1	S Presv.Kešnja kri
2	Č Obisk. M. D. 4"»
3	P Leon II., p. +
4	S Dan neodvisnosti
5	N 5. pobiitk.
6	P Dominika
7	T Ciril in Mltod
8	S Elizabeta Port.
9	C Veronika
10	P 7 sv. bratov +
11	S Pij_g
12	N 6. pobink.
13	P Anaklet
14	T Henrik
15	S Bonaventura
OVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Yi CHICAGI; ZAPADNESLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLO VENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 131.
CHICAGO, ILL., PETEK, 3. JULIJA — FRIDAY, JULY 3, 1936
letnik (vol.) xlv
Diplomati v Ligi narodov so zadnje dni slišali mnogo trp-** kih besed. — Blum apeliral na razorožitev in izvajanje Iff mednarodnih pogodb. — Selassie metal očitke hinav-M? stva evropski diplomaciji in jo obdolževal, da ga je izdala.
UPOR MED
POLJAKI
Kmetski zborovale! demonstrirali proti vladi.
Varšava, Poljska. — Nevar-'no gibanje proti vladi se je pričelo med poljskim kmet-skim prebivalstvom, ki je prišlo do pravega izraza pretekli torek v nekem mestu blizu 'Przemysla. Zbralo se je tamkaj okrog 150.000 kmetov k neki zgodovinski proslavi. Manifestacija pa se je izprevrgla v demonstracije proti vladi, in zborovalci so zahtevali, da se pokliče nazaj iz pregnanstva bivši vodja kmetske stranke, V. Witos. Dalje so zagrozili, ako se ne bo ugodilo vsem točkam njih programa, ki so ga predložili vladi, bodo priredili pohod na Varšavo.
Ženeva, Švica. — Evropski diplomati so jih tekom torka in srede slišali toliko in takih, da so imeli v resnici polna ušesa. Niso bile to przne fraze, ki so jih slišali, kakoršnih so bili navajeni doslej, marveč padale so po njih take trpke in očitajoče besede, da so bile minute, v katerih so poslušali obtožnico proti samim sebi, bržkone med najbolj nerodnimi in neprijetnimi, kar ,so jih še doživeli v svoji diplomatski karijeri. Končno se je enkrat slišala resnica v Ligi narodov; doseglo se s tem seveda ne bo nič, kajti diplomatova koža je debela in vest kosmata.
Komaj so potihnili odmevi, ki so doneli po senzacijonel-nem govoru, katerega je imel v torek zvečer pred zborovalci abesinski cesar Selassie, je v sredo nastopil drugi govornik, ki si je zopet izbral tak predmet, da je z njim spravil v
zadrego zbrane diplomate, LEHMAN BO PONOVNO Bil je to francoski min. pred-	KANDIDIRAL
sednik Blum in apeliral je na New York- N- Y- — Tukaj-Evropo, naj stori nekaj/kar je šnn ff0Vern<;r H- H- Lehman je naravnost nezaslišano, namreč, da se naj — razoroži. Njegovo govor je bil eden najlepših in najbolj mojsterskih, kar se jih je še kdaj slišalo v tem zborovanju, toda padel je na gluha ušesa. Povdarjal je dalje, da je Liga narodov Evropi potrebna, toda v drugačni obliki, in da se morajo kolektivna pogajanja izvesti brezobzirno, četudi bi vodila v vojno.
Izrazil je govornik svoje globoko zaupanje v možnosti, ki jih lahko doseže Liga, ako le hoče, toda njegovo prizadevanje ni uspelo. Zborovalci enostavno več nimajo zaupanja v to svojo lastno ustanovo, kajti živ vzgled, kako umazana in gnila je nje nolitika, jim nudi Abesinija. Tn abesinski cesar Selassie je dan prej brezobzirno in brez olepšava-nja razkril moralno gnojišče, v katerem tiči evropska diplomacija.
