Kurenta večkrat upodobil kot lik usločenega violinista v različnih variantah in jo celo vnesel v lesorezno vabilo in plakat za svojo razstavo po končanem študiju, kar vse dokazuje pomen, ki gaje temu motivu pripisoval umetnik sam. Kasneje je lik Kurenta dogradil v osamljenega popotnika, ki prisluškuje kozmosu nad sabo. Kot dopolnilo velikemu olju Kurent je istega leta nastala še velika oljna slika Glasba, ki tudi pripoveduje o Jakčevem odnosu do umetnosti, natančneje do glasbe. Umetnik je glasbo od mladih nog naprej izredno cenil, bilje prepričan, daje v njegovo umetnost in vanj tako rekoč krojena. Na sliki je zabrisano naslikal troje v poslušanje glasbe zamaknjenih oseb, povezanih v eno samo vzvalovano obliko. Obe sliki je restavriral Miha Pirnat v restavratorskem ateljeju Narodne galerije v Ljubljani, za Galerijo Božidarja Jakca pa jih je odkupila Krka ta mesec. Kot sta na predstavitvi slik za novinarje poudarila predstavnik Krke mag. Boris Dular in direktor galerije Bojan Božič, gre za pomembno dejanje, ki utrjuje povezave med gospodarstvom in kulturo. M. MARKELJ NOVO MESTO - Za zaključek letošnjega jubilejnega leta, v katerem Dolenjski muzej praznuje petdesetletnico delovanja, so v prostorih galerije v petek, 24. novembra, slavnostno odprli veliko študijsko tematsko razstavo Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem. Na otvoritvi, ki jo je pospremila z glasbo na stare ljudske inštrumente skupina Kurja koža, so govorili direktor muzeja Zdenko Picelj, avtorica razstave etnologinja Ivica Križ in direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stane Mrvič, kije razstavo tudi odprl. Na razstavi (oblikoval jo je mladi novomeški arhitekt Gregor Gutman) je s sliko, besedo in številnimi predmeti in izdelki predstavljen razvoj in zaton medičarstva in sve-čarstva v treh dolenjskih krajih: Novem mestu. Krškem in Žužemberku. Obrt, značilna predvsem za mesta, je izdelovala voščene predmete, medico, medenjake in posebno medeno pecivo, vtisnjeno v modele, tako imenovani lect, mali kruhek ali figuralno pecivo. Po sedaj znanih virih je zaživela v Novem mestu v prvi polovici 18. stoletja, v Krškem in Žužemberku pa v drugi polovici 19. stoletja, zamrla pa je v vseh treh krajih v prvi polovi- Srečanje s Prešernom NOVO MESTO - Dvestoletnico Prešernovega rojstva so v Kulturnem centru Janeza Trdine počastili včeraj, 29. novembra, zvečer z monodramo Matjaža Kmecla Srečanje s Prešernom v izvedbi Jožefa Ropoše in z razstavo Prešeren v upodobitvah, ki jo je v avli postavila Knjižnica Mirana Jarca. Razstava bo na ogled do 6. decembra. ci 20. stoletja. V Novem mestu so v tem obdobju delovale delavnice Strobl, Košak, Stenovec, Germ, Kutnar in Murn, v Žužemberku Pretnar, Česnik in Škrbe, v Krškem pa delavnica družine Stary. Na razstavi je s sliko in besedo na kratko ponazorjena zgodovina me-dičarske in svečarske obrti na Dolenjskem in vloga njenih izdelkov v vsakdanjem življenju, jedro razstave pa je lectarska delavnica Franca Murna iz Novega mesta z napravami za izdelovanje vlečenih in oblivanih sveč ter medenega peciva in z drobnim orodjem. To je ena najbolje in skoraj v celoti ohranjenih delavnic v Sloveniji, katere lesene rezljane modele je Dolenjski muzej pridobil v petdesetih letih, celotno preostalo delavnico pa v sedemdesetih. Leseni rezljani modeli za lect in vošče- NOVO MESTO - Založba Go-ga, ki jo je ustanovilo Društvo novomeških študentov z namenom, da kot javni zavod združi več dejavnosti, od izdajanja knjig, vodenja knjigarne Goga in izdajanja časopisa Park, je založniški krst dočakala letos, ko je na trg poslala zbornik prispevkov s simpozija ob stoletnici rojstva novomeškega avantgardista Antona Podbevška in dvojno zgoščenko Novo mesto 1977-1997, te dni pa prihajata med bralce dve novi knjigi iz Goginega založniškega programa, pesniška zbirka Visoko in nagubano prapo- Prevajalec Damijan Šinigoj in pesnik Klemen Pisk na predstavitvi knjižnih novosti v knjigarni Goga. čelo Klemna Piska in prevod romana Kratek izlet hrvaškega pisatelja Ratka Cvetniča, s katerima najmlajša slovenska založba potrjuje zastavljene smotre, da namreč ne bo ostala lokalno omejena, ampak bo segla širše, pri čemer naj bi ji bilo temeljno vodilo predvsem kakovost. Založba je razpisala natečaj za izvirna leposlovna dela, na katerega se je odzvalo precej avtorjev iz vse Slovenije, prednjačila so predvsem pesniška besedila. Prva je natis dočakala pesniška zbirka Visoko in nagubano prapočelo Klem- ne votive iz 18. in 19. stoletja so še posebej dragoceni. Med njimi jih nekaj nosi začetnici Matije Kutnarja, novomeškega lectarja in svečar-ja, očitno tudi dobrega rezbarja. Na razstavi je še nekaj redkih ohranjenih voščenih predmetov, medtem ko se leetovo pecivo iz nekdanjih delavnic ni ohranilo in so ga za predstavitev izdelali slovenjgraški lectar Hrabroslav Pergar in lectar Anton Prstec iz Karlovca. Z razstavo in zajetnim spremnim katalogom je prvič tako temeljito in obsežno prestavljena medi-čarska in svečarska obrt na Slovenskem, zato bo najbrž k ogledu pritegnila številne obiskovalce. M. MARKELJ Razstava o Prešernu LJUBLJANA - V Narodnem muzeju Slovenije bo od 3. decembra letos do 8. februarja prihodnje leto odprta razstava “Pevec ne bogat, al sloveč”, posvečena dvestoletnici Prešernovega rojstva. Umetniki za Karitas NOVO MESTO - V razstavišču knjižnice frančiškanskega samostana bodo jutri, 1. decembra, ob 18.30 odprli razstavo Umetniki za Karitas, na kateri bodo na ogled in za nakup razstavljena dela, nastala na likovni koloniji Sinji Vrh kot dar umetnikov pomoči potrebnim. Izkupiček je namenjen prizadetim v Logu pod Mangartom. Dan odprtih vrat BREŽICE - Knjižnica Brežice prireja v nedeljo, 3. decembra, od 9. do 17. ure dan odprtih vrat z izposojo in brezplačnim vpisom novih članov, organiziranim ogledom knjižnice, predstavitvijo računalniških iskalnih orodij in predstavitvijo domače spletne strani. Za otroke bo ob 11. uri pravljična ura Povodni mož, ob 16. uri pa bo kulturna prireditev, na kateri bodo podelili knjižne nagrade najzvestejšim obiskovalcem, predstavili diplomsko nalogo Mateje Jankovič, v glasbenem recitalu pa bo nastopila pevka Jerca Mrzel. Prvenec Petre Krnc MIRNA - Tukajšnje kulturno-umetniško društvo Klas bo počastilo dvestoletnico Prešernovega rojstva v soboto, 2. decembra, ob sedmih zvečer v kulturnem domu z večerom, na katerem bodo izvedli dramski prvenec Petre Krnc Dr. France Prešeren malo drugače. KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca je obogatila svoj že tako dragocen in edinstven fond umetniških del z novima dragocenima umetninama. Z donatorskim odkupom, ki ga je omogočila tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, je stalna zbirka del Božidarja Jakca bogatejše za oljni sliki na platnu velikega formata, nastali leta 1921, torej v mladostnem obdobju, ko je umetnik dosegel enega od ustvarjalnih vrhov. Obe sliki, Kurent in Glasba še grafike, risbe in slike, kot tudi po (tudi z naslovom Poslušalka), zavzemata v Jakčevem slikarstvu posebno reprezentativno mesto tako po sami velikosti (skoraj 2 metra višine), kar kaže, da jih je Jakac skrbno in načrtno ustvarjal, saj je v svojem prvem ustvarjalnem višku zvečine delal v zamahu manj- motiviki. Velik poznavalec Jakčeve umetnosti dr. Milček Komelj pravi, daje Kurent pogost motiv v Jakčevih delih, dojemal pa gaje podobno kot Cankar, saj mu je pomenil simbol vodniške vloge umetnika in hkrati umetnika-samotarja z roba družbe, a zavedajočega se izbra- Dr. Milček Komelj, dr. Andrej Smrekar in Bojan Božič na predstavitvi novih umetniških pridobitev. V ozadju Jakčeva slika Kurent. Krkin zbor na Dunaj NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Krka se bo udeležil prireditve Mednarodno adventno petje Dunaj 2000, na katero so poleg številnih evropskih zborov letos prvič povabili tudi 11 zborov iz Slovenije. Pevci Krkinega mešanega pevskega zbora bodo nastopili med 30. novembrom in 4. decembrom na koncertih v Dunajski mestni hiši, domu upokojencev in na božično-novoletno obarvani coni za pešce na Dunaju. Avtorica razstave Ivica Križ je na otvoritvi pospremila pri ogledu novomeškega župana Toneta Starca. Na sliki: pri ogledu naprav za izdelovanje sveč iz Murnove delavnice. Trebanjski oktet Lipa, pobudnik srečanja dolenjskih, belokranjskih in posavskih oktetov, je zapel prvi. Pevski osmerci v Trebnjem Srečanje oktetov Dolenjske, Bele krajine in Posavja naj bi postalo tradicionalno ■ Na prvem osem oktetov TREBNJE - Pod geslom Pesem nas druži se je na odru tukajšnjega kulturnega doma v soboto, 25. novembra, zvečer pred polno dvorano občinstva predstavilo osem pevskih osmercev na prvem srečanju oktetov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Želja pobudnika in organizatorja srečanja Kulturno-umetniškega društva Oktet Lipa Trebnje je, da bi prireditev postala tradicionalno vsakoletno pevsko druženje, s čimer bi se spletle tesnejše prijateljske in delovne vezi med okteti, ki prepevajo na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na trebanjsko pobudo so se z navdušenjem odzvali skoraj vsi okteti z omenjenega območja in tako Grajski nokturno NOVO MESTO, BRESTANICA - Novomeška in krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta pripravili skupno prireditev Grajski nokturno, na kateri se bodo predstavili literati iz Novega mesta in Krškega, in sicer v četrtek, 30. novembra, ob 19.30 v baročni sobi gradu Grm v Novem mestu, v soboto, 2. decembra, pa ob 19. uri v gradu Rajhenburg v Brestanici. Prešernov križev pot BRESTANICA - V ponedeljek, 4. decembra, bo na gradu Rajhenburg literarno-recitac(jska prireditev Franceta Prešerna križev pot v 14 slikah v izvedbi članov literarne sekcije Žarek brežiškega kulturno-umetniškega društva po scenariju Rudija Mlinarja in v režiji Karmen Molan. Revozov zbor na Kapitlju NOVO MESTO - V nedeljo, 3 decembra, bo ob 19.30 v kapiteljski cerkvi sv. Nikolaja po večerni maši nastopil mešani pevski zbor Revoz. se je na odru trebanjskega doma kulture po pozdravnih nagovorih Igorja Teršarja, pomočnika direktorja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, in Bruna Čibeja, predsednika KUD Oktet Lipa, zvrstilo kar osem oktetov: Lipa iz Trebnjega, Trebanjski oktet, Ado-ramus iz Novega mesta, Šentjernej-ski oktet, Vitis iz Metlike, Posavski oktet iz Brežic, Jurij Dalmatin iz Sevnice in Šentjurski oktet iz Gro-suplja. Osemkrat po osem pevcev je glasbeni večer, ki ga je povezo- I vala Renata Mikec, zapolnilo s pe- | strostjo pete pesmi, od priredb ! ljudskih pesmi pa do starih in sod- ! obnih umetnih pesmi, med kateri- j mi niso manjkale tiste pri oktetih in občinstvu najbolj priljubljene, kot so denimo Ribniška, Mojcej in Dvanajst razbojnikov, in pa tiste, ki bodo to morda še postale, denimo Hvalnica cvičku, ki jo je na besedilo Toneta Pavčka zložil Brane Der-nač. MiM OBNOVA STREHE - Prejšnji teden so prekrili z novo strešno opeko streho nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici, prvovrstnega stavbnega spomenika zgodnje gotike pri nas, v katerem Galerija Božidarja Jakca prireja odmevne likovne razstave, in s tem zaključili letošnji program obnove. (Foto: MiM) POTA IN ST Še pogosteje k predragim notarjem? V predlogu obligacijskega zakonika za vsako darilno pogodbo oblika notarskega zapisa • Več pristojnosti notarjem, katerih storitve so že zdaj predrage ■ “To bi prizadelo predvsem občane “ NOVO MESTO - Sredi septembra je bilo v Poročevalcu Državnega zbora RS objavljeno besedilo predloga obligacijskega zakonika EPA 1544, ki je v drugem branju, v njem pa so nekatere določbe, ki dajejo nove pristojnosti notarjem. Če bo predlog sprejet, bodo te spremembe v prvi vrsti občutili davkoplačevalci na svojih žepih, saj bodo določene obveznosti morali opraviti pri notarju, česar do sedaj ni bilo potrebno. dežurni poročajo ISTI NEZNANEC? - V času med 21. in 22. novembrom je neznanec dvakrat oškodoval Cestno podjetje Novo mesto, skupaj v vrednosti preko 30 tisoč tolarjev. Iz delovnega stroja v kamnolomu v Vrčicah je iztočil okrog sto litrov goriva, ravno toliko pa tudi iz stroja na gradbišču severne obvoznice v Ločni. Gre za istega tatu? UKRADLI YUGA - V noči na 24. november je neznanec na parkirnem prostoru na Kandijski cesti v Novem mestu R. M. ukradel osebni avto znamke Yugo reg. št. NM R1-514. Kdor bi o tem kaj vedel, naj sporoči na tel. št. 113. VLOM V HlSO - Neznanec je med 20. in 24. novembrom viomil v stanovanjsko hišo v Mrčnih Selih pri Krškem in odnesel glasbeni stolp, dva satelitska sprejemnika, fax, varilni aparat, vrtalni stroj, kotno bru-silko in 20 zgoščenk. Lastnika je oškodoval za okrog 400 tisoč tolarjev. PRIPRAVE NA ZIMO - Neznanec se mora verjetno pripraviti na zimo, kajti med 19. in 22. novembrom je na Senovem iz prtljažnika avta pred stanovanjskim blokom ukradel 50 tisoč tolarjev vredno motorno žago znamke Stihi. VINOGRADNIK - Med 20. in 22. novembrom je iz kletnih prostorov gospodarskega poslopja v Dov-škem pri Krškem izginil mlin za grozdje z elektromotorjem in tlačilko za škropljenje. UKRADEL TRI ČOLNE - Neznanec je med 23. in 24. novembrom v Srednjih Radencih z dvorišča ukradel tri čolne kanuje in mini raft in tak® lastnika M. L. oškodoval za 500 tisoč tolarjev. SPRAVIL SE JE NA VRATA -Med 10. in 24. novembrom je neznanec v Dolenjih Ponikvah iz nedograjene stanovanjske hiše ukradel devet notranjih vrat, vhodna vrata in tri okna, skupaj v vrednosti 350 tisoč tolarjev. Najpomembnejša sprememba, ki se obeta, se skriva v 546. členu obligacijskega zakonika, kjer je v prvi točki predvideno, da se za vsako darilno pogodbo zahteva oblika notarskega zapisa, seveda po notarski tarifi. “Se pravi, da je za vsako najmanjšo njivo, ki jo prepiše kmet, ali kakršno koli drugo parcelo, menda tudi za avto, obvezna notarska oblika pogodbe. Do zdaj je to pogodbo v večini primerov napisal vsak sam. Po moji oceni bi to cenovno prizadelo le občane, kar ni potrebno. Prenos teh pristojnosti na notarje pa po mnenju odvetnikov nikakor ne bo razbremenil našega pravosodja, kar je menda osnovna ideja države za to potezo," je povedal odvetnik Anton Šporar, predsednik Območnega zbora odvetnikov Novo mesto in član upravnega odbora Odvetni- Izgubil oblast nad vozilom ZDOLE - Zaradi prevelike hitrosti je 44-letni voznik motornega kolesa M. C. iz okolice Brežic v ovinku izven Zdol izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na drugi vozni pas, kjer je pravilno pripeljal voznik osebnega avta. V trčenju je motorist pijdel in se hudo poškodoval. Ostal je na zdravljenju v brežiški bolnišnici. ške zbornice Slovenije in kot tipičen primer navedel novomeško sodišče. “Tako na okrožnem kot na okrajnem sodišču so zadeve urejene, ni zaostankov. Novomeško sodišče je lahko zgled drugim, kako je treba reševati zadeve v pravosodju - kaj se da doseči z notranjo organizacijo, strogo disciplino in kontrdlo. Država tako daje preveč pristojnosti notarjem na račun državljanov in sploh glede na njihov življenjski standard, ki ni tako visok," je razlagal Šporar in dodal, da tega njegovega mnenja nikakor ne gre razumeti kot prizadetost odvetnikov, ker te pogodbe niso bile njihova stvar. “Občani ne vedo, da vse to, kar naredi notar, lahko naredi tudi nekdo drug, vendar v notarski obliki, toda notar, ki na primer nič ne sestavi, dobi vseeno pol tarife." V obligacijskem zakoniku so navedene tudi druge pogodbe, “predvideva pa se, naj bi na notarje prešle še nekatere druge pravne zadeve: vse zapuščinske in nekatere stvarno pravne zadeve. Notarji so sicer že zniževali svoje tarife in jih še predvidevajo, toda to ni prava rešitev za ljudi. Še vedno mora biti storitev plačana pri notarju," je povedal Šporar in dodal, da postaja za občane vse dražje tudi tisto, kar sicer opravljajo notarji, ker so njihovi akti izvršljivi. Notarski za- “ * RAZDEJANJE TUDI V RAVNATELJEVI PISARNI-Kar 15 pisarn Srednje ekonomske šole je dobesedno razdejanih. Omare odprte, papirji po tleh... Tudi v ravnateljevi pisarni je tako. (Foto: L. M.) VLOM V SEŠ NOVO MESTO K sreči vseh ključev niso našli V noči na sredo so neznanci vlomili v 15 pisarn Srednje ekonomske šole - Odnesli dva računalnika, dva videorekorderja, tiskalnik... Škoda okrog dva milijona tolarjev NOVO MESTO - Ponavadi dijakom pouk odpade zaradi praznikov, v sredo, 22. novembra, pa 899 dijakom Srednje ekonomske šole in 70 študentom Višje ekonomske šole na Ulici Talcev v Novem mestu ni bilo treba presedeti v šolskih klopeh iz čisto drugačnih razlogov. Ponoči je namreč nekdo vlomil v njihovo šolo in pustil pravo razdejanje, tako da pouka zaradi ogledov in zbiranja obvestil policije tisti dan ni bilo. Kot je nekaj ur po odkritju vloma pripovedoval ravnatelj šole Jože Zupančič, so on in njegovi kolegi dobesedno šokirani nad takšnim početjem neznancev. “Svoje bodo sicer povedali kriminalisti, toda po mojem mnenju sta bila najmanj dva, ki sta šolo in njene prostore morala poznati.” Da je nekaj narobe, sta v sredo zjutraj ugotovila najprej prva dva, ki sta nekaj po 6. uri prišla v šolo: hišnik in prof. Jože Dobovšek. Vhodna vrata so bila cela, toda takoj sta opazila, da so avtomati za napitke na hodniku odprti in poškodovani, nato pa sta videla, daje vlomljeno tudi v pisarne. Kasneje se je pokazalo, da kar v petnajst pisarn in učilnic. Takoj sta seveda poklicala policijo. Neznanci so v šolo prišli tako, da so v pritličju nasilno odprli eno od oken, nato pa so se sprehodili do 2. nadstropja. "Iz referata Višje strokovne šole so odnesli dva nova računalnika, vredna preko 600 tisoč tolarjev, nov tiskalnik v vrednosti preko 100 tisoč tolarjev, iz učilnic pa dva videorekorderja, ki ravno tako staneta preko 100 tisejpakov, ter žepni računalnik. Izginilo je tudi nekaj denarja, med 20 in 30 tisočaki,” je povedal Zupančič in dodal, daje zanimivo, da na primer iz njegove pisarne nepridipravi niso odnesli denarja za napitke. “Očitno ga niso videli, čeprav so nasilno odprli vse omare in omarice, kjer shranjujemo maturitetno gradivo, in drugo. Je pa vse razmetano. Pustili so tudi manjšo priročno blagajno v zbornici srednje šole, kjer ima profesorica, poverjena za mladinski tisk, drobiž in hranilno knjižico. K sreči je imela denar doma.” Zanimivo je tudi, da je v zbornici višje šole zmanjkal računalnik, ne pa posebni kasetnik s CD-playerjem, ali da niso vzeli posebnega grafoskopa. Tudi telefoni so ostali nedotaknjeni. “Očitno so odnesli stvari, ki jih brez težav prodajo naprej, zelo verjetno za mamila," ugiba ravnatelj, po eni strani vesel, da vlomilci, kljub temu da so iz njegove pisarne pobrali ključe, niso našli tistih, ki odpirajo štiri računalniške učilnice, kjer imajo kar 68 raču- Zabodel ga je z nožem HUDEJE - 21-letni Ž. K. je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude poškodbe, ker je 25. novembra popoldne v naselju Hudeje po prepiru 20-let-nega R. B. s Cviblja med pretepom z nožem zabodel v predel prsnega koša. R. B. se zelo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici. Antona Šporar pis je izvršljiv naslov, vendar imajo tudi sodni izvršitelji izredno visoko tarifo in “občani jih praktično niso sposobni zalagati, kar je poseben problem. Menim, da država ne bi smela na takšen način vse prenašati na davkoplačevalce." Med odvetniki in notarji obstaja pri nas poseben problem, saj je odvetnikov lahko neomejeno število, notarska zbornica pa glede na svoj zakon omejuje in daje soglasja za notarska mesta. V Novem mestu sta na primer dva, v Črnomlju in Trebnjem pa po eden. L. MURN Smrt kosila kar štirikrat V tednu dni naše ceste terjale štiri smrtne žrtve, tri na “dolenjki”, eno na regionalni cesti NOVO MESTO, KRŠKO - Pretekli teden si bomo žal zapomnili po kar štirih smrtnih žrtvah na našem področju. Tako so ceste letos teijale že 281 življenj. 21. novembra ob 15.15 seje 45-letna S. Č. z osebnim avtom peljala iz Ljubljane proti Obrežjemu. Pri Otočcu je zapeljala na levo smerno vozišče, ravno takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjakar, ki je zaviral in se umikal, toda vseeno je prišlo do trčenja. Tovornjak, ki je pred seboj potiskal osebni avto, je zaneslo na nasprotni pas, po katerem pa je pripeljal še 31-letni voznik osebnega avta R. C. in trčil v tovornjak. Voznica, ki je bila v avtu vkleščena, je zaradi hudih poškodb še istega dne umrla v novomeški bolnišnici, voznik R. C. se je hudo poškodoval, sopotnik in sopotnica pa lažje. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici. 27. novembra ob 5.10 pa je ravno tako na hitri cesti št. 1 v Selih pri Karteljevem 20-letni voznik osebnega avta iz Kočevja V. V. začel prehitevati tovornjak s pol-priklopnikom, ko je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjakar. Prišlo je do silovitega trčenja, avto je odbilo v desno, kjer je trčil še v prehitevani tovornjak. Avto je bil ukleščen med obema voziloma, vanj pa je trčil tudi 22-letni voznik osebnega avta L. M. z Rakovnika pri Šentrupertu, ki je vozil za V. V. Slednji je padel iz avta in zaradi hudih poškodb na kr^u nesreče umrl, njegov sopotnik,13-letni M. S. iz Šmarjeških Toplic, pa se lažje poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici. Isti dan ob 21.30 se je 64-letni Ljubljančan B. D. z avtom pripeljal po cesti št. 1 iz Obrežjega proti Ljubljani, pri priključku Čatež ob Savi pa je na hitro cesto pred njim pripeljal neznan voznik osebnega avta. B. D. je, da bi preprečil trčenje, zapeljal v levo, izgubil oblast nad vozilom, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjakar s polpriklopnikom. Kljub zaviranju je prišlo do trčenja in B. D. je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. PU Krško naproša morebitne očividce, da pokličejo št. 113 ali se oglasijo na najbližji policijski postaji. Ravno tako 27. novembra ob 23. uri pa je v prometni nesreči na regionalni cesti iz Brežic proti Krškemu umrl 47-letni J. S. iz okolice Brežic. Izven naselja Spodnja Libna je zapeljal na makadamsko bankino, sunkovito zavil nazaj na cestišče, vozilo pa je nato bočno drselo in trčilo v smreko. L. M. Za ustavitev družinskega nasilja! 0d 25. novembra do 10. decembra mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami ■ Slovenija ima pet zatočišč, zdaj še nov Krizni center - Pritisk na zakonodajo ■ Boljša osveščenost LJUBLJANA - Nasilja med nami je vse več in kar je najhujše, njegove žrtve postajajo vedno mlajši ljudje. Slovenija se skupaj z več kot 120 državami sveta od leta 1991 med 25. novembrom in 10. decembrom pridružuje obeležitvi mednarodnih dnevov akcij proti nasilju nad ženskami in tudi letos bomo aktivni. Tako je na novinarski konferenci pretekli teden dejala direktorica Urada za žensko politiko Mira Olup Umek. nalnikov, LCD projektor, televizor. “Kaj takega seje zgodilo prvič, pa sem tu zaposlen že od leta 1978. Posebnega varovanja na šoli do zdaj nismo imeli, ker je predrago, je pa zavarovana pred vlomi. Vsi prostori so ustrezno zaščiteni. Nepridipravi so imeli dovolj časa, saj snažilke zapustijo šolo ob pol devetih zvečer, do šestih zjutraj pa ni nikogar,” je pripovedoval ravnatelj Zupančič, dobavitelj hladnih napitkov za avtomate, ki je ravno prišel mimo, pa je povedal, da so prejšnji dan neznanci ravno tako vlomili v avtomate srednje elektro šole v Krškem. Ali gre za kakšno povezavo, pa bo morala ugotoviti policija. Zaenkrat ocenjuje, da ima šola z vlomom in ukradenimi predmeti okrog dva milijona tolarjev škode.' L. MURN V teh dneh je pozornost posvečena oblikam nasilja, ki ga večinoma doživljajo ženske. Poseben problem predstavlja družinsko nasilje. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS je bilo v zadnjih desetih letih storjenih približno 12 tisoč kaznivih dejanj in preko 80 tisoč prekrškov z elementi družinskega nasilja. V večini primerov so bile žrtve ženske, velikokrat pa tudi otroci. Večina takih primerov nikoli ne pride do sodišč, niti do policistov, kar kaže na to, da je nasilja v družini mnogo več, Nasilje med učenci MIRNA PEČ - Osnovna šola Mirna Peč je pretekli teden povabila na okroglo mizo na temo Nasilje med učenci. Poleg staršev, ki so se radi odzvali vabilu, so se srečanja udeležili: dipl. pedagoginja iz Posvetovalnice za starše Novo mesto Mateja Petrič, pedopsihiatrinja iz Novega mesta Milanka Ždrale in vodja policijskega okoliša Mirna Peč Janez Bukovec. Vsak je s svojega zornega kota spregovoril o problemu nasilja med mladimi, s katerim se dandanes srečuje že vsaka šola. Okroglo mizo je vodila šolska pedagoginja Staša Makše. Poginilo pet bikov BRESTANICA - 27. novembra zjutraj je 34-lctni B. K. iz okolice Brestanice v hlevu našel pet nepremično ležečih bikov, ki so poginili. Kasneje so ugotovili, da je do tega prišlo zaradi napačno priključenega bojler-ja na elektriko (ni bil ozemljen) in električni tok je prosto stekel do napajalnikov. Oropala sta ga in pretepla HUDEJE - Neznanca sta 23. novembra ob 15. uri na vhodu stanovanjske hiše napadla 47-letnega J. D., ga zvlekla v hodnik in zahtevala denar. Ker ga ni imel, gaje eden večkrat udaril v glavo in trebuh, medtem ko je drugi neznanec ukradel hrano in radio kasetofon. Po dejanju sta se z avtom odpeljala. Policisti so enega s hitro in učinkovito akcijo prijeli, drugi se je javil sam. Zoper osumljenca, 21-letnega R. B. in 22-letnega R. 11., oba s Hudej, so policisti napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja ropa. kot kažejo uradni podatki. Slovenija ima trenutno šest zatočišč, kamor se ženske z otroki lahko umaknejo pred nasiljem (tudi v Krškem in Novem mestu), za takojšnjo pomoč ženskam pa bo jutri, 1. decembra, odprt še Krizni center Ženske posvetovalnice v Ljubljani kot pribežališče pred trenutnim nasiljem. Deloval bo dve noči v tednu in sicer v noči s petka na soboto in z nedelje na ponedeljek od 19. do 7. ure. Usluge so brezplačne, “projekta pa brez različnih financerjev in donatorjev ne bi bilo mogoče izvesti,” je dejala direktorica Urada. Urad za žensko politiko je letos pozornost posvetil praktičnemu izvajanju kazenske zakonodaje, namenjene učinkovitejši obravnavi družinskega nasilja. „Tako je avgusta na Ministrstvo za pravosodje naslovil pobudo za prednostno obravnavo prekrškov z elementi družinskega nasilja. Med njimi jih namreč veliko zastara, saj se kot prednostne obravnavajo druge, npr. prometne in inšpekcijske zadeve. Urad bo pri tej spremembi vztrajal tudi pri novem ministru," je dejala višja svetovalka urada Tatjana Strojan. Ob mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami je Urad pozval ženske in dekleta, ki doživljajo nasilje, naj pokličejo brezplačno anonimno telefonsko številko 080-12-13 in pojasnijo razloge, Mira Olup Umek, direktorica Urada za iensko politiko. zakaj niso prijavile nasilja, če pa so ga, ali so bile zadovoljne z obravnavo, kakšna so bila njihova pričakovanja in če je bilo s prijavo nasilje ustavljeno. Letake in zgibanke s to vsebino so poslali na različne naslove, na centre za socialno delo, zdravstvene domove, zavode za zaposlovanje, ginekološke ambulante, srednje šole, fakultete in varne hiše. Na podlagi telefonskih klicev in strokovnih ugotovitev bo Urad predlagal ustrezne rešitve. Za boljšo osveščenost mladih o družinskem nasilju, ki je po besedah Umkove problematično predvsem zaradi tega, ker se prenaša iz generacije v generacijo, je Urad za žensko politiko skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport v okviru mednarodnih dnevov pozval osnovne in srednje šole, naj v času do 10. decembra nekaj šolskih ur namenijo tudi tem problemom. L. MURN m mm DOMA IMEL PRAVO OROlARNO - Policisti so 21. novembra na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Črnomlju opravili hišno preiskavo pri A. B. iz okolice Metlike in odkrili pravo orožarno: našli in zasegli so večjo količino različnega streliva, tri ročne bombe, detonatorje, več zavojev plastičnega razstreliva, plinsko pištolo, avtomatsko puško in dva nabojnika za avtomatsko puško. Policisti so napisali predlog sodniku za prekrške in kazensko ovadbo. SR 1 Sevniški Hypo je kralj karateja Mladi karatesti sevniškega Hypa so na državnem prvenstvu štirkrat stali na vrhu zmagovalnih stopničk - Dvojna zmaga v katah ekipno - Zlato tudi v Brestanico SEVNICA - Posavski karateisti so v soboto, 25.novembra, je v športni dvorani Fakultete za šport v Ljubljani na državnem prvenstvu za mladince in mladinke v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno spet dokazali, da spadajo med najboljše v državi. Drugič v enem mesecu okradli kolesarje NOVO MESTO - V noči med ponedeljkom in torkom, 27. in 28. novembrom, so neznanci vdrli v stavbo štadiona Portoval in temeljito izpraznili prostore kolesarskega društva Krka Telekom, atletskega kluba Krka Telekom in nogometnega kluba Elan Granit Commerce. Največjo škodo je utrpel kolesarski klub, ki je čez noč ostal brez treh računalnikov s kompletno opremo, več prenosnih telefonov, štirih telefonov in telefaksa, s čimer so ga tatovi oškodovali za približno 1,5 milijona tolarjev. To je že drugi vlom v kolesarski klub v roku enega meseca, ko so klub prikrajšali za video kamero, en prenosni telefon in štiri posebne radijske postaje, preko katerih se trener s kolesarji pogovarja med dirko. Kočevke so zmago zaslužile KOČEVJE-Odbojkarice Kočevja, novinke v drugi državni ligi, so v osmem krogu pred množico zvestih gledalcev zasluženo s 3:1 premagale ekipo Kajuh iz Šoštanja. Prvi nižje pripadel Kočevkam, le v drugem so več pokazale gostje. Zelo razburljiv je bil tretji, v četrtem pa so Kočevke z boljšo igro na mreži zasluženo slavile. Z desetimi točkami so Kočevke na lestvici šeste. (M. G.) Sevničani so osvojili kar štiri zlate medalje, med drugim pa so v ekipnem vrstnem redu osvojili prvi dve mesti, zmage pa so se veselili tudi Brestaničani, za katere je zlato osvojila Karolina Racman. Na državnem prvenstvo je nastopilo 15 slovenskih karate klubov. Prvenstvo je bilo odlično organizirano, ljubljanskemu karate klubu Slovan pa je pri tem izdatno pomagal sevniški klub Hypo. Uvrstitve Posavcev: kata posamezno, starejše mladinke: 1. Karolina Racman (Brestanica), 2. Danijela Grilc (Brestanica); mlajši mladinci: 2. Rok Črepinšek (Hypo Sevnica); starejši mladinci: 1. Marko Stopar (Hypo Sevnica), 3. Iztok Busar {Hypo Sevnica); kata ekipno: 1. Hypo Sevnica I (Marko Stopar, Denis Orač, Danilo Lisec), 2. Hypo Sevnica II (Darijan Tabak, Iztok Prvi dve mesti Mirni MIRNA - Na balinarskem turnirju za Martinov pokal je nastopilo osem trojk iz dolenjskih balinarskih klubov. Po izenačenih finalnih bojih je zmago slavila trojka Balinarskega kluba Mirna 1 Milan Škufca, Boris Škufca in Boris Jezernik. Vrstni red: 1. Mirna I, 2. Mirna II (Edo Novak, Stane Bukovec, Franc Pepelnak), 3. Dana (Maks Lokar, Jože Turk, Dare Turk), 4. Valerija Željne itd. (R. M.) Sejem za šport in rekreacijo LJUBLJANA - V ponedeljek, 4. decembra, bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 31. sejem Šport in rekreacija. Gre za sejem opreme za zimske in letne športe, za rekreacijo ter za turistično ponudbo športnih središč doma in na tujem. Sejem z mednarodno udeležbo bo odprt do nedelje, 10. decembra. Busar, Rok Črepinšek); športne borbe posamezno, mlajši mladinci, do 65 kg: 3. Boris Maroh (Krško); do 70 kg: 1. Rok Črepinšek (Hypo Sevnica); starejši mladinci, do 65 kg: 1. Gorazd Mlinarič (Hypo Sevnica), 2. Stojan Tomažič (Hypo Sevnica); do 70 kg: 3. Rok Črepinšek (Hypo Sevnica); do 75 kg: 3. Domen Nov-šak (Hypo Sevnica); do 80 kg: 3. Darijan Tabak (Hypo Sevnica). J. ORAČ Velikolaščani v taekwondoju V osnovni šoli Primoža Trubarja se je med številnimi športi uveljavila tudi korejska borilna veščina VELI KE LAŠČE - V osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah z navdušenjem podpirajo številne iz-venšolske dejavnosti, med katerimi je zelo priljubljen šport. Že dajj časa so telovadke, drsalke, atleti, nogometaši in košarkarji med najboljšimi v regiji, večkrat pa segajo tudi po naslovih državnih prvakov. Ravnatelj Edi Zgonc pravi, daje pomembno poleg učnih, enako gojiti tudi športne zvrsti, ki prav tako pripomorejo k predstavitvi šole in uveljavitvi učencev oziroma tekmovalcev. Zelo je zadovoljen s trenerji, ki znajo k delu pritegniti tudi starše. Na šoli že drugo leto deluje tudi taekwondo skupina, ki jo vodi nekdaj uspešni reprezentant in trener Mu-hamed Baltič iz Ljubljane. Pod nje- govim nadzorom redno vadi dvajset deklic in dečkov, ki dvakrat na teden v šolski telovadnici pridobivajo znanje te starodavne korejske borilne veščine. Muhamed Baltič je lastnik črnega pasu tretji dan.’ S taekwondojem se je začel ukvarjati leta 1979 v Karlovcu. Bil je med pionirji te športne zvrsti v Sloveniji, kjer od leta 1995 v Ljubljani deluje klub Tiger. Leta 1993 je na evropskem prvenstvu na Poljskem osvojil bronasto kolajno, štiri leta kasneje pa tretje mesto na evropskem prvenstvu v Zrečah. Udeležil seje tudi svetovnega prvenstva v Maleziji. Rad pohvali svoje varovance, ki morajo biti najprej dobri in prizadevni učenci, šele nato športniki. To je vrstni red, ki bo pri njem veljal tudi v prihodnje. Jure Hočevar je na državnem prvenstvu do 15. leta osvojil tretje mesto, na najmočnejšem turnirju pri nas, v Zrečah, pa je med 282 tekmovalci Maja Centa osvojila drugo mesto, pet Velikolaščanov se je uvrstilo na nehvaležno četrto mesto. V kratkem bodo v Velikih Laščah pripravili izpit za zeleni pas, 9. decembra pa varovance Muhameda Baltiča čaka nastop na Češkem. M. G. Jubilejni Hollyjev memorial Na Hollyjevem memorialu so dobro nastopile tudi domačinke, Krčanke in mladi novomeški telovadci BREŽICE - Brežiško telovadno društvo Sokol je v soboto in nedeljo, 11. in 12. novembra, pripravilo jubilejni 30. Hollyjev memorial. Tekmovanje je obenem štelo tudi za I. letošnji kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo. V okviru A-programa gimnastične zveze Slovenije je v kategoriji dečkov do 8. leta Osnovna šola Grm iz Novega mesta kot edina šola v konkurenci gimnastičnih klubov zmagala, v skupnem vrstnem redu pa je zmagal Partizan Vič iz Ljubljane, Grm-čani, kijih vodi Matjaž Ferkolj, so bili četrti in brežiški Sokol šesti. Med posamezniki je zmagal Matic Pečan (Partizan Vič), David Petan je bil deveti in Andraž Muhič (OŠ Grm) dvanajsti. Trener Grmčanov Matjaž Ferkolj je povedal, da je s četrtim mestom svoje vrste zadovoljen, saj so fantje šele dobro začeli vaditi, na decembrskem državnem prvenstvu pa v ekipnem vrstnem redu načrtujejo 3. mesto. Telovadke domačega Sokola so nastopale v okviru tekmovanja B-programa, kjer so pri mjajših deklicah zmagale, med kadetinjami in mladinkami pa so osvojile 4. mesto. Med posameznicami je bila Asja Omerzu med mlajšimi deklicami šesta, med kadetinjami je bila Kaja Galič četrta in med mladinkami Katja Ereš peta. Med deklicami je v B-progra-mu ekipa gimnastičnega društva Rain Krško osvojila 2. mesto, med posameznicami pa je Urška Štus v gimnastičnem mnogoboju osvojila 3. mesto. Med kadetinjami se je v B-programu prvič predstavila Urška Gramc in zasedla 22. mesto. V članski konkurenci B-programa je Rainova ekipa osvojila 4. mesto, med posameznicami pa je bila najuspešnejša Simona Gnidica, ki je osvojila 8. mesto, Maja Oljačič pa 12. mesto. Smučarski sejem bo NOVO MESTO - Novomeško smučarsko društvo Krka Rog bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. decembra, v športni dvorani Marof v Novem mestu pripravilo tradicionalni smučarski sejem. Dolenjski trgovci s športno opremo bodo na svojih stojnicah prodajali novo smučarsko opremo, društvo pa bo pripravilo tudi komisijsko prodajo rabljene opreme, ki jim jo boste lahko predali že v petek, 1. decembra, med 18. in 20. uro v okrepčevalnici Rezelj v športni dvorani Marof. V soboto bo sejem odprt med 9. in 19. uro, v nedeljo pa med 9. in 16. uro. Muhamed Baltič Smučarji na snegu že od julija Ob Matjažu Vrhovniku v novomeškem smučarskem klubu raste nov rod mladih šampionov - Poleti in jeseni so opravili že 40 treningov na snegu - Začetek pri štirih letih Dobovčani so končno ušli z repa Se je Dobovčanom končno odprlo? - Ribničani na Kodeljevem zapravili še eno priložnost za prvo točko - Trebanjci počivali in čakajo skalp Slovana NOVO MESTO - Smučarji smučarskega društva Krka Rog so na novo sezono dobro pripravljeni, čeprav na domačih smučiščih še ni snega. Kot ponavadi so si morali pomagati s treningi na avstrijskih ledenikih, tudi na Kaprunu, a na srečo ne tedaj, ko seje tam zgodila najhujša žičniška nesreča v zgodovini smučanja. Prvi mož kluba Matjaž Vrhovnik je sezono tekmovanj v svetovnem pokalu začel poškodovan, tekmovalci v mlajših kategorijah pa bodo tekme dočakali 16. decembra. Tekmovalci mlajših kategorij so do zdaj poleg številnih kondicijskih treningov opravili tudi 40 treningov na snegu, s katerimi so začeli že julija. Smučarsko društvo Krka Rog spada med tiste smučarske klube, ki še naprej posebno pozornost posvečajo vzgoji mladih tekmovalcev. Trenutno jih v klubu redno vadi več kot 50. Tekmovalna pot mladega smučarja se praviloma začne v alpski smučarski šoli. To je celoletna smučarska šola za otroke, od 4. do 7. leta starosti. Po besedah trenerja Gregorja Koprivnika je zelo pomembno, da se otrok nauči smučati pod strokovnim nadzorstvom učiteljev smučanja. Le tako se nauči smučati pravilno, saj je morebitne napake v teh- niki kasneje veliko težje odpraviti. Po sedmem letu starosti otroci nadaljujejo športno pot med cicibani, ki Škocjanke ne poznajo poraza ŠKOCJAN - Rokometašice Škocjana so v 5. krogu 1. B-lige v gosteh z 28:17 premagale Zagorje, kar je njihova peta zaporedna zmaga. Največ zadetkov za Škocjan sta dosegli Vidmarjeva in Veseličeva, ki sta bili uspešni vsaka po šestkrat. se že udeležujejo pravih tekmovanj, nastopajo pa samo v veleslalomu, medtem ko mlajši dečki in deklice nastopajo tudi v slalomu in superveleslalomu, starejši dečki in deklice pa tudi v smuku. Mladi tekmovalci * Pred treningi na snegu se mladi smučarji Krke Roga dobro pripravijo na štadionu in v telovadnici. Redne kondicijske treninge imajo ob torkih in četrtkih ob 15.30 v športni dvorani Marof, tedaj vpisujejo v klub tudi nove mlade člane. Vsa dodatna pojasnila dobite v klubskih prostorih v nekdanjem domu Partizana na Loki ob ponedeljkih med 18. in 19. uro. Krke Roga že več let spadajo med boljše v državi, nekateri pa posegajo po najvišjih mestih tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. I. V. Kljub napovedim, da bodo dobov-ski rokometaši, ki v novi sezoni še niso okusili slasti zmage, tudi v sedmem krogu ostali brez za obstanek v prvi ligi prepotrebnih točk, in čeprav je po prvem polčasu tekme v Škofji Loki kazalo drugače, jim je le uspelo osvojiti drugo točko in se s tem povzpeti na varnejše deseto mesto. Škofjeločane je na tekmi z Dobovo prvič vodil ribniški trener Zdenko Mikulin, vendar menjava trenerja očitno ni prinesla trenutnega preporoda moštva. Škofjeločani so res začeli bolje, v 19. minuti so že vodili z 10:6, ob polčasu pa so že imeli pet zadetkov prednosti, kar jim je ob preudarni igri v drugem polčasu obetalo novo zmago. Tudi začetek drugega polčasa je pripadel domačinom, ki so povedli že s 17:11, potem pa so Dobovčani spremenili način igre v obrambi na sistem 6-0 in prišlo je do nepričakovanega preobrata. Sredi drugega polčasa so se Škof-jeločanom približali na dva zadetka razlike, 10 minut pred koncem pa so zapravili prvo priložnost za izenačenje. Njihova vztrajnost je obrodila sadove štiri minute pred koncem srečanja, ko so izenačili na 25:25. Čeprav so Škofjeločani spet povedli z dvema zadetkoma razlike (27:25), se Dobovčani v zadnjih trenutkih tekme niso predali in na koncu so se lahko veselili nove točke, ki bi jih lahko spodbudila, da bi v 8. krogu poskusili presenetiti tretjeuvrščeni Prevent. Ribničani so na Kodeljevem zamudili še eno od priložnosti, da bi končno osvojili prvo točko v letošnjem prvenstvu. Večji del tekme so bili enakovreden nasprotnik Slovanovim rokometašem. Ljubljančani so si tri zadetke prednosti priigrali v zadnjih sedmih minutah. Trener Ribničanov Janez Ilc se je pritožil nad slabim sojenjem, nezadovoljen je bil tudi z učinkovitostjo krilnih igralcev I^KRKKZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC TEKMOVALCI IGRALI VSEPOVSOD - Člani športnega društva Krka Teniški center Otočec so konec minulega tedna nastopili na več tekmovanjih. Na članskem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije se je Tomaž Kastelec z zmagama nad Aljošo Nipičem in Blažem Janičjjevičem uvrstil v četrtfinale, kjer ga je ugnal Nikola Malj-kovič. Blaž Turk se je prebil do drugega kroga. Igralci skupine do 12. leta so igrali na več turnirjih. Največ je dosegla Jasmina Kajta-zovič, ki se je na finalnem A-turnir-ju v Celju uvrstila v drugi krog, medtem ko sta se Teja Pucelj in Jana Planinšek uvrstili v finale B-turnirja, kjer je klubski obračun dobila Pucljeva. HEDERA SE JE PREDALA PETELINOM - V prvem krogu teniške lige krajevnih skupnosti so Mačkoni s 4:1 pramagali Kandi-jo, Hcdera se je Petelinom predala, Šmihel pa je bil za začetek prost. TRETJI MIKLAVŽEV TURNIR - Teniški center Otočec bo v soboto, 2. decembra, pripravil zdaj že tradicionalni tretji Miklavžev turnir. Gre za ekipni turnir, kjer v skupinah igra vsaka ekipa z vsako po sistemu round rohin. Ekipo sestavljata dva para oziroma štirje igralci. V nadaljnje tekmovanje na izpadanje se uvrstita po dve ekipi iz vsake skupine. Prijave sprejemajo in dodatna pojasnila dajejo po telefonu (07) 307 54 58. Smodiš polnil koš v Bonifiki Matjaž Smodiš skupaj z Markom Tuškom junak slovenske zmage nad Makedonijo - Doma so nanj pozabili NOVO MESTO - Nekoliko shujšani mladi zvezdnik slovenske košarke Matjaž Smodiš, ki v svojem novem klubu še ne igra vloge, kakršno je imel še pred nekaj meseci, ko je svojemu matičnemu klubu Krki Telekomu pomagal do naslova državnega prvaka, je na odločilni tekmi slovenske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo z Makedonijo v dvorani Bonifika v Kopru slovenskemu košarkarskemu občinstvu pokazal, da ni pozabil igrati košarke, s 23 točkami pa je bil tudi najboljši strelec tekme, čeprav ga trener Boris Zrinski ni določil v prvo postavo. V slovenski reprezentanci tokrat ni bilo poškodovanega Simona Petrova, tako da moštvo državnih prvakov iz Novega mesta ni imelo niti enega igralca v reprezentanci, novomeško čast pa je branil le Matjaž Smodiš, ki je na tekmi igral 20 minut in v tem času dosegel 23 točk. Za dve točki je zadel štiri od šestih metov (66-odst.), enako za tri točke, v prostih metih pa je bil stoodstoten (3:3). Poleg tega je bil s petimi skoki za Markom Tuškom tudi drugi najuspešnejši skakalec slovenskega moštva, kije kot za šalo s 103:82 premagalo Makedonijo. Če obetavnega novomeškega košarkarja kljub njegovemu odhodu v italijanski Kinder ni pozabil trener slovenske reprezentance Boris, bi to težko trdili za pristojne v Matjaževem matičnem klubu Krki Telekomu, ki so med.svojimi košarkarji izbrali tri kandidate za novomeškega športnika leta Novomeščana Simona Petrova, Sama Gruma in Dragišo Drobnjaka. Matjaž je med igralci najbolj zaslužen, daje Krka Telekom letos osvojila naslov državnega prvaka, in bi imel Veliko možnosti, da bi med letos zelo uspešnimi novomeškimi športniki zbral največ točk strokovne komisije. I. V. Namiznoteniška šola v Štukljevi dvorani NOVO MESTO - Športno društvo Košenice iz Novega mesta organizira prvo celoletno namiznoteniško šolo za otroke. Vadba bo potekala v športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu predvidoma ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih med 15.30 in 17. uro. Prijave in dodatna pojasnila daje vodja šole trener namiznega tenisa Dušan Kočevar po telefonu 041 768 611. Prvo srečanje vseh udeležencev in začetek namiznoteniške šole bo v ponedeljek, 11. decembra, ob 16. uri v dvorani Leona Štuklja. V šolo se lahko vključijo tudi odrasli, za katere bodo organizirali posebne skupine, društvo pa bo pozimi pripravilo rekreativno namiznoteniško ligo. svojega moštva. Ribničani še vedno igrajo brez poškodovanih najboljših strelcev moštva Hojča in Lesarja. V osmem krogu bodo v gosteh igrali z Veliko Nedeljo, kije prijetno presenetila s petim mestom po sedmih krogih. Trebanjcem minuli konec tedna ni bilo treba stopiti na parket, saj so tekmo v Velenju preložili na 6. december. Čeprav so odigrali dve tekmi manj od tekmecev, njihova skromna uvrstitev na lestvici zaskrbljuje, saj jim manjkata tekmi s solidnima Preventom in Gorenjem. Morda bo vzdušje v trebanjskem taboru nekoliko popravila tekma osmega kroga, ko se bodo trebanjski rokometaši doma pomerili z zelo povprečnim Slovanom. Morebitni poraz bi bil znak za alarm in napoved boja za obstanek, ki ga po uspehih v minulih sezonah v Trebnjem nihče ni pričakoval. ŠPORTNI DAN KRKE - V soboto, 25. maja, se je kar 650 Krkinih delavcev zbralo na tradicionalnem športnem dnevu krkašev. Po skoraj desetih letih je prehodni pokal, za katerega štejejo točke s celoletnih tekmovanj in tekmovanj na športnem dnevu ter točke za množičnost na tekmovanjih in redni vadbi, osvojila ekipa Zdravila, drugo mesto je osvojila ekipa DSSD, tretje mesto pa Razvoj in raziskave. Na zaključni prireditvi v restavraciji Tango na Otočcu so poleg pokalov podelili tudi plakete Trim kluba. Zlato plaketo je letos dobila Štefka Aš. (Foto: M. Klinc) NOVO MESTO - Letošnji izbor novomeškega športnika, športnice in športnega kolektiva leta bo potekal po nekoliko spremenjenih pravilih. Športnika leta o/.iroma najboljšega novomeškega športnika, športnico in športni kolektiv bo izbrala posebna strokovna komisija. Kandidate so predlagali klubi sami, dokončni izbor kandidatov pa je opravila komisija, zbrana pri Agenciji za šport Novo mesto, ki je tudi organizator izbora in zaključne prireditve. Kandidati za športnika leta so škega športnika. Kriteriji za kandi- kolesar Uroš Murn, atlet Jože Vrta-čič, alpski smučar Matjaž Vrhovnik, karateist Toni Turk in košarkar Simon Petrov, za športnico leta kandidirata atletinja Katka Božič in odbojkarica Snežana Rajak, za naziv športni kolektiv leta pa se potegujejo Košarkarski klub Krka Telekom, Kolesarski klub Krka Telekom, Atletski klub Krka Telekom, Tekaški klub Portovald in Lokostrelski klub Novo mesto. Uradni kandidati za športnika leta morajo izpolnjevati dva pogoja: da so državljani Republike Slovenije in da v tekočem letu nastopajo za klub s sedežem v novomeški občini. V preteklih letih so glasovom strokovnjakom prišteli še glasove poslušalcev lokalnih radijskih postaj, gledalcev Televizije Novo mesto in bralcev Dolenjskega lista, vendar je bil vpliv teh glasov na končni izid skoraj zanemarljiv, saj je predstavljal 10 odst. točk. Mediji v tem niso videli nobene koristi, zaradi katere bi še sodelovali pri izbiri športnika leta, zato so letos pravila spremenjena. Tokrat boste bralci Dolenjskega lista skupaj s poslušalci Studia D in gledalci Televizije Novo mesto izbirali najbolj priljubljenega novome- Neverjetni izidi metliške lige METLIKA - V prvih dveh krogih zimske občinske lige Metlike v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi, med katerimi so bili nekateri prav neverjetni: Royal: Podzemelj 2:2, Zidarstvo Begič : Big Boss 1:2, Gostilna Kapušin: Grabrovec 5:0, Svib : Gradac 1:3, Suhor: Lisjaki 0:4, Hami : Mladina 1:1, Krokar: Antikristi 6:1, Krokar: Mladina 10:0. Antikristi: Hami 3:1, Big Boss : Lisjaki 2:1, Grabrovec : Podzemelj 4:0, Gostilna Kapušin : Royal 13:0, Zidarstvo Begič : Gradac 0:6. Katja je povsod zmagala Badmintonisti Toma uspešno v Zrečah MIRNA - Badmintonisti mirnskega Toma so konec minulega tedna nastopili na turnirju Spin Open v Zrečah. Med člani je Aleš Murn v igri dvojic skupaj z najboljšim slovenskim badmintonistom Andrejem Poharjem zmagal, med dekleti pa je Katja Kolenc v igri parov nastopala skupaj z Majo Pohar in prav tako osvojila prvo mesto. Med posameznicami je Urška Silvester osvojila drugo mesto, njena sestra Špela pa je igrala v polfinalu. Obe je premagala zmagovalka turnirja Maja Pohar. Med fanti jeTkleš Murn osvojil tretje mesto, v polfinalu pa ga je izločil Ukrajinec Denis Pešehonov. V igri mešanih dvojic sta se s četrtim mestom izkazala Katja Kolenc in Dušan Skerbiš. V kategoriji do 13. leta je Katja Strmole v vseh treh disciplinah zmagala. V igri mešanih dvojic je bil njen partner Tadej Jezernik (Tom Mirna), v dekliških dvojicah pa je z njo igrala Ljubljančanka Mojca Ogrin. V igri fantovskih dvojic je Tadej Jezernik zmagal v paru z Ljubljančanom Milijem Ara-povičem, med posamezniki pa je bil Tadej tretji. I. V. daturo za najbolj priljubljenega novomeškega športnika so veliko bolj ohlapni od uradnih. Poleg tega ne bomo ločevali športnikov od športnic, ampak bomo vse skupaj vrgli v en koš, saj v priljubljenosti športnikov ne gre ločevati po spolu. Pomembno je le, da je športnik povezan z Novim mestom na kakršen koli način. V poštev torej pridejo športniki in športnice, ki izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih dveh zahtev: da nastopajo za klub, ki ima sedež v Novem mestu oziroma da imajo stalno bivališče v novomeški občini ali so po rodu Novomeščani. Tako se za naziv najbolj priljubljenega novomeškega športnika potegujejo tudi kolesar Gorazd Štangelj, ki sicer nastopa za italijansko moštvo Liqui-gas, odbojkarica Jana Vernig, ki je lansko sezono igrala v Španiji, lftos pa nastopa za francoski klub, veš čas pa sta oba Novomeščana člana slovenske reprezentance. Med kandidati za najbolj priljubljenega novomeškega športnika je tudi izvrstni badmintonist mirnskega Toma No-vomeščan Aleš Murn pa ameriški košarkar v dresu Krke Telekoma Ben-ett Davison. Ne bi smeli pozabiti na Matjaža Smodiša, ki sicer izpolnjuje vse kriterije, da bi tudi uradno kandidiral za športnika leta po izboru strokovne komisije, vendar so pristojni v klubu nanj očitno pozabili, Snežnik pa kar izgublja KOČEVJE - Tudi po 9. krogu'v drugi državni košarkarski ligi je Snežnik z desetimi točkami še naprej na dnu prvenstvene lestvice. Tokrat so Kočevci s 75:80 doma izgubili s predzadnjeuvrščenim Portorožem, čeprav bi z večjo zbranostjo lahko tudi zmagali. Odhod Saša Poloviča in Saša Stefanišina v Logatec je močno ohromela igro Kočevcev, ki se bodo do konca sezone borili za obstanek v ligi. (M. G.) saj so poleg Simona Petrova med svoje kandidate uvrstili še Bistričana Sama Gruma in Kranjčana Dragišo Drobnjaka, čeprav je bil Matjaž Smodiš letos skupaj s Simonom Petro-vom najbolj zaslužen za največji uspeh v zgodovini novomeške košarke, naslov državnega prvaka in uvrstitev v Suproligo. Seveda lahko bralci Dolenjskega lista svoje glasove namenite tudi drugim novomeškim športnikom, ki jih mi nismo uvrstili med kandidate. Tradicionalna prireditev Športnik leta, na kateri bodo proglasili najboljšo športnico, najboljšega športnika in najboljši športni kolektiv leta ter najbolj priljubljenega športnika po izboru medijev, bo v ponedeljek, 11. decembra. Gost večera bo med drugimi tudi vzdržljivostni plavalec Martin Strel, športnike in gledalce pa bo zabaval Adi Smolar. I. V. Najboljša je nogometna šola Portoval NOVO MESTO - Nogometna šola Portoval je v športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu pripravila prvenstvo Dolenjske za starostne skupine do 10. in do 12. leta. V obeh skupinah je bil vrstni red enak: 1. Nogometna šola Portoval, 2. Nogometni klub Bela krajina Črnomelj, 3. Nogometni klub Kočevje. Najboljša igralca turnirja sta bila Jasmin Škrbec in Daniel Dežmar. Krški košarkarji zmagujejo V vzhodni skupini druge košarkarske lige je Krško v gosteh z 99:79 premagalo Duplek in je po 9 krogih s sedmimi zmagami in dvema porazoma, kolikor jih ima tudi vodilni Rudar, na lestvici drugo. V zahodni skupini gre moštvom z našega konca slabše. Črnomelj je v 9. krogu doma z 72:73 nesrečno izgubil z drugouvrščeno Ježico in je na lestvici s tremi zmagami in šestimi porazi osmi, kočevski Snežnik pa je doma s 75:80 izgubil s Portorožem in je na lestvici z eno samo zmago in osmimi porazi zadnji. Novomeščani korak do druge lige Novomeški rokometaši napredujejo NOVO MESTO - V šestem krogu kvalifikacij za enotno drugo slovensko rokometno ligo je Novo mesto v športni dvorani Marof z Grosupljem igralo 28:28. Največ zadetkov za Novomeščane je dosegel Bruno Gla-ser (9), Gregor Božič pa je bil uspešen sedemkrat. Kočevska Grča je v Ivančni Gorici z 22:25 izgubila s Svi-šem. V sedmem krogu je Novo mesto v Kočevju s 26:25 premagalo Grčo. Največ zadetkov za Kočevce je dosegel Mlakar (9), za Novomeščane pa je bil najuspešnejši Rok Pungerčič s sedmimi zadetki, medtem ko sta Bruno Glaser in Ljubo Mikič zadela po šestkrat. Lestvica: 1. Sviš 9,2. Grosuplje 8, 3. Novo mesto 7, 4. Črnomelj 2, 5. Grča 2. V 8. krogu se bo Novo mesto v petek, 1. decembra, ob 16.30 v športni dvorani Marof pomerilo s Svišem. V primeru zmage bi si Novomeščani že zagotovili uvrstitev v enotno drugo ligo, v kateri bodo nastopila 3 od petih moštev iz dolenjske kvalifikacijske skupine. I. V. Reševanje iz Šternice V največji reševalni vaji so jamarji reševali ponesrečenca z zlomljeno stegnenico iz globine 175 metrov Nenačrtovani poraz KOČEVJE - V 8. krogu tekmovanja v prvi državni kegljaški ligi so Kočevke s 3:5 izgubile tekmo v gosteh z Gorico. Marinčeva je srečanje začela z zmago, na 2:2 je izenačila Žafranova, v nadaljevanju pa je svoj dvoboj nepričakovano izgubila najboljša v kočevski vrsti Nagyjeva, potem pa odločilno tekmo izgubila še druga najboljša igralka Kočevja Stevaničeva in načrtovana zmaga je splavala po vodi. (M. G.) BELA KRAJINA - V reševalni vaji, ki jo je v soboto, 25. novembra, v jami Šternica pripravil Reševalni center iz Novega mesta v okviru Jamarske zveze Slovenije in jamarske reševalne službe, je sodelovalo 18 reševalcev iz novomeškega centra ter primorske in štajerske regije. Jamo je letos odkril revirni gozdar Matjaž Longar iz Žužemberka, leži pa v roških gozdovih, okoli 10 kilometrov od Črnomlja. Z njenim raziskovanjem so na predlog jamarja Darka Hribarja začeli 17. julija letos, doslej pa so imeli deset akcij. Pri tem so odkrili največje brezno na Dolenjskem in v Beli krajini ter ga poimenovali Šternica. Jamarji so že prišli do globine 193 metrov, ker pa so odkrili njegovo nadaljevanje, je njihova želja doseči mejo dvestotih metrov, Sobotna reševalna vaja se je začela zgodaj zjutraj s postavitvijo šotorov, razdelitvijo opreme in pripravo delovnega načrta. “Na tehnično zelo zahtevnem terenu je reševanje ponesrečenca z zlomljeno stegnenico potekalo iz globine 175 metrov. V jamo so najprej odšli jamarji, ki so napeljali jamski telefon, nato pa ekipa z opremo in oskrbovalna ekipa skupaj z zdravnikom reševalcem dr. Rokom Stoparjem. Vaja, ki seje zaključila okoli 19. ure, je dobro uspela. Vsi člani reševalne službe, med-njimi sta bili tudi reševal- ka in pripravnica, so pokazali dobro pripravljenost in usposobljenost v izredno težkih razmerah in pogojih. Vsako leto imamo reševalci več usposabljanj in reševalnih vaj, tako zahtevno pa smo imeli prvič," je zadovoljen povedal vodja Reševalnega centra Novo mesto Darko Hribar iz Križev pri Žužemberku. Utrujeni in premočeni reševalci, ki so po dvanajstih urah skupaj s ponesrečencem na nosilih prišli iz Šternice, so nedvomno bogatejši za nove izkušnje. Le-te bodo še kako prav prišle pri nadaljnjem raziskovanju te jame, pa tudi številnih drugih v Sloveniji. S. M. Igrišče dobilo ograjo VELIKE LAŠČE - Športno igrišče ob velikolaški osnovni šoli bo na svoji južni strani dobilo šest metrov visoko in 40 metrov dolgo ograjo, ki bo rešila problem odkotaljenih žog v bližnjo dolino, kar je pri urah športne vzgoje in rekreaciji precej oviralo razne igre z žogo. Občina je šoli odobrila sredstva za mrežo, česar so na šoli zelo veseli, sami pa imajo na skrbi postavitev ograje, ki bo končana do začetka zime. Hkrati so potegnili električni kabel za postavitev reflektorjev. KATKA BOŽIČ (JANKOVIČ) (atletika, AK Krka Telekom), državna reprezentantka in članska državna prvakinja v teku na 100 m z ovirami. TOMAŽ HODNIK (lokostrelstvo, LK Valvasor), član državne reprezentance, s slovensko vrsto evropski ekipni prvak. ALEŠ MURN (badminton, BK Tom Mirna), dvakrat četrtfinalist turnirje* evropske Grand prix serije v igri parov, polfinalist državnega članskega prvenstva, finalist državnega prvestva v igri parov. BOJAN BRULC (lokostrelstvo, LK Novo mesto), državni reprezentant, 29. mesto na svetovnem prvenstvu v disciplini arrotvhead in član ekipe, ki je na svetovnem prvenstvu v isti disciplini osvojila 9. mesto. UROŠ MURN (kolesarstvo, KK Krka Telekom), državni reprezentant, 32. mesto na cestni dirki na olimpijskih igrah v Sydneyju, 4. mesto na dirki za Veliko nagrado Migue-la Induraina (4. kategorija UČI), etapna zmaga na dirki Po Sloveniji, 2 etapni zmagi na dirki Po Hrvaški (obe 5. kategorija UČI). GAŠPER CAJNER (tajski boks, Scorpion Novo mesto), evropski profesionalni prvak po verziji zveze E.P.M.T.F. v kategoriji do 76 kg. MARTIN DERGANC (kolesarstvo, KK Krka Telekom), zmagovalec dirke Po Sloveniji (skupni vrstni red), zmagovalec Velike nagrade Krke (oboje 5. kategorija UČI). GLASOVNICA 1.(5 točk)................................................. 2. (3 točke)............................................... 3.(1 točka)................................................ Ime in priimek............................................. Naslov..................................................... Na mesta od 1. do 3. zapišite tri športnice ali športnike, za katere menite, da so najbo^ši, jih najbolj poznate in najbolj cenite njihove dosežke. Med vami bomo izžrebali 20 glasovalcev, ki boste prejeli po dve vstopnici za zaključno prireditev Športnik leta 2000, ki bo 11. decembra v novomeški športni dvorani Marof. Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Germova 4. 8000 Novo mesto, najkasneje do sobote, 9. decembra. MATJAŽ SMODIŠ (košarka, KK Krka Telekom in Kinder), državni reprezentant, kapetan moštva Krke Telekoma, kije letos osvojilo naslov državnih prvakov. GORAZD ŠTANGELJ (kolesarstvo, Liquigas). 13. mesto na cestni dirki za svetovno prvenstvo, 27. mesto na svetovni lestvici poklicnih kolesarjev, etapna zmaga na dirki 1. kategorije UČI Midi Libre, zmaga na GP Melinda, 5. in 9. mesto na dirkah za svetovni pokal. SIMON PETROV (košarka, KK Krka Telekom), zdajšnji kapetan moštva, državni reprezentant, član moštva, ki je letos osvojilo naslov državnih prvakov. SNEŽANA RAJAK (odbojkp, TPV Novo mesto), mladinska in članska državna reprezentantka. MATJAŽ VRHOVNIK (alpsko smučanje, SD Krka Rog Novo mesto), državni reprezentant, 3. mesto v skupni razvrstitvi slaloma v svetovnem pokalu in zmaga v slalomu za svetovni pokal v Adelbodnu, eno 2. in dve 3. mesti na slalomih za svetov- IGOR PRIMC (atletika, AK Krka Telekom), državni reprezentant v metu diska, državni prvak in zmagovalec atletskega pokala Slovenije. TONI TURK (kick boxing. Karate klub Novo mesto), državni prvak, reprezentant in 3. mesto na evropskem prvenstvu v light con-tactu v kategoriji do 94 kg. JANA VERNIG (odbojka), članica prve postave slovenske državne reprezentance. JOŽE VRTAČIČ (atletika, AK Krka Telekom), na olimpijskih igrah je s štafeto 4 X 400 m osvojil 31. mesto, 2. mesto na atletskem pokalu Slovenije v teku na 400 m, 3. mesto na državnem prvenstvu v teku na 400 m. vaš četrtkov prijatelj Kdo najboljši v deželi je tej? Najboljšega športnika Novega mesta za leto 2000 bodo izbrali športni strokovnjaki sami ■ Bralci Dolenjskega lista s poslušalci Studia D in gledalci Vašega kanala pa izbirate najbolj priljubljenega športnika Kandidati za športnika leta (izbor medijev za najbolj priljubljenega novomeškega športnika) Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Kruh je za peke bridka stvar DL št. 35, 31. avgusta Pod navedenim naslovom je bil v 35. številki, 31.8.2000, Dolenjskega lista objavljen članek novinarja Andreja Bartlja. Spornost članka je v besedilu: “Poleg podražitve moke je dolenjske peke stisnil za vrat še Mercator”. Na navedeni članek seje odzval g. Hribar, predsednik uprave in generalni direktor Mercator-Dolenj-ska, d.d., ki je v daljšem zapisu (Dolenjski list št. 37, z dnem 14.9.2000) prikazal objektivno sliko sodelovanja med dolenjskimi peki in sistemom Mercator. Kljub časovni odmaknjenosti dogodka oz. pisanja želim zaradi objektivnosti poročanja in seznanjanja javnosti želim pojasniti le to, da je izpostavljanje Mercator trgovine v navedenem članku neobjektivno in v nobem primeru to izpostavljale ni bilo izrečeno v razgovoru z gospodom novinarjem. V celoti v imenu kolektiva “Dolenjskih pekarn" podpiram stališča, ki jih je v svojem članku zapisal predsednik uprave in generalni direktor Merca-tor-Dolenjska g. Stanislav Hribar in se njemu osebno kot celotnemu kolektivu javno opravičujem za zapis, ki je bil objavljen. Upam, da čas, ki je bil potreben do te objave, v naših medsebojnih odnosih ni zarezal preglobokega madeža in da bo naše poslovno sodelovanje še v bodoče potekalo nemoteno. ALOJZ MUHIČ, predsednik uprave - direktor, d.d. “Dolenjske pekarne'’ “Še o nepotrebni birokraciji” DL št. 47, 23. novembra V zvezi s prispevkom pod zgornjim naslovom, objavljenim 23. 11. 2000, v katerem novinar navaja svoje osebne “zaplete" predvsem pri izkazovanju s kartico zdravstvenega zavarovanja in v zvezi z dolžino čakalnih dob pri zdravnikih-specialistih, posreduje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod) naslednje pojasnilo. S kartico zdravstvenega zavarovanja izkazujemo veljavnost svojega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovane osebe potrdimo kartico na samopostrežnih terminalih ali v pristojnih zavarovalnicah, in sicer za obvezno zdravstveno zavarovanje otroci do 18. leta in upokojenci enkrat letno, vse druge zavarovane osebe pa vsake 3 mesece. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje potrjujejo enkrat letno le upokojenci, ki jim premijo za zavarovanje pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici odteguje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Otrokom do 18. leta oz. šolski mladini se ni potrebno prostovoljno zavarovati, saj jim zakon zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v celoti. Vse ostale osebe pa morajo prostovoljno zavarovanje potrjevati na vsake tri mesece (na primer zaposlene osebe, upokojenci, ki so zavarovani pri zavarovalnici Adriatic). Pri tem zadostuje, da kartico potrdimo tik preden gremo k zdravniku ali v lekarno, najbolje na najbližjem samopostrežnem terminalu. Če potrjujemo kartico v zavarovalnicah, potem nam zavarovalnica potrdi veljavnost le tistega zavarovanja, za katero je po zakonu pristojna za njegovo izvajanje (Zavod za obvezno zavarovanje, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in Adriatic pa za prostovoljna zavarovanja). *' Zavod ugotavlja, da se v večini spornih primerov, ko zavarovanci trdijo, daje z njihovim zavarovanjem vse v redu, podatki na kartici pa govorijo drugače, po pregledu vseh konkretnih podatkov izkaže, da zavarovanje ni urejeno na primer zaradi pretečenega potrdila o šolanju, delovnega dovoljenja, neažuriranih podatkov itd. Pri tem bi morali biti zavarovanci bolj pozorni na opozorila, ki jih izpiše samopostrežni terminal ob potrjevanju kartice. Natančni seznam lokacij vseh samopostrežnih terminalov v Sloveniji lahko najdemo na informativnih straneh samopostrežnih terminalov. Brez kartic* zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavljamo zdravstvene storitve le, če potrebujemo nujno medicinsko pomoč (o čemer odloča lečeči zdravnik) ali če nastopijo tehnične težave pri potrjevanju ali izkazovanju s kartico. Vse morebitne dileme v zvezi s kartico zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovane osebe razrešijo v enoti Zavoda, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje ali na službi za poslovanje s kartico na telefonski številki 01/30-77-466 oz. v kolikor se težave nanašajo na prostovoljno zavarovanje, pri zavarovalnici Vzajemna ali Adriatic. V zvezi s čakalnimi dobami je potrebno pojasniti, da so te v specialistični dejavnosti pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev različne. Dolžina čakalne dobe je dogovorjena s pogodbo med Zavodom in izvajalcem (zdravnikom-zasebnikom ali bolnišnico na primer), zato jo je izvajalec (jolžan spoštovati. Zavarovane osebe bodo izvedele za dolžino čakalnih dob posameznih izvajalcev pri pristojni enoti Zavoda, kjer ima izvajalec svoj sedež. Seveda pa čakalnih dob ni v primeru, ko je potrebno bolniku nuditi nujno medicinsko pomoč, o čemer odloča lečeči zdravnik. MIHAEL PETROVIČ, dr. stom., direktor OE Ljubljana ZZZS Že šesto leto v.d. ravnatelja DL št. 45, 9. novembra, DL št. 46, 16. novembra 2000 Gospa Sabina Klemenčič, sindikalna zaupnica, in gospa Kristina Resnik, predsednica sveta šole in predstavnica strokovnih delavcev v svetu osnovne šole Škocjan, rad bi vaju opomnil, da bi morali konkretno navesti (vaju citiram): "Veliko neresnic, delnih in dvoumnih dejstev, ki mi jih očitata, torej kaj konkretno je v mojem prispevku neresničnega? Seveda se do takrat nimam za kaj opravičiti. Morda pa nista do- TjPO A'1 čJH- i a c 0 C ki, 81' istbk m jeli mojega navajanja, da vaš v.d. ravnatelja ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon predpisuje za ravnatelje-vanje. Isto velja tudi za g. Antona Zupeta, v.d. ravnatelja, ki piše, daje v mojem pisanju “na žalost veliko neresnice”. Obenem pa nobene neresnice ni navedel, da bi ovrgel mojo trditev. In sicer trditve, da nima osnovnih pogojev za ravnatelja na osnovni šoli. Mag. EMIL SMREKAR Zalog pri Škocjanu Občina Brežice toži Dva dni o prisilnem delu Bo Mednarodna organizacija za migracije (I0M) upoštevala že zbrane podatke o slovenskih prisilnih delavcih? Jutranjko BREŽICE - Ker je sevniška Jutranjka ukinila proizvodnjo v Brežicah, občina Brežice od omenjene sevniške družbe zahteva vrnitev vseh nepremičnin. Jutranjka je v preteklosti pridobila nepremičnine za svoj brežiški obrat s posebno pogodbo, s katero je brežiška občina prenesla imetje na sevniško tekstilno tovarno. Občina Brežice je, da bi dobila omenjene nepremičnine, vložila tožbo 16. novembra pri Okrajnem sodišču v Brežicah. Občinski svet Brežice je na ponedeljkovi seji soglašal z odločitvijo, da občina s tožbo pride do omenjenega premoženja. Brežiška občina ni prepričana, da bo dobila omenjeno tožbo, in sicer zaradi lastninjenja nekdanje družbene lastnine v Sloveniji, ki se je zgodilo že po tistem, ko so v preteklosti podpisali omejeno pogodbo o prenosu brežiškega premoženja na Jutranjko. Okoljevarstveni ukrepi niso le strošek Vse bolj nujni za uspešno poslovanje OTOČEC - Odbor za kakovost pri novomeški območni gospodarski zbornici je preteklo sredo pripravila na Otočcu že 3. dan kakovosti Dolenjske in Bele krajine, tokrat s poudarkom na našem odnosu do okolja kot temeljni vrednoti uspešnega poslovanja. Udeležili so se ga številni predstavniki gospodarstva in javnih služb, svoje izkušnje na tem področju pa so predstavil' predstavniki Trima, Revoza, Krke, TPV-ja, Danfossa in predstavnik podjetja Saubermacher. Z zanimanjem so prisluhnili prof. dr. Dušanu Plutu, ki je spregovoril o odnosu države do okolja, ki ima še posebej na začetku pomembno vlogo, da državljane spodbuja k odgovornejšemu ravnanju z okoljem. “Slovenija sodi med zmerno onesnažene države tudi zato, ker ima to srečo, da je pokrajinsko pestra in razgibana in ima zato veliko samoči-stilno sposobnost," je dejal prof. Plut. Industrijski okoljski pritiski pri nas se sicer zmanjšujejo, povečujejo pa se okoljski pritiski gospodinjstev in prometa. Prav zato prof. Plut svetuje, naj bodo Dolenjci previdni, kje bo potekala nova avtocesta, saj bodo posledice izgradnje nepopravljive. “Zelo pomembna je tudi modernizacija železniškega prometa, saj bo promet po cestah slej ko prej postal luksuz," je podkrepil prof. Plut. Za odločnejši korak v skrbi za okolje bi morala Slovenija na leto nameniti več denarja, npr. Avstrija, s katero se tako radi primerjamo, nameni na leto več kot 2 odst. bruto narodnega dohodka, Slovenija pa manj kot 1 odstotek. Tudi prof. Plut je z zanimanjem prisluhnil predstavnikom podjetij o njihovih prizadevanjih za čistejše okolje in bil zelo vesel, ko je ugotovil, da v podjetjih ne le razmišljajo o razbremenitvi okolja, ampak v ta namen že tudi ustrezno ukrepajo. Na njegovo vprašanje, kaj pa skrb za dobiček, so mu gospodarstveniki odgovorili, da ti ukrepi ne pomenijo vedno le večjih stroškov, ampak jih na marsikaterem področju na ta račun tudi zmanjšujejo. Na končuje v sklepnih mislih dr. Janez Gabrijelčič ugotovil, da bodo lahko le podjetja, ki bodo poskrbela tudi za varovanje okolja, pri poslovanju uspešna. J. D. Spletna stran o Prešernu LJUBLJANA - Založba Pasadena je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo ob dvestoletnici rojstva dr. Franceta Prešerna pripravila spletno stran, na kateri je mogoče zvedeti marsikaj o našem velikem pesniku. Poglejte na www.prescren.net. Nemški zakon o skladu “Spomin, odgovornost, prihodnost”, po katerem naj bi tudi slovenski prisilni delavci dobili odškodnino za prisilno delo, je bil sprejet 8. avgusta letos, sprejet pa je bil tudi zvezni zakon o skladu za prostovoljna izplačila odškodnine Republike Avstrije nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem nacističnega režima. Po nemškem zakonu je za izplačila nejudov-skim žrtvam in tistim, ki po zakonu niso izrecno navedeni, zadolžena Mednarnodna organizacija za migracije (IOM) v Ženevi, ki bo preverjala vložene vloge z Mednarodno poizvedovalno službo in dokumentacijskim centrom o žrtvah vojnega nasilja v Arolsenu v Nemčiji. Za pomemben uspeh je šteti tematsko konferenco, ki jo je 22. in 23. novembra sklicalo Društvo izgnancev Slovenije, na njej pa so sodelovale tiste mednarodne osebnosti, ki bodo bistveno odločale o uveljavljanju odškodnin za prisilno delo slo- Alergični na reklame Holivudarji, tako ljudje posmehljivo pravijo televizijskim delavcem, so alergični na reklame. Prav smešno je včasih poslušati intervjuvance, televizijske goste, ki se morajo izogibati imenom podjetij, v katerih so zaposleni, imenom izdelkov, ki jih uporabljajo, imenom časopisov in revij, ki jih prebirajo. Da ne bi delali reklame. Brezplačne reklame, saj morajo teve bajte, če hočejo živeti in preživeti, dobiti cvenk od reklam. Državna televizija, da ne bo pomote, tudi od teve naročnine. Drugi ne. Razumljivo, da smo gledalci prav zaradi finančnih koristi, ki jih prinašajo reklame, bombardirani z njimi. Prav takrat, ko je zadeva najbolj napeta. Sredi celovečernega filma, na primer, ko se pripravljata glavna igralca k posteljnim radostim - reklama za pasjo hrano. Ali za damske vložke, ki tesnijo na vseh štirih koncih in krajih. Ali za plenice, ki vpijejo trikrat več tekočine kot najboljše plenice nasploh. Reklam ne manjka med športnimi prenosi, med prenosi zasedanj državnega zbora in celo med poročanjem o plazu, ki je prekril vasico pod goro, ne. Reklame so brezmejne in treba jih je uvrstiti v najbolj gledane termine in v najbolj gledane oddaje. Z njimi je treba posiljevati ljudi, da bodo končno spoznali, kako res ne morejo preživeti niti sekunde svojega življenja brez depilator-ja dlak ali brez adventnega venčka, ki pribit na vratih poje v štirih jezikih o srečnih praznikih, ki prihajajo. Pri tem je pomemben le denar in zgolj denar. Vse drugo je dim, ki mu ne smem zapisati njegovega pravega imena, da ne bi naredit brezplačne reklame telesnemu delu, po katerem je dobi! ime. TONI GAŠPER/C venskim prisilnim delavcem. Na konferenci so sodelovali prof. Ivica Žnidaršič, zgodovinar dr. Tone Ferenc, Dirk de Winter, direktor, odgovoren za prisilne delavce pri Mednarodni organizaciji za migracije iz Ženeve, dr. Wolfgang Renzender, vodja pisarne vladne pooblaščenke dr. Maire Schaumayer z Dunaja, Sharles člane Biedermann, direktor iz Arrolse-na in Aleš Lunder, odvetnik slovenskih prisilnih delavcev iz Munchna. Ivica Žnidaršič, podpredsednica D1S, je ob prisotnosti članov izvršnega odbora DIS in 50 slovenskih strokovnjakov ter diplomatov govorila o organiziranosti slovenskih izgnancev in prisilnih delavcev ter zbrane seznanila z dejstvom o že zbranih podatkih za 6.708 slovenskih prisilnih delavcev v nekdanji Nemčiji in za 5543 v Avstriji ter se zavzela, da bi IOM te podatke upoštevala ter jih prenesla v svoje formularje, ki bi jih potem razposlala upravičencem v podpis. Ilustrativno je obrazložila oblike nasilja nad Slovenci, ki jih je izvajalo 4017 nemških in 2518 italijanskih vojnih zločincev. Tožba, ki jo je lani maja za slovenske izgnance - prisilne delavce vložil miinchenski odvetnik Aleš Lunder, za zdaj na bonnskem sodišču še stoji. Generalni sekretar RKS Mirko Jelenič je prisotne seznanil z uveljavljanjem pravic po Hirschevem skladu, iz katerega izplačujejo odškodnine samo koncentracijskim taboriščnikom, zapornikom in ukradenim otrokom. Ta tematska konferenca bo gotovo pospešila uveljavljanje pravic slovenskih prisilnih delavcev. G. KAPLAN 16. slovenski knjižni sejem Cankarjev dom v Ljubljani dom slovenske knjige LJUBLJANA - V Cankarjevem domu se je s slovesnostjo v torek, 28. novembra, zvečer v Linhartovi dvorani začel 16. slovenski knjižni sejem, ki bo potekal do nedelje, 3. decembra. Ob razstavi knjig iz enoletne knjižne bere slovenskih založnikov vsak dan potekajo različne spremljevalne prireditve od literarnih in pravljičnih vrtiljakov, literarnih delavnic, debatnih kavarn in okroglih miz do predstavitev posameznih knjižnih novosti, literarnih večerov in razstave doslej nagrajenih knjig. Organizator sejma. Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije bo tudi na letošnjem sejmu podelil nagrade za najboljši leposlovni knjižni prvenec, najlepšo slovensko knjigo 2000 in Schvvent-nerjevo nagrado. Združenje grafičarjev Slovenije pa nagrado Zlati lev. V šoli bo topleje ŠENTJERNEJ - V začetku decembra bodo v osnovni šoli Šentjernej začeli z menjavo oken. Dela, ki so vredna 27 milijonov tolarjev, naj bi bila končana do sredine januarja. V šoli bodo zamenjali tudi kotlovnico ter energent. Tako šolskih prostorov kmalu ne bodo več greli na kurilno olje, ampak na ekološko čistejši in cenejši plin. Ta naložba bo stala 30 milijonov tolarjev. ZA PRAVICE IZGNANCEV - Dvodnevni pogovori v hotelu Union v Ljubljani bodo gotovo pospešili uveljavljanje pravic slovenskih prisilnih delavcev. Na sliki od leve proti desni: Dirk de Winter, Sharles Biederman, Ivica Žnidaršič, Mirko Jelenič in dr. Wolfgang Renzender. -I rUKAJ ju IMAMU KUHINJA SLOVENIJE - Kaj so v novi kuharski knjigi Kuhinja Slovenije skuhali njeni avtorji, sta na predstavitvi v Knjigarni Goga povedala urednik založbe Rokus Rok Kvaternik in fotograf Janez Pukšič. (Foto: L. M.) Knjiga, ki se bere, gleda in duha V Knjigarni Goga predstavili enciklopedijo Kuhinja Slovenije, ki je te dni izšla pri Založbi Rokus - 50 jedilnikov, 262 receptov ■ Tudi vinski del - Šest avtorjev - Odlične fotografije NOVO MESTO - “Ta knjiga se bere in gleda in duha z užitkom pri sleherni jedi. V njej je dobra slovenska kuha, še boljša na mizi kakor v besedi," pravi o novi kuharski enciklopediji Kuhinja Slovenije eden od njenih avtorjev, naš rojak, pesnik Tone Pavček. Delo, kije te dni izšlo pri Založbi Rokus, so v petek, 24. novembra, predstavili v Knjigarni Goga. Številčna ekipa, kije v slabem letu dni pripravila to obsežno knjigo, se je res potrudila. Besedilo in recepte so prispevali dr. Janez Bogataj, dr. Julij Nemanič in Slavko Adamlje, odlične fotografije so delo Janeza Pukšiča, oblikovalsko se je odrezal Žare Kerin, verzi pa so prišli izpod peresa Toneta Pavčka. Knjigo je uredila Katarina Kleindienst. Kuhinjo Slovenije, ki je izšla tudi v bibliofilski izdaji, je predstavil direktor založbe Rok Kvaternik, ki je več kot zadovoljen. "Knjiga je nekaj posebnega in ima kar nekaj novosti. Predstavlja petdeset jedilnikov po letnih časih, drugačen način priprave jedi, ki je bolj minimaliziran, drugačne kombinacije, aranžmaje in ne nazadnje tudi drugačno fotografijo. Tovrstnega fotografskega kulinaričnega opusa - v knjigi je preko 230 fotografij - pri nas še ni bilo." Tudi Janez Pukšič je zadovoljen s svojim delom, “kar ni ravno pogosto," je dejal na predstavitvi. Pri vsakem receptu je opis jedi in postopka priprave, predlog, kakšno vino sodi zraven, fotografija in pesmica. Knjigo, ki ni etnografska, pač pa kuharska, bogati tudi vinski del, saj je hrana vedno povezana s pijačo. Zanimiv je zemljevid Slovenije, ki prikazuje vinorodne okoliše, sledi pregled sort vin po vinogradnikih, vinorodnih okoliših itd. Kvaternik je povedal, da je aelo pomembno v mednarodni predstavitvi Slovenije v svetu, saj prihodnje leto pripravljajo izdajo knjige Kuhinja Slovenije tudi za ameriški, italijanski, francoski in nemški trg. Pri nas pa bo marca prihodnje leto za naročnike izšla še manjša brošura knjige le z recepti, dajo bo v praksi lažje uporabljati. Preden se lotite kuhe, pa še to: vse potrebne sestavine za omenjene recepte se da dobiti na vsaki dobro založeni tržnici. Tako vsaj zatrjujejo avtorji. L. MURN Ko gledaš s srcem in ne z očmi Osem desetletij organiziranosti slepih in slabovidnih na Slovenskem - Želja novomeškega društva po primernejših prostorih - Pomoč iz sklada “Slep slepemu ” NOVO MESTO - Z jutrišnjo slovesnostjo, I. decembra, pod naslovom “V svetlobo” bo Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije svečano obeležila 80-letnico organiziranega delovanja in mednarodni dan invalidov, jubilej pa so zaznamovali še z izdajo obsežne brošure Vodi me sonce. Društvo, ki so ga leta 1920 ustanovili v Ljubljani, so poimenovali Podporno društvo slepih, današnjo zvezo, ki je včlanjena v Evropsko in Srečanje starejših ADLEŠIČI, ČRNOMELJ -Krajevna organizacija Rdečega križa Heroja Starihe. Loka in Griček iz Črnomlja so pripravile tradicionalno, že peto, srečanje starostnikov, ki je bilo v petek, 17. novembra, v Krajevni organizaciji Adlešiči in dan pozneje v Osnovni šoli Loka. V petek so za kulturni program poskrbeli učenci OŠ Adlešiči, harmoniko pa je raztegoval Jože Kapele. V soboto so zbrane s kulturnim programom razvedrili učenci OŠ Loka in domačin Jože Nemanič. Svetovno zvezo slepih, pa je z osamosvojitvijo Slovenije ustanovilo devet medobčinskih društev slepih in slabovidnih, med njimi tudi novomeško. “Konec preteklega leta je zveza združevala 3417 članov, od tega jih je v novomeškem društvu okoli 150. Vendar sem prepričan, da je slepih in slabovidnih na našem koncu države več," je povedal predsednik novomeškega medobčinskega društva Jože Zupanc. Do nedavnega je slepota po njegovih besedah pomenila invalidnost, življenje med štirimi stenami, danes pa se predvsem zahvaljujoč tehnološkemu napredku invalidi izobražujejo in usposabljajo. Računalniki, elektronska pošta, internet so jim prinesli obilo samostojnosti. “Zveza je pred leti postavila elektronskoinformacijski sistem, na katerem so objavljeni dnevni in revialni tisk, leposlovna dela. različni priročniki..., seveda pa imamo tudi zvočne in časopise v Braillovi pisavi ali v povečanem tisku. Imamo še izredno bogato knjižnico, članom pa pomagamo tudi pri dobavi potrebnih tehničnih in ostalih pripomočkov," je razložil Zupanc. Programi medobčinskih društev so pestri in obsegajo od opismenjevanja članov, pomoči za premago- vanje socialne izključenosti in vključevanje v okolje, različna usposabljanja za slepe in slabovidne ter njihove svojce in ostale do prostočasnih dejavnosti. Izjemnega pomena so šp*ortne dejavnosti, saj na ta način slepi in slabovidni pridobivajo sposobnost orientacije v prostoru. Igrajo namizni tenis, kegljajo, se udeležujejo pohodov slepih planincev, priljubljen pa je tudi šah. Med težavami, s katerimi se srečuje novomeško medobčinsko društvo, je Zupanc izpostavil društvene prostore. Arhitekturno primerne prostore na Vrhovčevi 20, ki so jih pridobili po letih prizadevanja, so morali “zaradi širše družbenih interesov zapustiti. Hišico so podrli zaradi obnove knjižnice, društvo pa začasno preselili v kletno etažo stavbe na Prešernovem trgu 5. Tam smo sedaj že pet let, čeprav se je občina zavezala, da bo v enem letu zagotovila primernejše prostore.” V zvezi skušajo svojim socialno ogroženim članom tudi denarno pomagati. Članarina se steka v sklad “Slep slepemu", iz katerega črpajo sredstva zanje. Občasno pomoč za nabavo ozimnice ali kurjave prejema tudi 15 članov novomeškega društva. M. ŽNIDARŠIČ Pisma Miklavžu Zdaj tudi bela pentlja • Dragi Miklavž! Pričakujem te. Prosim, prinesi mi lego nogomet. Obljubim, da bom v šoli priden, tudi očka in mamico bom ubogal. Tudi z lanskim darilom sem bil zadovoljen. Bratcu pa prinesi formulo na daljinec. (Dragan Gostimirovič) * Komaj te čakam. Ker rad igram nogomet, si zelo želim lego nogomet. Sestri prinesi luč, pa tudi meni. Očku in mamici obljubim, da bom v šoli in pri verouku bom priden. Rad te imam. (Julijan Pugelj) * Težko te že čakam. Ko me boš obiskal, bom spala. Želim si, da mi prineseš barbiko, knjigo in nekaj sladkarij. Obljubim, da bom še naprej pridna in se bom rada učila. Pomagala bom mamici in očiju. (Nives Švajger) • Nestrpno te že čakam. Veselim se te. Rada bi, da bi me tudi letos obdaril. Želim si barbiko. Obljubim ti, da bom pridna doma in v šoli. Lep pozdrav. (Ines Švajger) Učenci 2. r. OŠ Birčna vas Letošnji svetovni dan hoja proti aidsu je posvečen zmanjševanju nasilja moških nad ženskami “Jutri, I. decembra, na svetovni dan boja proti aidsu se začne dvoletna kampanja pod sloganom Ljubi življenje in Moški lahko vplivamo, ki moških ne obravnava več kot problem, temveč kot del rešitve”, je na novinarski konferenci v Ljubljani v ponedeljek povedala dr. Metka Macarol Hiti, direktorica Inštituta za varovanje zdravja (1VZ). Sodelovanje moških naj bi dosegli z opozarjanjem na njihovo odgovornost, zato naj bi si letos moški poleg rdeče pentlje pripeli še belo - simbol nasprotovanja nad nasiljem nad ženskami. Od januarja 1986 je v Sloveniji okuženost z virusom HIV prijavilo • Zavod za zdravstveno varstvo v Novem mestu sporoča, da sc pri itjih lahko anonimno testirate na HIV, za vse nasvete in informacije pa vam bo na voljo tudi njihov zdravnik. * ff* DESET KAPELIC KRIŽEVEGA POTA - Na blagoslov križevega pota od Starega trga proti kapeli sv. Andreja na Kalvariji je prišlo na stotine ljudi. Med njimi celo Slovenci, ki živijo v Zagrebu, kjer si je našel dom tudi akademski kipar Denis Kraškovič, sicer doma iz bližnjega Predgra-da, ki je zasnovat križev pot. (Foto: M. B.-J.) Križev pot na Kalvarijo V Starem trgu blagoslovili deset novih kapelic križevega pota - Prva poprava medvojne škode v Poljanski dolini STARI TRG OB KOLPI - V nedeljo, ob 200-letnici rojstva Antona Martina Slomška, je črnomaljski dekan Peter Slevec v Starem trgu ob Kolpi blagoslovil nov križev pot in kapelo sv. Andreja. Kot je povedal starotrški župnik Jože Pavlakovič, je prav križev pot prva škoda iz druge svetovne vojne, ki so jo popravili v Poljanski dolini ob Kolpi. Križev pot, ki se je vzpenjal od vasi do kapele sv. Andreja na Kalvariji, so dali junija 1942 podreti ■ Italijani, ker so v boju L junija partizani streljali izza kapele. Material so porabili za gradnjo italijanskih bunkerjev in nasutje cest. Prvotno je bilo cikcak ob poti postavljenih 14 kapelic. Ker pa je klanec in ker, kot je zatrdil župnik, ljudje ne znajo več voziti počasi, so zaradi varnosti 10 kapelic postavili le ob eni strani ceste. Tri postaje so na pročelju kapele, ena na oltarni mizi, 15. postaja pa je pri cerkvi sv. Antona nad Kovačo vasjo. Župnik Pavlakovič ob blagoslovitvi ni pozabil na vse, ki so kakor koli pripomogli k postavitvi križevega pota, bodisi da so prispevali denar, material ali pa so priskočili na pomoč z udarniškim delom. Še posebej se je zahvalil akademskemu kiparju Denisu Kraškoviču, ki sicer živi v Zagrebu, njegov rod pa izhaja iz Poljanske doline ob Kolpi. Križev pot je namreč nastal po njegovi zamisli in je kombinacija slikarstva, kiparstva, računalništva in fotografije, skratka odraz sodobnega časa. M. B.-J. Zahvala za pomoč ob poplavi ŠENTLOVRENC - Lepo se zahvaljujem gasilskemu društvu iz Šentlovrenca in Trebnjega ter civilni zaščiti iz Trebnjega za hitro in učinkovito pomoč ob poplavi. V noči na 21> november je namreč močno narasla Temenica poplavila središče vasi ter zalila kletne in stanovanjske prostore v moji hiši. Da ni prišlo do večje škode, velja še posebna zahvala gasilcem iz Šentlovrenca. FRANCKA GROŠEL Šentlovrenc 90 oseb, od tega 6 oseb iz novomeške regije, dve osebi iz novomeškega območja pa sta okužbo prijavili v zadnjem letu. Med vsemi okuženimi Slovenci je bilo 77 moških, ki so bolezen večinoma dobili od homoseksualnega partnerja ali zaradi uporabe tuje injekcije pri jemanju drog. Ženske se med okuženimi pojavljajo kot žrtve svojih partnerjev, ki so po besedah dr. Evite Leskovšek iz IVZ tisti, ki ne skrbijo dovolj za svoje zdravje, si z injekcijami vbrizgavajo drogo in pogosto menjavajo svoje spolne partnerje. Obe ženski, pri katerih so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v zadnjem letu odkrili virus HIV, sta okužbo dobili od moških. Sicer pa so na omenjeni kliniki od lanskega novembra odkrili virus HIV še pri 11 moških, od tega se je en okužil na Tajskem. Tam in še v mnogih nerazvitih deželah se bolezen hitro širi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Sosponzorskega programa Združenih narodov (UNAIDS) je konec lanskega leta v svetu živelo 34,4 milijone okuženih s HIV, na novo se jih je okužilo približno 15.000 na dan, za posledicami aidsa pa je umrlo 2,8 milijona ljudi. V Sloveniji je po podatkih IVZ od leta 1986 umrlo 60 ljudi, letos ena oseba, nihče iz. novomeške regije. Pri bolnikih, trenutno se na kliniki zdravi 61 oseb, med njimi sta dva otroka, je diskriminacija bolezni pogosto močnejša od zanimanja za uspeh zdravljenja, je povedal dr. Janez Tomažič. V Sloveniji imamo po presoji SZO in UNAIDS odličen nacionalni sistem spremljanja okužb s HIV, ki pod drobnogled vzame predvsem injicirajoče uživalce drog, zelo pogoste prenašalce aidsa. Da se bolezen ne bi razširila s prejemom krvi, skrbijo na Zavodu RS za transfuzijo krvi, kjer presejalno testirajo vsako odvzeto kri in kri drugih preiskovancev, izobražujejo in svetujejo. Nasvete, informacije in pomoč ženskim in moškim homoseksualcem nudi tudi Galfon (01 43 24 089), ki deluje vsak večer med 19. in 22. uro. Svoj delež na področju preventive in nudenja pomoči pa ima tudi Aids fonadcija Robert, ki poleg drugih dejavnosti uživalcem drog razdeljuje sterilni injekcijski pribor. M. RAPUŠ Paketi za socialno ogrožene V letošnji akciji zbiranja denarja Nikoli sami 2000, kije pod okriljem Rdečega križa potekala pod sloganom Moja sreča - tvoja sreča, so bilo zbrali skoraj 63 milijonov tolarjev. Z denarjem so v Rdečem križu pripravili prehrambene pakete. Tako bodo socialno ogroženim posameznikom in družinam v okviru območnih združenj Rdečega križa na Dolenjskem razdelili 932 prehrambenih paketov in 2796 kg pralnega praška, v Posavju pa 986 paketov in 2796 kilogramov pralnega praška. Starejši za starejše METLIKA - V torek je bil v Metliki seminar o prostovoljnem delu “Starejši za starejše", ki ga je Društvo upokojencev Metlika pripravilo v sodelovanju z vsemi belokranjskimi društvi upokojencev in je bil nadaljevanje okroglih miz, ki sta bili letošnjo pomlad v Metliki in Črnomlju. Seminarja so se udeležili številni, katerih delo je kakor koli povezano z življenjem starejših. Beseda je tekla o evidentiranju in ugotavljanju potreb starejših ljudi v društvih upokojencev, prostovoljcih in oblikah pomoči starejšim, vzgoji za medsebojne odnose in sožitju ter o izkušnjah in pogledih pri pomoči starejšim. Izvolili vodstvi vaških skupnosti DOLENJSKE TOPLICE - V občini Dolenjske Toplice so oblikovali tudi vaške skupnosti. Vaščani dveh od njih so izvolili člane svetov svojih vaških skupnosti. V svetu vaške skupnosti Kočevske Poljane bodo: Jože Muhič, Peter Gričar, Jože Gril, Marijan Avguštin in Lado Urbančič, v svetu vaške skupnosti Pod Srebotnikom pa: Jože Vidrih (Mali Rigelj), Jože Černe (Stare Žage) ter Željko Hohnjec, Ivanka Lukeš in Marjan Štangelj (vsi Občice). Za veseli december NOVO MESTO - V tednu med 20. in 24. novembrom so za Veseli december na žiro račun Društva prijateljev mladine Mojca št. 52100-678-80209 prispevali: Plastoform, d.o.o., Smarjeta, 100.000; Novoteh-na, d.d.. Novo mesto, 60.000; KS Stopiče 50.000; Podjetniški center Novo mesto 32.000; Kartonal Novo mesto, d.o.o., in Servis Canon -Medic, Novo mesto, 30.000; PCP Pureber, d.o.o., 22.000; po 20.000 tolarjev Kovinoplast - Dragica Laharnar, Novo mesto; Tomo Avbar, s.p.; odvetnik Borut Škerlj in Evostil, d.o.o., Jurka vas; Merica Moravec-Horvat, s.p., pa 15.000. Deset tisoč tolarjev so nakazali: Kovinar Novo mesto, d.d.; Stane Pezdirc, s.p., Novo mesto; Igor Primc, s.p.. Novo mesto; Kop - Longar, d.o.o., Rumanja vas; Sindikat Zavarovalnice Triglav d.d., OE Novo mesto; Novo-line, d.o.o.; Bojan Florjančič, s.p., Karteljevo; Jože Stibrič, s.p.; Skals za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih; Vidles Otočec, d.o.o.; Igor Jenič, s.p., in Yurena Novo mesto, d.o.o.; 5.000 tolarjev Marjan Fabjan, s.p.. Novo mesto; RKS Center; Janez Mavsar, s.p., in ZB NOB OO Novo mesto. Franc Ci-mermančič, s.p., Stopiče, je prispeval 4.000; Robert Femc, s.p.. Novo mesto, 3.000; Franc Šobar, s.p.; Marjan Vraničar, s.p.; Franc Grubar, s.p.; Matjaž Kovačič, s.p., Ratež; Ivan Štangelj, s.p.; Vincencij Drep, s.p., in Breda Vidrih, s.p., Šentpeter, po 2.000 ter Vilko Kirn, s.p.. Novo mesto, 1.000 tolarjev. Praznoval z Mirnopečani MIRNA PEČ - Župnik z Rake Franci Levičar letos obhaja srebrni jubilej mašništva. zato so ga Mirnopečani povabili, da ga obeleži tudi v mirnopeški župniji, kjer je preživel dve petini duhovniških let in dal župniji močan pečat, najbolj z novim župniščem, še veliko dragocenejše pa je njegovo duhovno življenje. V njegov čas sega tudi ustanovitev mladinskega in otroškega zbora, ki sta sodelovala tudi pri maši v nedeljo, 19. novembra. Župnika Levičarja je pozdravil tudi tamkajšnji župnik Janez Šimenc. ZlA TOPOROČENCA ZUPANČIČ Z LUKOVCA - Anton je moral v številni družini na Lukovcu že kol otrok trdo delati, ko se je izučil za mizarja, pa je med vojno vihro skusil še trpljenje v koncentracijskem taborišču, iz katerega je prišel zelo bolan. Po vojni je bi! med ustanovitelji mizarske delavnice v Sevnici, današnjega Stillesa, kjer je bil zaposlen do invalidske upokojitve. A na prihaja iz okolice Dvora, kjer je kot najstarejša med dekleti morala skrbeli za mlajše brate in sestre. Med vojno je pomagala partizanom. Na obisku pri sorodnikih pa je spoznala Aniona in na Lukovcu sta si s štirimi otroki zgradita nov, topel dom. Sevniški župan Kristijan Janc, ki je vodil obred zlate poroke na sevniškem gradu, je zlatoporočencema. ki sta si ponovno izmenjala prstana (na posnetku), izročil darilo občine in jima zaželel trdnega zdravja. (Foto: P. P.) [. mm Hb ' DRUŽENJA JIH POMLADIJO - Turobno sredino popoldne in večer, 22. novembra, so starostniki iz krajevne skupnosti Kostanjevica, ki so starejši od 75 let, izkoristili za prednovoletno srečanje, udeležilo pa se ga je kar 70 ljudi. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole iz Kostanjevice pod vodstvom učiteljice Staše Jordan, za zabavo pa je s harmoniko skrbel srednješolec Damjan Sintič z Oštrca. “Pred dvema letoma smo se aktivistke Rdečega križa odločile, da namesto novoletnih obiskov organiziramo skupno srečanje, nad čemer so bili navdušeni tudi starostniki. Tiste, ki zaradi bolezni, ali ker so v domu za ostarele, ne morejo priti, obiščemo in tako prinesemo toplino v njihove domove," pravi predsednica krajevne organizacije RK Kostanjevica Stanka Černoša. Srečanja sta se udeležila tudi 91-letni Rudi Sokolovič iz Kostanjevice in 92-letni Janez Zagorc iz Orehovca (v ospredju). (Foto: T. Jakše Gazvoda) NADVSE USPEŠEN BAZAR- Slovensko mednarodno združenje žensk SILA, v katerem sodelujejo žene tujih diplomatov in gospodarstvenikov na delu v Sloveniji pa tudi Slovenke (okrog 150 žensk iz 40 držav), je v soboto pripravilo že sedmi dobrodelni bazar v Ljubljani, v nedeljo pa tudi v Kopru. Pred zelo bogatimi stojnicami 22 držav, kjer se je dalo najti predvsem domiselna darila za bližajoče se prednovoletne praznike, se je trlo ljudi. Bazar v Ljubljani, od koder je tudi posnetek, je odprta Slejka Kučan, ki je spekla tudi prekmursko pletenico, le-ta je bila naprodaj med drugimi dobrotami na slovenski stojnici, ki so jih kot prispevek k tej dobrodelni prireditvi spekle številne znane in uspešne Slovenke, tudi Dolenjke. Letošnji izkupiček ljubljanskega bazarja (samo lani so zbrale II milijonov tolarjev) bo društvo namenilo za izobraževanje medicinskih sester za področje epilepsije in socialnovarstvenemu centru Dolfke Boštjančič za usposabljanje in varstvo otrok s posebnimi potrebami. (Foto: J. Dorniž) SALON, POSVEČEN GREGORJUST^HŠ! - Novomeška pesnica Marjanca Kočevar je v soboto, 25. novembra, na literarni salon, posvečen 70-letnici rojstva enega naših največjih pesnikov in dramatikov Gregorju Strniši, povabila zanimive goste: pesnike Jureta Potokarja, Barbaro Korun. Majdo Kne, Jaka Koširja, Mojco Premrou in Meksikanca Oscarja Leonela Ruissa Ramira iz Ljubljane, Davida Šušla iz Kočevja, Ano Rostohar iz Krškega, Katjo Plut iz Novega mesta in Blaža Praprotnika iz Slovenj Gradca, ki je skupaj z ženo Valentino poskrbel za prijetne glasbene trenutke. Na kitaro in piano sta igrala in prepevala svoje songe. Kot je že običajno, je bila na ogled tudi prodajna razstava, tokrat fotografij mladega fotografskega ustvarjalca Blaža Mirta z Velikega Kamna pri Senovem. (Foto: L. Murn) PRIHAJAJO TRIJE DOBRI MOŽJE. KO JIH ŠE BOLJ SPOZNAMO, SE ZNAMO ZARES VESELITI Z NJIMI. DAMJAN J. OVSEC TRIJE DOBRI MOŽJE Sveti Miklavž, Božiček in dedek Mraz Knjiga znanega etnologa Damjana J Ovseca je vsebinsko in slikovno bogato delo, kakršnega še ni na slovenskem knjižnem trgu. Avtor v njej predstavlja zgodovino treh dobrih mož, svetega Miklavža, Božička in dedka Mraza. Knjiga obširno opisuje, kako smo sprejeli vse tri može danes v Sloveniji in po svetu ter razkriva ozadje njihove preteklosti in polpreteklosti. Trije dobri možje obujajo spomine na šege, ki so živele v preteklosti in jih čas ohratjja še danes. Z zanimanjem jo bodo prebrali tudi starejši in mlajši, vzgojitelji in drugi pedagoški delavci, ki marsikdaj ne vedo, kako odgovoriti na vprašanja daljne in bližnje preteklosti, v katero spadajo trije dobri možje. Obseg: 183 strani • trda vezava • format 22,5x25,5 cm »cena: 6690 SIT (vključuje 8-odstotni DDV) Preprosto naročanje: 24 ur po telefonu ali faksu: (01)43 77 542 pisno na naslovu: ČZI) Kmečki glas, Železna cesta 14,1000 Ljubljana po elektronski pošti: tanja@czd-kmeckiglas.si NOVO • KNJIGA ZA VSAK DOM Vino Brežice za cviček V Vinu Brežice vse od svoje ustanovitve leta 1946 predelujemo in polnimo kakovosten cviček, kar potrjujejo tudi ocene in priznanja strokovnih komisij. Na začetku smo bili edino slovensko podjetje, ki je organizirano prodajalo cviček in mu na ta način zagotovilo preživetje. Bili smo prvi, ki smo zaščitili cviček kot intelektualno lastnino. V času od ustanovitve pa do preoblikovanja kooperacije v zadrugo smo dvakrat obnovili vinogradništvo celotne občine tako na levem kot na desnem bregu reke Save. S svojimi aktivnostmi smo se angažirali pri pospeševanju vinogradništva na tem območju ter predvsem pri sodelovanju s pridelovalci grozdja. V Vinu Brežice spoštujemo svoje kooperante, saj prav njihovo delo v vinogradu v prvi vrsti zagotavlja kakovost naših vin, zato jim tudi redno v roku plačujemo naše obveznosti, pomagamo pa jim tudi na druge načine. Vino Brežice ves čas spoštuje in posluje v skladu z vinsko zakonodajo in akti. Vsako leto odkupujemo grozdje iz dolenjskega in bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša in ga po veljavni zakonodaji predelujemo v cviček in druga vina. Vsa vina, pridelana iz grozdja obeh vinorodnih okolišev, smo v skladu z zakonom ustrezno označili s poreklom in tako nikoli nismo zavajali kupcev cvička in drugih naših vin. Predelava in prodaja vin v Vinu Brežice Delež udeležbe cvička je v skupni prodaji posavskih vin Vina Brežice od leta 1995 ves čas naraščal. V letu 2000 je do meseca oktobra odstotek udeležbe cvička v skupni prodaji vin dosegel najvišjo vrednost (50,1%) v zadnjih letih. Seveda bo po sprejetju nove zakonodaje delež cvička, za katerega bomo grozdje pridobivali samo iz dolenjskega okoliša, nekoliko padel, vendar bo še vedno predstavljal četrtino naše proizvodnje. Od kod razlike med nakupom, predelavo in prodajo? Razlike med nakupom, predelavo in prodajo so razumljive in logične: iz kilograma grozdja lahko pridelamo povprečno 0,7 litra vina. Pomembnejša pa je razlika med predelavo v enem letu in prodajo v istem letu. Tako smo v letu 1999 prodali 443.720 litrov cvička predvsem iz starih zalog. Pri tem smo steklenice iz stare zaloge tako kot vedno označili z ustreznim letnikom, ker zakonodaja seveda prepoveduje mešanje zalog različnih letnikov. Vino Brežice podpira določbo novega Pravilnika o tradicionalnem poimenovanju -cviček, in sicer, da se proizvodno področje cvička odslej omeji zgolj na Dolenjsko. Želimo le, da pravilnik ne bi uveljavil neživljenjske določbe, da dolenjskega cvička ne bi smeli donegovati v kleti, ki leži le kilometer stran od meje z dolenjskim vinorodnim okolišem. To želimo tudi zato, ker smo tradicionalno povezani z vinogradniki dolenjskega vinorodnega okoliša. Podjetje Vino Brežice se zavzema za svobodno nastopanje na trgu. Z izločitvijo Vina Brežice bi postal trg cvička monopolfn. Monopolizacija pa ne bi škodila samo naši kleti - še bolj bi škodila pridelovalcem, saj bi na monopolnem trgu lahko dosegali mnogo nižje cene. Seveda bi monopol škodil tudi kupcem cvička, saj je konkurenčni boj med kletarji zagotovilo za dvig kakovosti in za razumno ceno na trgu. Vino Brežice d. d. BREŽICE Zavarovalnica Tilia d.d. Seidlova 5, Novo mesto Brezplačno parkiranje Vsem zavarovancem, ki bodo sklenili zavarovanje na sedežu družbe v Novem mestu, na Seidlovi cesti 5, bomo povrnili uro parkiranja v garažni hiši na Novem trgu. ZA VAS ZE11LET POSLOVNI IMENIKI SLOVENIJA TEL tel.(Ol) 43B 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si I N T E R MARKETING NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova cesta 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305 LERAN Novo mesto Lebanova 24 http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: na Ajdovcu (okolica), na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Gor. Brezovici, Jagodniku, Krškem, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku; • STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Trebnjem; • VIKENDE: v Brestanici (okolica). Dol Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica); • GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah; • POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje: gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna); • KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica). Oddamo: • poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu. Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. Zakaj se upiraš? Popusti... ... dovršeni zunanjosti... usklajeni in udobni notranjosti... varnemu objemu najnovejše tehnologije ... močnim in zanesljivim motorjem ... prijaznosti do okolja ... domiselni opremi, ki razvaja in preseneča na vsakem kilometru ... prav vam prilagojenim oblikam plačila (od kredita do leasinga, za vsakega nekaj!)... in še ugodnejšim cenam, saj je vsaka Škoda po novem cenejša tudi do 150.000 tolarjev* ... enostavno popusti. * Popusti veljajo za vozila na zalogi do razprodaje zalog. Višine popustov se med posameznimi modeli vozil Škoda razlikujejo. www.avtoimpex.si Damjana Mlada, nadkomunlkativna, izrazito podtelefonirana, od nedavnega brez mobilnega telefona, ne po lastni krivdi, Išče primerno napravo za pisno in besedno komunikacijo poslovne in zasebne narave, prenos j Mobitelova ponudba: nakup telefona Siemens M3SI / WAP po posebej ugodni ceni 35.000 SIT* (običajna prodajna cena 63.900 SIT) informacij, dolgoročno tudi za širše elektronsko komuniciranje. Ponudbe pod: trenutno brez. SIEMENS M35I (WAP) Pogoj: sklenitev novega naročniškega razmerja Mobitel GSM ali podaljšanje obstoječega za najmanj 18 mesecev. •Telefon je zaklenjen na omrežje Mobitel GSM. Ponudba velja do razprodaje zalog. RENAULT MINUTA Utopljena utopija Utopija je nujna. Brez nje bi nas prekrila sivina vsakdanjika in se nam zaprlo obzorje. Utopija ni slepota za otipljivo stvarnost, ampak pomaga premoš-čati prepad med kratkovidnim pogledom in vizijo. Z utopijo se hrani upanje na boljšo prihodnost. Vendar v Novem mestu poskrbijo. da vedno znova telebneš na trda tla; da dobra misel redko postane beseda in ta še redkeje meso; da antropocentrizem nerazumno in nerazumljivo zaseda mesto humanizma. Z nastankom jekleno sivega dvorca za intimno nego osebnih avtomobilov ob Kandijski cesti beseda zopet ni meso postala. Doma imam s prijaznimi risbami opremljeno knjižico, ki ljubeče spremlja Kandijo iz preteklosti v prihodnost. Prihodnosti sem se iskreno veselil. Ob cesti, kjer so nekoč rasli topoli, a so se postarali in s človekovo pomočjo preminili, so v knjižici o popotovanju Kandije iz preteklosti v prihodnost zarisani zeleni krožci - nova drevesa, ki bi iz raztrpinčenega asfaltnega traku med stanovanjskimi stolpiči in industrijsko cono naredili nekaj drevoredu podobnega. Vstop v mesto po kanjonu med izrazito stanovanjsko in vulgarno industrijsko pozidavo bi drevesa "zmehčala" bolje kot najbolj virtuozna arhitektura. Ko so padli dotrajani topoli, še prej pa nedolrajane smreke ob začetku večstometrske poti ob industrijsko-storitvenem kompleksu, je ob Kandijski cesti do lakirnice avtomobilov pognalo 19 jeklenih drogov z zastavami. Predpotopen in povsem odvečen ukrep za utrjevanje korporativne identitete, kajti naši nosovi, oči, pljuča in celo prebavila se s to identiteto intimno soočajo že desetletja. Za obče siromaštvo novomeške okoljevarstvene osveščenosti so železne palice s plastičnimi krpami sicer zaslužena nagrada. Živa meja, Zaščita stoletja? Mireno uporablja že več kot milijon Evropejk Mednarodno podjetje Schering AG, ki v več kot 100 državah zaposluje 22 tisoč delavcev, je že več let vodilno farmacevtsko podjetje na področju kontracepcije. Nedavno je v Ljubljani dr. Ilkka Rau-ramo iz Finske, ki je sodeloval pri nastanku mirene, predstavil to sodobno kontracepcijsko sredstvo, ki mu menda pravijo kar kontracepcija 21. stoletja. Mirena je kontracepcijska zaščita z intrauterinim sistemom (IUS), ki je sestavljen iz majhnega valja za sproščanje hormona. Ponuja zanesljivo zaščito pred nosečnostjo brez nevarnosti, da bi pri uporabi delali napake. Kontracepcijski učinek traja pet let, vendar ga je na željo uporabnice mogoče odpraviti. Z raziskavami so ugotovili, da petina žensk po enoletni uporabi tega sredstva nima več mesečnih krvavitev. Ženske ga dobro prenašajo, ker gre za lokalno sproščanje majhnih količin učinkovine, prinaša pa tudi manj bolečin in manjšo izgubo krvi. Danes mireno v Evropi uporabjja že več kot milijon žensk, uveljavlja se tudi v Sloveniji. V podjetju Schering namenjajo celo paleto hormonskih preparatov v obliki obližev in tablet tudi ženskam v menopavzi, to je med 45 in 64 letom starosti, ko se pojavijo težave zaradi pomanjkanja • hormonov. Odpravljajo akutne težave in delujejo tudi preventivno. Kot pravijo, novi preparat Climen pri dolgotrajnem jemanju ščiti ženske tudi pred osteoporozo in boleznimi srca in ožilja, ki so pogoste spremljevalke menopavze. Menda dobro deluje tudi na psihično razpoloženje, izboljšuje videz lasišča in pospešuje prekrvavitev kože. ki je pred meseci še rasla oh pločniku, je identiteto zgubila povsem. Ni je več. Tudi na drugi strani ceste so se pokazali za “evropske~. Tik preden je zaradi cikavškega gar-gantuovskega nakupovalnega bratca izgubil svojo pomembnost, je piskrček pristavi! še kandijski Mercator. 'Prijaznisosed” je kajpak poskrbet za človekovega največjega prijatelja. Razširil je parkirišče, “umaknil” moteči drevesi in postaviI obvezni drog z zastavo. Železni gozd zastav, neonski reklamni stolpi in dva čevlja širok pas trave ob pločniku kažejo ožino novomeškega pojmovanja urbane bivanjske kulture. Namesto humanizma en sam antropocentrični razvrat. Ko je novomeška Renaultova divizija slavila zmago s pridobitvijo okoljevarstvenega certifikata, je v tem časopisu dala objaviti, da je v Sloveniji posadila že 2.000 dreves. Pa bi jih za božjo voljo vendar dvajset podarila načrtovalcu in graditeljem Renault minute! Pravzaprav je antropocentrični razvrat prešibak opis tega, kar se dogaja v metropoli Dolenjske, kajti tu nimajo ljudje avtomobilov, ampak je obratno. Središčno vlogo je dobi! predmet, ki ga je nezmerna raba iz orodja spremenila v bedasto igračo. Avto je zajezdil mestni prostor in zrak napolnil s hrupom in škodljivim smradom. Človek je samo njegov pohlevni serviser. Zakaj ob Renault minuti ni niti kolesarske steze niti drevja? Čas je več kot zrel za to, da bi ob vsaki novi obcestni pozidavi namenili prostor najhitrejšemu nemotornemu prevozu v mestu - kolesarjenju. Včasih je obcestnemu prostoru resda mogoče izpuliti le kratek odsek, a ti bi se počasi namnožili in se nekoč združiti v omrežje varnih, čistih, naravi in človeku neškodljivih mestnih poti. Oblast bi morata nenehno prežati na posege v grajenem okolju in z železno pestjo udejanjati podobne humane konstante. Tokrat je vsem sodelujočim uspelo samo - utopiti utopijo. JANEZ PENCA Uspešno poslovanje Zavarovalnice Tilia Zavarovalnica Tilia je bila v sanaciji in v precejšnjih težavah. Z dokapitalizacijo so vsi pretekli problemi, ki so obremenjevali poslovanje in dober ugled zavarovalnice, rešeni in dokončno sanirani. Z novo upravo, ki ji predseduje Mitja Mejač, se je poslovanje Zavarovalnice Tilia precej izboljšalo, kar kaže med drugim tudi primerjava podatkov o uspešnosti poslovanja. V prvih devetih mesecih lanskega leta so zabeležili 3,6 milijarde tolarjev zavarovalnih premij, medtem ko so od začetka januarja do konca septembra 2000 ta znesek presegli za približno 19 odstotkov, tako da je septembra 2000 znašala vsota zavarovalnih premij že 4,3 milijarde tolarjev. Podoben trend rasti pričakujejo predsednik uprave Zavarovalnice Tilia tudi do konca leta, kar bi potrdilo njihove napovedi. Tako so v lanskem letu uspeli pridobiti za 4,8 milijarde tolarjev zavarovalnih oremi|, do konca letošnjega 'eta do v Zavarovalnici Tilia ocenjujejo, da bo teh premij za 5,7 milijarde tolarjev V prid večji varnosti zavarovancev govori tudi podatek, da so se škodne rezervacije z 1,3 milijarde tolarjev povečale na 1,9 milijarde tolarjev. Po besedah predsednika uprave Zavarovalnice Tilia Mitje Mejača so v Ljubljani na Dunajski cesti 8 v letošnjem letu odprli novo predstavništvo in pridobili nove velike zavarovance. Pripravili so nove programe življenjskih in rentnih zavarovanj ter zavarovanj za posojilojemalce in s tem še razširili pestro zavarovalniško ponudbo. V prvih devetih mesecih so ustvarili 327 milijonov tolarjev dobička. Lani je bil rezultat precej skromen, saj je dobiček znaša! le 5 milijonov. Po oceni predsednika uprave Tilie Mitje Mejača bo dobiček ob koncu leta med 400 in 500 milijonov tolarjev Zdi se. da so stare težave odpravili in tako popolnoma prenovili dolenjsko zavarovalnico. Tilia je zdaj dokončno sanirana in z odločnimi koraki stopa k novim poslovnim uspehom. zavarovalnica tilia pripravljeni na novo tisočletje NA OBISKU V HINJAH Vsak reče, kako je tu lepo, in odide Kdo bi vedel, koliko ljudi iz Hinj in okoliških vasi je raztresenih po svetu. Tam živijo in se morda svojih krajev sploh ne spomnijo več. Ali pač. Vsako leto jih kar lepo število pride iskat svoje korenine v farovž ali k domačinom. Mnogi ne znajo slovensko. "Kaj vam bodo korenine, ko ne znate niti maternega jezika, jim pravim, "pove hinjski župnik Ciril Murn. “Vsak reče, kako je tu lepo, in odide, "pravijo Hinjci. Malo je takih, ki bi res prišli nazaj, zato si želijo, da bi ostali vsaj tisti, ki se še trmasto držijo suhokranjskih gričev. Prejšnjo sredo, že seje stemnilo, sva novinarja Martin Luzar in Breda Dušič Gornik skupaj z odgovorno urednico Jožico Dor-niž, obiskala Hinje v Suhi krajini, skupino II vasi, ki so bile in v kratkem spet bodo sestavni del krajevne skupnosti z nekaj manj kot 800prebivalci. Bil je to prvi iz bodočega niza obiskov našega uredništva v manjših krajih širom Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevskega. UREDNIŠTVO PRIDE K VAM “Naši kraji so bili tabu tema. Zanje radi pravijo še zdaj, da so .bogu za hrbtom*. Vendar mi tu živimo in radi imamo te vasi. Smo izobraženi. Veliko krajev je še manj dostopnih, kot smo mi.