Ne, da bi po imenu koga imenoval, jo Selassie drugega za drugim našteval zločine, ki so jih evronske države zakrivile proti Abesiniii. TTdaril ie p.o Franciji, rekoč, da je bilo neverjetno obnašanje "neke države.' ki ie z besedami zagotavljala. da je pripravljena braniti pravila Lipe, istočasno pa se je trudila, da nrenreči izvajanje teh nravi 1. TTdaril je enako po Angliji in njenem iz-jrovortii. da je naložila sankcije, ki pa. da niso bile učinkovito. Sankcije bi bile lahko učinkovite. je dejal, toda volje ni bilo, da bi se napadalcu delo preprečilo.
' Selassie je dalje vrgel LiVi-nim zborovalcem v obraz očitek, da so ea naravnost izdali, Češ, da so mu najprej obljubljali svoio pomoč, a niso nato hiti s prstom ganili in pustili Ro. da so Italijani s strupenimi
meseca maja podal izjavo, da ne namerava več kandidirati za ponovni governerski rok za dve nadaljnji leti. češ, da želi iti v privatno življenje in r>o-svetiti pozornost svoji družini. Demokratska stranka na -ve, da je ta mož izredno nriliub-lien v državi New York, in ie zato pričela izvajati nanj pritisk do skrajnosti, da ga .pridobi za to, da se premisli in snrejme poncvn0 kandidaturo. Temu izrazu- zaunanja se ni mogel več ustavaliat.i in tako je pretekli torek izdal ponovno obiavo. da se bo odzval klicu nrijateliev in stopil še enkrat v volilni boj.
-o__
MOŽ NE MARA ŽENINEGA
dfnarja
Ohicatro. Tli. — Pred okrožnim sodiščem ie bila 35 letnemu Panlu Vinicka, 2827 W. 25t.h St.. pretekli torek dovoljena raznoroka od njegove ižene. Pri obravnavi je mož izjavil. da je v letu 1932. ko ie izgubil svoio delo, znnustila. žena rne«"? in otroke. Točeno je neki" z^noslen-. dobro služi. Ker ima	^amo za-
časno dQlo nri WPA. mu ie sodnik svetoval, nn.i zahteva, da žena rdačuie alimoniie in prisnevfl k vzdrževan in treh otrok. Mož na ie odločno 'V-javil. ne mira njenega denar in • tr' otroke i" w.poiil v letih. ko bi bili naiholi potrebovali m^trvr. in zdni nieno pomr." ndvinnin.
PRITISK NA
DELAVSTVO
j Jeklarski podjetniki odpuščajo unijske agitatorje.
Washington, D. C. — Delavski department s pozornostjo zasleduje borbo med jeklarskimi industrijalci in delavstvom* ki se je pričela, ko se je otvorila kampanja, da se delavstvo organizira v zunanjih unijah. Priznava se. da utegne postati ta borba ena najljutejših med vsemi tekom dolgih let. Delavski voditelji izjavljajo, da s0 se sovražnosti že pričele, kajti v nekaterih podjetjih so že odpustili uslužbence, o katerih se je izvedelo, da sodelujejo z linijskimi agitatorji.
OHIO SE NE OZIRA NA USTAVO
Columbus, O. — Kakor znano, je vrhovno sodišče Zed. držav nedavno f, razveljavilo zakon države New York glede najnižjih plač in najvišjih delovnih ur za ženske in mladoletne. Ta izrek sodišča je seveda veljaven za vse druge države, toda Ohio ga očividno namenoma prezira. Že doslej je obstojal neki zakon glede tega, ki je bil newyorškemu podoben, s 1. julijem pridejo pa se po novih določbah raztegnejo ugodnosti tega zakona še na tisoče nadaljnjih žensk in mladoletnih. Z gotovostjo se pričakuje, da bodo delodajalci vložili tožbo proti izvajanju tega zakona.
LIBERTY LIGA SE PERE
New York, N. Y. — Izvrše-valni odbor znane kapitalistične Liberty lige je v torek podal izjavo, v kateri obdolžu-je poštnega mojstra Farleya obrekovanja zaradi njegovih obdolževanj proti Liberty ligi, ki jih je izrekel na demokratski konvenciji. Liga pravi, da ni resnica, da je stala s svojim vplivom pri nominaciji kandidatov na republikanski konvenciji, kakor je to trdil Farley.
I MILIJON AKROV V OGNJU
Frankfort, Ky. — V gozdovih in travnikih, do skrajnosti suhih vsled dolgotrajnega pomanjkanja moče, v vzhodnem delu te države, je izbruhnilo nebro.j požarov, proti katerim je boj takorekoč brezuspešen. Okrog 1500 mož in fantov iz okoliških CCC taborišč je na delu, da omeji divjanje ognja, toda, da bi ga pogasili, ni pričakovati, kajti požari so se razširili' na več milijonov akrov.
KRIŽEMSVETA
—	Tivoli. Italija. — Kakor govore zadnja poročila, je stanje najmlajše Mussolinijeve hčerke, Anna Maria, ki trpi na otroški paralizi, še vedno opasno. Bolan je tudi nje mlajši brat, Romano, vendar ne nevarno.
—	Dunaj, Avstrija. — Mo-narhistični voditelji se izraz-žajo. da se bo skušalo tuje-zemstvo pridobiti za to, da ne bo nasprotovalo upostavitvi monarhije V Avstriji. V to svrho utegne posestiti kancler Schuschnigg tudi zborovanje Lige narodov v jeseni.
—	Ottawa, Kanada. — Dne 1. julija je Kanada praznovala 70 obletnico, odkar je dobila svojo lastno upravo. Ta dan, ki je bil imenovan "Dominion day," je bil proglašen po celi deželi za narodni praznik.
-o-
ČUDNA STAVKA
Pariz, Francija. — Najbolj nenavadna stavka, kar jih je še svet videl, je izbruhnila v tukajšnji komični operi. Stav-karji, kateri se je priključilo celokupno osobje, od prvega pevca do zadnjega pometača v gledališču, namreč ne bodo zapustili delo, marveč preprečili bodo nameravano ustavitev dela. V začetku julija bi se imele prekiniti predstave, toda stavkarji so po zgledu drugih podobnih stavk v Franciji zasedli gledališko poslopje in bodo nadalievali s predstavami tudi preko poletja.
--o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
ZADRUZN0 GOSPODARSTVO
Bodočnost Amerike leži v gospodarskem sodelovanju med prebivalstvom, kar se bo doseglo z zadružnim sistemom.
New York, N. Y. — Poljedelski tajnik je spisal novo knjigo pod naslovom "Whose Constitution," ki je zadnje dni izšla. V njej neprikrito napada idejo pravic posameznih držav, rekoč, da mora biti ta dežela zveza med ljudmi in ne državami. Istočasno povdarja, da je bodočnost dežele v skupnem gospodarskem sodelovanju med prebivalstvom, kar se more doseči potom zadružništva. Izrazil je prepričanje, da je večina ljudstva že dovolj poučena, da je vzpre-jemljiva za možnosti in namen zadružniškega gospodarstva.
Knjiga izvaja, da leži ključ za rešitev sedanjjih problemov v ustavi sami. Nadaljuje pa, ako se smatra ustava kot sveta in neizpremenljiva avtoriteta sredi izpremenljivih ma-terijalnih razmer, pomeni to toliko, kakor oboževati pleve in prezirati jedro.
-o-
OBVEZNO PREGLEDOVANJE AVTOMOBILOV Chicago, 111. — SI. julijem je stopila v tukajšnjem mestu v veljavo odredba, po kateri se mora vsak avto in truk, ki je registriran v mestu, podvreči uradni preiskavi, in sicer vsakih šest mesecev. Ta preiskava je brezplačna in je ustanovljenih 14 postaj na različnih točkah mesta v to svrho. Tistim avtomobilom in trukom, o katerih se ugotovi, da so v dobrem stanju, se izda poseben "O. K." lepak. Nasprotno pa se mora avto s kakim defektom popraviti tekom deset dni po inšpekciji in se povrniti k ponovni preiskavi: k temu je obvezan lastnik pod kaznijo. Avtomobilisti, ki svojega vozila ne bodo -prostovoljno pripeljali k pregledovanju, bodo prejeli uradni opomin in čakala jih bo kazen, ako se ne bodo odzvali.
i% Jugoslav!!«.