“ So te besede samohvala Hinj, Žvirč, Prevol, Ratja in drugih vasi na obronkih Kočevskega Roga? Pretirano domoljubje? Ne, pač pa zdrava samozavest, s katero domačini izpovedujejo osebno iskanje smisla, človekoljubje in morda povsem nevede navdušenje za naravo. Kultura in gasilci Dejstvo je, da, denimo. Kulturno društvo Hinje deluje bolj zagnano kot marsikatero drugo lokalno ljubiteljsko kulturno društvo pod slovenskim kulturnim nebom. Društvo je, kot pravi Branka Škufca, predsednica hinjskih kulturnikov, v štirih letih delovanja pripravilo veliko prireditev. Za svoje javne nastope izbere novo leto, 8. februar in nekako ženskem posvečeni marec. Že dolgo tega je prestopilo lokalne meje. Tako na sejmu Alpe-Adria predstavlja domači kraj z besedo in zloženkami, kmalu ga bo najbrž tudi z videokaseto. Kulturnemu društvu Hinje še uspeva, kar mnogim takim ljubiteljskim društvom širom Slovenije ne več: lani so naštudirali igro in z njo nastopili doma in v sosednjih vaseh. Manjkrat je “na terenu“ Prostovoljno gasilsko društvo Hinje in to je navsezadnje tudi velika sreča, da gasilci, hinjski in na splošno, lahko pustijo svojo opremo čim dlje pri miru. Vendar so njegovi člani delovni. Prenovili so gasilski dom, nabavili so novo vozilo, na tekmovanjih dosegajo tudi najboljše uvrstitve. Ciril Papež, predsednik društva, pravi, daje občina Žužemberk naklonjena gasilstvu. Naklonjenosti uradov in občanov si gasilci želijo tudi v bodoče, vsaj toliko naj bije bilo kot ob nedavnem nakupu kombija. Kakorkoli, za pomoč pri nabavi vozila se - tako posebej poudarja Papež - PGD Hinje zahvaljuje vsem. Drugače tudi gasilstvo v Hinjah občuti, kar doživljajo gasilci po Sloveniji v zadnjem obdobju. Za prostovoljno delo je vse manj časa, možnosti in ljudi. Tako tudi nekdanjih znamenitih vrtnih veselic tudi tukaj verjetno kmalu ne bo več. Podjetništvo in boj za osebno preživetje pač tudi na tem področju pobirata svoj davek. Kljub vsem zadregam ostaja dejstvo, da PGD Hinje „pokriva“ zelo velik prostor: 11 vasi in veliko kočevskih gozdov. Potrebni besede Pomembno je tudi, kaj se dogaja z ognjem, ali vsaj iskrico v očeh. Ogenj, ali vsaj iskrico veselja v očeh vsaj nekaterih starejših prebivalcev območja Hinj nemalokrat prižgo aktivisti Rdečega križa, ki obiskujejo priletne domačine. Po besedah Marije Pečjak, predsednice organizacije Rdečega križa v Hinjah, je v 11 vaseh od 760 prebivalcev 120 starih nad 70 let. Nedavno so stare ljudi povabili na srečanje. Drugače gre Rdeči križ k njim; vsak mesec obišče 12 socialno ogroženih in jim prinese najnujnejše za življenje. Za novo leto jih obdarijo. „Be-seda jih razveseli bolj kot tisto darilo,“ pravi Pečjakova. Šola je le ena od tistih vsakdanjih zgodb, ki vzgaja za tovrstno solidarnost z ljudmi v stiskah. Osnovno šolo na Prevolah bi njen ravnatelj Jože Hribar nadvse rad naredil za zgodbo o uspehu in pri tem je postoril že marsikaj, da bodo k hiši učenosti že do prihodnjega poletja prizidali telovadnico, ki naj bi tudi postala kraj za srečevanje domačinov. V šoli 80 in v vrtcu 36 otrok in opažanja, da se je izseljevanje iz teh krajev ustavilo, so ne le ravnatelju, pač pa tudi učiteljem in domačinom zadosten razlog, da šolo razvijajo naprej, tako prostorsko kot z opremo. Posebej zato, ker so prevolski učenci, ki so odšli po osnovni šoli drugam, uspešni dijaki in študentje. Prevolski šoli bi lahko izrekli pohvalo tudi za gospodarnost. S pomočjo domačinov namreč zbere ozimnico, kar prihrani kakšen tolar staršem, ko plačujejo šolo ali vrtec. Na Prevole v šolo otroke vozi kombi iz celotnega okoliša, saj zaradi medvedov v okoliških gozdovih otrok ne pustijo peš k pouku ali domov. Kombi bo mogoče v prihodnje vozil otroke tudi iz nekaterih bližnjih vasi, iz katerih gredo otroci zdaj drugam v šolo, dlje, ne na Prevole. Danes in nekoč Vasi in hiše okrog Hinj so danes med seboj povezane z asfaltnimi cestami; elektriko in vodo imajo, tudi javno razsvetljavo in telefon. Za vse to so morali krajani pošteno zavihati rokave in iztisniti iz žepov marsikatero marko. V začetku 90-ih let so dobili telefonske priključke: vsak je stal kar 8.000 nemških mark. Resda je občina prispevala po 5.000, a ostalo je padlo na naročnike. Sami so zgradili tudi javno razsvetljavo. Še pred vojno je bilo na območju 1.700 prebivalcev in po njej še vedno 1.260. Potem so šli za kruhom in se niso več vračali. Kolikor se spominja Ciril Papež, ki je v kraju tudi poštar, so se do leta 1957 vrnili samo 3 krajani. Pred 25 leti, ko seje naše uredništvo s podobnim namenom mudilo v Hinjah, je bilo življenje tam gori žalostno. Prebivalstvo se je staralo, ljudje odseljevali, ceste so bile razdrapane in blatne, zaposlitev ni in ni bilo, mladi fantje pa so ostajali samski. Vasi okrog Hinj zdaj kažejo, da Suha krajina ni več tisto, za kar so jo imeli, pozabljena od vseh, nekje na koncu civilizacije. Pred kakimi 15 leti so se mladi kar precej poročali v domačem kraju, zato se je na leto rodilo tudi po 17 otrok. Odraščajoča mladina tudi danes ne vidi prihodnosti v teh “Ko se začne gobarska sezona, se v gozd zapodi staro in mlado, celo bolni s palicami nenadoma ozdravijo, ” se pošalijo krajani. krajih in na leto se spet rodi samo 4 ali 5 otrok, medtem ko vsaj dvakrat ali celo trikrat toliko ljudi umre. Po tem sodeč se bo število prebivalcev v 10 letih zmanjšalo še za 100. Seveda, če se ne bo kaj pomembnega zgodilo. Ko bi imeli službe! Dolga desetletja so ljudje v tem delu Suhe krajine čakali na industrijski obrat ali vsaj večjo delavnico, kjer bi si lahko služili kruh. Žužemberška Iskra je ob stečaju zaprla vrata tudi mnogim Hinjcem, zaprla se je tudi Novolesova tovarna na Dvoru. Peščica domačink še dela v obratu Rašice v Ambrusu, sicer pa je največji delodajalec osnovna šola. Obrtnikov je malo in večinoma gre za družinske delavnice, najpogosteje za lesne obrate. Imajo še gostilni v Hinjah in Žvirčah ter 2 trgovini in eno žago. Ob vsem tem ni čudno, da se mnogi vozijo na delo v Novo mesto, Stražo in v Ljubljano. Gozdov je tod okoli veliko, vendar krajani pravijo, da kakovostnega lesa ni veliko, pa tudi ne pomembnejših lastnikov gozdov. Državne evidence pra- vijo, daje okrog tukajšnjih vasi zemlja najboljše kakovosti, a jim ne gre verjeti. “Danes moraš za preživetje imeti vsaj 15 krav, zato pri nas tako kmetijstvo nima bodočnosti,” poudarja Franc Zore, eden večjih ovčje-rejcev v Suhi krajini. Pred dvema desetletjema je v Žvirčah skoraj vsaka hiša oddajala mleko, danes le še tri, zato se kmetje bojijo, da odvoza mleka ne bo več. Edini kmečki zavarovanec v teh krajih je Anton Boben. Kako bi jih tudi bilo več, če mora človek ves denar od mleka znesti na davkarijo za prispevke! Tisti, ki po malem kmetujejo, pogrešajo svetovalce, ki bi znali povedati, kaj vse bi se dalo v teh krajih narediti, in oblikovati programe za trženje. Pogrešajo tudi zadruge, s katerimi bi sklepali pogodbe vnaprej. Znajti se morajo Dopolnilne dejavnosti na kmetijah še niso zaživele, vendar Hinjci poskušajo preživeti po svoje. Včasih so ročno izdelovali zobotrebce in nabirali zelišča, danes ubirajo druge poti. Kar nekaj družin kakšen dodaten tolar zasluži z izdelavo lesenih količkov za Cestno podjetje - izdelajo jih po 1000 ali celo 3000. Družinske blagajne nekoliko zakrpajo tudi s prodajo gob in zato, če je treba, v gobarski sezoni vzamejo tudi kak teden dopusta. Gobe odkupuje suhokranj-ska kmečka zadruga, pa tudi nekaj zasebnikov, sicer pa se nabiralci znajdejo vsak po svoje, le dobrega kupca je treba najti. Kot smo zvedeli, se tudi v slabi gobarski letini v dveh tednih zasluži tudi za dva prašiča. So pa tudi taki, ki v gozd več ne gredo. Tisti, ki mu je medved pred kratkim sezul čevlje, že ne bo šel več po gobe. Po letu 1994 je okrog Hinj spet zaživela ovčjereja. Prej so imele družine po eno do tri ovce, izjema je bil edini večji ovčjerejec z Lopate. Kar nekaj je družin, ki imajo 10 do 15 ovac, trije večji rejci pa so včlanjeni tudi v dolenjsko Društvo rejcev drobnice. Franc Zore s Sel pri Hinjah je redil 50 do 55 ovac, a je zdaj, ko reja ni več tako donosna in ni več državnih podpor, njegova čreda za 20 glav manjša. “Zaradi izredne suše smo letos sekali po okolici grmovje, da so ga živali obirale in tako preživele,” je povedal. Medvedek zraste Zaradi zaraščanja prihaja divjad vse do vasi. Če napravijo njivo, jo kaj hitro razrijejo divji prašiči. Več kot 500 ali 1000 metrov od hiše njive tako ne morejo imeti, saj dostikrat niti visoke ograje ne pomagajo. Skoraj po pravilu lisice odnesejo enega od jagenjčkov, če ovca skoti dva, kajti mati ne more varovati obeh. Z odškodninami pa je križ. Kot pravi Anton “Vsak krajan je za infrastrukturo v preteklosti prispeval po 10.000 mark, ” ugotavlja Marija Breceljnik, nekdanja predsednica sveta krajevne skupnosti Hinje. Boben, je kmet sam nasproti močni lovski organizaciji, ki zbija ceno nastale škode. Medvedje prihajajo proti vasi in vse do cest. Nič se več ne bojijo naselij in ljudi, kot so se včasih. Le malokdo še tod okrog hodi sam peš in tudi gobarji gredo v dvoje ali troje. Medved v Hinjah ni tisti pravljični medvedek, kajti v naravi mladič zraste v zver. Z njo morajo Hinjci živeti vsak dan. Če bi se kaj dobička od donosnega lova vrnilo v te kraje, bi ljudje lažje sprejeli življenje z zvermi. Zato je Franc Zore pozval: “Zapišite, prosim, naj o medvedih nikar ne sprašujejo na Tromo-stovju v Ljubljani, naj pridejo k nam!” žal Suhokranjce premalokrat kdo kaj vpraša. 'Naši kraji so bili tabu lema. Zanje radi pravijo še zdaj, da so .bogu za hrbtom Vendar mi tu živimo in radi imamo te vasi. Smo izobraženi. Še je veliko manj dostopnih krajev, kot smo mi. “ Pokojnino “štukajo” “Nekdo mi je naročil košaro, tako veliko, da bo v njej lahko nesel 30 kilogramov gob. Jaz jo že lahko naredim, če je kdo tako neumen, dajo bo nosil,” se pošali Stane Štih s Hinj, ko ga pobaramo, kakšne vrste košar plete. Kakih 50 jih naredi vsako zimo. “Malo prodam in malo raz dam,” pravi, žena Milka pa doda, da jih zato za doma ponavadi zmanjka. Stane Štih V košare trenutno vpleta vitre iz bambusa, ki ga je staknil v tovarni na Dvoru, vmes pa za okras (in da se malo privarčuje) še nekaj plastičnih trakov. Pisane in lepo pre-ščipnjene lacajke ali tudi krompirjevke so primerne za nabiranje gob, krompirja ali za druge namene. Radijih imajo otroci, pa tudi cvetličarji. “Bambusove vitre zdržijo trikrat toliko kot leskove, a počasi mi jih bo zmanjkalo. Za količke vzamem tintovino in na vrhu spletem kito,” opiše. Štihovi so včasih odkupovali gobe, zdaj ne več, nabirajo in prodajajo pa jih še. Tudi zobotrebce so izdelovali. Stane pove, da je nekdaj vsaka, še tako stara, ženska z njimi zaslužila 25 kg moke na teden. A tistih časov ni več. Zdaj Štihova redita ovce. “Za pokojnino prištukat,” pravita. B. D. G. OD DOMA JIH ODGANJA BIROKRACIJA - Ko smo klepetali z zbrano druščino v šoli Prevole, so krajani s prstom pokazati na zapletene poti pridobivanja takih in drugačnih dovoljenj. "Danes bi morali biti veseli, da kaka družina sploh hoče tu gori živeti! Vendar država zapleta z dovoljenji in ščiti domnevno prvovrstna kmetijska zemljišča, čeprav je spodaj sam kamen, "je enega glavnih vzrokov, zaradi katerih mlade družine obupajo in odidejo drugam, navedla Ana Boben. Tako so prav pred kratkim s Prevol odšle tri družine. Kraju seje obetal tudi kmečki turizem, pa je investitor čakal na dokumentacijo 5 let in odšel drugam. GRADOVI IN DVORCI V POREČJU KRKE Prisiliti nemo kamenje, da bi spregovorilo Pred kratkim je pri založbi Viharnik izšel dvojni, 11. in 12., zvezek monumentalne zbirke Grajske stavbe na Slovenskem avtorja univ. prof. dr. Ivana Stoparja. Ta lepa, obsežna, bogato slikovno opremljena knjiga je za našo deželo še posebej pomembna in dragocena, saj obravnava gradove in dvorce v porečju Krke, od njenega izvira do izliva. Knjiga prinaša tako rekoč vsa do sedaj znana dejstva o grajskih stavbah v “dolini gradov", kot zaradi številnih in na gosto posejanih gradov tudi rečejo porečju Krke. Skupaj obravnava 72 gradov in dvorcev. Po avtorjevem načrtu bodo tej dvojni knjigi v tej zbirki sledile še tri z gradovi in dvorci na širšem Dolenjskem. S prof. Stoparjem, novomeškim študentom iz generacije prvih povojnih gimnazijskih maturantov, umetnostnim zgodovinarjem, specialistom za srednji vek, katerega bibliografija obsega preko 50 knjižnih enot, številne strokovne razprave, članke in poljudne prispevke, najpomembnejšim slovenskim kaste-lologom, je ob predstavitvi knjige v novomeški Knjižnici Mirana Jarca stekel pogovor o njegovem delu. Drago Komelj, prvi raziskovalec dolenjskih gradov Knjigo, ki je pred nami, je prof. Stopar posvetil Ivanu Ko-melju - Dragu iz znane novomeške družine, iz katere je izšel tudi njegov brat Bogo, novo- meški kulturni delavec, najzaslužnejši za ustanovitev in razcvet novomeške Študijske knjižnice, današnje Knjižnice Mirana Jarca. Drago, študent umetnostne zgodovine in prvi raziskovalec dolenjskih gradov, je v letih po vojni pripravljal diplomsko nalogo z naslovom Srednjeveška grajska arhitektura na Dolenjskem. Komelj je k svojemu terenskemu delu pritegnil Ivana Stoparja, vedoželjnega gimanzijskega študenta iz družine gorenjskega učitelja, ki so ga po vojni prestavili v Mirno Peč. “Svoje delo sem opravljal vestno in odgovorno: zavzeto sem držal meter in pomagal, daje Drago kar se da natančno izmeril v večini med vojno razvaljene gradove v novomeški okolici, ki sva jih obiskovala,” se ob spominu na tiste čase pred več kot 50 leti nasmeje prof. Stopar. V uvodnem posvetilu Dragu Komelju v znak hvaležnosti in spoštovanja Stopar med drugim, ko se spominja leta 1946, pravi: “Ta- ŠTUDENTKA NAJ BOJ Nina Bojanič iz Brežic Študentka tretjega letnika na oddelku germanistike, anglistike, skandivistike in nederlandi-stike na filozofski fakulteti v Ljubljani je iz Brežic. Študira nemščino in nizozemščino. “Kje si pa nizozemščino našla?” je vprašanje, na katerega naša sogovornica večkrat odgovarja: “Ko enkrat slišiš ta jezik, ga hočeš znati. Nenazadnje pa se nas nizozemščino uči trideset ljudi v Sloveniji, nekje nas bodo že uporabili.” Na vprašanje, ali so jeziki že v družini, pa odgovarja: "Da, jezični sva obe z mamo.” Za mamo ne vem, za Nino pa lahko potrdim iz prve roke. Z ugotovitvijo pa bi se najbrž strinjali tudi njeni sošolci na fakulteti. Zakaj bi jo sicer dvakrat izbrali za predsednico letnika? Nina pojasnjuje: “Ker se razumem s profesorji, si veliko upam.” Nino so jeziki prevzeli že v nižjih razredih brežiške osnovne šole, ko se je nemščino učila fakultativno. Dobra profesorica na brežiški gimnaziji, satelitske televizije in stric v Nemčiji pa so bili le še pika na i. Pričakovali bi, da odločitev za študij nemščine ne bo težka, toda dekle je hotelo na kriminalistiko, a ni šlo, pa se je odločila za študij družboslovne informatike. Na grozo vseh, ki so vedeli, kako dobro ji gredo jeziki.” Ko je nad FDV-jem in informatiko kaj kmalu obupala, so njeno odločitev za študij nemščine podprli soglasno. “Ko sem prišla v Ljubljano, sem bila izgubljena brucka. Mislila sem, da se ne bom nikoli navadila na sistem mestnega avtobusa, na nakupovanje bonov, na predavanja, kjer sem bila ena izmed petstotih, ki jih profesor nagovarja po mikrofonu,” pravi Nina. Na avtobuse in bone seje navadila, množični študij pa je zamenjala za bolj individualnega in ve, da se je odločila prav. Tudi študentsko življenje ji je po duši. Z izjemo nenehnih preseljevanj. V treh letih se je selila šestkrat. Največ miru je našla v družbi s tremi fanti, s katerimi si je delila najemniško stanovanje. Ta čas ocenjuje za “najboljše leto in pol v mojem življenju". Zdaj ima sicer prostor v študentski sobici in sobici svojega fanta, a pravi: “Če bom kdaj samska in brez strehe nad glavo, bom spet poiskala takšno stanovanje, ki si ga bom lahko delila s tremi ‘fletnimi’ fanti.” Zakaj že? “Ker je med fanti precej laže najti razumevajoče kavalirje,” je prepričana. A tisti trije fantje so že oddani, saj so bržkone začutili dobro kombinacijo in si, takoj ko je Nina odšla, našli njeno naslednico. In oddana je tudi Nina. Še nekaj ljudi je, polega fanta, ki ji veliko pomenijo. Mami, ki jo zna najbolje potolažiti, ko se vznemirjena ali razočarana vrne iz Ljubljane. (A razočaranja so le redko povezana z izpiti, sama je do sedaj padla le na enem in ga takoj nato naredila z 9.) Babica, ki kuha najboljša kosila in jo razvaja ob nedeljah, ko se Nina pride pokazat na Bizeljsko, in prijatelji, ki jih v njenem življenju nikoli ne zmanjka. Takšna je Nina. Sonček. DAMJANA KROŠELJ krat sva se z Dragom prvič domenila za skupno pot - cilj je bil Otočec. Še se spominjam, kako sva koračila od Novega mesta proti tedanjemu Šempetru. Pripeka, prah in naposled cilj - razvaljeni grad, kije sameval sredi Krke in kamor brez potrebe res nikogar ni zaneslo. Mostu ni bilo, le blizu, ob brežini, je bil star, preperel in napol potopljen brod, iz katerega je bilo treba najprej izliti vodo, da si lahko sedel vanj in prišel čez, do otoka. Vsepovsod so štrleli v nebo zogleneli ostanki strešnih tramov, nekaj sten je bilo podrtih, še vedno pa so bile ohranjene arkade, ki so se sesule šele pozneje in so jih potlej, ko so Otočec obnavljali, postavili na novo. In delo se je začelo. Najprej opazovanje, potem merjenje zidov, zaznamovanje stikov, ki naj bi pomagali razvozlati stavbno zgodovino grajske gmote. Čudno! Razvaljeno zidovje je imelo prav poseben mik. V sobi poleg grajske kapele so se kazale izpod beleža starodavne freske s prizori plešočih zajčkov; pod odpadlimi ometi so bili sledovi zazidanih gotskih členov. Drago jih je nezmotljivo prepoznaval, pri tem pa uveljavljal novo metodo raziskovanja, k* so jo pozneje povzemali tudi drugi in na kateri še danes temelji vsako resno preučevanje grajskih arhitektur. Otočcu so sledili drugi gradovi: Hmeljnik, Turjak... Včasih dolgotrajne vožnje z vlaki, ki so se vsevprek otepali z zamudami, pa spet pešhoja po dve, tri ure daleč do zaželenega cilja. In spet merjenje, odkrivanje tistega, kar so prej stoletja zakrivali ometi, luščenje neznane preteklosti, želja po primoranju nemega kamenja, da bi spregovorilo. Na dolgih poteh so se pletli razgovori. Iskanje odgovorov na tisti večni zakaj v umetnosti, imanentno vsem, ki jim znanstvena resnica pomeni vsebino in smisel življenja.” Strokovnjak in ploden pisec Po študiju je Stopar literarni komparativist, umetnostna zgodovina pa je bil njegov drugi študijski predmet, a vendar je prav umetnostni zgodovini posvetil vse svoje strokovno delo. Čeprav ga že vseskozi zanimajo srednjeveške freske na Slovenskem in nekatere druge izbrane srednjeveške teme, čemur' je namenil ogromno raziskovalnega dela, je v širši javnosti bolj znan kot kastelolog, se pravi strokovnjak za gradove. Veliko se ukvarja tudi z vedutami in s teh dveh področij svojega dela je tudi večina njegovih knjižnih izdaj, med njimi so nekatera doživela velik knjigotrški uspeh. Tako je njegova izredno priljubljena knjiga Gradovi na Slovenskem doživela več izdaj in skupno naklado kar 17.000 izvodov. Stoparje tudi avtor televizijske serije o slovenskih gradovih, oddaj o stari Ljubljani in drugih. Za grajske stavbe, zajete v tej Stoparjevi knjigi - to pa velja tudi za vse ostale knjige v tej zbirki - avtor poda zgodovinski okvir, za pomembnejše pa tudi opis in oznato ter stavbnozgo-dovinsko oznako. “Zgodovinski del je predvsem kompilati-ven; gre za to, da je vse zbrano in citirano na enem mestu, kaj- ti te literature je danes že precej in je nikakor ni moč podrobno uporabiti ob takem konceptu. Drugo je pa stavbna opredelitev, za kaj pri neki grajski arhitekturi gre. Tu so tudi stvari, kijih ne dobite nikjer drugje, na primer ikonografska shema sicer splošno znanih Almana-chovih fresk v Hudičevem tur-nu, vrtnem paviljonu Soteske. V prvi vrsti mi gre v tej moji knjigi za to, da postavim graj- Dr. Ivan Stopar sko arhitekturo v prostor in čas. Pri tem me ni vodila želja po zadnjih spoznanjih in edinih resnicah, ampak je to osnova, na kateri bodo lahko drugi gradili naprej in dopolnjevali moje delo. Seveda so v mojem delu tudi napake, temu se ne da izogniti. Pomembno je, daje na enem mestu zbrana ključna literatura, ključni viri, kje se kakšni podatki skrivajo: da so opozorila na literaturo, na to kje se interpreti razhajajo, nikakor pa ne dajem zadnjih sodb.” Nagrobni govori gradovom? Profesor pravi, da pri takem delu 90 odst. podatkov sploh ni težko zbrati, garanje se začne pri iskanju podatkov za tistih zadnjih neznanih 10 odst. Včasih je to samo preverjanje kakšne letnice, včasih podatka, ki ga je zapisal pri terenskem delu pa mu potem doma ni bilo več popolnoma jasno, za kaj gre. Potem je tu iskanje slikovnega gradiva, merjenje na terenu. “To so tiste neopazne stvari, ki jih je treba opraviti, če se lotiš takega dela. Na koncu sem vesel, če imam občutek, da sem o neki grajski stavbi, zlasti, če gre za stvabe, ki so dovolj znane, lahko posredoval še kaj novega, če drugega ne, vsaj namig na to, kje je o njej kakšna dodatna literatura, kje je o tem ali onem vprašanju še kakšen do- slej prezrt podatek ipd. Mislim, da je to glavna dragocenost te knjige, poleg bogatega slikovnega gradiva, zbranega od vsepovsod.” To knjigo je prof. Stopar pisal s posebnim veseljem, saj piše o gradovih, s katerimi se je prvič srečal že kot gimnazijec. “Že takrat, ko sem Dragu Komelju držal meter, sem slutil, danes pa vem, da grad ni samo stavba, tvorba, gmota, ampak je tudi živ organizem, zato pri proučevanju gradov samo z umetnostnozgodovinskimi metodami ne prideš daleč. Zidu, ki je sam sebi namen, ni. Gradove skušam prikazati celostno in se ne ustavljam samo pri arhitekturi, čeprav se ne spuščam v posebne detajle, v avtentično opremo, a tudi na te stvari opozarjam, vsaj v stavku ali dveh.” Žalosten pa postane prof. Stopar, ko beseda nanese na sedanje stanje naših gradov. Po njegovem je bilo po vojni narejeno gradovom še več škode kot med njo. “Zakaj je bilo treba med vojno požgani Hmeljnik po vojni še dvakrat minirati? Vse freske iz Soteske bi po vojni še lahko rešili. Tako je za vedno izgubljen pomemben del naše zgodovinske in kulturne dediščine. Ko pišem o kakšnem gradu, imam včasih žalosten občutek, da pišem nagrobni govor...” ANDREJ BARTELJ SIMONIČEVA KMETIJA ODPRTIH VRAT Uspeh je le v družinskem delu Ko sta se Simoničeva Nada in Stane poročila, sta v Drašičih zaživela skupaj v 180 let stari leseni hiški. Celo desetletje sta živela v njej in tam so se rodili tudi trije od njunih štirih otrok. A ko se je družina preselila v bližnjo novo hišo, sta Simoničeva, sicer oba še zaposlena, začela razmišljati o dodatni dejavnosti na kmetiji in hkrati o tem, kako bi preprečila propadanje starodavne belokranjske hiše. Stane, ki je v življenju počel že nom, ki ga natočijo iz soda z dve-marsikaj, si je vedno želel delati v gostinstvu, in tako sta z ženo pred šestimi leti prišla na idejo, da bi se začela družina ukvarjati s turizmom na kmetiji. Stane je začel peči odojke in jagenjčke na ražnju, pečenko pa so ljudje odnesli domov. Ko je bilo obnovljeno pritličje stare hiše, so se pri Simoničevih ustavljale manjše družbe, a ker je bilo prostora kmalu premalo, so obnovili še spodnje prostore, v katerih sta bila nekdaj klet in hlev. Čeprav niso delali nikakršne reklame, so začele prihajati k njim skupine turistov z vseh koncev Slovenije. Dober glas o Simoničevi kmetiji odprtih vrat, kot so jo poimenovali, seje širil zgolj od ust do ust. „Ljudje so radi prihajali k nam predvsem zaradi izvrstne domače hrane, kot so poleg pečenke še kruh, štrudelj, pogača in še marsikaj. A ker je spet začelo primanjkovati prostora, smo se znašli pred vprašanjem, ali naj dejavnost opustimo ali pa jo še bolj razširimo. Odločili smo se za slednje ter k stari hiši postavili v starem kmečkem stilu nov objekt, kjer je dovolj prostora za sto ljudi," pripoveduje gospodar Stane. Nada je pustila službo že leto potem, ko je vzniknila ideja, da bi začeli sprejemati goste, saj ni zmogla več dela v službi in doma. Lani je ostal doma še Stane. Na vprašanje, ali šestčlanska družina lahko živi le od tega dela, se Stane nasmehne. Če človek dela s srcem, in to še posebej velja za gostinstvo, potem je mogoče tudi preživeti. Smo pač takšna družina, da radi delamo z ljudmi in uživamo, ko pridejo gostje. Svojega dela ne jemljemo kot službo, še manj kot tlako, ampak kot konjiček. V največje zadovoljstvo pa nam je, ko nas naši gostje pokličejo in se nam zahvalijo za gostoljubje ali nam pošljejo pisno zahvalo," pravi Stane. Nada pa pristavi, da se dobro zavedajo, kako pomemben je prvi vtis gostov, zato jih že pred vrati sprejmejo z belokranjsko pogačo ter vi- ma pipama: iz ene priteče belo, iz druge rdeče vino. “Gotovo smo eni redkih, ki imamo sod postavljen kar pod gankom stare hiše in si je iz njega mogoče natočiti vino ob vsakem času. Gostje si lahko napolnijo kozarce, kadar koli želijo, in nihče jim ne gleda pod prste," pravi Nada. Simoničevi ob pozdravu gostom predstavijo domačijo, dejavnost, družino. Prav slednji dajejo velik pomen, saj se dobro zavedajo, da iahko ustrežejo željam gostov le, če držijo skupaj in si med seboj pomagajo. “Uspeh kmetije, kakršna je naša, je lahko le v družinskem delu. In pri nas je delo že tako utečeno, da ga ni potrebno nikomur kazati s prstom. Vsak zase ve, kaj mora narediti," pojasni Stane. Nadino delo je predvsem v kuhinji in pri strežbi, kjer ji izdatno pomaga najstarejša hčerka Petra, z veseljem pa poprime tudi petošolka Brigita, medtem ko si triinpolletna Klara nabira prve gostinske izkušnje s prinašanjem košaric s kruhom in skodelic s solato na mizo. Sin Stanko, gostinski tehnik, ki nadaljuje šolanje na višji strokovni gostinski šoli na Bledu, pa po- maga očetu zlasti pri pripravi jagenjčkov in odojkov. Velikokrat pa razveseli turiste s frajtonarico, in ko mu pritegne še oče z baritonom, gostom ni potrebno posebej prigovarjati za ples. Simoničevi v glavnem zmorejo vse delo z gosti sami. Le če gre za zelo veliko skupino, jim priskoči na pomoč še kdo od sorodnikov. Ker pa jim ni nikoli škoda časa, ki ga preživijo s turisti, jim ga zmanjka za to, da bi vse, s čimer postrežejo, pridelali sami. “Doma zraste zelenjava, pšenica, zredimo nekaj perutnine in pridelamo nekaj vina. Vse ostalo v glavnem pridelajo na kmetijah v Drašičih in sosednjih vaseh. Zlasti pa je iz goric v draši-ški okolici vino, saj so prav tod naokrog najboljše vinogradniške lege v Beli krajini. Da gre zares za odlično vino, vedno znova ugotavljajo tudi naši gostje, ki si ga nemalokrat odnesejo tudi domov," pravita zadovoljna Simoničeva. Za Simoničeve pa ni pomembno, da odnesejo gostje lepe vtise le o njihovi družini, temveč tudi o Drašičih in vsej Beli krajini. Zato jih Stane z veseljem popelje po vasi, pokaže starodavno sosesko zidanico, ne uide pa jim tudi lep razgled po Beli krajini in delu Hrvaške. Za najbolj petične ima Stane pripravljeno tudi poslastico: vožnjo z vozom, v katerega sta vpreženi oslici Monika in Bariča. Poleg gostoljubnosti, dobre hrane, pijače, prelepe pokrajine ter kakšnega presenečenja bi se zagotovo našlo še vsaj nekaj razlogov, zaradi katerih se splača priti v Drašiče. MIRJAM BEZEK-JAKŠE * r SIMONIČEVI - Simoničeva Nada in Stane z otroki Petro, Stankom. Brigito in Klaro ob krušni peči, h kateri radi prisedejo tudi številni njihovi gostje, zlasti starejši, ki se jim ob tem v misli nehote prikradejo prizori iz nekdanjih časov. Iz Simoničeve kmečke peči pride marsikatera dobrota, ki jo, zna zlasti Nada odlično pripraviti, kar je dokazala tudi na lanskem tekmovanju kmetic v Portorožu, kjer je prejela srebrno priznanje. (Foto: M. B.-J.) PROF. DR. DUŠAN PLUT O OKOLJSKIH PROBLEMIH Opozorila ranjenega planeta gre jemati resno Poplave in plazovi so zadnje tedne v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, prizadeli veliko območij in tam živečih ljudi, nekaj jih je celo umrlo. Povzročili so tudi veliko materialno škodo in ponekod povsem spremenili oz. zmaličili pokrajino. Še pred nekaj meseci pa je naše kraje prizadela precej huda suša, ki je tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini povzročila pomanjkanje vode in veliko škodo v kmetijstvu. Se na ta način narava maščuje za vse večje človekove po- sege vanjo' Dr. Dušan Plut, izredni profesor na oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je po rodu Belokranjec in znan okoljevarstvenik, pravi, da številni strokovnjaki sodijo, da so vremenski ekstremi - naraščanje temperature, spremenjen zračni pritisk in padavinski režim - v veliki meri odgovor na naše ravr nanje z okoljem v preteklosti. “Vse večje spuščanje škodljivih emisij v ozračje, še posebej ogljikovega dioksida zaradi uporabe fosilnih goriv, je povzročilo večje zadrževanje toplote v območju zemlje in njeno segrevanje ter posledično spremembo podnebja. Težko pa bi na osnovi nekaj let sodili, ali se te planetarne spremembe podnebja kažejo tudi v Sloveniji,- nobenega dvoma pa ni, da so se naravne nesreče v Sloveniji povečale in da so bolj intenzivne,” pravi prof. Plut. Opozarja pa, daje pri teh ocenah treba biti previden, saj so se Slovenci v preteklosti izogibali območjem, ki so bila naravno prizadeta in niso gradili v poplavnih predelih ali na območjih, izpostavljenih zemeljskim plazovom. “Zaenkrat so ti pojavi še prošnja ranjenega planeta za pomoč, da spremenimo svoje ravnanje. Sodim, da je še čas, generacijo ali dve, da temeljito spremenimo svoj odnos do okolja, skrbi pa me, ali bo ekološka zavest naraščala tako hitro, kot bodo naraščali okoljski pritiski,” razmišlja prof. Plut, ki pa je kljub temu optimist. O podnebnih spremembah so razpravljali tudi na nedavni mednarodni konferenci v Haagu, in sicer predvsem v luči izvrševanja Kyotskega sporazuma o zmanjševanju toplogrednih 'plinov. Tega sporazuma ni ratificirala še nobena država, prof. Plut sicer v bodoče pričakuje sprejetje bolj zavezujočih obveznosti, vendar meni, da v tem trenutku svet kot celota še ni dovolj zrel za odločne korake. “Zgolj 6- ali 8-odstotno zmanjšanje spuščanja C02 v zrak ne bo dovolj, ampak bo treba v celoti opustiti rabo fosilnih goriv, vemo pa, da raba teh goriv v svetu še vedno narašča in isto velja za Slovenijo. Čeprav je Slovenija podpisala Kyotski sporazum in sprejela obveznost, da bo za 8 odst. zmanjšala emisije CO, do leta 2010, so se te emisije od podpisa leta 1997 le še povečale,” pove prof. Plut. Slovenija je leta 1993 podpisla sporazum o prometu z Evropsko unijo. “Podpis tega sporazuma je primer, kako Slovenija ne sme ravnati, pristala je namreč na zahtevo Evropske unije, da sama ne more sprejeti zahteve o zmanjšanju prometa, če bi promet v Sloveniji dosegel tako stopnjo, da bi bilo zaradi tega ogroženo okolje in presežene tiste omejitve, ki jih Evropska unija predpisuje. Tranzitni promet lahko zmanjšamo samo s sporazumom Evropske unije. Leta 2003 ta sporazum poteče in takrat bi morala Slovenijia izposlovati za prebivalce Slovenije in našo naravo bolj prijazen sporazum z Evropsko unijo,” meni prof. Plut. Povečani okoljski pritiski v dolinah Velik poseg v prostor je tudi pozidava. Po eni strani je pri nas vse večji pritisk za gradnjo na ravninah in v dolinah, medtem ko so obrobni in višinski predeli zapuščeni in se tudi vse bolj zaraščajo. Dr. Plut pravi, da Slovenija žal ni vzor smotrne rabe prostora in smotrne stanovanjske ter ostale gradnje. V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih uveljavil ti. način razpršene individualne gradnje, ta pa ima celo vrsto negativnih vplivov na okolje, še vedno pa imamo opravka tudi s številnimi črnimi gradnjami, celo nekatera velika mesta so še vedno brez prostorskih načrtov. V dolinah in kotlinah je prisoten povečan okoljski pritisk, na drugi strani pa se gozdne površine zaradi- zaraščanja v Sloveniji povečujejo. Slovenija ima v tem trenutku že 55 odst. gozdnih površin. “Morda bi lahko rekli, da je to z ekološkega vidika vredu, ker se povečujejo gozdni ekosistemi, ker pa se po drugi strani povečujejo okoljski pritiski v zelo občutljivih predelih, na ravninah in v dolinah, je ta proces tudi z okoljskega vidika negativen," razloži prof. Plut. Prav gotovo sodi med največje posege v okolje gradnja avtocest, v katero nas sili povečana motorizacija. “V tem trenutku sodim, da pač Slovenija mora zgraditi osnovni avtocestni križ, žal pa se moramo zavedati, da povečana motorizacija ne prinaša samo hitrejšega potovanja, ampak tudi številne posledice. Opozoril bi predvsem na to, da bo gradnja avtocest na Dolenjskem v glavnem potekala po podoljih - to je po tistih območjih, ki so najbolj obremenjena in hkrati tudi kmetijsko najbolj pomembna. Potekala bo po območjih, kjer imamo kraške vodne tokove in v bližini naselij. Povečala se bo onesnaženost bližnjega okolja in vode ter hrup, ki ga ne bodo mogle zadržati protihrupne ograje. Prof. Dušan Plut opozarja ljudi, kako pomembno je, da si izborijo čim bolj zdravo varianto trase, pa čeprav bo morda za 10 ali 20 odst. dražja, posledice drugačne gradnje bodo prav gotovo večje. “Gre za dolgoročen projekt, ki bo zaznamoval bivalno in ekosistemsko podobo Dolenjske v 21. stoletju. Ne odločamo se samo v imenu sedanje generacije, razmišljati moramo, da bodo tu živele tudi prihodnje generacije,” pravi prof. Plut, ki je z ekološkega stališča povsem na strani Trebanjcev, ki se upirajo trasi avtoceste po dolini. Sodobne raziskave kažejo, da so naselja, ki so bližja od kilometra ob avtocesti pod stalnim pritiskom hrupa, ki se bo na Dolenjskem zaradi stabilizacije razmer v JV Evropi še povečal. Prof. Plut pravi, da bi morali Dolenjci posnemati Štajerce, saj je tem poslancem uspelo izsilit oz zlobirati okolju prijaznejše variante npr. predor na Trojanah. Podobno je bilo pri gradnji avtocestnega omrežja na Primorskem. Poleg pritiska poslancev in drugih vplivnih ljudi pa so po mnenju prof. Pluta potrebne tudi jasne in nedvoumno izražene zahteve lokalnega prebivalstva in medijev. “Pozabiti pa ne smemo na železnico, ki so jo v Evropi že posodobili in ima pomembno mesto v prometu. Tudi Slovenija bo v naslednjem obdobju morala posodobiti železniško omrežje in železniškemu prometu nameniti večjo pozornost. Sicer si ne morem predstavljati, da bo nekdo iz Bele krajine z veseljem potoval v Ljubljano z vlakom, če to potovanje traja tri ure ali celo več, takšna železnica ne more biti alternativa cestnemu prometu,” je prepričan prof. Plut. Opozarja pa še na eno negativno stvar - na Dolenjskem in v Beli krajini se zadnje čase gostota avtobusnih povezav zmanjšuje, kar pomeni, da se bo delež ljudi, ki se vozijo s svojimi avtomobili, še povečal. Proti sežigalnicam in za zaščito območij vodnih virov Glede gradenj sežigalnic odpadkov, za katere se nekateri zelo zavzemajo, pa prof. Dušan Plut meni, da je treba pred njihovo gradnjo bistveno večjo skrb nameniti zmanjšanju količine odpadkov, potem snovni predelavi in šele nato pridejo na vrsto seži- galnice. “Sodim, da je to nepotrebna in zelo velika investicija, ki je tehnološko zahtevna. Sežigalnice zahtevajo stalno količino odpadkov od 150.000 do 200.000 ton na leto, kar pomeni, da se bo potem bistveno manjša pozornost namenjala naporom za zmanjšanje količine odpadkov in za snovno uporabo. Dosti boljše in bolj poceni je zmanjševanje odpadkov in varno odlaganje, seveda morajo biti odlagališča urejena v skladu z evropskimi standardi," meni prof. Plut. In kako je v Sloveniji z vodo, je imamo dovolj, jo znamo varovati pred onesnaženjem? “Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri, žal pa z njimi ne ravnamo spoštljivo. Najbolj so onesnažene slovenske reke, vključno z dolenjskimi in belokranjskimi. Kar se tiče pitne vode, je naša voda še razmeroma zdrava, vendar je treba opozoriti, da za pitje ne uporabljamo rečne vode, kar bi bilo glede na gosto rečno mrežo za pričakovati, ampak smo šli že k rezervni varianti, ki jo na eni strani predstavljajo kraški vodni izviri - ti so značilni za Dolenjsko in Belo krajino - in talna voda, ki jo uporabljajo v Posavju in Ljubljani,” pravi prof. Plut. Kakovost naših voda se slabša in to zaradi dveh razlogov. Pri kraških izvirih se pojavlja predvsem mikrobiološko onesnaževanje, pri talnih vodah pa se povečuje količina nitratov in pesticidov, ki so posledica intenzivne kmetijske pridelave. Vse kaže, da se že bližamo zgornji meji obremenjevanja in da bomo morali zaščititi širša območja vodnih virov. Slovenija je na tem področju v velikem zaostanku. Tudi podjetja bodo prisiljena zmanjšati porabo pitne vode, prisiljena bodo svoje odpadne vode očistiti na takšen nivo, kot zahtevajo evropski normativi-“Tista podjetja, ki ne bodo spoštovala prihajajočih evropskih standardov, se bodo srečala s problemom plasiranja svojih proizvodov na evropskem trgu, kajti zakaj bi nemško podjetje spoštovalo okoljske standarde, slovensko pa ne in bi bilo zaradi tega konkurenčno nemškemu podjetju, ki je zato vložilo toliko sredstev v npr. čiščenje odpadnih voda,” zaključuje prof. Plut. JOŽICA DORNIŽ AVTOCESTA OD BIGA DO KORENITKE Trebanjska avtocestna zgodba se razpleta 'Dvajset let sem žvela na Pluski 40 metrov stran od avtoceste in vem, kaj to pomeni. Naj gre kateri od ljubljanskih gospodov vsaj kakšen dan tja živeti," je jezno protestirala občinska svetnica Joži Brajer na zadnji seji trebanjskega občinskega sveta ob obravnavi “vroče" teme - osnutka lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Bič-Korenitka, potem ko je ena izmed gostij oz. vrst cestnega lobija spraševala enega od svetnikov: “Kaj se bo negativnega zgodilo, kaj je moteče za vas?” Vzrojil je še župan Ciril Pungartnik, da ne bo dovolil zasliševanja svetnikov, ki imajo legitimno pravico razpravljati in spraševati o zanje pomembnih temah. Načrtovalci, projektanti in investitorji so namreč svetnike prepričevali, da so postorili vse, da bi imel ta odsek avtoceste čim manj moteč vpliv na okolje, s čimer se nekateri sploh niso strinjali. S tem ni soglašal zlasti svetnik Franc Kozlevčar z Medvedjeka, ki je poudaril, da ljudem ni vseeno, ali bo cesta prišla bliže vasi oz. tudi 150 m blizu hišam. “Mi bomo živeli s to cesto na vekomaj in moramo zaščititi svoje interese,” je dejal Kozlevčar. Že na javni obravnavi, na kateri je bilo v Velikem Gabru 7. novembra preko 100 krajanov, so spraševali, zakaj je trasa avtoceste speljana preko Medvedjeka v globeli doline Žurmanca, kjer se približa naselju, in ne južneje od sedanje hitre ceste (HI). Že na tej obravnavi so krajani menili, da bi na območju Medvedjeka morali oba odprta predvidena vkopa nadomestiti s pokritima. Zanimivo, da niti tre- banjska občina ni bila seznanjena z novimi rešitvami, ki pomenijo opustitev prvotno predvidenega 120 m pokritega vkopa na grebenu Medvedjeka in natnesto tega izvedba 20 m globokega odprtega vkopa. Ob tem se zastavlja vprašanje krajinske sprejemljivosti tako ustvarjenih brežin. Po mnenju odgovornega projektanta, vodje projekta tega odseka avtoceste, Janeza Podobnika, z ljubljanskega podjetja PA, Nizke gradnje, to ni lokacija za tako tehnično rešitev. Direktor Uprave RS za prostorsko planiranje, Jože Novak, je že uvodoma na omenjeni seji trebanjskega občinskega sveta nakazal, da bodo pristojna ministrstva v medresorskem usklajevanju gotovo prižgala zeleno luč predlogom, ki jih bo urad izoblikoval družno z občinskim svetom, zato bodo nujni kompromisi oz. popuščanja obeh strani. Doslej se še namreč ni zgodilo, da bi državni zbor namesto občine oz. ob blokadi le-te sprejemal tovrstne akte. Se bo to prvič primerilo v trebanjski zgodbi o poteku avtoceste skozi trebanjsko KAJ PRAVI STROKA IN KAJ SVETNIKI? - Strokovnjaki so prepričevali trebanjske svetnike v ponujene rešitve tudi s pomočjo načrtov oz. kart! (Foto: P P.) občino? Če se je pričelo zapletati že ob razmeroma neproblematičnem odseku, kije bil po leta 1995 izdelani študiji variant poteka avtoceste Bič-Hrastje vrednotena inačica kot del pododseka Bič-Plus-ka, kako bo šele pri (pod)odseku Pluska (Korenitka)-Ponikve, ki že dolgo najbolj buri duhove Trebanjcev?! Ti namreč nikakor ne pristajajo na dolinsko inačico - pod trebanjskim gradom (za katero se zaradi najnižjih stroškov najbolj ogreva DARS), ker se boje za usodo reke Temenice, enega najbolj prepoznavnih simbolov občine, ki se ponaša s sloganom “V objemu Temenice in Mirne”. Trebanjci vztrajajo pri pobočni inačici AC (nad gradom), ker bi radi zase in za potomce ohranili krajino in določeno kakovost življenja, ki bi jo po njihovem mnenju močno poslabšala avtocesta v dolini. Zahtevek po dveh pokritih vkopih diši že po tunelu, vožnja po tunelih pa je voznikom neprijetna in tudi nevarna, so prepričevali Trebanjce Ljubljančani. Svetnik Anton Strah je odvrnil, da je potoval po tunelih po Italiji in Avstriji, pa ga ni bilo nič strah in da ga ne bo nihče prepričal, da se tudi na Medvedjeku ne da narediti tunel. Dodal je še, da ne bi smeli ponoviti napak, ki so bile storjene pri gradnji avtoceste čez višnjegorski klanec. Namestnica tehničnega direktorja Darsa, Mojca Puljko, je odločno poudarila, da “tega niti s tehničnega niti s stroškovnega vidika Dars ne bo sprejel!” Krajani prvega izmed treh odsekov trase bodoče avtoceste skozi trebanjsko občino imajo tudi nekatere navzkrižne interese. Nekateri domnevajo, da na to karto neeno-tosti oz. nesoglasij, tudi med politiki, znotraj občine igrajo zviti “darsovci”, da bi pri Trebanjcih le iztržili najcenejšo inačice traso AC. Zupan Pungartnik in nekateri svetniki so jim že nekajkrat, tudi na zadnji seji občinskega sveta, dali jasno vedeti, da ravno pri Trebanjcih oz. na Dolenjskem ne bodo tako varčevali, da bi jih odpravili s, po njihovem prepričanju, slabšimi rešitvami, kot bi si zaslužili, ker jim lahko dokažejo, da drugje tega še zdaleč niso počeli. Na tej ravni, ko se v strokovne odločitve vmešajo čustva in politika, se izostrijo pogajalska izhodišča in na prvi pogled morda celo oddalji končna rešitev. Ni pa to nujno, kajti zainteresirane strani tako spoznajo, kako resna oz. trdna so stališča. To pa ponuja možnost kompromisa. Precej skrbi povzroča krajanom presihajoče jezero v trikotniku med vasmi Bič, Zagorica in Do-bravica. To območje se uvršča med naravno dediščino. Že odkar je nova cestninska postaja na Biču, je vode več kot prej in je še bliže naselju, zato zahtevajo še dodatno izvedbo odvodnih jarkov do sedanjih ponikovalnic južno od Dobravi-ce. Topos, d.o.o., iz Dolenjskih Toplic, je v osnutku uredbe o lokacijskem načrtu avtoceste Kara-vanke-Obrežje na odseku Bič-Korenitka predvidel stroge ukrepe za zavarovanje naravne in kulturne dediščine. To je nujno, kajti Topos-ovi strokovnjaki opozarjajo, da se na severni strani depresije vasi Bič širijo nasipne površine, z izgradnjo AC pa bo ta prostor še bolj zmanjšan, del naravne depresije na območju trase in priključka pa bo uničen. Nekdanji obzidani požiralnik Rupa je zasut z odpadki. Obstaja možnost onesnaženja med gradnjo in trajne spremembe vodnega režima podzemnih voda. Upoštevati je pač potrebno, da ima ravninsko območje Biča do Artiže vasi vse hidrogeološke značilnosti kraškega polja s površinskimi tokovi z velikim nihanjem pretoka, ki ponikajo v kraške požiralnike in pod zemljo odtečejo v kraške izvire ob reki Krki... Občina bo tudi za ceno nesprejetja lokacijskega načrta AC vztrajala, da pristojna ministrstva sočasno s tem potrdijo tudi občinske prostorske dokumente za nadomestne gradnje za objekte, ki bodo zaradi gradnje AC porušeni. Direktor Novak je opozoril na zakonsko določeno proceduro in zelo kratke roke. Dokončno soglasje naj bi Trebanjci dali v začetku prihodnjega leta, da bi čez eno leto lahko pričeli gradnjo 4,8 km dolgega odseka AC Bič-Korenitka. Svetniki so še zahtevali, da bi odpravili omogočanje vzporednega tovornega prometa po regionalnih cestah zaradi izogibanja plačevanja cestnin. Cestninske postaje naj bi pravičneje porazdelili med kraji, ali pa uvedli zaprti cestninski sistem, je predlagal svetnik Jože Rebolj. PAVEL PERC Strah in upanje - Voda, ko v Posavju teče iz strug Save, Krke, Sotle in od drugod, domačinom preseda in želijo si, daje ne bi bilo. In vendar so je tudi veseli; tiste, ki priteče po vodovodnih ceveh. To pokažejo vsakič ob otvoritvi vodovoda. Nazadnje so vodovod odprli 25. oktobra na Prilipah. Takrat sta trak pred novim vodohranom prerezala Jože Avšič in Vladislav Deržič. Avšič je kot prejšnji brežiški župan začel graditi vodovod na Prilipah, med sedanjim Derži-čevim županovanjem pa so ga predali namenu. Prvi že leta 1959 Po besedah Jožeta Avšiča občina Brežice zadnjih 20 let posveča izjemno veliko skrb vodooskrbi. Tako je ta vodovod, ki ga danes odpiramo, eden od tistih, ki so bili v dolgoročnem planu občine in vodooskrbe načrtovani že v daljnih 80. letih,” je 25. oktobra povedal Avšič. “Prvi iz sklopa sodobne brežiške vodooskrbe je bil vodovodni sistem Glogov Brod, ki oskrbuje Brežice, Dobovo in vsa večja naselja. Potem je bilo v mandatu pred mano rešeno območje Velike Doline in Jesenic s tamkajšnjim posebnim sistemom. Z mojim mandatom smo začeli pripravljati vse potrebno za nov vodovodni sistem Prilipe-Catež, ki se tako le imenuje, saj naj bi oskrboval celotni ‘kranjski’ del občine od Čateža do Cerkelj ob Krki, kjer je še danes veliko vasi slabo oskrbovanih. Ta, novi, vodovod na Prilipah daje možnost, da bo v nekaj letih do vsakega zaselka tekla dobra pitna voda samo iz globinskih virov in ne več tudi iz odprtih virov, ki so lahko tudi sanitarno sporni,” meni Avšič. V preteklosti so vodovod na Prilipah enkrat že gradili. Takrat je bil zraven tudi Mirko Kambič, kije leta 1959 postal predsednik občinske skupščine Brežice. “Tistega leta, to se pravi da je zdaj od tistega dogodka 41 let, smo odprli vodovod Prilipe z zajetjem doli ob ribniku. Jaz sem ga odpiral. Takratni vodovod je bil za tisti čas velik dosežek. Razvoj gre naprej, danes tu odpiramo nov vodovod Prilipe. Čestitam jim za ta velik dosežek. Takrat smo se za vodovod odločili, ker ga sploh ni bilo. Ljudje so nosili vodo iz jarka iz doline, kjer je zajetje. Takratni vodovod je bil velik dosežek in domačini so bili izredno navdušeni,” seje ob letošnji otvoritvi vodovoda na Prilipah spominjal Mirko Kambič. Če zlije vodo, ni prijatelj Navdušenje in jeza pogosto spremljata dogajanje v zvezi z vodo. Ali vodo ljudje, na splošno in v Posavju, vendarle cenijo? Jože Pacek, župnik na Čatežu, je ob otvoritvi vodovoda na Čatežu o takem spoštovanju razmišljal tako: "Zelo sem vesel nove pridobitve, vodovoda. Želimo si, da bi ta voda, vodovod na Prilipah, pomenila nov vzgon življenja, odprtost za življenje, da bi ljudje pili dobro vodo, da bi bili zdravi, da bi se veselili življenja prav ob dobrini, ki se imenuje voda. Človek ceni samo tisto, česar nima. Bolan človek ceni zdravje, lačen ceni kruh, hrano, šele žejen človek začuti, kaj je voda. Kaj je voda, mi dejansko včasih ne vemo, ker je imamo več ali manj v izobilju. Bil sem pred dvema letoma v Istri. Tam so govorili o vrednosti vode. Rekli so: ‘Če pride nekdo k nam in nam polije vino, ni naš sovražnik. Če bi nam kdo vodo namerno polil ali zlil na zemljo, ta je naš sovražnik! Voda je dobrina za človeka in dobrina, kije že od nekdaj imela svoj globoki pomen, celo v kščanstvu. Vemo, da dejansko krščujemo z vodo. Tudi v svetem pismu so lepa poglavja prav o vodi. Prav z vodo tudi primerjamo vse, kar je na svetu dobrega, potrebnega. T\tdi Kristus se imenuje živa voda in največje skrivnosti vere je povezal prav nekako z vodo. Torej ima voda res globok pomen, naj bo ta očiščevalni ali pa tudi za življenje. Kjer ni vode, ni življenja. O tem sem se prepričal, ko sem bil v Sveti deželi. Tam sem pravzaprav videl, kaj pomeni voda za človeka in za življenje. Peljali smo se skozi puščavo. Tisočletja je veljala za nerodovitno. Izraelci, ko so prišli tja, so s Severa 500 km daleč napeljali vodovode in zdaj namakajo puščavo, tako da je ta postala pravzaprav najbolj rodovitna zemlja in tako daje hrano celotni tamkajšnji okolici. Ko ni bilo vode, je bila puščava pusta in prazna, brez življenja. Ko je prišla voda, pa je puščava ozelenela.” voda Vsem v občini vodo iz globin Brežicam ni treba graditi tako dolgih vodovodov, kot so tisti, po katerih teče voda za namakanje nekdanje puščave. Gradili pa jih bodo tudi v bodoče. Vladislav Deržič, brežiški župan: “Zdaj imamo vodooskrbo urejeno že več kot 70-odstotno. Radi bi v čim krajšem času končali vodovod Pišece in na tak način oskrbeli cerkljansko območje. Seveda nas čaka izredno velik zalogaj, celotno območje Bizeljskega.” V brežiški občini bodo gradili vodovode tudi tam, kjer imajo zdaj še lokalne, vaške vodovode. Teh krajevnih vodovodov ponekod in včasih domačini ne oddajo radi v upravljanje komunalnemu podjetju. O tem Vlad- Specialist psihiater dr. Janez Rugelj je knjigo Pot samouresničevanja pripravljal sedem let. Trenutno je pri nas najbolj zajetno in dodelano poljudno-znanstveno besedilo o urejanju ljudi v stiski - alkoholikov, narkomanov, nevrotikov, faliran-cev, hazarderjev in ljudi v partnerski krizi. V knjigi, ki obsega kar 1.200 strani, je zelo malo prostora namenjenega opisovanju procesov nepopravljivega propadanja alkoholikov in drugih ljudi v stiski. Skoraj ves prostor je namreč namenjen dvigu, da se lahko človek odpravi na “dolgo pot” (naslov dveh prejšnjih Rugljevih knjig in planinskega društva Alternativne terapevtske skupnosti) odpravljanja življenjskih zmot, da lahko zakoraka na “pot samouresničevanja”. Tako je skušal dr. Rugelj človeku v stiski prikazati, zakaj bi bilo modro, da bi se vključil v njegov program, ki je po njegovih besedah sicer najzahtevnejši med vsemi opisanimi psihoterapevtskimi programi na svetu. V njem skuša razkriti bistvo partnerske krize, spolnih zagat in skrajno slabega spolnega življenja vseh ljudi v stiski, prikazati bistvo in posledice razraščanja agresivnega histeričnega feminizma, pred katerim moški bežijo k drugim ženskam, v ahas-verske poklice in alkoholizem. Bralca skuša prepričati, da alkoholike ustvarjajo ženske v vlogi mater in poročenih žena ter da zunaj programa ni možnosti neposrednega vplivanja na moške, da bi se uredili, se ognili alkoholizmu in drugim oblikam zdrsa. Po avtorjevem mnenju imajo polno možnost za duhovni razvoj samo moški, ki so dobri gospodarji in imajo svoj magnetni center v predanosti ustvarjalnemu življenju, in ženske, ki so pomočnice dobrih gospodarjev, kajti vsi drugi morajo najprej opraviti zahtevni vzpon do statusa dobrega gospodarja oziroma njegove zgledne pomočnice. ka Kežman, direktorica komunalnega obrtnega podjetja Brežice, pravi: “Kjer vode ni, ali pa je zelo slaba, tam ni odporov. Kjer je voda kakovostno in količinsko nekako na meji, so zadovoljni s tem, kar imajo in ne razumejo problemov tistih, ki vode nimajo. Pojavlja se lokalni problem, češ mi imamo svoj vodovod, naš je, mi ga ne damo nikomur in nihče ne bo upravljal z njim. Mislim, da je to zgrešeno stališče. Mogoče kdo misli, da si iz upravljanja vodovodov kujemo ne vem kakšne dobičke. Vendar teh dobičkov ni. Poraba v gospodinjstvih je v primerjavi z gospodarstvom nekje v mestu tako majhna, da ekonomsko to sploh ni zanimiva zadeva. Zato gre pri vseh naporih in načrtih za boljšo vodooskrbo vasi za zavest, da je treba ljudem dati neoporečno pitno vodo, ker je ta osnova zdravja in življenja.” M. L. Dr. Janez Rugelj je 17 julija dopolnil 71 let. Rojenje bil v Brezovici pri Mirni. Rad pove, da ima za sabo že 60 let pokojninske dobe in čeprav se ga je psihiatrija zaradi oblikovanja izvirne socialno-an-dragoške metode poskušala že trikrat znebiti s prisilnimi upokojitvami, je še vedno dejaven. "O upokojitvi niti ne razmišljam, saj je to za ustvarjalnega človeka socialna smrt,” je zapisal v knjigi. V 30. letih delovanja in uvajanja njegovega načina zdravljenja, ki se razlikuje od tradicionalne psihiatrije, ki, kot pravi, skuša na razmeroma dostojanstven način omogočiti človeka vredno životarjenje tistim, ki ne premorejo več želje in energije za dvig, je bilo na posvetu pri njem več kot 15.000 pacientov in njihovih svojcev, “izjemnih ljudi, ki so se bili pripravljeni daleč nadpovprečno potruditi, da pridejo iz zagate. V skrajnih primerih sem moral z njimi ravnati odločno, včasih tudi zelo ostro, a vedno z veliko ljubezni in podoživljanjem njihovega bistva,” pravi dr. Rugelj. Dr. Rugelj je s svojimi provokativnimi izjavami v zadnjih desetletjih velikokrat dvignil na noge strokovnjake tradicionalne psihiatrije in tudi "navadne državljane”, predvsem z izjavami s področja spolnosti, katera je po Rugljevem mnenju glavna motivacijska sila v življenju slehernega človeka (mi-mograde: dr. Rugelj je sedaj poročen četrtič in ima 5 otrok). Tudi navedbe v knjigi so provokativne in za nekatere bralce gotovo nesprejemljive, a dejstvo je, da so ljudje, ki so v svoji krizi prišli celo do dna in so vztrajali v Rugljevem programu, danes ozdravljeni ter celo uspešni športniki, planinci, maratonci, abstinenti, zapisovalci lastnih doživetij in podobno. Zato je knjiga Pot samouresničevanja gotovo koristen priročnik za vsakogar, ki se želi soočiti z “bedo svojega življenja" in morda izstopiti iz nje. TANJA JAKŠE GAZVODA Polne jesenske pričeske Najnovejše smernice pričesk, ki jih običajno postavljajo svetovno priznani ustvarjalci mode na modnih brveh v Milanu, Londonu in Parizu, napovedujejo vrnitev košatih in bujnih naglavnih kreacij. S sodobnimi preparati je menda lažje delati tovrstne pričeske, saj nova sredstva omogočajo natupirane frizure, ne da bi lase z grobimi posegi poškodovali. Strokovnjaki svetujejo, da so lasje, preden pričesko začnemo oblikovati, pravilno preparirani. To pomeni, da jih posušimo na velike navijalke. Običajno zadostujejo že štiri. Dolga pričeska, ki daje naelektren \jidez, je narejena s pomočjo razpršilca in napihnjenega balona, ki ga podrgnemo ob lase. Nato jih ob strani spnemo z lasnicami. Ravne dolge lase je mogoče oblikovati tudi s poševno in neurejeno prečo, da lasje že lezejo na oči, ter tupiranjem na spodnjem delu. Dame s pričeskami iz sedemdesetih imajo dolge lase dvignjene in zadaj rahlo spete. Spredaj pustijo krajši in raven pramen, ki gre poševno preko čela. Srednje dolge lase, ki segajo do ramen, je mogoče preprosto speti ali pa za bujen videz naviti na velike navijalke, ki jih samo razvijemo in pričesko lakiramo. Kratke pričeske so mehko in stopničasto ostrižene. Najbolj bujne bodo sveže oprane, osušene z brisačo ter rahlo utrjene s peno za polnost in razgibanost. Kakorkoli že, če želite biti modne, se tu in tam poigrajte s svojo pričesko. Ne bo težko, saj je letos modna “skuštranost", neurejen videz, ki ga dosežete že z nekontroliranim sušenjem in neurejenim česanjem. Vsekakor pa ostanite pazljivi, saj so lasje lahko zelo občutljivi in le eni. JERCA LEGAN DOBRODOŠLICA VOD! NA PRILIPAH 25. OKTOBRA 2000 - Domačini na vodovodnem zajetju na Prilipah. Ljudje različnih poklicev, vendar precej podobnih, če ne enakih misli o vodi v povezavi z življenjem. (Foto: M. L.) KNJIGA: POT SAMOURESNIČEVANJA Iz stiske z dr. Rugljem NASE KORENINE Življenje je ena sama učilnica Več kot petdeset vlakov na dan seje srečevalo na železniški postaji v Semiču. Bile so to dolge kompozicije, polne vojaštva, orožja in streliva. Tunel jih je izbruhnil in oddrdrale so na oddaljene evropske fronte. Da se tam dogajajo strašne stvari, so pričali transporti, ki so se vračali polni ranjencev, stoka in krvi. Železniško osebje, ki je upravljalo s tem transportnim strojem, je bilo leta 1918 že izčrpano. Množične tragedije so bile tako rekoč na dosegu roke. Jakobu Sajetu, postajenačelniku iz Semiča, je uspelo eno preprečiti. Bila je noč. S črnomaljske smeri je pripeljal vlak z ranjenci. Na semiški postaji naj bi ustavil in počakal na tistega iz Novega mesta. Saje je stal z lučjo na peronu, toda vlak, ki je pripuhal v hrib, ob njem ni ustavil. Zavozil je proti tunelu. Postajenačelnik je stekel za njim, piskal in mahal z lučjo. Bilo je očitno, da sta vlakovodja in kurjač zadremala. K sreči je bil vzpon hud in hitrost težke kompozicije majhna. Še pred tunelom je Sajetu uspelo pritegniti pozornost železničarjev. Kompozicija se je spustila nazaj na postajo. Kmalu potem je pripeljal vlak iz Novega mesta, poln vojaštva. Trčenje v predoru je bilo preprečeno. Jakobu Šajetu ni bilo dano, da bi žel zasluge za številna rešena človeška življenja. Kmalu zatem sta z ženo zbolela za špansko gripo. On je podlegel, žena pa je okrevala. Se nekaj časa je živela z družino v železniškem stanovanju v Semiču, nato pa se je z otroki preselila v Novo mesto. Iz Novega mesta je Sajetova družina tudi prišla v Belo krajino. Oče Jakob je bil prej tam železniški prometnik. Tudi sicer je bil domačin, doma iz Češenc pri Mirni Peči. Ko je bila zgrajena belokranjska železnica, je lahko izbiral med eno od novih postaj. Izbral je semiško. S sabo je pripeljal družino: ženo Marijo z otroki Baldomirom, Radoslavom in Marijo Zorislavo. Ti so se rodili v Novem mestu. Z njim je prišla tudi Ljudmila, hčerka iz njegovega prvega zakona. V Semiču se mu je rodil še sin Vladimir. Kaj se je pred koncem prve svetovne vojne na semiški železniški postaji dogajalo, mi pripoveduje Zora Saje, hčerka tistega postajenačelnika. Njej je bilo tedaj dobrih sedem let, letos 4. decembra pa jih bo štela devetdeset. V Ljubljani živi že skoraj petdeset let, a spomini na mladost v Semiču, predvsem pa v Novem mestu, kjer je končala gimmazijo, so kristalno čisti. Pa tudi povedati jih zna s takim žarom, da človek kar otrpne in posluša. Kaj ne bi, saj je Zora že petinšestdeset let pedagoginja. Saj bi po maturi Zora morda raje vpisala kaj drugega, pa je morala zaradi pomanjkanja študirati tisto, kar je bilo dosegljivo iz Novega mesta. Ni si mogla privoščiti bivanja v Ljubljani. Le nekajkrat na teden je zgodaj zjutraj sedla na vlak in se šele pozno zvečer vrnila domov. Tako je poslušala le najnujnejša predavanja, ostalo znanje pa je pridobila iz knjig. Zadnji dve leti je v zameno za inštrukcije le dobila skromno sobico v Ljubljani. Diplomirala je leta 1933. Kot diplomantka francoskega jezika je dobila francosko štipendijo. V Franciji je bila le pet mesecev, saj jo je že čakala služba na mariborski gimnaziji. Bogastvo francoskih knjigarn jo je prevze- lo. V antikvariatih je nakupila toliko knjig, da jih ni mogla naenkrat odpeljati domov. Tudi danes je njeno stanovanje na Viču založeno s knjigami. Med njimi je tudi sedem zajetnih zvezkov Laroussa, ki ga je Zora tistikrat kupila. Druga polovica tridesetih let je mladi profesorici v Mariboru hitro minila. Svet pa je počasi tonil v somrak. V začetku štiridesetih so čete nemških nacistov zakorakale po mestnih ulicah in za napredno slovensko intelektualko tu ni bilo več prostora. Zaprli sojo in potem izgnali. Jagodi-na in Kraljevo v osrčju Srbije sta do konca vojne postala njen dom. Tu je doživela človeško sočutje, pa tudi mnogo trpljenja. Videla je, kako se je okupator v nemočnem besu znesel nad civilnim prebivalstvom, slišala je streljanja talcev. Potoki nedolžne krvi, tudi slovenske, so pojili srbsko zemljo. Zora je hotela pomagati in se oddolžiti za gostoljubje, ki ga je užila. In oddolžila se je, kot je le ona znala: mladini je vcepljala znanje in ljubezen do francoskega jezika ter humanističnih vrednot. Kraljevo je zapustila avgusta 1945, šele potem, ko so njeni dijaki iz zadnjega letnika opravili maturo. Po povratku v Slovenijo je eno leto poučevala na novomeški gimnaziji, nato pa sojo postavili za ravnateljico v Črnomlju. 1\t se je med vojno zbrala slovenska kulturna smetana in ustanovila gimnazijo. Svoboda jo je odplaknila nazaj v prestolnico, šola pa je hirala. Zora jo je spet postavila na noge. Potem, v prvi polovici petdesetih let, je bila ravnateljica na gimnaziji v Mostah. Poleg ravnateljevanja je tudi poučevala in raje kot temu se je odpovedala ravnateljevanju. In res, že leta 1956 je kot profesorica francoščine delala na klasični gimnaziji na Šubičevi v Ljubljani. Iz Most je sem prenesla francoske dramske krožke, ki so z leti postala prava znamenitost. V teh krožkih so dijaki pod njenim vodstvom vsako leto postavili na oder dramsko delo v francoščini. Tako so na nevsiljiv način poglabljali znanje jezika in veselje do njega posredovali vrstnikom na gostovanjih po Sloveniji. Petindvajset let in tudi toliko premierje bilo. Z dramskim delom Zora na oder ni izpostavila le avtorja in njegovega besedila, pač pa tudi jezik, kar se je izkazalo za uspešen in posnemanja vreden pedagoški prijem. Zora seje leta 1977 upokojila, vendar ni mirovala. Absolvi-rala je študij umetnostne zgodovine, zdaj pa že devet let poučuje francoščino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. In kako je šlo z njenimi? Najmlajši brat Vladimir, zdravnik, je leta triinštirideset padel pri partizanih v bližini Novega mesta. Brata Bal-domir in Radoslav sta bila pod-morniška oficirja. Italijani soju odpeljali v Gonars in Padovo, po kapitulaciji pa sta se pridružila partizanom. Baldomir je malo pred koncem vojne na Primorskem padel. Radoslav je par-tizanil v Crni gori. Ob eksploziji ladijske mine je bil hudo ranjen. Po vojni je predaval matematiko na pomorski vojaški akademiji. Zdaj je že pokojen. Polsestra Ljudmila se je poročila z uglednim novomeškim zdravnikom Marjanom Polenškom. Tudi ona je pokojna. TONE JAKŠE Ko riba iz vode postane trajni spomin NOVO MESTO - Romantično, bi lahko z eno besedo označili prvo zgoščenko in kaseto Marijana Novine z naslovom “Ljubil sem in ljubil bom”, kije luč sveta zagledala v začetka tega meseca. Glasbo in besedilo zanjo je napisal sam, med enajstimi skladbami pa prevladujejo balade. "Najlepše zame je, da so tistih nekaj besedic in melodije, ki so nastale v moji majhni sobici, ljudje sprejeli in vzeli za svoje,” je svoje občutke opisal Marijan. Prvo pesem je napisal pri dvanajstih letih, danes pa jih ima še za dva albuma. Morda ga bomo videli tudi na letošnji Emi, pravkar namreč čaka na odločitev strokovne komisije, ali se je njegova pesem uvrstila med tiste, ki se bodo potegovale za naslov slovenske evrovizijske popevke. Njegova prva uspešnica Saša je Marijanu marca lani prinesla zmago v oddaji Orion in drugo mesto na Mednarodnem festivalu slovanskih narodov julija letos v beloruskem Vitebsku. Album, ki ga je Marijan v sodelovanju z dolenjskimi in slovenski- mi glasbeniki posnel v novomeškem Studiu Luca, je izšel pri založbi Nika records, njegov producent in aranžer pa je bil Tomislav Jovanovič-Tokac. Sredi decembra ga bo Marijan s svojo spremljevalno skupino začel predstavljati po vsej Sloveniji. 26-letnega Marijana Novino z Gumberka pri Otočcu se bodo gotovo dobro spomnili tudi vsi tisti, ki so jim srce ogrela številna dobrodelna dejanja Družinskega tria Novina, v katerem je igral z danes žal že pokojnim očetom Marijanom in bratom Borutom: “Ko je oče leta 1989 zbolel za rakom, smo se odločili, da bomo pripravili dobrodelne koncerte za otroke z rakavimi obolenji. V enajstih letih smo zbrali več kot deset milijonov tolarjev. Moj oče je bil izjemen človek. V zahvalo za vse, kar mi je podaril, sem mu posvetil dve skladi in svoj prvi samostojni album. Tudi sedaj z družino pripravljamo dobrodelne koncerte, ki pa so ločeni od moje samostojne glasbene poti.” M. Ž. PREPARIRANJE RIB Prepariranje rib je v zadnjem času vse bolj priljubljeno tudi pri nas. Ribiči se zanj dostikrat odločijo ob ulovu večjih primerkov določenih vrst ali čedalje bolj ogroženih in redkih vrst rib. "Najbolj osveščeni ribiči ujeto ribo le fotografirajo in jo vrnejo v vodo. Tudi sam sem sicer zagovornik tega, vendar pa lepo preparirana riba, postavljena v kotiček stanovanja ali na steni ribiške sobe, ponovno zaživi. Pogled nanjo v ribiču obudi spomin na lep trenutek, ki ga je preživel ob vodi, obenem pa ostane trajen spomin za prihodnje generacije. Lahko bi rekel, da gre za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, “je o smiselnosti prepariranja rib povedal Novomeščan Matej Luštek, dr. vet. med., ki se s tem ljubitelj- sko ukvarja že sedem let. Kot dolgoletni ribič (že od sedmega leta starosti je član novomeške ribiške družine) in študent podiplomskega študija na veterinarski fakulteti s področja zdravljenja rib namreč težko verjame, da bosta kakovost naših voda in od nje odvisno življenje v njih ob tako hitrem in do okolja nič kaj prijaznem tehnološkem razvoju ostala na sedanji ravni. Imamo bogate reke in v njih edinstvene primerke rib, zato bo modra prav preparirano ribje bogastvo za naše zanamce predstavljalo vse večjo vrednost. Veselje vsakega ribiča je neizmerno in vse ure napetega čakanja so poplačane, ko ujame zanj izjemen primerek neke ribje vrste, ki bi bil primeren za prepariranje. Toda kaj in kako z ribo? “Za kakovosten preparat ni potreben le dober prepa-rator z občutkom za opazovanje in razumevanje življenjskega okolja posamezne ribe, njegova natančna roka in obilo potrpežljivosti pri delu. Izredno pomembno je, v kakšnem stanju je riba, ko jo dobim v roke,” je razlagal Matej. Ko se ribič odloči za prepara-cijo, mora ribo takoj humano usmrtiti. V ribi se nato začno odvijati posmrtni procesi, najbolj opazen pa je pojav mrtvaške bledice, ki zelo vpliva na končni izgled preparata. Barva se sicer povrne, vendar le, če je riba v stiku z zrakom. “Priporočljivo je, da jo položimo na vlažno krpo. Vsako nepotrebno premikanje lahko privede do poškodb. Ribo po ulovu ne smemo zaviti v plastično vrečko, saj se začne kvariti. Koža ostane bleda, izpadajo ji luske, tanjši deli pa se trgajo. Najbolje je, da ribič takoj pokliče preparatorja, da ribo izko-ži. Kožo z glavo bo zamrznil, meso pa vrnil. V kolikor to ne uspe, pripravimo ribo za zamrzovanje doma. Preden jo zamrznemo, jo zavijemo v vlažno krpo, nato pa obdamo s kartonom ali jo postavimo na stiropor. Vse skupaj nato zavijemo v plastično vrečko. Če se ribič odloči le za preparacijo glave, je rokovanje z ribo enako kot sem ga že opisal. Razlika je le, da tu glavo odrežemo, trup pa razluskamo in ga očistimo dro- iMarijan Novina Ljubil je in ljubil bo Prva zgoščenka Dolenjca Marijana Novine SLOVENCI V KANADI: BOŽIČEVI “Pa kaj sploh delam na tem koncu sveta?” bovja. Zamrznjeno ribo pred prevozom do preparatorja na debelo povijemo s časopisnim papirjem ali pa damo v hladilno torbo,” je postopek, od katerega je v veliki meri odvisen končni izdelek, opisal Matej. Matej je skrivnosti in lepote prepariranja spoznaval sam. Je samouk in preparira izključno za svoje prijatelje. Prve izdelke, na katere sicer ni preveč ponosen in jih imenuje “zmazki”, so laičnemu očesu prav tako lepi in zanimivi. Da se je lotil te zahtevne spretnosti, je na eni strani pripomogla visoka cena njegove prve večje preparirane ribe, za katero je odštel več kot enomesečno štipendijo, na drugi pa ljubezen do narave in pripadnost ribištvu. Do danes je v svoji tehniki prepariranja zelo napredoval, vse več pozornosti namenja podrobnostim, ribe zvija v različne položaje in jim daje videz gibanja. Celoten postopek preparaci-je, npr. metrske ščuke, ki zahteva od 12 do 15 ur natančnega preparatorjevega dela, skupno traja okoli 3 mesece. Med pripomočke, ki jih Matej uporablja, sodi kirurško orodje (pincete, skalpeli, kirete, škarje...), prav tako pa tudi najnujnejše kemikalije - alkohol in lak za les, ostalih pa se zaradi svoje varnosti in njihove strupenosti raje izogiba. In kako izgleda Matejev postopek prepariranja? Ribo najprej položi na ravno površino, naredi njen obris in jo na večih delih izmeri. Nato se loti izko-ževanja ribe. “Izkožim cel trup in čimbolj natančno očistim notranjost glave. Pri tem posebej pazim na luske in izredno tanko kožo, ki se lahko kaj hitro raztrga. Naslednji korak je oblikovanje modela iz trde poliuretanske pene na podlagi odvzetih mer in obrisa ribe. Model obdelujem z brusilnim papirjem, dokler ne leže v kožo, glavo pa na obraznem delu napolnim z mavcem. Ko se mavec strdi, ribo operem in odcedim, nato pa s pomočjo kartona in RIBA JE PONOVNO ZAŽIVELA - Skozi Matejeve roke je šlo že preko 150 rib, med njimi je tudi več kot deset njegovih. (Foto: M. Žnidaršič) ščipalk namestim in učvrstim vse plavuti ribe. Sledi sušenje na zraku, ki je odvisno od velikosti ribe (od enega meseca za 50 centimetrsko, pa do treh mesecev za somovo glavo),” je razlagal. Naslednji koraki od preparatorja zahtevajo pravo umetniško žilico. Najprej je na vrsti kitan-je glave in oblikovanje le-te v prvotno obliko, nato pa se Matej loti barvanja kitanih površin ter obledelih in poškodovanih delov kože in plavuti. “Včasih moram prebarvati celo ribo. Trudim se, da bi vedno ohranil njeno prvotno barvo. Nazadnje ribo še polakiram in pričvrstim na desko, korenino ali izdolb-ljeno deblo, odvisno od želje ribiča. Na podlago lahko vžgem tudi podatke o ribi: kraj in čas ulova, vrsto in velikost...,” je opisovanje postopka preparacije zaključil Matej Luštek. Mi pa zaključujemo z Matejevo željo. S prepariranimi primerki vseh vrst rib iz Krke bi rad opremil prostor Ribiške družine Novo mesto. Določene vrste so namreč tako ogrožene, daje že vprašljiv njihov obstoj. “Naj ostane v spominu to, kar v naših vodah živi in je živelo!” MOJCA ŽNIDARŠIČ Čeprav smo Slovenci pred desetletjem dobili svojo državo, kar je bil naš dolgoleten sen, je vse pogostejši žalosten občutek, da jo znamo zdaj premalo ceniti in spoštovati. Včasih se šele ob obisku naših izseljencev po svetu zavemo pomena in ljubezni do svoje domovine in doma, to spoznanje pa nam dajo prav ljudje, ki sicer že desetletja živijo v tujini, pa še vedno hrepenijo po “starih časih "na kmetih, ko je bilo otroštvo zaradi pomanjkanja sicer težko, pa vendarle lepo in nepozabno. Božičeva družina, ki si je za svoj drugi dom izbrala Kanado, oz. mesto Calgary v Alberti, je že ena takšnih. Oba, Minka in Jože, sta Slovenca, celo Dolenjca, saj Minka prihaja z Oštrca pri Kostanjevici na Krki, Jožetov rojstni dom pa je v Brveh pri Cerkljah ob Krki. V tujino je najprej, takoj po odsluženju vojske, odšel Jože, kot mlad fant si je delo našel v Nemčiji, kasneje pa v Kanadi, kjer je že živela njegova sestra. “Takrat sem pogosto hodil domov, želel sem si Slovenko za ženo,” je odkrito povedal Jože. Vnela se je ljubezen z mlado Minko. “Imela sem komaj sedemnajst let, ko sem odšla z njim. V Ljubljani sem obiskovala frizersko šolo. Če bi se mi to zgodilo zdaj, ne bi zapustila svoje domovine. Čeprav v Kanadi živim že trideset let, vem, da ne spadam v to državo, sem preveč Slovenka. Kolikokrat si rečem: Pa kaj sploh delam na tem koncu sveta?,” je pripovedovala Minka. Čeprav gre Božičevim zdaj dobro, saj so ena najbogatejših slovenskih družin v Calgaryju, se še dobro spominjajo težkih začetkov leta 1976, ko so najprej stanovali v podnajemniškem stanovanju. “Možje znal angleško šteti do dvajset, jaz pa nisem poznala skorajda nobene angleške besede. Sama sem presenečena, da sem se potem tako hitro naučila. Kaj vse naredi sila oz. potreba. Vem pa tudi, da bi se mi zmešalo v tujini, če ne bi takoj imela otrok, ki so bili ves moj svet,” se spominja Minka in našteje vse tri: zdaj 22-let-no Anito, 18-letnega Danijela in 16-letno Nathalie. Skrbela je za dom in družino, v službo pa je vseskozi hodil le mož, ki ima zdaj svoje podjetje. Ukvarja se z montažo mavčnih plošč in ne more, da ne bi omenil plačilne nediscipline, ki očitno ni doma samo pri nas. Obema je kar malo hudo, ker njuni otroci ne znajo slovensko, “čeprav nekaj razumejo, govoriti pa ne znajo. V Torontu, kjer smo živeli najprej, je za to veliko bolj poskrbljeno, ker je tam res veliko Slovencev in imajo slovenske šole. V Calgaryju pa je bilo premalo prijav za slovenski program in tako je vse propadlo,” je razložila Minka. Oba z možem pa se lahko pohvalita z lepo slovenščino in predvsem gostoljubnostjo, ki je mnogim narodom tuja. Minka manjšo,” pravita z možem, čeprav sta že sita^selitev, ki jih je bilo v njunem življenju preveč. Slovenci imajo svoj klub Veliko jima pomeni druženje z drugimi Slovenci v Kanadsko - slovenskem klubu. Zdaj v Cal-garyju, znanem predvsem po zimskih olimpijskih igrah leta 1988, živi okrog 120 slovenskih družin, včasih pa jih je bilo še več, a so se odselile. “Pred petimi leti smo se Slovenci veliko bolj družili in obiskovali. Zdaj živimo bolj vsak zase. Le še v klubu se srečamo enkrat na mesec in takrat se imamo res lepo,” je povedala Minka in se veselila naslednje sobote, ko naj bi se dobili na pokušnji in ocenjevanju vin. “Vedno imamo slovensko glasbo, igrajo slovenski ansambli - mi pa zapojemo, zaplešemo in življenje je takoj lažje.” MARTINOVA NEDELJA MED SLOVENCI - Minka in Jože Božič sta se rada pogovarjala o Sloveniji in njuni Dolenjski. Trenutki med svojimi ljudmi jima veliko pomenijo. Na sliki: na Martinovo nedeljo skupaj z Janezom Sajetom (na desni), s še enim Dolenjcem, ki v Kanadi živi že več kot štirideset let. (Foto: L. M.) je v svoji lepi kuhinji, ki bi si jo želela vsaka gospodinja, prav na Martinovo nedeljo za goste iz Slovenije pripravila odlično kosilo, pri katerem seveda ni manjkala okusna goveja juha. “Rada kuham in predvsem pospravljam. To je moj hobi,” pravi. Dela'ima resnično veliko, saj je hiša, velika kot grad - ima štiri spalnice, kar nekaj kopalnic s stranišči ter ogromno drugih prostorov - brez najmanjšega prahu. Vse je čisto in na svojem mestu. “Preveč je dela, ne zmorem več. Zato hišo prodajamo in bomo kupili ali si zgradili Glasba, predvsem slovenska, Minki nasploh pomeni veliko. Presenetljivo, vse naše ansamble in pevce pozna, pohvali se lahko z zbirko kaset in plošč, ki jo ima malokateri Slovenec pri nas. “Kaj je lepšega od naše ljudske in narodne pesmi? Obožujem Alfija Nipiča, Štajerskih sedem in pa seveda Slake,” pripoveduje in zraven zapoje “Kadar pa mim’ hiš’ce grem, hišice na vasi,...” Pove tudi zanimiv pripetljaj. “Vsakič, ko grem v Slovenijo, si za domov nakupim veliko naše glasbe. Nekoč sem prišla na našo mejo s 120 kasetami. Cariniki so bili čisto preč, kaj bom zdaj počela z njimi, ali jih bom preprodajala in se šla velik posel ali kaj. Pa sem jim samo rekla: Pa kaj vam je?! To je muzika za mojo dušo!” Tudi mož Jože rad prisluhne slovenski glasbi in mnogokrat razveseli družbo, ko vzame v roke svojo frajtonarico. Božičevi se radi vračajo domov, veseli so tudi obiska svojih domačih v Kanadi, čeprav so ti zaradi denarnih razlogov kar preredki. “Saj nam tu ni hudega. Kolikokrat sem mislila, da bi šli živet spet v Slovenijo, toda ko pridem tja, vidim, da ni več tako kot prej. Ni več mojih ljudi in prijateljev. Težko bi bilo. Sicer pa je življenje tako ali tako eno veliko tveganje,” razmišlja Minka in si ne more kaj, da ne bi rekla, da v Kanadi najbolj pogreša prelepo slovensko naravo. Ob pogledu z letala tik nad Brnikom ob vrnitvi sem se spomnila teh njenih besed in si v mislih zapela: “Zeleno, ki te ljubim zeleno.” LIDIJA MURN NAJLEPŠA SLOVENSKA HIŠA - Božičevi imajo najlepšo in najbolj razkošno opremljeno hišo od Slovencev, ki živijo v Calgaryju. Stoji blizu olimpijske vasi, od koder je prelep razgled na vse mesto. (Foto: L. M.) ZDRAVSTVENI KOTIČEK Prihaja čas, ko se pojavijo prehladi PREHLAD je najpogostejša okužba zgornjih dihal, ki ga povzroča prek 200 različnih virusov. Pogostejši je v hladnem obdobju, ko se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih s centralno kurjavo in so tesneje v stiku z drugimi osebami. Suh, vroč zrak izsuši tkivo v nosu in žrelu ter ustvari pogoje, da se virusi primejo sluznice. Obrambni sistem našega telesa odgovori z napadom na klice s pomočjo belih krvničk Njihovo kopičenje na mestu okužbe povzročit zbadanje in vnetje. Sluznica nosu in žrela izloča veliko sluzi. Okuženi kiha, ima občutek napolnjenosti glave, glavobol, počuti se utrujeno Po telesu ga “trga”, lahko se pojavi celo mrzlica. Oči so pekoče in mokre. Ponoči se lahko pojavlja suh kašelj. Bolezenski znaki prehlada trajajo tri dni, še kak teden pa ima prizadeti občutek zamaše-nosti. Prehlad stakneš z vdihavanjem majhnih kapljic v zraku, ko nekdo kihne ali zakašlja. Okužbo lahko dobiš, če primeš površine, ki so okužene z virusi (kljuke, telefone, svinčnike, knjige, kavne skodelice) in potem klice preneseš v svoj nos, usta ali na očesno veznico. Možnosti zdravljenja: Proti virusu prehlada ni nobenega zdravila. Vendar pa boste bolezen omilili, če boste zdravili bolezenske znake. Za boljše počutje pri bolečinah v mišicah in vročini bodo pomagali analgetiki (ibuprofen ali paracetamol). Če vas boli žrelo, grgrajte slano vodo večkrat na dan (pol čajne žličke kuhinjske soli v skodelici vode). Zdravila proti kašlju (trpotčev sirup) pomagajo takrat, ko kašelj močno moti spanje ali pogovor. Jemljemo jih zvečer. Sicer pa je bolje, da si dovolite kašljati (vedno si pri tem pokrijte usta, saj kašelj odstranjuje sluz in klice iz žrela in zgornjih dihal. Zdravila, ki redčijo sluz in pomagajo iz-kašljevati (jegličev sirup), jemljemo čez dan. Vdihavanje zeliščne pare (evkaliptus, poprova meta) lahko olajša zamašitev. Pomembno je tudi pitje tekočin, vsaj 10 kozarcev na dan (vode, sadnih sokov, čajev). Za dober čaj proti prehladu zmešajte enake dele bezga, poprove mete in rmana. Ta mešanica pomaga proti vročini, trganju, zamašenosti in vnetju. Ogromni odmerki vitamina C ne morejo preprečiti prehlada, lahko pa skrajšajo trajanje in omilijo bolezenske znake. Antiseptiki za usta in žrelo odpravijo neprijetno skelenje in bolečine v žrelu ter olajšajo požiranje. Izogibajte pa se mentolu, ker lahko pospeši osušitev sluznice. Z vazelino se namažite v notranjosti in v okolici nosu, da se zavarujete pred razdraženjem. Kadar ste prehlajeni, se izogibajte mlečnim izdelkom, ki naredijo sluz še gostejšo. Hrana naj bo lahka in uravnotežena. Ustrezen počitek pa je glavni ključ do uspeha zdravljenja prehlada. Zdravnika morate obiskati, kadar trajajo bolezenski znaki prehlada več kot sedem dni, kadar težko dihate in požirate, imate trd vrat in izrazit glavobol (TAKOJ!), kadar imate bolečine v ušesih, kadar je vaša telesna temperatura višja od 38°C ter kadar trajata hripavost in kašelj več kot dva tedna. Kako preprečiti prehlad? Roke si pogosto umivajte z milom in toplo vodo. Z rokami se ne dotikajte nosu in oči. Izogibajte se prostorov, kjer je veliko ljudi. Uporabljajte robčke za enkratno uporabo. Dihajte skozi nos, ki je odličen filter za viruse, poleg tega pomaga ogreti zrak. Od prehlajenega, ki kiha in kašlja, se umaknite za vsaj en meter. Redno, zmerno telovadite (hoja po svežem zraku večkrat na teden). Pomaga tudi savna. Pripravila: Prim.mag.TATJANA GAZVODA, dr.med. IZ NAŠEGA LONCA Praznične sladkosti Končno je prišel najlepši čas v letu. Zunaj je mraz in dnevi so kratki, toda v kuhinji je prijetno toplo in lepo diši. Seveda, bližajo se prazniki, ki se jih otroci tako vesele. Njihove mamice pa kar tekmujejo v pripravljanju sladkih dobrot. Predlagam, da spečete pisan krožnik piškotov, vendar vse iz enega testa. Piškoti Osnovni recept za 80 piškotov: Sestavine: 180 g masla, 250 g moke, 2 žlici sladkorja, 2 rumenjaka, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 1 jajce. Sneg: 2 beljaka, 175 g sladkorja. Za nadev: 100 g rdeče marmelade, npr. ribezove. Priprava osnovnega testa: Maščobo pogne-temo z moko, 2 žlicama sladkorja, rumenjakoma in vanilijevim sladkorjem v gladko testo. Pokrito naj stoji v hladilniku 1 uro. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Pekač namastimo in ga posujemo z moko. Testo razvaljamo na debelino noža. Priprava dvojnih vetrcev: Iz testa izrežemo kroge s premerom 3 cm. Za sneg beljaka čvrsto stepemo s sladkorjem. Sneg nadevamo v brizgalno vrečko in z njim naredimo “kapico” na vsak piškot. V pečici jih svetlo opečemo (okrog 18 minut). Marmelado zmešamo z malo vroče vode, nato jo pretlačimo. Z njo premažemo in stisnemo po dva piškota skupaj. Priprava lun: Iz testa izrežemo like z modelom lune. Premažemo jih s snegom. Priprava nagajivčkov: Dvojni piškot, spodnji premazan z marmelado, zgornji pa že pred peko, s stepenim jajcem. Miklavževa jabolka Za 12 kosov potrebujemo: 12 majhnih, kiselkastih jabolk, 1 kg sladkorja, 1 žličko vinskega kisa, 1 žličko rdeče živilske barve, 400 g mlečne čokolade, sladkor za posip, 12 lesenih palčk. Priprava: Jabolkam odstranimo peclje in vanje globoko zabodemo lesene paličice. Za rdeča jabolka zavremo 150 ml vode s 500 g sladkorja in kisom. Dodamo rdečo barvo in kuhamo 6 minut. Odstavimo. V sirup potopimo 4 jabolka, tako da jih ta popolnoma prekriva. Osušimo jih na velikem krožniku, posutem s sladkorjem. Za karamelizirana jabolka preostali sladkor stopimo do zlatorjave barve. Prilijemo 150 ml vroče vode in kuhamo 6 minut. Odstavimo. Karameliziramo 4 jabolka. Sušimo jih na krožniku s sladkorjem. Za čokoladna jabolka čokolado stopimo v vroči vodni kopeli. V stopljeno čokolado potopimo še preostala jabolka. Osušimo jih na kuhinjski mrežici. Pripravila: NINA STERGAR S HRANO IN ZELIŠČI DO ZDRAVJA Žita imajo prednost v zdravi prehrani Sam že več desetletij govorim, da so žita najvažnejši del zdrave prehrane. Sedaj tudi bolj osveščeni zdravniki postavljajo žita za osnovo v piramidi, ki nazorno prikazuje, kaj naj po količini sestavljajo najboljša živila. V vsakodnevni prehrani naj bo največ raznovrstnih žit, nato zelenjave in sadja, zelo malo mesa in najmanj živalskih maščob, sladkorja ter soli. Temu pravijo tudi mediteranska hrana in res je v krajih ob Sredozemskem morju malo tako imenovanih civilizacijskih bolezni. Tako, kakor sem to že zadnjikrat povedal, je tudi pri žitu zelo pomembna priprava hrane. Sam hranim različna žita, ki jih kupujem pri kmetih ali v mlinih, ki jim zaupam, da so žita pridelana brez pesticidov in umetnih gnojil. Taka žita prodajajo tudi na nekaterih tržnicah in v bio trgovinah. Tudi podjetju Žito lahko zaupamo, da so njeni izdelki z oznako “Natura” zadovoljivi za pripravo zdrave hrane. Navado imam, da kupujem različna žita, tudi manj znana, kakor je pira. Vsako zase hranim v zaprtih posodah. Od kar sam skrbim za svoje zdravje, imam tudi mlin in si žito zme-Ijem tik pred uporabo. Gospodinjski mlin danes ni več tako drag kuhinjski pripomoček. Ročni stane manj kot dvajset tisočakov, električni pa okrog petdeset tisoč tolarjev. Vse več je tudi malih mlinov na kamen in ne valjčnih, v katerih se žito pregreva in izgubi svojo življenjsko moč. Vemo, da moka že po kratkem času izgubi veliko tega, kar predstavlja njeno zdravilno moč. Žitne beljakovine oksidirajo, kar pomeni, da se združujejo z atomi kisika in postajajo oksidanti. Za okus postajajo žarki in so lahko tudi rakotvorni. Čeprav sem proti, da bi nam razvajene okuševalne brbončiče, kijih imamo na jeziku vsiljevale, kaj naj jemo, pa je prav, da se tudi zdrava hrana prilagaja posameznim željam. Vedeti je treba, da nimamo vsi enakih možnosti za presnavljanje posameznih žitaric. Hrana iz žit bo lahko bolj okusna, če bomo mešali moko iz različnih žit. Za začetek si skuhajte žgance iz koruze, pšenice in ječmena in spoznali boste koristi domačega mlina. Kako to naredim, bom napisal v enem od prihodnjih kotičkov. Iz upokojenskega doma so me vprašali, če lahko povem, kaj je za mene zdrava in kaj zdravilna hrana. Ker nimam na pretek prostora v tem kotičku, ne bom razlagal, kaj je zdrava hrana. O tem je bilo že veliko povedanega. Zdravilna je za mene tista hrana, ki jo uživam, kadar se ne počutim dobro, če me zbada v kakem sklepu ali se me loteva viroza. Nič kolikokrat sem že preizkusil, enako so storili tudi drugi, ki sem jim to svetoval, da je najbolj zdravilen redek koruzni močnik z nekaterimi dodatki. Moj način priprave: nekaj žlic koruzne moke gladko razmešam s hladno vodo. V pripravljeno vrelo vodo dam nekaj drobno narezane ali “zmlete” zelenjave, v kateri sta tudi čebula in česen. To vlijem v neslan krop, mešam in pustim kuhati največ 5 minut. Pustim, da jed še malo postane, nato jo dam na krožnik in po vrhu malo osolim. Zabelim s hladnim oljem ali s skuto. Bolj razvajeni pa naj si zabelijo s kislo smetano. Meni ta močnik zelo hitro uredi prebavo, kadar je ta zmotena, ker sem iz vljudnosti pri kom pojedel kaj napačnega. Veliko sem na cesti v avtomobilu, dostikrat na dežju ali prepihu, in kadar me zbada v kakem syepu, je ta močnik najboljše zdravilo. Da tablet ne jemljem, se razume samo po sebi. Prepričan sem, da si s kalcijem krepim kosti in imunsko obrambo. Vprašanja pošljite na uredništvo časopia ali na moj naslov: Ravenska pot 26, Škofljica. IVAN MARŠIČ VSAKO LETO 5. DECEMBRA ZVEČER NOSI MIKLAVŽ V pričakovanju Miklavža December je mesec obdarovanj. Torej čas, ki ga otroci prav po zaslugi kar treh obdarovalcev najbolj težko pričakujejo. In čeprav je bil Miklavž nekaj časa nekoliko v senci dedka Mraza in božička, dejstvo ostaja: med dobrotniki je prav Miklavž najbolj priljubljen. Noč iz 5. na 6. december je med otroki že od nekdaj obdana v tančico skrivnostnosti. In seveda pričakovanj, čeprav so ta danes v primerjavi s preteklostjo precej večja, ne glede na to, da se je na srečo tudi danes ohranilo dejstvo, da Miklavževa darila niso velika. “Ko sem bila še otrok, je bilo pričakovanje Miklavža čisto drugačno kot danes. Že kakšna dva meseca prej smo se pripravljali na njegov prihod. Morali smo moliti, saj so nas starejši redno opozarjali, da nas Miklavž gleda in posluša. Kdo se torej ne bi potrudil, da bo priden, če mu to prinaša darila?” pravi Tončka Gunde s Sel pri Šentjerneju, ki je letos dopolnila 65 let. Spominja se, da so na večer Miklavževega prihoda na mizo v kuhinji nastavili peharje, starejši pa včasih tudi čevelj, v katerem so ponoči kar tako za hec pristali korenje ali cigarete. Otroci so šli tistega večera vedno prej v posteljo, da bi noč čim prej minila in da bi dobrotnik sploh zavil v njihovo hišo. In kakšno veselje so prinesla otrokom darila, ki sojih ponavadi odkrili zjutraj, včasih pa jih je radovednost že ponoči dvignila iz postelje! V njih so bila obvezno jabolka - mame sojih zamenjale s sosedi, kajti otroci so vedeli, kakšna jabolka so v domači kleti - pa orehi, suho sadje, kak izpod maminih rok narejen in doma pečen Miklavž ali parkelj, morda izjemoma še bonbon, obvezno pa je bila priložena palica miklavževka. Kot pravi Tončka, je palico dobila večina otrok, le najmlajši in izredno pridni so bili “prikrajšani" za ta dar. S to palico so šli po Božiču tepežkat po vasi. Takrat je bil običaj, da so ženske iz nekoliko boljšega testa spekle ptičke, ki sojih potem dajale otrokom, ki so s palico v roki in z besedami “Reši se, reši se" iskale svoje žrtve. Ker so bile takrat na Selih družine velike, tudi po 10 in več otrok je bilo pri hiši, pečenih ptičkov ni bilo ravno na pretek. Stoletja star običaj Sveti Nikolaj - takšno je namreč uradno cerkveno ime tega svetnika - je pri Slovencih že dolgo znan kot tisti svetnik, ki obiskuje družine in obdaruje otroke. Običaj naj bi izviral iz 12. ali 13. stoletja, obdarovanje pa iz legende, daje svetnik pomagal nekemu obubožanemu plemiču, da je lahko bogato poročil svoje tri hčere, kajti dote jim ni mogel preskrbeti. Sv. Nikolaj je skozi okno vrgel tri kepe zlata, kar še danes predstavljajo Tončka Gunde jabolka v Miklavževem darilu. Ena kepa je pristala v copati pred ognjiščem. Od tod morda tudi šega, da danes prinaša darove v nastavljene copate, nogavice ali čeveljce. Miklavž običajno pride v spremstvu angelov in parkeljnov. Slednji opletajo z verigami, dobrotnik pa je odet v dolgo belo haljo in mašni ali večerni plašč. Na glavi nosi mitro, v eni roki škofovsko palico, v drugi pa knjigo, v kateri z zlatimi črkami piše, kaj so delali pridni otroci, s črnimi pa so zapisani grehi porednih. Seveda včasih po vaseh otrokom ni bila dana ta priložnost, da bi si v živo ogledali Miklavžev sprevod, medtem ko ta danes pride skoraj v vsak kotiček naše dežele. Kljub temu sije takratna mladež po zaslugi pripovedovanj starejših živo predstavljala procesijo, ki je bila običajno začinjena s pravim rožljanjem parkljeve verige pred vrati. “Včasih je samo tisto, kar je bilo v darilu za pojesti, kaj veljalo. Danes ni tako. Tudi vnuki na primer nastavijo pehar, zraven pa tudi listič s spiskom želja. Nekaj let sem tudi sama pekla par-keljne in Miklavže, a industrija je z za otroke bolj zanimivimi čokoladnimi figuricami izpodrinila domačo peko,” pravi Tončka, ki je sicer znana kot izvrstna kuharica, njene spretnosti pa lahko občudujejo in okušajo tudi občani občine Šentjernej. Je namreč aktivna v Društvu kmečkih žena Šentjernej, članice katerega se redno in zelo uspešno predstavljajo na različnih prireditvah v občini. Tončka zna speči tudi dobre parkeljne, a pri receptu se zatakne. Že res, da mora biti testo nekoliko boljše "kot za kruh, kar doseže z dodatkom mleka in kakšnega jajca, koliko česa je treba zmešati, pa ne zna povedati. V rokah namreč čuti, kdaj bo parkelj dober. Vsekakor pa je ta iz dobrega testa, tako kot Miklavž, ki vsako leto hodi po naših krajih. TANJA JAKŠE GAZVODA Spomini Mire Mihelič Letos mineva petnajst let od smrti pisateljice in prevajalke Mire Mihelič, avtorice, ki seje s svojim obsežnim proznim in prevajalskim delom trajno zapisala v slovensko književnost, v spominu mnogih pa je ostala tudi kot prizadevna društvena delavka, med drugim je bila predsednica Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN kluba, v obeh organizacijah pa je s svojo uglajenostjo in dobrotnostjo veliko postorila. Letos hkrati mineva petnajst let od izida njene edine knjige spominov, kije pod naslovom Ure mojih dni izšla v istem letu, ko se je pisateljica za vedno poslovila od peresa in ljudi. Pri Mladinski knjigi so knjigo pred kratkim ponatisnili in tako najlepše počastili in obudili spomin na pisateljico, saj v knjigi sama neposredno pripoveduje bralcu o sebi, o razmerah in ljudeh, ki jih je poznala, se družila in srečevala z njimi, tudi s pomembnimi slovenskimi in svetovnim besednimi ustvarjalci. Ko pisateljica zapisuje dogodke in obuja spomine na mnoge osebnosti, piše iskreno, pero ji ne zastane tudi pri intimnejših in družinskih stvareh, ki jih vsaj tiste čase niso ravno obešali na veliki zvon, po drugi strani pa načrtno ne zapiše prav nič slabega o drugih, četudi je imela v življenju tudi bridke ure in grenke izkušnje, da seveda grobosti razmer niti ne omenjamo. Ko se je pogumno odločala, da bo pri pisanju spominov poskusila prekoračiti “mejo molka" v osebnih stvareh, seje hkrati odločila, daje zmeraj ne bo prekoračila, “ne toliko iz obzirnosti do sebe, kakor iz spoštovanja do drugih”, kot je zapisala v uvodnem poglavju in pribila: “Nikoli ne bom povedala laži, včasih pa bom -usmiljeno - kaj zamolčala.” Knjiga bo gotovo pritegnila ljubitelje spominske literature pa tudi tiste, ki jih zanima slovenska pisateljska druščina, saj je bila Mira Mihelič ena od njenih osrednjih osebnosti in je odigrala pomembno vlogo v zgodovini ustanavljanja slovenskega pisateljskega Pen kluba. M. MARKELJ Mladi Jakac Slikar in grafik Božidar Jakac, utemeljitelj slovenske umetniške grafike in eden osrednjih mojstrov slovenskega ekspresionizma, je v strokovni literaturi dokaj temeljito obdelan, a čeprav so temeljne značilnosti njegove ustvarjalnosti zvečine dorečene, pa ni mogoče reči, da je njegova umetnost povsem raziskana, da niso mogoče nove interpretacije ali potrebne nove dodatne stvarne raziskave. Po mnenju dr. Milčka Komelja, velikega poznavalca Jakčeve umetnosti, s katero seje seznanjal tudi v skoraj vsakodnevnem živem stiku z umetnikom, v stroki še niso bili izčrpani vsi poglavitni viri, ki utegnejo globlje osebnostno in zgodovinsko utemeljevati ter predvsem pojasnjevati izvor tistih značilnosti, ki so za Jakca najbolj specifične in zanj ko umetnika tudi bistvene. V doseda-. njih raziskavah je bilo bolj ali manj jasno nakazano, daje umetnostno posebno zanimiva in dragocena prav Jakčeva ustvarjalnost iz nje- govih mladih let, ko je študiral in presenetljivo dosegel enega od ustvarjalnih viškov. V umetnikovem mladostnem obdobju so utemeljeni izvori njegovega poznejšega dela, zato je prav ta čas vreden nadrobnejše in globlje osvetlitve. Ta premislek je vodil dr. Milčka Komelja pri študiju prvega Jakčevega ustvarjalnega obdobja od otroštva v Novem mestu do konca akademskega šolanja v Pragi, ki ga je temeljito raziskal. Na njegovi osnovi je leta 1983 pripravil doktorsko disertacijo in jo leto kasneje v navzočnosti samega umetnika uspešno zagovarjal. Po nji je petnajst let kasneje nastala knjiga Mladi Jakac - Izvori njegove ustvarjalnosti, ki je s ponekod dopolnjenim in malenkostno preoblikovanim besedilom ter opombami pred kratkim izšla pri založbi Slovenska matica. Knjigo je dr. Ko-melj posvetil Jakcu, “svojemu prvemu ustvarjalnemu vzorniku, življenjskemu mentorju in dragemu prijatelju” ob stoletnici rojstva (1999), kot je zapisal v posvetilu. Dr. Komelj v razpravi na podlagi temeljitega poznavanja umetniških del, ohranjenih dokumentov in pričevanj pojasnjuje oblikovanje Jakčevega umetnostnega nazora, kako je kot občutljiv mladenič v domačem novomeškem in zatem praškem kulturnem okolju, zazrt v naravo in umetnost, postajal ustvarjalec in kako je svoje delo tudi sproti utemeljeval in razumeval. Pomemben del besedila so opombe, ki poleg referenčnega gradiva prinašajo celo vrsto Jakčevih literarnih tekstov, citatov iz korespondence, zlasti Jakca in Mirana Jarca, ter opozoril na sočasne pojave v svetovni literaturi, ob vsem tem pa je besedilo temeljito dokumentirano s slikovnim gradivom. Vsekakor gre za knjigo, ki se je bo marsikdo z veseljem lotil. M. MARKELJ PRIROČNIK. KI NI VEČ SAMO ZA ZDRAVNIKE Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo V tem stoletju je razvoj medicine naglo napredoval in s tem človeku pomagal do boljšega zdravja, spremenil pa se je tudi odnos med pacientom in zdravnikom. Ljudje se vse bolj zavedajo, da morajo za ohranjanje svojega zdravja najprej sami poskrbeti, zato si želijo vse več informacij o stanju bolezni, zdravilih, predvsem pa o tem, kako se bolezni izogniti oz. kako jo najhitreje pozdraviti. Tem željam je pred leti prisluhnila ameriška farmacevtska družba Merck & Co. Inc. in konec leta 1997 izdala prvi veliki zdravstveni priročnik, namenjen širokemu krogu bralcev. Gre za priročnik, ki je nastal na podlagi znamenitega Merckovega zdravstvenega priročnika za zdravnike, tamkaj zapisane informacije pa je v preprost in razumljiv ljudski jezik pomagalo zapisati več kot 200 ameriških vodilnih zdravnikov in znanstvenikov: pripravljali so ga več kot pet let. Pred kratkim je Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo izšel tudi v slovenščini, izdala gaje Založba Mladinska knjiga. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo temelji na Merckovem zdravstvenem priročniku za zdravnike, kije prvič izšel leta 1899 in je danes delo z najdaljšim neprekinjenim izročilom med tovrstnimi angleškimi publikacijami, hkrati pa najširše uporabljan zdravniški priročnik na svetu. Lani je ob stoti obletnici izšla že sedemnajsta posodobljena izdaja, do sedaj pa je bilo prodanih že več kot deset milijonov izvodov Merckovega zdravstvenega priročnika za zdravnike v 13 jezikih. Za prevod slovenske izdaje, katere glavni urednik je Jaro Lajovic, dr. med., je poskrbelo štirindvajset uglednih slovenskih zdravnikov in farmacevtov, specialistov za posamezna področja medicine, tako daje priročnik usklajen s sodobno medicinsko doktrino. Knjiga pa ni le prevod, ampak je tudi prenesena v naše okolje. Opuščeni'so npr. podatki, ki pri nas niso pomembni, namesto njih pa so vključeni tisti, ki veljajo za Slovenijo. Ponekod so na novo dodani odlomki ali poglavja. Priročnik prinaša na več kot 1500 straneh natančne razlage bolezni, znake težav in načine zdravljenja ter vse o zdravilih, njihovih značilnostih in delovanju, vse to je slikovno ponazorjeno s tristo barvnimi ilustracijami. Vsebina je razdeljena na 24 obsežnih poglavij: od poglavja o zdravilih, o boleznih srca in ožilja, o bolezni pljuč in dihalnih poti, boleznih kosti, sklepov in mišic, boleznih možganov in živcev ter boleznih prebavil do poglavja o raku in o zdravstvenih vprašanjih pri otrocih. * O Velikem zdravstvenem priročniku za domačo rabo je med drugimi uglednimi slovenskimi zdravniki in specialisti prof. dr. Dušan Keber, zapisal: “Ljudje si vedno želijo, da bi pri poskusu razumevanja zdravstvenih problemov imeli na voljo podobno literaturo kot zdravniki. V današnjem času se slepo zaupanje in pasivno podrejanje zdravnikovi avtoriteti naglo umikata aktivnemu sodelovanju obveščenega bolnika. Pričujoča knjiga je zapleteni jezik medicinske stroke spremenila v govorico, razumljivo vsakomur, ki je dovolj radoveden, da ga ne odvrne množica podatkov, ki so mu bili doslej neznani. Z njeno pomočjo bo bralec lahko postal izobražen zdravnikov sogovornik, predvsem pa bo v njej našel odgovore na vprašanja, ki jih je hotel zastaviti zdravniku, pa ta ni imel dovolj časa zanj. In kar je še posebej važno: pomagala mu bo preveriti, ali zdravnik in on sam ukrepata na najboljši možni način, da bi obvladala njegov zdravstveni problem.” Snovalci knjige se sicer zavedajo, da še tako kakovostna knjiga ne more nadomestiti strokovnega znanja in izkušenj zdravnika, lahko pa olajša sodelovanje in sporazumevanje z zdravnikom ter uporabniku omogoča pravilno ravnanje in odločanje o zdravstvenih vprašanjih. To pa je cilj tudi slovenske izdaje, je v predgovoru v knjigi zapisal dr. Jaro Lajovic. J. DORNIŽ PREMALO BRANJA Najpogostejše napake pri slovenščini Že leta opozarjam na napake v pisnih nalogah srednješolcev, vendar vse ostane za zidovi razreda. Svoje ugotovitve želim posredovati javnosti, saj je lahko to v času, ko že več zakonov govori o jeziku in se pripravlja zakon o slovenščini, prispevek k vestnejši rabi slovenskega jezika. Gradivo, ki sem ga uporabljala za analizo napak, so bile šolske naloge vseh letnikov Ekonomske šole Novo mesto tistih oddelkov, ki sem jih učila oz. jih še vedno učim. Besedila so nastala v šoli in sem jih uporabila za oceno napredka pri tvorbi samostojnih besedil. Napake si izpisujem že več let, tokrat sem jih razvrstila glede na njihovo mesto v jezikovnih ravninah: pravopisne, oblikoslovne, skladenjske in izbira besedišča. Pravopisne napake izvirajo iz nepoznavanja slovenskega knjižnega jezika. Dijaki ne obvladujejo premen po zvenečnosti (rizba, glazba), kar se najbolj očitno kaže v zapisovanju predloga s/z (z Kreonom, s Etiok-lom), približno enako število napak pa opažam pri zapisovanju dvoust-ničnih variant (povdariti, vsesti, uprašati). Dijaki pogosto zapisujejo polglasnik pred r (oktoberski. jeder-nat, ministerski), narobe zapisujejo tudi sklopa lj in nj (življenski, nada-Ijni). Vejice dijaki pogosto pišejo med deli večbesednih veznikiov (medtem ko, in da), med stavčnimi členi (Zaradi bolezni, se ni udeležil predstave), medtem ko odvisnikov često ne ločujejo od glavnega stavka (Ko mu je Terezijas napovedal usodo gaje izgnal). Pogoste napake so pri pisanju skupaj oz. narazen (nebo, nebi, nesme) in pri zapisu prevzetih besed. Tudi raba velike začetnice, predvsem zemljepisnih imen, dijakom povzroča težave. Napake na oblikoslovni ravni nastajajo zaradi nepoznavanja sklonov in premen samostalniških osnov in končnic (z mosti, z otroci). Oblike (z očitom, s Francitom) dijaki prevzemajo iz pogovornega jezika. Pogosta napaka je napačna raba nedoločnika in namenilnika (Steče po gledati Antigono. Pritožbo morate oddat osem dni po vročitvi). Redkejše napake opažam zaradi nepravilne rabe predloga (Vrnil se je z votline), maskulinizacije srednjega spo la in napačne rabe dvojine (sva šle, bosta napisale). Napake na skladenjski ravni nastajajo predvsem zaradi gostobesednosti (vrača se nazaj), še posebej pa takrat, kadar želijo dijaki izraziti zapletena razmerja. Upovedovalne možnosti nekaterih dijakov ostanejo tudi po koncu štiriletnega šolanja skromne, saj se za pisanje besedilnih vrst naučijo nekaj klišejev, ne zmorejo pa obvladati skladenjskih struktur in pretvorb, potrebnih za upovedo-vanje zapletenih besedil. Pogoste napake so tudi nepravilni besedni red, posebej stalna stava kritik. Tudi gradnja besedila, izbira in uporaba postopkov nadpovedne skladnje (poza-imljanje, relativizacija, napovedovanje, navezovanje, parafraza in prostorska, časovna, vzorčno-posledič-na, sledja) je težava, ki jo nekateri dijaki, ki končujejo peto stopnjo izobraževanja, težko premagujejo. Pri napakah glede izbire besedišča opažam, da dijaki ne berejo radi, posledica tega pa je skromen besedni zaklad in nezmožnost korektnega upo-vedovanja. Neustrezne besede prihajajo iz slenga, pogovornega jezika, uradovalnega in publicističnega (prvokategorniki, odličje), opazila pa sem tudi, da pomena nekaterih besed, ki jih rabijo, ne poznajo (Babici nisem moral - namesto mogel - pomagati.). Napak je veliko in z leti se število teh le malo zmanjšuje, spreminja se le njihova vrsta. Opažam, da dijaki s težavo prehajajo iz pogovornega v zborni pisni jezik, saj je zanje ta jezikovna zvrst precej odmaknjena, ker se z njo redko srečujejo (ne berejo). Zato je skladenjska gradnja revna, besedni zaklad je siromašen. Slavisti porabimo ogromno ur, truda in naporov, da bi rezultate izboljšali, vendar brez resnega dela dijakov in pomoči učiteljev drugih strok rezultatov, takih, kakršnih bi si želeli, ne bo. Bo k temu pripomogel zakon o slovenščini? ŠPELA BREGAČ, prof. NOVA KNJIGA PESE MUCK Blazno resno o šoli Mladinska knjiga je zbirki Blazno resno... pred kratkim dodala peto knjigo z naslovom Blazno resno o šoli ljubljanske avtorice Dese Muck. Pisateljica je v njej z izvrstnim posluhom za svet, jezik in dušo današnje mladine z obilico nasvetov in humorja uspešno pojasnila vse poglavitne zadrege današnjega mladostnika v šoli, ki je zanj še kako pomembna. Otroci so namreč v šoli toliko časa kot odrasli v službi. Kot je povedala pisateljica, je tudi sama v šoli zelo trpela. Blizu ji je strah pred spraševanjem in kontrolkami, kako se učiti, kako jo bodo sprejeli ostali, agresije ipd. Knjigo Blazno resno o šoli, kiji dajejo poseben čar barvne ilustracije Igorja Ribiča, je Muckova napisala pred petimi leti in sicer v obliki zgodbe. Glavni osebi Neži se nakopičijo problemi, iz katerih se izmotava z lažmi in prikrivanjem, dokler ne poišče pomoči. “Knjiga je polna namigov šolarjem, kako rešiti svoje težave, da bodo lažje shajali z učitelji, sošolci, starši, in tudi sami s seboj. V šolo je namreč lepo hoditi, če si pameten, priden, pogumen in lep. Vsi drugi in drugačni utegnejo imeti težave. Upam pa, da je knjiga tudi napeto in prijetno branje,” meni avtorica. Delo je primerno branje tudi za srednjo in starejšo generacijo. Šola je preveč resna stvar, da bi jo prepustili samo učiteljem, vzgojiteljem in staršem. Učenci namreč niso samo nemočne žrtve-domačih nalog in nenapovedanega spraševanja, temveč se morajo naučiti različnih veščin, kako preživeti odmore, ure športne vzgoje in zafrkavanja močnejših sošolcev. Potrebno je veliko modrosti in pravega tovarištva, da šola ni več blazno zoprna nadloga. In prav zadnja knjiga Dese Muck bo nedvomno pripomogla k temu. LIDIJA MURN Kurcšlus Če bi to počel krajan, ki mu je dano videti gospoda župana le narnalanega v kakšnem časopisu, bi razumel vprašanje, ki mu ga je postavil metliški Janez, najverjetneje z namenom, da bi spravil velmoža v zadrego. Toda Janez je občinski svetnik. Vsaj tako je ugotovil gospod Dragovan, kije spraševaica prepoznat po glasu. In v tem grmu tiči zajec. Gospod Janez bi lahko krajevne, da, celo ulične nejasnosti razreševal na sejah občinskega sveta, saj trajajo tako dolgo, da nagnjeni k dlakavosti pridejo iz sejne sobe po končanem sejanju na Mestnem trgu vidno zaraščeni, in bi čas, namenjen vprašanjem gledalcev, prepustil drugim, pač tistim, kine morejo pogostokrat zreti v županov mili obraz. Toda to ni to. Kritika, izrečena za občinskimi zidovi, je nekaterim premalo, župana je treba prati in oprati pred širšo javnostjo. Naj ljudje vidijo, kakšen človek vlada, koga so izvolili in koga bi morali, oziroma da jim ne bi prišlo še kdaj na pamet zaokrožiti številke pred imenom gospoda Dragovana. V takšnem obnašanju je nekaj narobe: ali z občinskim svetom ali s svetnikom ati z županom. Človek lahko sklepa, da je gospod župan preveč avtoritativen in se ga svetniki bojijo. Ali pa da svetniki sedijo na sejah s figami v žepu. Se pravi, da eno mislijo, drugo govorijo in tretje delajo. Vsekakor pa pojav ne kaže na enotno občinsko ekipo, ki bi ji ljudje lahko popolnoma zaupali. Zamislite si, da bi bit gost lokalne televizijske bajte pikra vprašanja postavljajoči gospod Janez, po telefonu pa bi se oglasila njegova boljša polovica in bi ga vprašata, zakaj ni hotel zadnjič pomiti posode. Kakšno sliko bi dobili gledalci o Janezovi družini, ni treba posebej ugibati. So stvari, ki jih je najpametneje rešiti brez velikega hrupa, če že za to obstajajo pogoji. TONI GAŠPERIČ DUET Tl - Ivan Vrbanac in Tanja Simonič na vajah' v Simoničevi hiši na Podrebru pri Semiču. Ivan se tja vozi s skrajnega slovenskega juga, iz Dolnjih Njiv pri Sinjem Vrhu. (Foto: M. B.-J.) Samouka Tanja in Ivan Belokranjca Tanja Simonič in Ivan Vrbanac nastopata po Beli krajini, Dolenjski in Notranjski kot glasbeni diet TI PODREBER - V Beli krajini je kar nekaj glasbenih skupin, ki na različnih zabavah igrajo narodno-zabavno in zabavno glasbo. Nekatere so bolj kratkega veka in razpadejo, še preden si uspejo najti ime, spet druge pa so med ljudmi že dobro poznane in uveljavljene. Med tistimi, ki si utirajo pot v svet glasbe, je tudi duet TI, sicer kratica imen Tanje Simonič s Podrebra pri Semiču in Ivana Vrbanca iz Dalnjih Njiv. Tanja in Ivan igrata in pojeta skupaj poldrugo leto, pred tem pa sta skupaj igrala v drugem ansamblu. Medtem ko Tanja nastopa šele dve leti, pa je Ivan v tem poslu že zelo izkušen, saj je prvič nastopil na ohceti pred 36 leti. Od takrat je zamenjal že več ansamblov, a kot sam zatrjuje, brez igranja ne more, čeprav marsikomu težko dopove, da mu je igranje v tolikšen užitek, da se vozi na vaje kar 45 kilometrov v eno smer. “Res pa je, da si morava povrniti kakšen strošek za nakup glasbil, ki so vse prej kot poceni, zato morava tudi nastopati. Na srečo sva se hitro dobro ujela in tako že kmalu potem, ko sva začela igrati skupaj, tudi že nastopila. Prvi nastop sva imela na Debelem rtiču, od takrat pa sva igrala na številnih porokah, zabavah ob rojstnih dnevih ali v veselih družbah kar tako po Beli krajini, Dolenjski in Notranjski,” predstavi Vrbanac. Tanjino in Ivanovo poklicno delo ni nikakor povezano z glasbo, tudi nikakršne formalne glasbene izobrazbe nimata, ampak sta popolna samouka. Tanja igra frajtonarico, sintetizator, bas kitaro in poje, Ivan pa diatonično harmoniko, kitaro, sintetizator in prav tako poje. Sicer pa pojeta in igrata narodno, narodno-zabavno in zabavno glasbo, pač glede na želje vesele družbe. M. B.-J. 1= m iž i g* O ffg I ^ M IIC Od branja do znanja V letošnjem šolskem letu poteka na osnovni šoli Šentjernej projekt branja. Z njim želimo izboljšati branje, razumevanje branja in povečati veselje do branja. Učenci od prvega do četrtega razreda že z veseljem prebiramo pravljice Škrat Kuzma, Dober dan, palčki, Palčki so tu in Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča. Poleg tega se želimo naučiti še kaj več o našem kraju Šentjerneju, zato se učimo iz knjig Petelinovi zapiski in Lepšega kraja nej, ku je Šentjern. Naučili smo se že veliko zanimivih stvari o Šentjerneju in njegovi okolici. Doma beremo zanimive sestavke, v šoli pa se o tem pogovarjamo pri razrednih urah in se pripravljamo na kvizno tekmovanje, ki bo ob koncu prvega trime-stra. Pomerili se bomo v znanju z Kaj pomeni hvaležnost? • Hvaležna sem vsem ljudem, ki me imajo radi in mi pomagajo. Zahvaljujem se tudi očku in mamici, ker me imata rada in mi veliko kupita. Hvaležna sem tudi stari mami. (Nives Švajger) • Jaz sem hvaležen učiteljicam, ki me veliko naučijo, mamici in očku, ki me imata rada, in prijateljem, ki mi pomagajo. (Dragan Gostimi-rovič) • Zahvaljujem se mamici in očku, ki me imata rada in ki mi kupita, kar potrebujem. Zahvalila bi se še mami, ki mi veliko pomaga in tudi da. (Ines Švajger) • Jaz sem hvaležen učiteljici, ker me uči. Mamici in očku sem hvaležen, ker mi pomagata in zato, ker mi kaj kupita. Hvaležen sem tudi prijateljem, še posebej prijateljici Leji in njenemu bratu Blažu, ker imamo tekmo. • Zahvaljujem se vsem ljudem, ki mi pomagajo, me spoštujejo in me imajo radi ter mi pomagajo, kadar sem v stiski, kadar česa ne znam. Hvaležna sem mamici in očku, ker me imata rada in skrbita zame. Zahvaljujem' se tudi učiteljicam, ki me veliko naučijo. Za življenje se imam zahvaliti Bogu. Zahvalila bi se še za ljubezen za druge in do mene. (Nataša Gole) Učenci 2. r. OŠ Birčna vas Na planinskem izletu Nekateri pravijo, da je jesen najlepši čas za sprehode v naravo. Takrat je jesen odeta v najlepše barve. V soboto smo se planinci naše šole odpeljali z avtobusom na Kriško goro. Najprej smo pomalicali. Potem smo krenili na pot. V gozdu bi kmalu zašli, ker zaradi megle nismo našli markacij. Prišli smo do manjše vasi, ki se je imenovala Gozd. Tam smo imeli malico. Kmalu smo prispeli na vrh Kriške gore. Ker je bila megla, nismo veliko videli. V koči smo imeli kosilo. Bilo je prijetno toplo, ker so zakurili krušno peč. Sorodnikom sem pisal razglednico. Ko smo se odpočili, smo se odpravili v dolino. V Tržišču meje že čakala mamica in me odpeljala domov. Na planinskem izletu je bilo lepo. MIHA POVŠIČ, 3. r. OŠ Tržišče učenci iz drugih razredov. Zmagovalce čaka lepa nagrada, zato se na to kvizno tekmovanje vsi veselo pripravljamo. Mladi dopisniki, 3. in 4. razred OŠ Šentjernej Dan odprtih vrat V četrtek, 19. oktobra, smo se zjutraj odpeljali z avtobusom proti Baj-nofu. Šli smo si ogledat kmetijsko šolo. Ravnateljica nam je predstavila šolo in programe. Povedala nam je, koliko zemlje imajo in kaj vse pridelujejo. Nekateri naši učenci se po končani osnovni šoli vpišejo v kmetijsko šolo. Potem nas je vodič odpeljal na ogled cele šole. Pripravili so razne delavnice. Videli smo, kako pletejo košare, izdelujejo razne izdelke iz čebeljega voska, slame, rišejo na svilo. V gospodinjski učilnici so pekli pecivo. Ogledali smo si tudi posestvo. Videli smo hleve in živino. Ogledali smo si tudi razstavo malih živali in gob. Na šoli pridelujejo več vrst jabolk in zelenjave, gojijo pa tudi cvetje. Izvedeli smo veliko novega in zanimivega. DAMJAN JURŠIČ in učenci 8. r. OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto Bili smo v Idriji 29. septembra smo učenci 7.a in 7. b imeli naravoslovni dan. Odšli smo v Idrijo, kjer smo si ogledali Mestni muzej. To je zelo bogat muzej. V oddelku s čipkami smo bili še posebej navdušeni. Meni je bil najbolj všeč čipkast prt, ki je bil sicer izdelan za pokojnega predsednika Tita. Ko smo se skozi mesto odpravili v rudnik, mi je bilo nekoliko tesnobno pri srcu. Stare hiše, že nekoliko porušene. Nič čudnega, saj Idrija spada med najstarejša rudarska mesta na Slovenskem. Ogledali smo si Antonijev rov. Ko smo se posedli v sprejemni prostor, so nam predvajali film o rudarstvu. Po koncu smo si nadeli čelade ter oblekli jopice. Zaželeli smo si tipičen rudarski pozdrav Srečno! ter se korajžno odpravili v rudnik. A korajža je kmalu popustila. Stopili smo v ozek, temačen in nič kaj vroč rudnik. K sreči smo imeli vodiča. Spoznali smo način dela in pripomočke. Za konec nas je čakalo še 196 stopnic. Dan je bil zanimiv. Izvedela sem veliko novega. Svoje znanje pa bom utrdila še z učnim listom. URŠKA MURN, 7.a Novinarski krožek OŠ Dolenjske Toplice Razstava v dvorani V dvorani je bilo super. Gospa iz aktiva nam je vse lepo razložila in opisala značilne pridelke. Bilo je zanimivo. Vsi smo pozorno posluša- li. Videlo se je, da so se članice aktiva zelo potrudile. Ko nam je gospa povedala vse potrebno, je bila malica. Bili smo pravi pujsi, ko smo se mastili z njihovimi jedmi in pijačo. Jaz bi jim dal oceno pet. Mislim, da bi jih morali enkrat nagraditi. MILAN ZAVRL, 6. r. OŠ Šentjanž Bogastvo dediščine tudi za odprtimi vrati V četrtek in petek, 16. in 17. novembra, smo pripravili projekt Dediščina in ob tem imeli tudi dan odprtih vrat šole. Zvečer je bila še prireditev v okviru tradicionalne akcije Za sodobnejšo šolo, ki jo je pripravila DKD Svoboda Senovo. Uprizorili so Partljičevo komedijo Politika, bolezen moja. Kaj vse smo počeli na kulturnem dnevu? Na različne načine smo spoznavali dediščino, ustvarjali, zbirali stare predmete. Učenci smo skupaj z učitelji in zunanjimi mentorji zaživeli v času naših babic in dedkov. Na razredni stopnji so se vživeli v pestrne in pastirje in skušali razumeti njihovo otroštvo. Na predmetni stopnji pa je bilo delo raznoliko. Nekateri so se poglobili v tipe hiš, drugi so proučevali kozolce, tretji spet ljudsko slovstvo. Dišalo je po dobrih starih jedeh. Zadonela je ljudska pesem, vrtel se je kolovrat. Špretne roke so iz ličkanja pletle predpražnike, opletale steklenice, spletle venčke iz žingla. Komaj sva dojeli, koliko bogastva je na enem mestu. Vsem najlepša hvala in povabilo, da nas še obiščite. LUCIJA KRANJC. kaja Zupanc OŠ 14. divizije Senovo Srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Dobili smo vabilo na 36. srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev. Učiteljica Franja Županje poslala prijavnico že junija letos. Bilo smo veseli. Film Otroci v naravi smo posneli 3. junija lani. Večkrat je bil predvajan na Vašem kanalu. Na' srečanje v Izolo smo šli Tanja Ramovš, učiteljica Franja Zupan in jaz. Najprej so nam izrekli dobrodošlico in ponudili pijačo. Kasneje smo si ogledali prvo projekcijo filmov. Po kosilu in počitku je bila panoramska vožnja z ladjo do Kopra. Bilo je super. Zvečer smo si v galeriji ogledali razstavo animatorjev R. Čoha in M. Ceriča. Po večerji so imeli mentorji okroglo mizo, mi pa ogled celovečernega filma Socializacija bika. Naslednji dan smo imeli drugo projekcijo filmov. Podelili #o priznanja. Kasneje je bila še tretja projekcija filmov. Tudi naš film so predstavili. Tedaj so otroci najbolj uživali ob glasbi, celo peli in ploskali so. Dobili smo priznanje. V tekmovalni izbor pa nismo bili uvrščeni, ker je bilo snemanje in montaža delo profesionalca. Imeli smo se lepo! JALEN MIRT, 4. a OŠ Mirna Peč TEČAJ ČOLNARJENJA - Med poletnimi počitnicami smo imeli tečaj čolnarjenja, ki ga je vodil Emil Glavič. Na loki se je zbralo 15 učencev in hitro smo se posedli v čoln - raft ter se odpeljali proti Dvoru ali do slapa. Naučili smo se veslati, krmariti in držati skupaj. Vsem je bilo zelo zabavno in zanimivo. (Sanja Pavlin, 6. b., OŠ Žužemberk) Svetovni dan zdravja Letošnji 16. oktober, svetovni dan hrane, je minil v znamenju slogana Tisočletje brez lakote. Vem, da so na svetu ljudje, ki stradajo in bi bili veseli vsake drobtinice kruha in vsake kapljice vode. Vem pa tudi, da so na svetu ljudje, ki imajo toliko hrane, dajo mečejo stran, in toliko vode, da jim ni mar, če jo samo zaradi nezaprte pipe iztočijo nekaj deset litrov. Na svetu obstajajo humanitarne organizacije, kot je na primer Unicef, ki pomagajo ljudem v revnih in nerazvitih deželah, vendar pa žal revščina vdira tudi v razviti svet in čedalje večje ljudi, ki si ne morejo privoščiti kvalitetne in predvsem zdrave hrane. Upam, da bo to tisočletje upravičilo slogan letošnjega svetovnega dneva hrane in bo ta pravičneje razdeljena. Za začetek bi jo lahko tisti, ki je imajo veliko, dali tistim, ki jim je primanjkuje. DAVOR ŠTEFANIČ, 6,r. OŠ Blanca N A RA VOSLOVNI DAN - Sedmošolci OŠ Center smo imeli naravoslovni dan na temo Onesnaženost in orientacija. Razdelili smo se v pet skupin. Ena je obiskala deponijo Leskovec, ki je zelo urejena. Izvedeli smo, kam odlagajo in tlačijo smeti. Pri kemiji smo analizirali vodo iz potoka Petelin in ugotovili, da je dokaj čista. Dve skupini sta določali položaje nekaterih krajev in reševali naloge iz orientacije. Pri gospodinjstvu smo izvedli projekt o koprivi. Spoznali smo vrste kopriv, njihove lastnosti in uporabo. Izdelali smo plakate in iz kopriv pripravili čaj, puding, rezance, špinačo in solato. Vse to smo razstavili na šolskem hodniku. Marsikdo je jedi iz koprive tudi poskusil in pohvalil. (Foto: Gorazd Seničar, tekst: Anja Pavlenič, la, OŠ Center Novo mesto) Darovi jeseni -Dan šole V soboto, 10. oktobra, smo imeli dan šole. Pripravili smo delavnice, na koncu pa predstavo. V petem razredu smo iz ličkanja pletli kite, da bi iz njih naredili copate. Pomagala nam je gospa Pavla. S Ksenijo sva delali skupaj. Šestošolci so delali strašila iz buč, v sedmem so pripravljali razstavo gob, v osmem pa so pekli peciva, ki smo jih kasneje tudi pojedli. Prišli so starši in si vse ogledali. Na prireditvi smo se učenci naše šole predstavili s pesmimi, recitacijami in