Na Veliki planini je strela pri nabiranju zdravilnih zelišč udarila v revnega družinskega očeta Ramška iz Pod-studenca. — Majhen košček papirja pomagal najti drznega vlomilca. — Smrtna kosa in drugo.
PRIZOR IZ IZGREDOV V PALESTINI
in zastrupljali vodo in živila ter so le s pomočjo tega barbarstva dosegli zmago. Ne gre pri tem samo za sedanjo italijansko invazijo, je dejal Selassie. Gre za obstoj Lige in za vprašanje veljavnosti mednarodnih pogodb, predvsem pa za varnost malih držav, ki lahko druga za drugo posta-
nejo žrtev požrešnosti svojih plini uničevali njegovo vojsko 'močnejših sosed.
Arabci nasprotujejo naseljevanju Judov v Palestini in, ko njih tozadevni protesti pri oblasteh niso učinkovali, so z demonstracijami in izgredi po palestinskih mestih skušali uveljaviti svoje zahteve. Gornja slika kaže neke take izgrede v mestu Jafa, ko je na demonstrante navalila policija.
Žrtev strele
i Kamnik, 13. junija. — Že nekoliko dni divjajo vsako popoldne v kamniški okolici hude nevihte in ne mine dan, da jne bi tu ali tam nevihta povzročila večjo škodo. Tudi vče-Iraj popoldne so se pričeli zbi-irati težki oblaki in okrog 17. jse je vlila silna ploha s točo. Popoldne je odšel bajtar Iiam-šak iz Podstudenca pri Črni s svojim 12 letnim sinom na Veliko planino nabirat zelišča in mah, kar je potem običajno prodajal v Kamniku. Nabrala sta že skoraj poln koš zelišč, ko se je nad Veternico — tako se imepu'je kraj na Veliki planini — ulila silna ploha s točo. Med grmenjem in treska-njem je Ramšak dejal sinu, naj mu pomaga zadeti koš na rame, kar je sin tudi storil. V tem hipu se je pa zabliskalo in treščilo je v Ramšaka. Silen zračni pritisk je obenem vrgel njegovega sina več metrov daleč in je nezavesten obležal. Ko se je čez čas zavedel, je začel iskati očeta, katerega je našel nekaj metrov strah, vsega ožganega mrtvega.
Deček je hotel oditi domov, da obvesti o nesreči domače, zgrešil je pa pot in odšel v napačno smer proti Dolu. Tam je srečal nekega turista, kateremu je povedal, kaj se je zgodilo, na kar sta se vrnila nazaj k mrtvemu očetu. Ta je ležal na trebuhu. Vsa obleka na njem je zgorela, na levi strani je bil močno opečen in je imel večjo rano na levih sencih. Strela mu je sezula čevelj z leve noge, katerega so našli 12 korakov stran. Poleg mrtveca je bila v zemlji za klobuk velika luknja, ki jo je izdolbla strela.
Turist in Ramšakov sin sta nato odhitela v dolino, da uredita vse potrebno , za prenos pokojnega. Ramšak je bil star 36 let. Bil je oče šestih otrok in je preživljal sebe in družino zgolj z nabiranjem raznih zdravilnih zelišč. Zaslužil je tako po 8 Din dnevno. Zdaj je nesrečna družina še to izgubila z rednikom. ,
Nevihta je isti dan ubila tudi kravo posestniku Lovrencu Šušniku na Gozdu, a v j Gornjem gradu je treščila v (samotno cerkvico, ki so jo kmetje imenovali Štajngrob, Bila je podružnica gornje-grajske cerkve. Cerkvica je bila znamenita zaradi svojih lepih starinskih slik in fresk. Pogorela je do tal.
-o-
Drzen vlom
Ptuj. 6. junija. — Drzen vlom pri belem dnevu. Na bin-koštno nedeljo je bil izvršep v Kicarju drzen vlom pri posestniku Jakobu Bračeku. Vlomilec je bil najbrž na preži in čakal ugodne prilike, ko so domači šli v Ptuj k maši. Najprej se je lotil vežnih vrat,
ki jih je razbil in na ta način prišel v shrambo, odkoder je odnesel meso, slanino, klobase in druge stvari, ki iih ie našel. Škoda znaša okrog 500 Din. Orožniki iz Ptuja so takoj začeli preiskavo. V shrambi so našli kos cigarete, ki je b i 1 a\ ovita s časopisnim papirjem, in ta najdba je pripomogla, da so vlomilca tudi hitro izsledili. Ko so prišli na stanovanje 43 letnega Franca Pihlerja. viničarja v Kicarju, kitje bil na sumu, da je izvršil vlom, so ga zaslišali in je Pihler vlom trdovratno tajil. Ko so pa opazili, da leži v njegovem stanovanju časopis, od katerega je manjkal kos, in tega primerjali z najdenim kosom papirja, v kate-. rem je bila zavita cigareta, so ugotovili, da se papir popolnoma ujema s papirjem, ki je bil odtrgan od časopisa. Pod težo dokaza je Pihler tatvino priznal.
-o-
Nesreča dijaka
Za binkoštne praznike se je mudil pri stricu na počitnicah dijak četrtošolec Ciril Oster-man iz Dolenjih Kamene. Prišel je preblizu konja, ki ga je nevarno brcnil v glavo in levo jroko, da so ga morali oddati v kandijsko bolnico.
-o-
Z gobami se je zastrupila Pri Devici Mariji na Brezju, se je zastrupila 45 letna Ana ^mid, ki je jedla strupene gobe. Mariborski reševalci so jo (pripeljali v bolnišnico.
•-o-
S skednja je padel V Ponovičih pri Litiji je 14 ijunija padel s skednja komaj 2 letni posestnikov sin Joško Savšek in se nevarno pobil.
-o-
Lipovo cvetje je nabiral Anton Olet, 39 letni pekovski mojster iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah je v soboto 13. junija padel doma z lipe, je nabiral lipovo cvetje ter se prav nevarno poškodoval in so ga morali spraviti v celjsko bolnico.
Deževje poškodovalo cesto
Zadnjemu deževju, tako poročajo iz Tržiča, dolinska cesta ki jo oskrbuje velepodjet-.je dr. K. Borna, lastnika lepih in obširnih gozdov, ni mogla vsč kljubovati. Zrušila se je ena izmed številnih škarp in k sreči ponoči, da ni bilo človeških žrtev.
-o-
Slovenska misijonarja rešena
Kakor se poroča iz Ljubljane, sta slovenska misijonarja Ke-rec in Majcen, ki sta se nahajala v veliki nevarnosti pred komunističnimi četami na Kitajskem, rešena. Državne čete so namreč s pomočjo zrakoplovstva pregnale komuniste ki so oblegali Jun-nanfu proti severu in bo za nekaj časa pred njimi mir.
^CžKia fi"
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 3. julija 1936
Prvi

in najstarejši slovenski list v Ameriki. . ,
Ustanovljen leta JMIi
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-
ieliVov ia dnevov po strasniikilb
Izdaja in ti«k»2
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in npravii J849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina]
..$5.00 . 2.50 . 1.50
Za telo leto . Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado i* Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta__3.00
Za četrt leta__1.75
Posamezna številka , _ 3c
The first, and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo
Established ISA*.
Issued daily, except Scnday, Monday and th« day after holidays.
Published byl
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication officai 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year--
For half a year__
For three 'months -
__$5.00
_ 2.50
_ 1.50 Chicago, Canada and lurops:
For one year__$6.00
For half a year — ........'3.00
For three months ___1-75
Single, copy____<3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of-March 3, 1879.
Dan neodvisnosti
Jutri v soboto dne 4. julija bomo slavili v Združenih državah 160-ti rojstni dan neodvisnosti te dežele. Važen zgodovinski dan je to.
Po vsej deželi bodo slavili to obletnico z največjimi slovesnostmi. Govorniki bodo opisavali važnost tega zgodovinskega dneva. Slavili bodo pijonirje tedanje dobe, ki so bili očetje neodvisnosti in prostosti tega novega sveta. Vse to bo na mestu in oni, ki so vodili borbo in delovali za dosego te neodvisnosti, zasužijo še veliko več, kakor pa samo -take slavnostne prireditve.