igricami o jeseni. Po koncu so učenci višjih razredov na stojnicah prodajali svoje izdelke: kutinovo in jesensko marmelado, medico, brinjevec, slivovo žganje, suho sadje, vegeto, knjigo o gobah... Hišnik pa je pekel kostanj. Čeprav nam je nagajalo deževno vreme, smo se imeli zelo lepo in prijetno. Pohvalili pa so nas starši in drugi obiskovalci. JASMINA VELENČAK, 5. r. OŠ Koprivnica Sl NA ENI IZMED DELAVNIC - Na tematskem naravoslovnem dnevu smo pripravili tudi delavnice, v katerih so učenci radi sodelovali. Nasilju “ne” na naši šoli Na OŠ Leskovec pri Krškem pričeli s projektom zmanjševanja in preprečevanja nasilja - Okrogla miza Izlet ob tednu otroka V soboto, 7. oktobra, je Zveza prijateljev mladine organizirala izlet, ki se ga je udeležilo iz vsake osnovne šole po pet učencev iz 5. razredov. Načrtovali smo obisk ljubljanskega živalskega vrta, Brnika, Bleda in Taborske jame. Ob 8. uri smo se zbrali na glavni avtobusni postaji. Že zjutraj je začelo deževati, zato smo hitro vstopili v avtobuse. Najprej smo šli v živalski vrt, kjer smo si ogledali kače, papige in druge ptice, divje mačke, slona in ostale živali, ob katerih smo se nasmejali. Nato smo se odpeljali proti Brniku, kjer smo si ogledali kako so pristajala in vzletavala letala. Vse skupaj smo opazovali s terase. Pot nas je vodila do Taborske jame, kjer je bilo najlepše. Kapniki so se lesketali, vodič pa nam je nekaj zaigral na zavese, od katerih je imela vsaka svoj ton. Na koncu smo kupili še spominke. Izlet mi je bil zelo všeč. Spoznala sem veliko novih prijateljic. To je najbolj pomembno. EVA PUŠAVEC, 5. r. Novinarski krožek OŠ Otočec Moj super poskočni dedek Moj super poskočni dedek stanuje v Ložu. Ime mu je Tone, piše se Nahtigal. Preživljal je zelo težke čase, saj mu je v vojni vihri umrl oče Anton. Umrli sta mu še dve sestri. Prva, še neimenovana, je umrla kmalu po porodu, druga sestra, Anka, pa je umrla zaradi zastrupitve. Po njej je poimenovana moja mami. Večino življenja je do pred pol leta prebival z mamo Ano. Stara je bila 95 let. Sedaj pa je doma pri njem ostal še sin Tone z družino. Pred dvema letoma sta s sinom zgradila velik pašnik s kolibo ter vikend, kjer se vsako leto vrstijo pikniki. Veselje in'skrb mu delajo še kobile Bela, Dora in Lara. Zgodaj spomladi in do poznega poletja kobile veselo skačejo po pašniku, še posebej pa so vesele, če jim kdo da sladkorček v obliki kocke. Zelo rad skrbi za konje, saj ga razveseljujejo. Zelo ga imam rad. ALJAŽ MOČNIK, 5,r. OŠ Krmelj LESKOVEC PRI KRŠKEM - V lanskem šolskem letu se je na naši šoli nekoliko izraziteje pojavila vedenjska problematika pri nekaterih učencih. Želeli smo nekaj storiti, da to preprečimo. Odločili smo se za ponudbo Svetovalnega centra za Varna vožnja s kolesi v Hannovru V četrtek, 21. septembra, smo se z izbranimi kolesarji in vodstvom odpravili na evropsko tekmovanjč v Hannover, mesto na severnem delu Nemčije. Ekipo Slovenije smo zastopali trije fantje in tri dekleta iz kočevskih osnovnih šol. Spremljala sta nas inštruktorja in učitelja Klemen Kovačič in Breda Vilicer. V Ljubljano smo se odpeljali z osebnimi avtomobili. Tam so nas sprejeli predsednik Avto moto zveze Slovenije in drugi. Proti Nemčiji smo se odpeljali z novejšim modelom fordovega kombija. Vozili smo se kar 14 ur. V domu nas je čakala večerja in vodička Kettleen. V sobi smo bila dekleta skupaj z dekleti iz Češke. Naslednji dan smo odšli na svetovno razstavo Expo 2000, kjer se je vsaka država predstavila. Po kosilu smo se ustavili v zabaviščnem parku. Po večerji smo imeli disko žur. Sobota je bila tekmovalni dan. Test smo dokaj dobro rešili. Sledilo je tekmovanje s kolesi v spretnostni vožnji. Dobro smo se odrezali, saj smo od 23 držav zasedli odlično 5. mesto. Dobili smo medalje in praktična darila. Vsem je bilo hudo, ko smo naslednji dan krenili proti domu. Večji postanek smo imeli v Munchnu. Prijeten spomin bo ostal za vekomaj. TEJA KRIŽMAN, 6. d OŠ Ob Rinži Kočevje Gluhi na obisku V tednu vseživljenjskega učenja so na našo šolo prišli gluhi in naglušni ljudje. Na srečanju smo spoznali tudi nekaj gluhih otrok z gluhimi starši, ki so nam zaupali svoje zgodbe. Ves čas je gluhim prevajal poklicni tolmač iz Ljubljane. Nekaterim je pokazal, kako v posebnem znakovnem jeziku povejo svoje ime, prav vse pa je razložil stavek: Jaz živim v Novem mestu. Vsi smo napeto poslušali in pridno spraševali, zato je imel tolmač kar veliko dela. Katja iz Novega mesta nam je prebrala zgodbo žabji kralj. Prireditev je vodila sekretarka novomeškega Društva za gluhe in naglušne Vesela Banič. Nekako na sredini programa je napovedovalka prebrala pismo nekega gluhega gospoda, ki je oglušel zaradi visoke vročine že v osnovni šoli. Bilo je zelo ganljivo. Sam sem se naučil pokazati z znakovno govorico svoje ime, za katerega nekajkrat zamahneš z roko in pomencaš s prsti. Posnel nas je snemalec Vašega kanala. Spoznal sem, da je družina lahko srečna tudi, če ne sliši. Prireditev se je bližala koncu, v meni pa je raslo vse več vprašanj. Spoznal sem, kar sem prej zavračal - srečen si lahko, če si gluh, slep, invalid ali hrom. Pomembno je le, da imaš dobro srce in prijazno dušo. MATIJA SMREČN1K, 4. d Medijski center OŠ Šmihel Na plavalnem tečaju Drugi teden v septembru so učenci 3. r. imeli plavalni tečaj v Čateških toplicah. Imeli so res lepo vreme. Tudi plavali so veliko, saj ob koncu tečaja ni bilo neplavalcev. Šest učencev je doseglo srebrno priznanje, ostali pa bronasto. Seveda je bilo najlepše spuščanje po toboganih, plavanje po reki in na valovih. Za vse tretješolce je bil plavalni tečaj nepozaben, najraje bi ga še ponovili. Novinarski krožek OŠ Dobova otroke, mladostnike in starše iz Ljubljane, in sicer za seminar pod naslovom Preprečevanje vedenjskih težav in nasilja na osnovni šoli, na katerem je predavala predvsem Marja Strojin, dipl. psih. Navdušila nas je, da k problemu pristopimo sistematično. Junija sem izvedla anketo o nasilju med učenci od 3. do 7. razreda. Pokazalo se je, da se nasilje v šoli pojavlja pogosteje kot doma in da so najpogosteje nasilni mladostniki in vrstniki. Tako smo na pedagoški konferenci pred začetkom šolskega leta pripravili podrobnejši načrt dela. Pomembno se nam zdi redno in kakovostno dežurstvo učiteljev, upoštevanje pravil nenasilnega vedenja, ponudili smo kontaktni telefon, na katerega lahko vsak dan med 14. in 15. uro otroci in starši pokličejo anonimno. Učencem skušamo ponuditi nekaj pozitivnega, zato se nam zdi pomembno razvijati nenasilno vedenje, ki temelji na pozitivni samopodobi, zdravih vrednotah, sprejemanju različnosti. Za vsak razred smo oblikovali vsebinsko rdečo nit za vse leto. Da bi učence kar najbolj motivirali za različne aktivnosti, smo imeli 19. oktobra naravoslovni dan. Na razrednih urah smo se pogovarjali o različnih oblikah nasilja, nato pa smo ustvarjali v glasbeni in likovni delavnici ter organizirali športne in interakcijske igre. Sodelovali so tudi učitelji. Isti dan smo organizirali tudi okroglo mizo, na kateri smo predstavili svoje aktivnosti. Gostja Marja Strojin je pohvalila naša dejanja. Pogrešali pa smo predstavnike medijev, ki se kljub mnogim vabilom niso odzvali. Tako, začeli smo in nadaljevali bomo. Čeprav nasilja med učenci ne bomo mogli v celoti izkoreniniti, vseeno upamo, da rezultati bodo, če ne jutri, pa čez nekaj let. Zelo pomembna sta za nas zanimanje in podpora zunanjih sodelavcev ter ustanovitelja - Občine Krško. MELITA ZAGORC VEGELJ, dipl. psih. Vodja projekta na OŠ Leskovec pri Krškem Že 19. Extempore V petek, 13. oktobra, je v Jankovičih na kmetiji Raztresen potekal že 19. ex tempore mladih likovnikov Bele krajine, ki poteka pod okriljem Društva prijateljev mladine Črnomlja, Metlike in Semiča. Številna udeležba učencev osnovnih šol ter njihovih mentorjev kaže veliko zanimanja za ta dogodek. Organizator prireditve je bila OŠ Mirana Jarca pod vodstvom Natalije Orlič, ki je s seboj pripeljala devet mladih umetnikov naše šole. Zahvala velja pokroviteljem. Letošnja tematika Domača obrt ob Kolpi je bila velik izziv za mlade ustvarjalce, ki so v svoje stvaritve vključevali človeške figure pri demonstraciji obrti, krajino in tihožitja. Čez dobrih deset dni pa so na isti lokaciji odprli razstavo teh umetnin. K slavnostnem razpoloženju so pripomogli učenci naše šole s kulturnim programom pod mentorstvom Natalije Orlič in Agate Cindrič. Omenjena razstava bo vse šolsko leto potovala po vseh belokranjskih šolah, tako da boste lahko občutili tisto, kar je nekoč povedal naš rojak Oton Zupančič: "Umetnost je iskanje lepote - treba jo je gledati z očesom." Novinarski krožek OŠ Mirana Jarca, Črnomelj AVTO TIMES PREDSTAVLJA Ureja Borut Štajnaher Večina športnih kupjejev nastane na osnovi visoko serijskih proizvodov. Mercedes CLK 320 elegance Temperament, dinamičnost, udobnost Kar precej ljudi Mercedesu pripisuje starejše kupce, v CLK-ju pa se bodo dobro počutili tudi tisti nekoliko mlajši. Večina športnih kupjejev nastane na osnovi visoko serijskih proizvodov. Tako je tudi z CLK-jem, kije narejen na platformi modela C, zato imata s CLK-jem enako medosno razdaljo, da pa bi poudaril svojo športnost, je 5 cm daljši. Prednji par elipsastih luči se lepo poda klinasti karoseriji, ki se proti zadku športno dvigne. Vrata so brez okvirja, vendar vam ni potrebno skrbeti za tesnjenje, saj tudi pri hitrosti preko 200 km/h ne boste slišali ne vetra okoli vozila in ne motornega hrupa. Kupejevska karoserija vam bo žal nekoliko omejila pogled nazaj ob vzvratni vožnji, saj sta napoti velika stranska nosilca strehe. A s tem vozilom boste bolj zadovoljni, ko boste gledali naprej, saj vam v nosu vozila prepeva zmogljiv šestvaljni 3.200-kubični motor s 160 kW (218 KM) moči, ki nudijo prav tekmovalne užitke. Do 100 na uro pospeši v dobrih 7 sekunda, končna hitrost pa znaša 235 km/h. Navor je skoraj kamionski, saj vam 320 Nm pri 3.000/min omogoča izredno prožnost motorja. V kombinaciji s tem motorjem je (žal) na voljo le avtomatski menjalnik, ki nekoliko kali odlične zmogljivosti, vendar pa svojih pet prestav prestav- lja natančno in odlično reagira na pritisk stopalke za plin. Na omenjeno stopalko odlično reagira tudi kazalec nivoja goriva, saj se nam je poraba pri ostrejši vožnji dvignila tudi do 16 litrov, v povprečju pa je znašala 13 litrov. Motorna konstrukcija s tremi ventili po valju in dvema svečkama sicer obljublja nizko porabo, vendar se v tem vozilu zelo težko vozite z minimalnim pritiskom na stopalko za plin. Zaradi namestitve 2 + 2 sedeža bo CLK dvema potnikoma izpolnil vse želje. Veliko prostora spredaj dovoljuje veliko udobja, zadaj pa se bosta dva potnika morala malo stiskati. Vožnja skozi zavoje je pravo doživetje. Ob podpori sodobne elektronike si boste lahko privoščili marsikatero napako, ki pa vam jo bo avtomobil oprostil. Vendar vse do določene meje, zato vam svetujemo, da vseeno ne preizkušate meje fizikalnih zakonov. CLK vzbuja veliko zavidljivih pogledov mimoidočih, lastnika pa razvaja z udobjem in odličnimi voznimi lastnostmi. Žal je temu primerna tudi cena, ki znaša od 8,3 do 19,3 milijonov tolarjev, odvisno od opremljenosti in pogonskega agregata (na voljo so še 200, 230, 430 in 55 AMG). Model, ki smo ga mi preizkusili, pa stane 11,099.000 tolarjev. Trikra-ka značka na nosu vozila ni poceni, zato pa tistim, ki znajo uživati, opraviči vsak vložen tolar posebej. Salon avto-moto športa Konec je Hondinega obdobja, zato sta seriji 200 in 400 dobili dostojno zamenjavo v modelih 25 in 45. Rover 25 1,6 connoisseur Generacija je popolna Lanskoletni Roverjev “hit”, elegantna limuzina 75, je očitno postal vzor vsem prihajajočim modelom iz te britanske tovarne. Spremembe se nanašajo tako na zunanji in notranji dizajn kakor tudi na ime. Tako spremenjen in popravljen visok “imidž” bi moral dodatno pripomoči k ozdravitvi močno ranjenega britanskega velikana Roverja. Konec je Hondinega obdobja, zato sta seriji 200 in 400 dobili dostojno zamenjavo v modelih 25 in 45. Petindvajsetka se od petinštiridesetke razlikuje predvsem po odsekanem zadku, t.i. heatchbacku, od prejšnjih modelov pa predvsem po novih dvojnih prednjih lučkah, ki dajejo za kar 60 odst. več svetlobe od prejšnjih. Ostalih sprememb od zunaj pa je manj, saj so nove le še letvice na vratih, ki so debelejše, nove so oblike platišč, večji je zaščitni znak podjetja na zadku in nov je tudi masivnejši odbijač zadaj. V notranjosti je na prvi pogled malo sprememb, vendar te vodijo k boljši ergonomiji in počutju potnikov. Zato so največ pohval lahko deležni sedeži, saj imajo sedaj v oblazinjejnje vkomponirane trše stranske opore. Tudi materiali, s katerimi je opremljena notranjost, spadajo v višji kakovostni razred, kar prav tako močno asociira na 75-ko. Veliko manjših izboljšav je narejenih na kokpitu kakor tudi na vratih avtomobila. Vozilo je veliko zvočno bolje izolirano, v notranjosti ni neprijetnih “čričkov”, piš vetra med vožnjo je neznaten. Vožnja je prijetnejša in predvsem varnejša, saj so izboljšave doletele tudi volanski mehanizem, zavorni mehanizem in vzmetenje. Zadnje nudi vozilu boljšo stabilnost in športno živahen karakter. Za pogon pri 25-tki skrbita dva 16 V motorja: 1,4 in 1,6. Mi smo preizkusili slednjega, ki razpolaga z 80 kW (109 konji) in 138 Nm navora. Motor seje izkazal z zadovoljivo mero agresivnosti, saj pospeši do “stotke” v desetih sekundah in doseže 192 km/h končne hitrosti. Beseda z naslova “connoisseur" pomeni stopnjo opremljenosti, ki v tem primeru nudi izredno veliko. Sedeži, volanski obroč in prestavna ročica so oblečeni v usnje, k temu pa spada tudi vsa ostala oprema, ki razvaja voznika. Osnovna cena vozila znaša 2,516.000 tolarjev, ob dodatkih, kot so usnje in kovinska barva, pa cena doseže skoraj 3,2 milijona tolarjev. Veliko in obenem malo, če gledamo na angleški pedigre in vso razvajajočo opremo. Hvundai traiet 2.0 16V GLSi Po evropskem okusu Od leta 1983, ko je Renault prvi predstavil eno-prostorno vozilo espace, je preteklo že skoraj dvajset let. V tem času so iz črnih ovc enoprostorci postali izredno zanimivi, o čemer priča tudi petodstotni tržni delež. Vse skupaj je bilo dovolj, da je tudi ambiciozni Hyundai naredil lasten izdelek s sedmimi sedeži in ga poimenoval trajet. Čeprav trajet po videzu ne skriva ameriških korenin in nekoliko spominja na ne prav uspeli Oplov model sintra, je še vedno dovolj samosvoj, če že ne navzven, pa navznoter prav gotovo. Notranjost je izredno prostorna. Ta prostornost se prične že na vozniškem sedežu, ki se pomika v vseh smereh, ponuja dovolj udobnost in opore v zavoju. Sedi se visoko, kar omogoča izredno preglednost naprej, nazaj pa nekoliko manj. V drugi vrsti so trije sedeži, ki se lahko posamično odstranijo iz vozila, in v tretji vrsti sta še dva, skupaj sedem. Potnika na zadnjih sedežih si lahko ločeno od vozniškega dela uravnavata klimatsko napravo. Ob polni zasedenosti sedežev prtljažnika ni kaj prida, s samo petimi sedeži pa ponudi kar 525 litrov prostora, če pa trajet postane dvosed, se prostornina lahko meri v kubičnih metrih. Ob večnamenski uporabi, ki jo trajet nudi s kombinacijo sedežev, pa ne skriva niti svoje družinske uporabnosti. Vzmetenje je nekoliko mehkejše, vendar zaradi tega lega na cesti ni nič slabša. Največ pohval lahko namenimo zvočni izolaciji, ki nudi normalen razgovor tudi pri hitrosti, večji od 150 km/h. Vozi- Po treh uspešnih letih je odšla na lepotno operacijo. S picassovskim licem Po skoraj treh milijonih prodanih različnih modelov xsar v treh letih je Citroenov “antiglof" postal zrel za temeljito pomlajevanje. Pomlajevanje je narejeno po vseh pravilih stroke. Blago predelan izgled, obogatena oprema, kakšen nov motor in seveda nova cena. Na sprednjem delu so sedaj vse xsare prevzele oblikovalski slog eno-prostornega bratranca picassoja. Večje so luči z bistrim steklom, ki svetijo vsaj dvajset odstotkov bolje, večja in masivnejša je maska, v kateri se bohoti velik zaščitni znak znamke. Seveda je vse v kromu, tako letvice maske kot znak. V ponudbi motorjev najdemo nov 1,6-litrski 16 V motor s 80 kW (110 KM) moči, ki je zamenjal sedanji 1,6-litrski motor. Paleta motorjev se nadaljije z 1,8 i in 1,8 i 16 V, vrhunec ponudbe pa zaključuje dvolitrski 16 V motor s 100 kW (137 KM) moči. Varnostni paket lahko vsebuje kar šest zračnih vreč (prednji, bočni in napihljive zavese za zaščito glave). ABS je dopolnjen z elektronsko razporeditvijo zavorne moči. Ob bogati opremi si kupci lahko omislijo tudi različne opcije. Prišel je največji lev Končno smo tudi v Sloveniji dočakali predstavitev novega Peugeotovega top modela 607. Najnovejši model je zamenjal nekoliko maj uspešni model 605, z njim pa želijo napasti sam avtomobilski vrh, kjer že vrsto let kraljujejo Audi, BMW in Mercedes. Ali jim bo to uspelo, bo pokazal čas, vsekakor pa se v novem največjem levu skriva praktično vse, kar je danes na voljo v sodobni tehnologiji. Novi 607 se razteguje na 487 cm dolgi karoseriji, ki na prednjem koncu spominja (predvsem z lučmi) na mercedes S, bočne linije in zaključek strehe na audi A6, zadnji del pa na alfo 166. Kakor koli že, končni izgled je vseeno skladen in eleganten. Za pogon so trije motorji. Osnovni je bencinec s prostornino 2,2 litra in 116 kW (160 KM) moči, z enako prostornino se bohoti HDi, ki ima 98 kW (136 KM) moči, vrh pa zaseda zmogljivi 3,0 V6 motor s 152 kW (210 KM) moči. Na voljo sta tudi dva menjalnika: ročni in kombinacija avtomatike in sekvence. Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 21. do 26 novembra potekal salon avto-moto športa, ki bo prava paša za oči za vse tiste, ki imajo radi dirkalnike in hitre avtomobile ter motocikle. Organizator bo v Ljubljano pripeljal letošnja najhitrejša avtomobila Fl - Ferrari in McLaren, ob njiju pa bodo na različnih razstavnih prostorih stali še BMW Wiliams, Sauber in BAR Honda. Paša za oči pa bosta prav gotovo tudi Ford fo-cus in Peugeot 206 WRC, ki krojita sam vrh v svetovnem rally prvenstvu. Na prizorišču ne bodo manjkali tudi domači tekmovalci s svojimi vozili. Salon bodo spremljale različne prireditve, tako bodo obiskovalci lahko menjali kolesa na ferrariju, se preizkušali v McLar-novem simulatorju ali na poligonu za terensko vožnjo. Salon bo odprt od 10. do 20. ure, cena vstopnice pa bo 1.000 tolarjev. Ali ste vedeli? • Prvi sintetični bencin sta v začetku 1925 izdelala Karl P. Fischer in Rudolf Tropsch v berlinskem inštitutu za goriva in maziva. Bencin so izdelovali s kemijsko sintezo ogljikovega monoksida in vodika, osnovna surovina pa je bil premog. Postopek so še nadgradili in ga množično uporabljali med drugo svetovno vojno. • Najvišjo kazen za vožnjo pod vplivom alkohola imajo na Norveškem - od ene in pol povprečne plače naprej! Na Švedskem pa je od ene povprečne plače naprej. Pijanost za volanom kaznujejo v Veliki Britaniji z globo 16.300 mark, na Nizozemskem 10.600, v Belgiji, Luksemburgu in Švici 10.000, v Franciji in Nemčiji pa 9.000 mark. Najnižje kazni imajo v Turčiji, (do 120 mark), Litvi (do 285) in v Bolgariji (300 mark). • Čeprav je prvi avtomobil uradno naredil Nemec Kare! Benz leta 1886, je resnično prvi koncept uporabnega motornega vozila z notranjim izgorevanjem in električnim sistemom za vžig izdela! leta 1875 Anglež S. Marcus. Projekt ni uspel, saj ga je londonski inštitut za promet razglasil za neperspektivnega. • Diskaste zavore je predstavil leta 1902 Anglež Frederick Lanchester. Uporabljati so jih pričeli med prvo svetovno vojno, v tridesetih letih pa tudi v letalstvu. Pni avtomobil z diskastimi zavorami je bil jaguar na 24-urni dirki LeMansa leta 1953, prvi serijski avtomobil z diskastimi zavorami pa Citroen DS 19 (žaba) iz leta 1955. • Avstralec Paul Groves (41) iz Brishaena je že 103-krat padel na vožnji za vozniški izpit, kar je absolutni svetovni rekord. Groves po 16 neuspešnih letih še ni obupal in bo kmalu poskusil še 104-ič. lo je dolgo 4.695 mm in široko 1.820 mm, zato naredi dober vtis tudi servo volan, ki ni premehek in nudi hitro privajanje nekoliko večjim gabaritom avtomobila. V trajetu sta na voljo dva pogonska agregata. Močnejši ima 2,7 ccm in 125 kW (170 KM), slabši pa 2,0 ccm. Mi smo preizkusili slednjega, ki ima v glavi dve odmični gredi in 16 ventilov ter razvije 102 kW (139 KM). Motor se je izkazal s solidno elastičnostjo in nepretiranim hrupom. Zaradi izravnane gredi deluje mirno skozi celotno delovno območje. Vozilu omogoča 179 km/h končne hitrosti in pospešek 13,3 sekunde do 100 km/h, kar je za 1.670 kg težko vozilo soliden rezultat, pa tudi poraba s 13,5 litra na 100 prevoženih kilometrov ni pretirana. Nekoliko slabši je le menjalnik, ki se včasih rad zatakne. Korejci so v prvem poskusu vsekakor naredili odličen posel. Trajet se z lahkoto meri s vsemi evropskimi konkurenti, katere tudi premaguje z opremo in vsekakor tudi s ceno. Enoprostorci so iz črnih ovc postali tržni hit. V vozilu je ogromno elektronskih naprav. Premiera je vsekakor naprava, ki pri močnem zaviranju samodejno prižge vse štiri smerokaze. Nam pa so bili nekateri že videni sistemi veliko bolj všeč: elektronska kontrola stabilnosti (ESP), prilagodljivi blažilniki (AMVAR), elektronska porazdelitev zavorne sile (REF), sistem za nadzor vleke gnanih koles (ASR), dinamični nadzor stabilnosti (CDS), progresivni servo volan, avtomatska vključitev luči ob zmanjšani svetlobi, kontrola tlaka v gumah... Seveda je na visoki stopnji tudi varnost potnikov, saj je karoserija ojačana, v notranjosti pa so na voljo prednje in stranske zračne vreče ter zračne zavese. Peugeot 607 je v trgovinah od 15. novembra dalje, cenovna paleta pa se prične pri 5,999.000 tolarjih. Ni kaj, tudi tokrat so se Peugeotovi strokovnjaki držali pravila: samo najboljše je dovolj dobro! 607je zamenjal model 605. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 30.XI. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi: Mostovi; Risanka; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nan.; Tehniška dediščina Slovenije • 11.50 Naokoli po Nemčiji -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -13.45 Tedenski izbor: Portret Gregorja Strniše; Zoom -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Čudežna narava, dok. nani -17.00 Enajsta šola -17.45 National geographic, nan. -18.35 Oddaja o znanosti - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Osmi dan - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme-22.55 Pisave-23.25 Presaditev organov SLOVENIJA 2 9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Prostost, nad.; Grace na udaru, nan.; Murphy Brown, nad. -11.35 Euronesvs -13.10 Tedenski izbor: Svet poroča; Šport; Metropolis ■ 16.00 Svetovni pokal v badmintonu -17.30 Po Sloveniji -18.05 Poljak, nad. -18.50'Smuk za ženske v Lake Louisu - 20.05 Paul Merton predstavlja - 20.50 Grace na udaru, nan. - 21.15 Oddaja o Vladu Kreslinu - 21.45 Olympia, film - 23.15 Siroti v viharju, nemi film -1.15 Silk Road, film KANAL A 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show ■ 12.00 Adrenalina ■ 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15.00 Mladoporočenci • 15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Glava družine, film - 21.40 Wayneov svet, film- 23.30 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe. nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. - II JO Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Newyorška policija, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3 -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 21.00 Miss sveta 2000 -23.15 Jag, nan.-0.05 Krila, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.50 Risanka -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur • 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 VTV Velenje HTV 1 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -U.05 Za otroke in mladino -12.00 Poročila ■ 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. 13.20 Svet narave, dok. odd. -14.10 Poročila-14.15 Izobraževalni program -15.05 Program za otroke in mladino -16.00 En dan na ladji Vila Velebita - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Ekstremisti -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Samec išče naraščaj, film - 21.45 Pol ure kulture ■ 22.20 Narava politike - 22.55 Odmevi dneva - 23.30 Brazilija, dok. odd. - 23.50Nočni program HTV 2 9.55 Poročila -10.00 Ponovitve oddaj -13.30 Globalna vas -14.15 Južni Brooklyn, nad. -15.00 Glasbeni mesečnik - 16!00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama - 18.55 Poročila • 19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.00 Željka Ogresta z gosti - 21.00 Miss sveta 2000 - 23.00 Poročila - 23.10 Dosjeji X, nan. - 23.55 Filmska noč s Kevinom Costnerjem PETEK, 17X11. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura. Odmevi; Prisluhnimo tišini; Risanka; Čudežna narava, dok. odd.; Enajsta šola; Prelomni trenutki zgodovine, nan.; National geographic, nan.; Oddaja o znanosti; Slovenci v Kanadi; Krvne vezi, drama - 13.00 Poročila -13.10 Vrenfenska panorama -13.45 Tedenski izbor: Ekscentriki, dok. nan.; Presaditev organov; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.40 Potujoči škrat • 17.05 Zares divje živali, dok. odd. -17.45 Modro -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika • 19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Dokumentarec o snemanju Prešerna - 20.55 Zvok, dok. odd. - 21.20 Polni! - 21.40 deteljica -22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 23.00 TV Poper- 23.30 Polnočni klub - 0.40 Francoski film SLOVENIJA 2 8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Nenadoma Susan, nan.; Poljak, nad.; Paul Merton predstavlja -11.25 Euronews -12.50 Iz ljubezni ali prijateljstva, nad. -14.10 Čarovnik iz Oza, ris. nan. -14.35 Skriti živalski vrt, dok. odd. -15.25 Kiparske tehnike ■ 16.00 Svetovni pokal v biatlonu • 17.30 Po Sloveniji -18.05 Tanja, nad. • 18.50 Smuk za ženske iz Lake Louisa - 20.05 Prireditve ob letu slepih - 21.35 Wagner, nad, - 22.25 Pankrta, film - 0.00 Zlata naveza, nad. • 0.50 Taksi, nan. • 1.30 South park, nan. KANAL A 9.40 Sanjam o Jeannie. nan. -10.10 Milady. nad. • 11.00 Oprah shovv • 12.00 Atlantis • 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. • 15.00 Bravo, Maestro-15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah shovv-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan, -18.30 Noro zaljubljena, nan, -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmen-karije - 21.00 Rosvvell, nad. - 22.00 Čist in trezen, film - 0.20 Mesto zločina, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija-9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. - 14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. • 17.15 Večna ljubezen, nad, -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur-20.00 Zadnji let, film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlobni dvojček, nan,-23.30 F/X - umori s trikom, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Dokumentarni film • 18.00 Tedenski kulturni pregled-J8.20 Kmetijski razgledi-18.45 Nas poznate? -19,00 Novice- 19.15 24 ur-20.00 Reportaža - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? HTV 1 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila- 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad,-13.20 Svet narave, dok. odd. -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.00 Program za otroke in mladino-16.00 Poslovni svet-16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Alpe- Donava-Jadran -18.25 Kviz -18.55 Risanka • 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev -21.15 Basil, film - 23.00 Odmevi dneva - 23.25, 0.55 in 2.35 Film - 4.10 Nočni program HTV 2 9.55 Poročila-10.00 Ponovitve oddaj -13.00 Pol ure kulture -13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.15 Željka Ogresta z gosti -15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad.- l7.00Vsakdanjost-18.25 Panorama-18.55 Poročila -19.00 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. -21.20 Polni krog - 21.40 Lažne diplome - 23.25 Pravi čas - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 2.XII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Male sive celice - 10.05 Dober dan, Timothy, film -11.45 Srebrno-grivi konjič, ris. nan. • 12.10 Tednik -13.00 Poročila- 13.15 Vremenska panorama -14.15 Avstralski film -16.00 Beli krompirjevi žganci -16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.10 Fliper, in Lopatka, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare ■ 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, dok. nan. -18.50 Risanka-19.00 Danes-19.05 Utrip-19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Koncert Unicefa - 21.35 Z vlakom po Avstraliji, dok. odd. - 22.35 Poročila, šport - 23.10 Daj, daj, daj!, nan. • 23.40 Telesni stražarki, nan. - 0.30 Ameriški film SLOVENIJA 2 9.10 Videospotnice - 9.45 V telovadnici, nad. - 10.10 Ella in Josefin, nad. -10.50 Tedenski izbor: Družinska zaveza; Jasno in glasno -12.55 Euronews-13.40 Prireditve ob letu slepih -15.05 Rab. dok. odd. -16.10 Liga rokometnih prvakov -17.45 Svetovni pokal v biatlonu -18.50 Super veleslalom za ženske v Lake Louisu - 20.05 Smuk za moške v Vailu - 21.20 Praksa, nan. - 22.00 Družinska zaveza, nad. - 22.45 Metropolis - 23.15 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanke - 10.00 Nora hiša, nan. • 10.30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Stari prijatelji ne umrejo, film -15.45 Akrila kamera -16.40 Življenjska priložnost, kviz -17.45 Boj za preživetje, dok. nan. - 18.40 Divji svet, nan. -19.30 Glavca, nan. - 20.00 Usodno pričanje, film - 21.45 Brez sledi, film - 23.40 Brigitte in prijatelji - 0.30 Posebna enota, nan. POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. • 9.30 Povver Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hendersono-vi, nan. -10.10 Košarkarji, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar, kviz-11.30 Šolska košarkarska liga • 12.20 Miss sveta 2000 -14.35 TV Dober dan, nan. -15.25 Prva izdaja, nan. -16.20 PopVRoll, glas. odd. -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in JiB, nan. -19.15 24 ur- 20.00 Begunec 2, film - 22.20 Smrtonosna bitja, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? ■ 17.30 Motosport mundial - 18.00 Risanka - 18.30 Posavski obzornik- 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice-19.15 24 ur • 20.00 VTV Velenje -21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Tri škorpijonove zmage HTV 1 9.30 Poročila - 9.35 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Glasbenodokumen-tarna odd.-13.00 Prizma-13.55 Poročila-14.05 Oprah Show -14.55 Hruške in jabolka ■ 15.30 Naravni sosedje, dok. odd. • 16.00 Zlata dekleta, nan. -16.25 Črno belo v barvi -17.15 Casablanca, film -19.30 Dnevnik - 20.15 Politični magazin - 21.05 Ameriški film - 22.45 Poročila- 23.05 Road Rage, nad. • 3.05 Film - 4.40 Nočni program HTV 2 8.20 Poročila - 8.25 Film -10.05 Glasbena matineja -11.55 Ponovitve oddaj -13.25 Klub seniorjev -14.15 Sedem veličastnih, nad. • 15.00 Hišni ljubljenčki -15.45 Dokumentarna oddaja -16.35 Beverly Hills, nan. • 17.20 Briljantina -18.10 Melrose Plače, nan. -19.00 Kulturna oddaja -19.30 Policija, nad. - 20.10 Družina Sopra-no L, nad. - 21.00 Kriminalka - 21.55 Poročila -22.00 Koncert Oliverja Dragojeviča - 22.55 Seks in mesto - 23.25 Metropolis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 3.XII. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Risanke: Ranč pri kra-guljčkovi sedmici - 9.40 Tomažev svet - 9.50 Ozare - 9.55 Nedeljska maša -1 l.OO Svet divjih živali, nan. -11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama-13.50 Turistična oddaja - 14.104x4, odd. o ljudeh in živalih -14.40 Koncert Unicefa -16.05 Prvi in drugi -16 JO Poročila -16.50 Boš videl, kaj dela Dolenj’c med gasilci-17.45 Podobe iz Srednje Evrope - - 18.15 Brežine -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Prenos proslave o Prešernu - 21.40 Gost Peter Greenaway - 22.35 Poročila, šport - 22.55 Danila Švare opera Slovo od mladosti SLOVENIJA 2 8.05 Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena, nan.; Tanja, nad. -10.00 Prava stvar, nan, -10.30 Sorodne duše, nan. -11.00 Oddaja o Vladu Kreslinu -11.30 Oddaja o slovenski vojski -12.00 Komorni zbor Ave -13.10 Euronews -17.45 NBA akcija -18.20 Svetovni pokal v biatlonu- 19.30 Videospotnice - 20.05 Zoom - 21.35 Frasier, nan. - 22.10 Trend - 22.40 Šport v nedeljo - 23.40 Super veleslalom za moške v Vailu -0.50 Trije letni časi, film KANAL A 8.00 Risanke • 10.00 Nora hiša, nan. • 10.30 Hughleyjevi, nan. • 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Harris v Avstraliji, film -15.45 Sever in jug, nad. -16.45 Klik -17.30 Miza za pet, nad. - 18.30 Glas bojevnika, nan. -19.30 Shasta McNasty, nan. - 20.00 Gola pištola, film - 21.35 Stilski izziv • 22.05 Napad na mavričnega bojevnika, film POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Povver Ranger, nan. - 9.50 Harry in Henderso-novi, nan. -10.10 Košarkarji -10.30 Lepo je biti milijonar, kviz -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Pop’n’Roll, glas. odd. -13.30 Najhujše nevarnosti, dok. odd. -14.00 Oliver Tvvisl, film - 15.30 Stepfordski možje, film -17.20 Obalna straža, nan, -18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur-20.00 Vzhajajoče sonce, film - 22.20 Športna scena - 23.05 Rocky Horror, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani • 17.00 Veter nosi pesem mojo -18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Predstavitve -19.00 Novice-19.15 24ur-20.00 Moj kraj: Žužemberk - 20.30 Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Rezerviran čas - 22.20 Športna scena PONEDELJEK, 4.XII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Risanka; Zares divje živali; Potujoči škrat; Dobri duh iz Avstralije, nad.; Modro; Dosežki; Na vrtu; Beli krompirjevi žganci; Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -13.30 Tedenski izbor: Ljudje in zemlja; Polnočni klub; Pisave -16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila -16.45 Telebajski • 17.10 Radovedni taček -17.45 Recept za zdravo življenje-18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka*-19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Tajska - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 22.55 Bobu bob SLOVENIJA 2 9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Wagner, nad. -10.55 Euronevvs -13.35 Tedenski izbor: Trend; Sobotna noč -16.10 Oddaja o slovenski vojski -16.40 Violinist Maxim Vengerov -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Mala nimfa, nad. - 19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 StudioCity- 22.30 South Park, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Liga gen-telmenov, film KANAL A 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15.00 Zmenkarije -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Rocketeer, film - 22.00 Sedem. nan. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.30 Fran-kensteinova hiša, film -1.00 Dannjjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Športna scena -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad,-17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 TV Dober dan, nan. - 21.00 Denis pokora, film - 22.45 Veronikine skušnjave, nan. - 23.15 Jag, nan. - 0.00 Krila, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -16.00 Veter nosi pesem mojo -17.30 Športni pregled-18.45 Predstavitve-19.00 Novice-19.15 24 ur • 20.00 TV dober dan • 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice. 21.20 Moj kraj: Žužemberk -21.45 Športni pregled TOREK, 5.XII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Radovedni Taček; Ranč pri kraguljč-kovi sedmici, nad.; Recept za zdravo življenje; Z vlakom po Avstraliji, dok. nan.; Komisar Rex, nan. -13.00 Poročila-13.10 Vremenska panorama - 14.20 Tedenski izbor: Tajska: Bobu bob • 16.10 Duhovni utrip-16.30 Poročila-16.45 Kačji pastir -17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Jantarna soba, dok. odd. -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Miklavžev večer - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 22.55 Krvne vezi, drama SLOVENIJA 2 9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Mala nimfa, nad.; Štafeta mladosti-11.50 Euronevvs-14.15 Tedenski izbor: Moški v krizi, film; Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. • 19.30 Videospotnice -20.05 Bajeslovna bogastva, dok. nan. - 21.00 Svet poroča - 21.30 Trpka poštarjeva usoda, film - 23.30 Glenn Gould - 0.20 Glasba v temi, film KANAL A 9.40 Sanjam o Jeannie, nan,-10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15.00 Stilski izziv -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet. nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Pogrešani v akciji 2, film - 22.10 Tretja izmena, nad. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.45 Fran-kensteinova hiša, film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9,30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 TV dober dan -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Usodna ljubezen, film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. • 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Jag, nan. - 0.00 Krila, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -18.10 Dokumentarni film -18.20 Športni pregled -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur-20.00 Ameriški film -21.35 Novice - 21.50 Športni pregled SREDA, 6.XII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi, Dober dan. Koroška; Risanke; Sprehodi v naravo; Moje mestece, nan.; Jantarna soba. dok. odd.; Obzorja duha; Polni! -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -14.25 Dober dan, Timothy, film -16.00 Mostovi -16 JO Poročila -16.45 Pod klobukom • 17.45 Svet narave, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Igra, film - 22.20 Odmevi, kultura, šport, vreme - 23.20 Dokumentarni film - 23.45 Proti nasilju nad ženskami ■ 0.15 V Bachovem svetu z novicami in glasbo SLOVENIJA 2 9.00Tedenski izbor: Videospotnice; Sestre, nad. - 10.20 Super velesalalom za ženske v Val dTsereju -11.30 Bajeslovna bogastva, dok. odd. -12.20 Vremenska panorama • 13.05 Ameriški film • 14.35 Liga nogometnih prvakov -16.30 Posnetek super veleslaloma za ženske -17.30 Po Sloveniji -18.05 Prostost, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan.- 19.30 Videospotnice - 20.05 Liga nogometnih prvakov - 23,30 Vse, razen umora, nan. -1.00 Norveški film KANAL A 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15,00 Komedija zmešnjav - 15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show • 17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. • 19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. • 23.30 Mamie, film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. ■ 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan, -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. • 18.10 Žrebanje 1,2,3, -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur- 20.00 Ugrabljeni sin, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Jag. nan. - 0.00 Krila, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.00 Volkinovo maščevanje, film-18.40 Smo dobri gospodarji? -18.50 Predstavitve -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! -20.30 Rezerviran čas-20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike-21.50 Rezerviran čas i i* c i i< k e: poRod Ni%i\ic:i V času od 10. do 24. novembra so v brežiški bolnišnici rodile: Simon ca Pintarič z Malega Vrha - Blaža Martina Kozole iz Veternika - Ano Nataša Ogorevc iz Arnovega sela Žiga, Jerneja Filipčič z Bojsnega Julijo, Darja Brcar iz Sevnice - Mašo Marjetka Molan, iz Dolenje vasi Gregorja, Katarina Agrež iz Krškega - Leo, Anita Ferenčak iz Črnca - Tilna, Marjeta Zupančič iz Leskovca pri Krškem - Nika, Tanja Boršič iz Rajnkovca - Brigito, Marjetka Rada-novič iz Vrhov - Tilna, Andreja Pe-tančič iz Globokega - Jerneja. Čestitamo! Izdelovanje adventnih venčkov SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič pripravlja v petek, 1. decembra, ob 16. uri v semi-škem župnišču delavnico, v kateri se boste s pomočjo Bernarde Kukar naučili izdelovati adventne venčke. S seboj prinesite že izdelan obroč ali drobno šibje, zelenje in vrtnarske škarje. Cvetličarka bo imela na prodaj adventne sveče in okrasne pentlje. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama in stara mama JULIJANA VODOPIVEC iz Novega mesta, Šmihel 28 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam nudili pomoč, izrazili pisna in ustna sožalja, pokojni podarili cvetje, sveče in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Kdor živi r spomin svojih dragih, ni mr le v, je samo oddaljen, mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi MIHAEL BAHOR iz Dragatuša Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi dragega očeta stali ob strani. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče, ob njegovem grobu izrekli tople besede slovesa, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Izguba bridka bolečina je, človeku trga se srce, dobrota tvoja pa ostaja, ki v srcu nikoli ne umre. V 101. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek RADE VRLINIČ iz Bojancev Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izračeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala govorniku g. Simotu Vrliniču za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Malerič. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalgjoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo in poštenje bilo je vaše življenje. V 90. letu starosti nas je nepričakovano zapustila mama, babica in prababica MARIJA GABRIJEL roj. Kek iz Rodin pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem za izraze sožalja; darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala družinam Cesar, Klančar in Pintar ter osebju ZD Trebnje in osebju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dragi oči, dedi in brat ANTON RIFELJ iz Ždinje vasi 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. Štefanu Špoljaru, podjetjem Ključavničarstvo in Jeklotehna Špoljar, Kovinotehna MKJ, Krka - Ampulni oddelek, Interpromet Novo mesto, pogrebni službi Oklešen, šmihelskim pevcem in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi O mamilih METLIKA - Župnijska Karitas Metlika in Društvo podeželske mladine Metlika vabita v soboto, 2. decembra, ob 18. uri v metliški kulturni dom na predavanje in pogovor o mamilih med nami. Predaval bo Franc Prelc, vodja don Pierinovih skupnosti za zdravljenje odvisnikov v Sloveniji. Vstopnine ne bo. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil mož, oče, brat, stric in svak IVAN ŠENIČAR iz Smolenje vasi 47 Zahvaljujemo se vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili v tako velikem številu k večnemu počitku. Zahvala velja pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba, Gasilskemu društvu Smolenja vas za častno stražo in poslovilni govor, g. Kranjcu, patru g. Lukina za lepo opravljen obred in sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja... Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma. (Tone Pavček) V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE VIDMAR Lukovek 3, Trebnje Ob boleči izgubi se zahvaljujemo za vsestransko pomoč, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem tovarne Labod - Temenica Trebnje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izraze sožalja. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Lukovek, pogrebni službi Oklešen, šmihelskemu pevskemu zboru, govornikoma za ganljive poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zakaj si moral, oče, nam umreti? Odkar utihnil je tvoj glas. žalost, bolečina domujeta pri-nas. V 66. letu starosti nam je za vedno zaspal naš nepozabni in nadvse dobri mož, ata, stari ata, tast JOŽE VIDMAR iz Mačkovca 9, Dvor Nismo ostali sami, zato se želimo zahvaliti sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste s prijazno mislijo počastili njegov spomin in ga spoštljivo spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej iskrena hvala vaščanom za nesebično pomoč, sodelavcem Novolesa, Društvu upokojencev Dvor, ge. Fabjanovi za lep govor, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Komunala ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek, stric in svak JOŽE PETRIČ iz Grabrovca 5, Metlika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala sosedi Francki Težak in patronažni sestri Veri Polimac za pomoč pri negi v času bolezni. Hvala govornikoma Jožetu Bučarju in Jožetu Dragovanu za tople besede slovesa. Hvala Gasilskemu društvu Grabrovec in pobratenim gasilcem s Teharij pri Celju. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in pogrebni službi Piškurič za organizacijo pogreba. Vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil mož, oče, praded, brat, tast in stric ALOJZ LUŽAR iz Šentjurja 21, Mirna Peč Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče, gospodu župniku za lepo opravljen obred, ZB NOV Mirna Peč za izkazano čast. Hvala tudi pevcem in pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce, so naš ponos in lep spomin nate. Kraljica venca rožnega je 17. novembra poklicala k sebi svojo zvesto častilko NEŽKO DICHLBERGER Matevžkovo mamo iz Semiča Vse življenje je trdo delala in se žrtvovala za svojo družino. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli besede tolažbe ter se od ljube mame množično poslovili na poti v večno domovino, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče in darove namenili v druge namene. Posebna zahvala dr. Mariji Plut. Anici Malnarič za vsestransko pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu kaplanu za lep in vzpodbuden govor in obred sv. maše, sosedi Terezi Tomaževič za lepe poslovilne besede, enako tudi Alešu, osebju hotela Smuk, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Bog naj ji bo plačnik! Njeni najdražji TfVA TfRF^Uflkl W/Afl TEDENSKIK°LEDAR • KIN0 • BELA TEHNIKA . ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO J—^^Lh-lULL/ULnJ POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO » SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 30. novembra - Andrej Petek, 1. decembra - Marijan Sobota, 2. decembra - Blanka Nedelja, 3. decembra - Franc Ponedeljek, 4. decembra - Barbara Torek, 5. decembra - Savo Sreda, 6. decembra - Miklavž Lunine mene 4. decembra ob 4.56 - prvi krajec .12. (ob 19. uri) (ob 19. uri) De- kino ČRNOMELJ: 2.12. (ob 18. uri in 20.30) Potopljene sence. BREŽICE: Od 30.11. do 4.12. (ob 18. uri) Kokoške na begu. Od 30.11. do 4.12. (ob 20. uri) Potopljene sence. 5.12. Gledališka predstava. 6.12. (ob 16.30) Tiger in medvedek Pu. 6.12. (ob 18. in 20. uri) Road trip. GROSUPLJE: 1.12. (ob 19. uri) Muza. IVANČNA GORICA: 30.11. (ob 19. uri) Muza. KOČEVJE: 3. Muza. KRŠKO: 30.1 kle tvojih sanj. NOVO MESTO - DOM KULTURE: Od 30.11. do 6.12. (ob 17. uri) Dobre mrhe. Od 30.11. do 6.12. (ob 19 uri in 20.45) Shaft. METLIKA: 1.12. (ob 18. uri) ter 3.12. (ob 18. in 20. uri) Potopljene sence. RIBNICA: 2.12. (ob 21. uri) Muza. TREBNJE: 1.12. (ob 20. uri) in 2.12. (ob 17. uri) Porno film. VELIKE LAŠČE: 2.12. (ob 19. uri) Muza. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KUPIM ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv, s svojo ali vašo dostavo. ® (041 )346-07l. NEKAJ STAREGA POHIŠTVA kupim (mize, omare, stole, komode, postelje), staro okoli 100 let. 7f (07 )30-45-800, (041 )696-263. MOTORNA VOZILA OPEL OMEGA 2.0 i karavan, letnik I988, registriran do 8.1.200I, ugodno prodam. B (041)609023. 3023 JUGO KORAL 55. letnik 1981, prodam. B (07)3022898. 3047 PRODAM ali zamenjam jeep cheeroke, zelo dobro ohranjen, veliko dodatne opreme, letnik 1995. B (07)3341948 ali (041)808034. SUZUKI SW1FT 1.3, letnik 1991, bel, 3V,zelo lepo ohranjen, nikoli karamboliran, prodam. B (07)3085907. 3060 POSEST HIŠO v okolici Novega mesta kupim. B (041 )689436, od 8. do 12. ure. 3015 1 HA gozda na Boričevem prodam. B (07)3321320. 3044 STANOVANJSKO HIŠO s pomožnim stanovanjskim objektom in 22 a zemlje, v neposredni bližini Šmarjeških Toplic, prodam. B(041) 726649. 3046 V novozgrajeni poslovni stavbi v središču Šentjerneja oddamo poslovni prostor, primeren za trgovinsko dejavnost, v izmeri 190 m2. Informacije na tel. št. 041/540-211. RENT-A-CAR kombi 8+1 za prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri. B 041/412 532. PREPIS VOZIL 041/546-159 V Novem mestu v Bršljinu, Kočevarjeva ulica, v poslovni hiši Real, prodamo poslovni prostor, velik 267 kvadratnih metrov, primeren za gostinsko ali trgovsko dejavnost. Nepremičnine Media Tel. 07/30 84 570,031/531 076 I Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica),Mndrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dnšič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjevnaročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.614 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v iej.-vre.dns>šfl: V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mati oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 5.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. ■ Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52I00-60I-5988I. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. PREKLICI JOŽEF DOLINAR prepovedujem Jožetu Prešernu in ostalim kršiteljem vožnjo in hojo po njivi št. 262/1, k.o. Družinska vas, sicer jih bom sodno preganjal. 3026 PRODAM DROBILNIK VEJ Alko Dinamic 2000, popolnoma nov, ugodno prodam. B (041) 623- 116. 2981 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (03) 54 51 082. 2992 V ŽUŽEMBERKU ugodno prodam šivalni stroj ter peč za ogrevanje bivalnih prostorov, brez jeklenke. B(041 )452805. 3020 BUKOVA metrska drva prodam. B (041) 651291. 3025 LESENO HIŠKO, 2 x 2.5 m, primerno za ulično prodajo, prodam. B (07)3316169 ali 3316171. 3033 VEČ TON nebaliranega sena prodam. B (07)3085736, zvečer. 3040 KOSTANJEVO KOLJE in kosilnico BCS 127 D prodam. B (07)3463003. 3041 NOTRANJA VRATA s podboji, strešno okno in 2 manjša radiatorja, vse rabljeno, zelo ugodno prodam. B (07)3324368. 3053 BAGER OK MH 5, letnik 1986, prodam. B (041)652-347. 3057 STAREJŠI električni štedilnik in novejši kuep-persbusch prodam. B (041 )945237. 3059 KALANA metrska drva prodam. B (07) 3065692, popldan. 3034 RAZNO NA NOVEM TRGU prodam ali oddam lokal. 50 m2. Možna pisarniška dejavnost. B (041)208-773. 2487 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 )642-Ž62. jpnJ.TiTrf VEDEŽEVANJE RADIESTEZIJA c j V/..M TAROT E ]E#y§ ERIK 0 H <7i 090-43-59 s 090-52-19 | NAKUPOVALNI IZLETI V DECEMBRU: • ob torkih Velika Kladuša • ob četrtkih Italija (Palmanova-Udine) • ob sobotah Madžarska Prijave zbiramo na mobitel 031/578-856. Smrekovo oblogo, ladijski pod, širine5, 7,9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, od 550 tolarjev, ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam. Možna je dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. B (07)30 73 587 PARKETARSTVO Blatnik Karol s.p. Dolenjske Toplice, GSM 041/689 446 FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. B 07/33 73 460. Sprejem za POP TV, Kanal A, VAŠ KANAL in ostale uredim Ih izboljšam. UGODNO - satelitske antene za 60 čistih programov brez motorja. Antene Zupančič, tel.: 041/ 542-020 TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 30 210 040/ 202 060 TURNIR V MALEM NOGOMETU NK KOLPA prireja tradicionalni turnir v malem nogometu 9. in 10. decembra v telovadnici osnovne šole v Metliki. Prijave zbiramo na tel. št. 041/697-953 ali na dan žrebanja, 7. decembra, ob 18. uri v klubskih prostorih nogometnega kluba Kolpa v Podzemlju. Nagradni sklad: 300.000 tolarjev. Prijavnina: 12.000 tolarjev. Do 350.000 SIT mesečno boste lahko zaslužili v sodelovanju z nami, če ste komunikativni in iščete dodatno delo. Sporočite nam svoj naslov na TENIM, p.p. 4115,1122 Ljubljana. Vse informacije vam bomo poslali. VMS VIAS, d.o.o. Gradbeništvo, inženiring, trgovina Ljubljanska cesta 51 8000 Novo mesto K sodelovanju vabimo novega sodelavca za VODENJE GRADNJE OBJEKTOV Pogoji: - V., VI. ali VII. stopnja izobrazbe gradbene smeri - opravljen strokovni izpit - delovne izkušnje v gradbeni operativi Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na zgornjem naslovu. ELEKTROTEHNIKA (elektronik, energetik) zaposlimo. B (07)3730300. 3014 TRGOVCA tehnične stroke ali strojnega tehnika v trgovini z avtodeli v Novem mestu zaposlim. B (07)3069207, Avtoservis Molek, Gradac v Beli krajini. 3019 V OKOLICI Črnomlja nudimo prosto delovno mesto natakarice, eventuelno administratorja, za polni ali skrajšani delovni čas. Možnost opravljanja pripravništva. B (041) 509538. 3022 DELAVCA kovinske stroke zaposlimo: Ključavničarstvo Cvetko Šmajdek, s.p„ Krallova 49, Novo mesto. 3024 NATAKARICO ali kuharico zaposlimo. B (041)673498. 3031 DELAVKO ali delavca, lahko pripravnika gostinske smeri, zaposlimo. B (041 )643-707. $ SUZUKI ■>««* Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24-791 Pravočasno si zagotovite brezplačno hrambo letnih gum. K sodelovanju vabimo KOMERCIALISTE za trženje naših artiklov pri oskrbovanju šol. Pogoji: najmanj višješolska izobrazba, zanesljivost, urejenost in samostojnost, vozniški izpit, poznavanje področja prodaje knjig in učnih propomočkov. Vloge v osmih dneh pošljite na naslov: Učila, založba, C. Kokrškega odreda 18, 4294 Križe. Informacije: 04/5980 000 LOKAL, 25 m2, v centru Sevnice oddam v najem. B (07)8140645. 3016 POSLOVNE PROSTORE v izmeri 120 m2 oddam v najem. B (041)773-505. 3032 IZ NARAVE za življenje. Zeliščar Rizvič, zeliščne kapljice Travin za artritis, artrozo, oseoporozo, protin in trombozo, zdravi ožilje in trajno zaustavi proces bolezni. B (041 )886-345, non stop. 3035 V TREBNJEM vzamem v varstvo otroke B (031) 810-525. 3036 POSLOVNI PROSTOR, 50 m2, na Šmarješki 28 oddam. B (041)643-974. 3051 POSLOVNI PROSTOR, 22 m2, na Novem trgu v Novem mestu prodam. B (07)371590 ali (050)628208. 3054 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu. B (07) 3059527 ali (041 >544510. 3062 SLUŽBO DOBI FRIZERSKI SALON v Novem mestu, vpeljan, na novo opremljen, 50 m2, prodam ali oddam v najem, po dogovoru. B (041) 205714. . 3013 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. KUHARJA (-ICO) in natakarico za delo v gostilni iščemo. B (031 >309860. 3038 V PICERIJI zaposlimo 2 dekleti z veseljem do dela v strežbi. B (041)975604 ali (031) 244905. 3058 STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, Nad mlini, oddam. B (031)879468, Zvone. 3012 V CENTRU Novega mesta prodam opremljeno dvosobno stanovanje, 50 m2, prvo nadstropje, CK. telefon. B (040)260419. 3017 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 68 m2, v četrtem nadstropju, v Novem mestu prodam. B(07)3023063. 3050 V KRŠKEM oddam enosobno opremljeno stanovanje. B (07)3325151 ali (041)821659. ŽIVALI TELICO, brejo v devetem "mesecu, prodam. B(07)3085496. 3061 KRAVO za zakol prodam. B (07)3089574. KRAVO SIVKO za zakol prodam. B (07) 3078398. 3018 PRAŠIČE za zakol, domača krma, in vino modre frankinje prodam. B (041 )519323. 3 PRAŠIČE, težke 150 do 180 kg, prodam. B (07)3082079. 3028 VALILNICA iz Senovega obvešča, da boste lahko dobili rjave jarkice pred nesnostjo. Vse informacije lahko dobite na B (07)4971375. TELICO SIVKO, brejo, prodam ali menjam za kravo mlekarico. B (07)3045543. 3039 PRAŠIČA, težkega okoli 200 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. B (07)3065213. PRAŠIČE, težke 100 do 140 kg, domača hrana. in suha bukova drva prodam. B (041) 5.98224. 3043 POLOVICO prašiča in kalana drva prodam. B (040)274114. 3049 PRAŠIČE, 150 do 180 kg in svežo slanino, ki bo v soboto, 2. decembra, prodam. B (07)3073359. 3056 PRAŠIČA, domača krma, prodam. Možen zakol, razkosanje in dostava, kupim pa sadi-lec krompirja. B (031 >227-529. 3027 VEČ PRAŠIČEV, težkih 100 do 170 kg, krmljenih z domačo hrano, prodam. B (07) 3071251. 3045 •s 07/33 24 377 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava od 7. do 13. ure: Nakupovalni center Drska • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba V nedeljo, 3. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ' Novo mesto: od 8, do 12. ure: Mercator center Cikava od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova • Straža: od 8. do 11. ure: Market • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba K Laguno, letnik 12/96, prodam. B 041/638-600 RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz O T O: f '6 MH* TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha /j f na kanalu TT I DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 8350 Dolenjske Toplice RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: - PROFESORJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela: 3.1.2001. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 8 dneh po objavi na naslov šole, s pripisom “ZA RAZPIS”. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. CITROEN XSARA /jk i ............. i"i t-Lv ■tl. -iMt ■ im - 350.000 SIT CITROEN CENTER tel.: 07, roaDevsKova t>a, novo mesio (393 04 54, 393 04 64 SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ZA SAX0! ŽREBANJE BO 22. DECEMBRA 2000. '« \ Abraham brez daril, a s prispevki za bolnišnico Metliški podjetnik Julij Brine se je srečaI z Abrahamom. Kot se to spodobi za uspešneža, je praznoval okrogli jubilej v družbi sodelavcev, prijateljev in znancev. Kar lepo število se jih je zbralo pod šotorom na letališču Prilozje. Julij Brine je že z vabili zaprosil udeležene? slovesnosti, naj ne prinašajo daril, saj bo na prireditvenem prostoru posebna skrinjica, v katero bo vsak lahko prispeval denar za človekoljubne namene. Zbrali so milijon tolarjev, ki jih je gospod Brine te dni podaril Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Pa to ni prvo Brinčevo darovanje. Pomnimo, da je pred leti poklonil mestu Metliki nekaj tisoč tulipanov, ki so krasili parke v novem poslovno-trgovskem središču kraja. „ T.G. Novi salon pohištva v Mačkovcu pri Novem mestu! Termotehnika salon pohištva. Mlinarska pot 1“, 8000 Sovo mesto, tel. o” 59 57 444 ta\. it' 58.5J 44(> delov ni čas: 8.00 do 19.00, sobota: 8.00 do 12.00, otv oritev salona I. decembra STU io ¥ 3.0 MHZ V_ NAKUPOVALNI CENTER KOČEVJE ODDAMO V NAJEM poslovne prostore za različno dejavnost, velikosti od 35 do 230 m2. Vse podrobnejše informacije po telefonu: 03/42 41 110 (za Tuš center Kočevje). NISSAN VAS ŽE OBDARUJE! S PAKETOM PRESENEČENJA, VREDNIM DO 450.000 SrT % Vsem kupcenvMkaterlh Nissanovih modelov ponuja Nissan Adria od 10,11. do 20.12. neverjetna darila v vredno8t)lw50.000 SIT, pri nakupu originalne dodatne opreme in nadomestnih delov Nissan popust dolili obiskovalcem naših servisov pa so na voljo brezplačni zimski preventivni pregledi. NBSAR MM d ja, Pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http-iwww.ntssan.si ( NISSAN I Pooblaščena trum; SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 8140 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310. Verjemfcali ne... mlo OGNJIŠČE Krvavec Kum 104.5 105.9 Prodajni center podov pcp pureber: PARKETARSTVO Foesterjeva 10, Novo mesto V4/\N/^ turistična agencija NOVO LETO 2001 Kandijska 9, Novo mesto Tel : 07/33 21 115,33 25 477 Fax: 07/33 42 136 Portorož • 4 dni • od 36.800 SIT Umag • 3 dni • od 19.200 SIT Rovinj • 3 dni *od 23.500 SIT Pula • 3 dni • od 21.600 SIT Krk • 3 dni • od 20.500 SIT Rab • 4 dni • od 18.200 SIT Dubrovnik • 4 dni • od 23.200 SIT Idoplačilo za silvestrsko večerjo) Rimini • 4 dni • avtobus 26.900 SIT Grčija • 7 dni • avtobus-ladja 69.900 SIT Turčija • 8 dni • letalo 119.900 SIT Tunizija • 8 dni • letalo 121.000 SIT ... in še in še ... Pokličite, poslali vam bomo natančne programe! ——— I 1. do 7. 12. 2000 ' * I T '■ ' .' .'■ .'$/> ,4j) : _______________________ ? PHILIPS StiBK&rrrfmn Q(‘/i.i > * 119.990,Sl TV PHILIPS 29 PT 5324 -diagonala 72 cm -stereo TV i ultra ploščato Blackline-S slikovno cevjo - Incredible Surround TV MARINER velikost ekrana 55 cm 90 programskih mest •TTX -mono - sleep timer - hyperband kanalnik i S'uperi jpjcma Z LETI GARANCIJE SONY Videorekorder SONY SLV SE 450 K -inteligentna samodejna nastavitev -mono, 4 glave. ShowView - barvni napisi na zaslonu (OSO) - nadzor 16:9 TV - mehanizem Smart -SmartSearch.SmartLink.VPS -snemanje v načinu LP ^PHILIPS Glasbeni stolp PHILIPS FW C 28 '3C0izmenjevalni dvojni Logic kasetofon' 2x30W daljinsko upravljanje' ROS S Kartico Kovinotehna, za gotovino, še dodatni 5 % popust! Glasbeni stolp PHILIPS FW 548 -moč:2x50 + 2x7 W(RMS) - daljinski upravljalnik s 24 funkcijami - Variable Incredible Surround mogoče je mogoče $ KOVINOTEHNA PORTRET TECjA TEdNA JL VAŠE SLUŽBE V GOZDARSKIH • Kmetijska rajlg |^*^lekcij|^atjt I^živinoreji >.Gozdarska sveti Jan Sneler Za mlade, ki opravljajo civilno vojaško obveznost, pravijo, da jih večina to počne zato, da se izognejo vojaškemu življenju. Vendar pa za 27-letnega Jana Šnelerja iz Kočevja to ne drži. Ze od septembra je na civilnem služenju v Zavodu za usposabljanje Janeza Levca v Ljubljani, razlog za to pa je, kol pravi, ker je po naravi neagresiven in po prepričanju pacifist. Nič ne more omajati njegove vere, da ima vsak pravico do življenja in da nihče nima pravice drugemu življenja odvzeti. Zato je tudi ni stvari, ki bi ga prisilila, da bi vzel v roke orožje! Njegovo prepričanje, da je dogovarjanje edini pravi način za reševanje nesoglasij, pa je tudi v veliki meri prispevalo, da so v Kočevju po več kot 10 letih ponovno obudili delo študentskega kluba. Na redni letni skupščini Kluba kočevskih študentov, ki je bila prejšnji mesec, so Janu podelili naziv častnega člana. Odločitev udeležencev skupščine je bila enoglasna. To pove več, kot bi kakršno koli drugo pojasnilo, in kaže, da tudi danes, štiri leta po ustanovitvi, nihče od študentov ne dvomi v zasluge, ki jih ima za obstoj kluba Jan. Začetki namreč še zdaleč niso bili lahki. “Obstajala je le želja, da bi tudi v Kočevju imeli društvo, ki bi združevalo študente in hi delalo njim v prid, "pravi Jan in dodaja, da je dalo piko na i njegovi odločitvi, da bo prevzet breme odgovornosti pobudnika in soustanovitelja KLUKŠ-a, da so tudi v Ribnici študenti že imeli svoj klub. Jan je preudaren človek. Veliko razmišlja in da se za kaj odloči, običajno potrebuje dosti časa. Ko pa se odloči, je to dokončno!",Kot mlad študent sem se v velikem mestu počutil zgubljenega. Sprva sem vedel samo za eno restavracijo, kjer se dobi hrano za študentske bone," pravi ne povsem brez grenkobe. Prvih dvajset dni študentskega življenja se bo zato spominjal vse življenje. Jedel je samo pizze! Vendar pa je nato minilo še več kot leto dni, da je v njem dozorela odločitev, da bo storil vse, da njegove izkušnje ne bo treba doživeti več nobenemu študentu iz Kočevja. Šlo je za odločitev o ustanovitvi KLUKŠ in s tem ia delo, za katerega se jf. pokazalo, kol pravi Jan, da se, ni motil, ko je predvidevat, da bo zahtevalo celega človeka. “Počasnost" v smislu “ne hiteti skozi življenje"je del Janovega življenja. Lani se je zaposlil na Mobitelu in čeprav ne opravlja deta, za katerega se je šolal, je zadovoljen. Ze kot otroka ga je zanimala tehnika, zalo so ga tudi starši vzpodbujali, ko se je odločil za vpis na kočevsko Srednjo šolo. Kot strojni tehnik se je leta 1992 vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer je sedaj absolvent in jo bo, kot pravi, zaključil ob delu. Čeprav se s tem ne gre hvaliti, pravi, "da mu gre tudi študij bolj počasi ". Pa kaj, ko ga zanima še toliko drugih stvari! Med njimi tudi računalništvo. Poleg tega tudi rad kolesari in vesla, “hobi", ki ga je v zadnjih letih najbolj veselit, pa je po njegovih besedah KLUKŠ. Njegovi veliki želji sta, da bi ta organizacija postala gibalo družbenega življenja študentov v Kočevju ter da bi s kolesom obšel Novo Zelandijo. O cilju, ki bi ga rad dosegel v življenju, pa pravi, da je zanj drugotnega pomena. Pomembnejša se mu zdi pot, ki ga bo vodila skozi življenje in zato upa, kot pravi, da bo našel pravo! M. LESKOVŠEK-SVETE Omara padla na punčko Previdno! KRŠKO - 34-letni V. U.iz okolice Krškega se je 22. novembra okrog 10.30 nahajal s triletno hčerko U. U. v trgovini Mersin.' Bila sta v prvem nadstropju, kjer je razstavljeno pohištvo. Očka je iz rok izpustil otroka in si ogledoval omare, punčka pa je odšla do samostojne garderobne omare ob montažni steni. Z roko je prijela za kljuko krila vrat omare in jo hotela odpreti. Ko je vrata potegnila k sebi, se je omara, ki ni bila fiksirana, prevrnila nanjo. Med padanjem so se krila vrat zaprla in pri tem punčki priprla prste desne roke. Izpod omare jo je rešil očka, ki jo je takoj odpeljal v krški zdravstveni dom in nato v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Deklica je dobila hude poškodbe in sicer zlom treh prstov ter udarnine po glavi in prsnem košu. Pri ogledu kraja dejanja je bilo v trgovini na več mestih vidno pismeno opozorilo “Pozor, razstavni eksponati so nevarni za otroke, zato jih ne puščajte brez nadzora.” V medvedovem zimskem domovanju V Prelesnikovi koliševki se sneg obdrži vse do konca maja - Tolikšno število mahov, gob in lišajev, kot jih ni nikjer drugod na Kočevskem - Odvisnost vegetacije od rastnih pogojev • Pri nekaterih Slovencih sta Martin in Matilda zelo blizu. • Vsako pretehtanje problemov pomeni “dobro vago ” mafijskih poslov. KOČEVSKI ROG - V jesenske barve odeta Prelesnikova kolišev-ka. kije s 3,37 hektarja zavarovanega območja v vznožju Roga najmanjši pragozd na Kočevskem, je v teh dneh prava paša za oči. Bogastvo odtenkov rjave, rumene in rdeče barve, ki se prepleta z zelenilom prvobitnih smrek na njenem dnu, napoveduje skorajšnji prihod zime in z njo snega, ki se v koliševki običajno obdrži vse do konca maja. Gozdni rezervat Prelesnikova koliševka se zaradi toplotnega obrata - mrazišča na dnu - ponaša s prvobitnim smrekovim pragozdom in pestrim rastlinstvom, ki bi ga sicer našli v mrzlem podnebju gora ali daleč na severu. Raziskovalci so v koliševki našteli 10 drevesnih in grmovnih vrst, med pri-talnimi rastlinami pa kar 117 vrst gliv (gob), 93 vrst lišajev, 90 vrst mahov, 13 vrst praprotnic in 95 vrst cvetnic. Zaradi težavnega vstopa in težko prehodnega dna je Harmonikarji in Prešeren TURJAK - 7. srečanje harmonikarjev bo 1. decembra ob 18. uri v dvorani krajevnega doma na Turjaku. Posvečeno bo 200-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. Srečanje organizirata KUD “Mari Kogoj” Turjak in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljubljana okolica. Okornovi živijo za konje Sodelovali tudi pri snemanju filma o Francetu Prešernu - Njihova čreda šteje 21 konj LOŠKI POTOK - Zakonca Okoren iz Drage pri Loškem Potoku sta se še zelo mlada naselila na bivšem državnem posestvu. Začela sta z govedorejo, danes pa je njuna glavna dejavnost vzreja čistokrvnih dirkalnih konj angleške pasme, s katerimi že leta zelo uspešno tekmuje vsa štiričlanska družina, predvsem pa gospodar Franc. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Poštar nosi na Poklek le ob ponedeljkih - Pojasnilo pošte ■ Zakaj komunalci neprestano nekaj rijejo po cestah? - “Krčma Pr’ Preš je odličen lokal" • Dovolj pese Po dobre pol ure dolgočasenja pred nemim četrtkovim dežurnim telefonom je v vendarle zazvonilo. Najprej se je oglasil bralec s Pokleka nad Blanco in zaupal težavo, ki ni le njegova, pač pa zadeva vse vaščane njegove vasi. Poštar jih namreč obišče le enkrat na teden in to v ponedeljek, “tako da ne moremo imeti naročenega nobenega časopisa, ker je brez pomena, brati stare novice. Pa bi se zelo rad naročil na Dolenjski list. Da bi sami vsak dan hodili po pošto, pa je predaleč, saj je do najbližje pošte osem kilometrov,” je razložil klicatelj in še povedal, da poštar sicer raznaša pošto vsak dan le kilometer od njihove vasi, k njim pa ne pride. V vasi sta le še dve gospodinjstvi, in tudi prebivalci so že bolj stari. “Počutimo se, kot da smo odrezani od sveta. Ko smo na primer po dolggm času le naročeni pri zdravniku, pa vabilo po pošti dobimo prepozno," je še dejal. Na Pošti Slovenije, Poslovna enota Novo Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefoniratik Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. mesto, so povedali, da je gospodinjstvo oddaljeno več kot 200 metrov od dostavljačeve poti, skoraj en kilometer, in se v takem primeru pošta dostavlja preko izpostavljenega predalčnika. Tak način dostave je bil ponujen tudi omenjenim gospodinjstvom na Pokleku, vendar so ga v dogovoru s PE Novo mesto zamenjali za enotedensko dostavo na domu. “Trenutno pri pošti Blanca nimamo dovolj kapacitet za širjenje dostave in lahko realiziramo le trikrat tedensko dostavo le preko izpostavljenega predalčnika. Pošta Slovenija bo predvidoma do leta 2002 za vsa gospodinjstva uvedla dostavo petkrat na teden , s tem da dostava preko izpostavljenih predalčnikov • po veljavnem zakonu o poštnih storitvah ostaja,” je razložil direktor novomeške poštne poslovne enote Karel Kapš. Bralko iz Šmarjeških Toplic motijo ceste, ki jih delavci Komunale nenehno prekopujejo in popravljajo, potem pa del ne dokončajo oz. je stanje slabše kot prej. Tako se je zgodilo s cesto skozi Šmarjeto in skozi Belo Cerkev, kjer so pod zemljo položili neke cevi, zdaj pa so na cesti izbokline. “V Stranjah je že mesec dni prekopana cesta, pa nihče nič ne dela, kar se mi zdi čudno, saj je cesta od Drage proti Dobruški vasi ali Šentjerneju vendarle pomembna. Vsak dan se po njej vozi v službo mnogo ljudi.” je povedala klicateljica. Jana iz Novega mesta je poklicala v zvezi s klicem v to rubriko teden dni nazaj. “Zbodel me je članek bralcev iz Dolenjskih Toplic, ki pravita, da ni najbolj nujno, daje tamkajšnji župan podprl obnovo krčme Pr’ Preš, ker so druge stvari pomembnejše. Morda je res, toda ta denar je prišel iz turizma in je prav, da gre spet v te namene. Naša družina se hodi večkrat kopat v Dolenjske Toplice in obiščemo tudi ta lokal. Lahko rečem, da je kraju kvečjemu v ponos in pomeni veliko pridobitev, saj daleč okrog ni tako prijetnega prostora." Zadnji klic je prispeval Cveto iz Mirne Peči, ki ga moti, da v Dolenjskem listu kar naprej objavljamo pese velikanke. “Letošnje leto je zaznamovala grozna suša, ki je prinesla primankljaj sena, koruze in drugih pridelkov. Veliko so jih kmetom uničili tudi divji prašiči. O tem bi morali pisati, ne pa o takšnih rekordih!” L. M. Nasilje, zloraba in starejši ljudje OTOČEC - Gerontološko društvo Slovenije vabi v petek in soboto, 1. in 2. decembra, na učno delavnico na temo Nasilje, zloraba in starejši ljudje. Sodelovalo bo sedem strokovnjakov, delavnica pa se bo začela v petek ob 9.30 s predavanjem Metke Pentek. Njegova čreda šteje 21 glav. Ponos njegove črede je bil žrebec Oktilion, ki pa je letos maja poginil. To je bil velik udarec za celo družino in celo za vse pogostejše imetnike konj, ki so pripuščali kobile temu plemenitemu žrebcu, kije tudi na tekmovanjih dobival same laskave nazive. Izguba bi Okornove dotolkla, če letos ne bi dobili ponudbe za sodelovanje v filmu o Francetu Prešernu. Pa je Franc prevzel celoten projekt glede raznih kmečkih voz, kočij in vpreg. V filmu, ki gaje snemala RTV Slovenija in bo prvi del od petih predvajan 3. decembra, celovečerec pa 8. februarja prihodnje leto, Franc igra tudi manjšo vlogo, hčerka Petra pa nastopa kot kaskaderka. Televizija mu je podelila tudi laskavo priznanje, na kar je Okoren, poleg naziva vitez Valvazorjeve konjenice, izredno ponosen. Obeta se celo, da bo televizija posnela poseben film o njegovi družini, ki je gotovo nekaj posebnega. Franc, kije bolj znan pod imenom Rančar, predseduje Konjeniškemu društvu Ranč Draga, ki ima sedež kar v njegovem stanovanju. Poleg tekmovanj se udeležuje tudi viteških turnirjev, kot je na primer v Predjami in Kočevju. Letos je na svojem ranču gostil preko 20 mladih tečajnikov za jahanje, manjših skupin pa skoraj ne šteje več. Zelo odmeven je bil tudi konjeniški pohod preko Mašuna, Ilirske Bistrice in Slavnika v Strunjan. Franc se poleg stoterih zmag na konjskem hrbtu uveljavlja tudi na umetniškem področju, ki mu je bilo letos še posebej dobrodošlo, da je lahko dostojno preživel družino, čredo konj, drobnice, nekaj govedi in prašičev, Franc pa ne pozabi dodati, da so na njihovi domačiji tudi trije psi in nekaj mačk. Vse to je odlična priložnost za turizem, ki je v tem okolju zapostavljen, saj je morda bolj znan v Ljubljani ali še dlje kot pa v Loškem Potoku in Dragi. ALBIN KOŠMERL namreč v koliševki, kije dobila ime po kočevskem gozdarju Antonu Prelesniku, ki je prvi opozoril raziskovalce na to naravno znamenitost, ohranjeno prirodno stanje rastja, pragozd in pragrmišče. V koliševko, ki je ena od kar nekaj globokih udornih jam v dobre štiri kvadratne kilometre veliki kotlini med Rogom in Malo goro, imenovani Ušive jame, je mogoče vstopiti samo s severovzhodne strani skozi ozek strm žleb, ki je usmerjen od severa proti jugu in sega v globok grohast kotel. Koliševka je namreč nastala v davnini tako, da seje nad veliko kraško jamo udrl strop, ki razdrobljen danes v celoti pokriva dno jame. Največji skalni blok nekdanjega stropa meri kar 14 metrov v dolžino, 9 v širino in 6,2 metra v višino. Jamo z vseh strani razen vstopnega žleba obdajajo skalne stene, ki so na zahodni strani močno previsne in gole, drugod pa porasle z grmovjem in nizkim listnatim drevjem. Udorina je globoka 41 metrov, če računamo globino od višine vhoda v žleb, in kar 60,5 metra, če jo merimo od najvišje obrobne točke. Kljub visokemu ostenju pa je dno koliševke, katere notranja površina meri 0,75 hektarja, že v pozni pomladi v soncu. Zaradi velike globine in zaprtosti z vseh strani mrzli zrak iz koliševke ne more odtekati. Tako zajezen zrak močno povečuje in ohranja veliko zračno in talno vlago, na mrzlem dnu pa povzroča, da sneg običajno obleži do konca maja, tako kot sicer na najvišjih vrhovih gorskega krasa, čeprav je dno koliševke na 483 metrih nadmorske višine, kar pomeni, da je le okoli 20 metrov višje kot leži Kočevje. V koliševki, v kateri je bilo po trditvah domačinov še pred nekaj leti medvedovo zimsko domovanje, zato prihaja do izrazitega toplotnega in vegetacijskega obrata, tako da raste na dnu koliševke namesto bukovo-jelovega gozda mraziščni smrekov gozd in celo grmišče velelistne vrbe. Na njenem dnu ohranjen majhen smrekov pragozd pa je lep primer odvisnosti vegetacije od rastnih pogojev. Na Kočevskem namreč raste naravna smreka le v kolišev-kah in na višinah nad 900 metrov nadmorske višine, vsa druga pa je bila v zadnjih sto letih umetno razširjena. M .LESKOVŠEK-SVETE VHOD - V Prelesnikovo koliševko, v kateri raste tolikšno število različnih mahov, gob in lišajev, kot jih ni nikjer drugod na Kočevskem, je možno priti samo po eni poti (na posnetku vhod). Obiskovalci si jo lahko ogledajo z Roške pešpoti, ki jih pelje ob robu tega posebnega gozdnega rezervata. (M. L.-S.) S SNEMANJA FILMA O PREŠERNU - Televizija Slovenija je ia snemanje filma o Prešernu zadolžila tudi Franca Okorna iz Drage pri Loškem Potoku, da je priskrbel kmečke vozove, kočije in vprege.