V sedemnajstem in še v osemnajstem veku so vladale v Evropi še vedno srednjeveške razmere. Kako je bilo življenje za razne sloje v tistočasnih razmerah, nam pripoveduje zgodovina. Tlačanstvo in prava sužnjost v vseh ozirih. Kakor hitro je bil odkrit po Krištof Kolombu novi svet Amerika, se je začelo v Angliji in nekaterih drugih državah zanimanje za izseljevanje. Vzelo je sicer dolga desetletja predno so se'nekateri drznili na pot. A ko se je posrečilo prvim, so sledili drugi in kmalu so se pojavili v teni novem svetu angleški in nizozemski kolonisti. Anglije je seveda zasegla tiste kraje in nastavila tu svoje oblasti. Ko so se začeli kolonisti gospodarsko razvijati, kolikor so to dopuščale tedanje skromne razmere, so angleške oblasti hitele pridno z obdavčevanjem, ki je bilo v taki meri, da je bilo krivično. Na drugi strani pa ni Anglija dala ljudem nazaj ničjesar. Ni skrbela ne za javno varnost, ne za šolstvo in je sploh zanemarjala koloniste v vseh ozirih. V takih razmerah so kolonisti živeli dolga deset in desetletja. Pošiljali so kralju v Anglijo proteste in razne prošnje, pa vse je bilo bob ob steno. Visoki ari-stokrati se niso zmenili za pravične ugovore in prošnje kolonistov.
Ko je bila mera polna in ko je nezadovoljstvo med kolonisti narastlo do svojega viška, je izbruhnil upor proti Angliji. Odločno so se uprli proti angleškemu izkorišče-vanju in tako je nastala revolucionarna vojska, v kateri je igral najvažnejšo ulogo general George Washington, pozneje prvi predsednik in oče neodvisnih Združenih držav.
Dolga štiri leta je vladala krvava vojska za osvoboditev izpod angleškega jarma. Skozi hude preizkušnje so morali tedanji pijonirji. A z vztrajnostjo so dosegli končno zmago, skozi črno noč neznosnega trpljenja je zasijala zarja boljše bodočnosti, zarja novega svobodnega življenja in baš pred 160 leti na dan 4. julija, ki ostane najvažnejši spominski dan v zgodovini tega sveta, so ameriški kolonisti pred vsem svetom razglasili in proglasili popolno neodvisnost Združenih držav.
Od tistega časa je ta dežela začela rapidno rasti in napredovati v vseh ozirih. Razvila se je kmalu v najbogatejšo deželo na svetu. Postala je vzor prave svobode, vzor najbolj demokratično-svobodne urejene države. V tej deželi so našli tisoči in tisoči varno pribežališče pred političnim preganjanjem v drugih delih sveta. Kaj takega je mogoče samo v na jbolj demokratični in svobodni deželi na svetu — v Ameriki.
Zato morajo biti vsi, ki so deležni te velike in široke demokracije v vseh ozirih hvaležni onim pijonirjem in očetom te dežele, ki so se borili in so s svojo krvjo in svojim življenjem priborili Združenim državam popolno neodvisnost in svobodo, pod katero edino je bil mogoč ves ta kolo-salni napredek in razvoj tega novega sveta.
Slava in čast ameriškim pijonirjem! Slava in čast junakom, ki so se pred 160. leti borili za neodvisnost te velike zemlje!	'
Živele Združene države! Živela svobodna Amerika!
Angleškem. Šolal se je v šoli sv. Paula in pozneje v Slade zavodu in sicer za umetnika. Začel pa je dopisovati v časopise in magazine že v svojih šolskih letih. Tudi pesni-koval je in se je pozneje razvil v prav popularnega pesnika. Pozneje se je popolnoma posvetil časnikarstvu, kjer je dosegel briljantne uspehe.
Chesterton je bil velik mislec. Globok po razumu. Mnogo je proučeval in kot vzgojen anglikanec je s svojim umom in srcem iskal Boga. Ker so mu dvomi v anglika-nizem rušili zavest, da je v pravem, se je leta 1922. po globokem razmišljanju in proučevanju spustil v naročje kato-ljške'cerkve, v kateri je našel kar je iskal, namreč Boga in z njim oni notranji mir in zadovoljstvo srca, ki ga je v an-glikanizmu zastonj iskal.
Eno največjih njegovih literarnih del je knjiga "Zakaj sem jaz katoličan?" — ki jo je založila Dodd, Mead & Co. v New Yorku. V svojih 35 poglavjih poda prezanimivo proučevanje naj temelj ne j ših zadev, na katerih sloni globoko versko prepričanje, spoznanje in dognanje iskalca resnice in resnične prave vere. Ta iskalec resnične prave vere in pravega Boga je bil Chesterton sam. Našel je, kar je iskal, kakor sam pove, v katoliški cerkvi.
Konvertit — spreobrnjenec Chesterton bo ostal na obzorju katoliškega lajištva ena izmed najsvetlejših zvezd.


St-^SL^PSis«*?
VABILO NA PIKNIK
Chicago, 111.
Prav prijazno ste vabljeni vsi rojaki v Chicago in krog Chicago, da se udeležite farnega piknika prihodnjo nedeljo, 5. julija.
Vsako leto pohitimo enkrat V prosto naravo, da se skupaj kot ena farna družina pozabavamo.
Naša farna nedelja je bila prva nedelja v juliju že zadnja leta, tudi letos bo to naša nedelja.
Sicer bodo tudi v Lemontu velike slavnosti. Žalibog-se naša fara korporativno ne bo mogla udeležiti, ker smo prepozno zvedeli za načrt Lemonta in ni bilo, mogoče dobiti drugega dneva. Toda to ne sme motiti tistih, ki so računali na Lemont, da ne bi prišli predvsem k nam. Na razpolago vam bodo truki, ki vas bodo za majhno odškodnino prepeljali v Lemont za dobro uro*.
Toda naglašam pa, da Šent-štefančani v prvi vrsti mislite na ta piknik. Dobro veste, da je piknik eden najboljših sredstev, da si cerkev dobi nekaj dohodkov za odplačilo poletnih obresti.
Piknik se bo vršil na prostorih Mr. Kegla v Willow Springu. Pričeli bomo ob enih popoldan. Od dvanajste do prve ure se zbirajte tistif ki se bote poslužili naših trukov, zbirajte se pred cerkvijo, odkoder odromamo točno ob enih.
Prevoznina bo stala 35 centov, ki jo bodo vozniki sami pobirali.
Garantiramo vam, da bo zabava prvovrstna, da imamo najboljšo orkestro in bo tudi postrežba "prve klase".
Vsa leta se je piknik to nedeljo dobro obnesel, tudi to leto se bo. Prepričan sem.
Prišli bodo od vseh strani tudi naši. sosedje iz severne strani. Dosti imamo faranov na severu mesta, ki se radi pridružijo našim bližnjim, kadar gre za dobro stvar naše župnije.
Tudi topot nam bodo prisrčno dobrodošli.
Na svidenje torej v Willow Springu.
P. Aleksander, župnik cerkve sv. Štefana.
--o-
OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 6, DSD.
Waukegan, 111.
Cenjenemu članstvu našega društva se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja, kakor je bilo sklenjeno za poletni čas, prvo soboto v mesecu in sicer zvečer. Da bi člani in članice ne premišljevali, se bo li seja vršila tudi prvo soboto v mesecu juliju, jih s tem obvestim, da se bo seja vršila. Zato se vas vabi, da se vsi udeležite seje, ki bo.v soboto 4. julija zvečer ob pol osmih v šolskih prostorih. Med drugimi važnimi točkami se bo na tej seji prebral tudi polletni račun, kakor bomo tudi imeli sklepanje o našem pikniku. Zato vas še enkrat prosim, da se v obilnem številu udeležite te seje. — Z bratskim pozdravom
Joseph L. Drasler, taj.
-o-
' SREBRNOMAŠNIK REV.
FATHER KEBE
Pittsburgh, Pa.
Enkrat je že biio na kratko poročano, da se vrši pri fari Matere Božje v Pittsburghu v nedeljo 5. julija izredna slovesnost. Takrat bo namreč obhajal naš dušni pastir č. Father Matija Kebe srebrni jubilej novomašni-štva.
Jubilant Rev. Kebe je bil rojen v vasi Dolenje Jezero pri Cerknici, kot sin Antona in Margarete Kebe, roj. Martinčič. Oče mu je umrl, ko je bil jubilant še dojenček, sedem mesecv star, mati mu je pa umrla v Charle-roi, Pa., kjer je slavljenec žup-nikoval med Slovaki v župniji sv. Cirila in Metoda od 1. 1911-1916.
Kmalu po materini smrti je bil premeščen na hrvatsko župnijo Presv. Srca Jezusovega v McKeesport, Pa. Tu je pastiro-
val celih 18 let, do 1. 1934, nakar je bil prestavljen na slovensko župnijo v Pittsburghu po smrti prejšnjega župnika Rev. Škurja.
Father Kebe je obiskoval ljudsko šolo v Cerknici. Leta 1901 je prišel za svojimi semkaj v Ameriko. Tukaj se je učil pri očetih benediktincih na kolegiju sv. Vincenca v Latrobe, Pa. in dovršil bogoslovne študije na pitts-burškem semenišču tudi v Latrobe, Pa.
V Ameriki je jubilanta vpeljal v šolo blagopokojni Rev. John Kranjec, tedanji slovenski župnik v Pittsburghu. V mašni-ka je bil posvečen v juliju leta 1911 in iscer po prevzvišenem tedanjem pittsburškem škofu John Regis Canevinu; novo mašo je pel tudi v slovenski cerkvi Matere Božje, Pittsburgh, Pa., kjer bo pel tudi srebrno mašo prihodnjo nedeljo ob 10:30 dopoldne.
Rev. M. F. Kebe ima v Ameriki štiri brate, Jožeta in Franceta v Greesburgu, Pa., Janeza in Antona v Cliff Mine, Pa., njegova sestra Marija, poročena Smith, pa živi v Homer City, Pa. Poleg teh ima v Ameriki tudi veliko število nečakov in nečakinj.
Naj veljajo č. g. novonjašniku naše čestitke z iskreno željo, da bi mu zamogli čestitati tudi k njegovi zlati maši. Ad multos annos!
CERKVENI PIKNIK
Moon Run, Pa.
Že večkrat sem bral v Ameri-kanskem Slovencu, da g. urednik želi da bi iz vsake naselbine poslali kak dopis vsaj enkrat na teden, zato sem se sklenil tudi jaz oglasiti. — V tukajšnji naselbini pa ni kdo ve kaj novic. Z delom je bolj slabo. Tako le, kakšen teden se dela po pet dni, potem pa po eden ali dva dni na teden. Tako se zasluži komaj toliko, da se človek preživi. Za kaj drugega največkrat ni niti misliti. Da bi kdo hodil sem za delom; mu torej ne svetujem, ker bo, kakor se sliši, tukajšnji pre-mogorov kmalu izčrpan. Za par let, kakor se sliši bo še dela po malem, dasi bodo potrebovali vedno manj delavecv. Kaj in kako bo pa potem, ne vemo. — Z nabiranjem novih naročnikov imam tudi smolo. Čudno se mi zdi, da se branijo katoliškega lista tudi taki, ki bi ga lahko naročili. Premalo vere je med narodom, dasi smo vsi prišli kot dobri katoličani iz starega kraja in je tukaj nad nami isti Bog, kot je bil v starem kraju, ki pusti sijati na nas isto sonce, pa so se nekateri udinjali dolarskemu bogu, ker so se preveč preobjeli kruha, pa se zna zgoditi, da jih bo ta "bog" pustil na cedilu. Dobro je gledati na telesne potrebe, pa pri tem ne smemo pozabiti duhovnih potreb.
K velikemu cerkvenemu pikniku se pripravljamo za dan 4. in 5. julija, na katerega vabimo vse prijatelje Slovence iz bližnjih naselbin. Rojaki, povejte to še drugim, ki tega ne vejo. Ce kateri ne ve za prostor, naj vpraša za Portman prostor, ali naj se obrne na podpisanega. Vsi dobrodošli. — Pozdrav čitate-ljem in naročnikom ter prijateljem. ,	Jakob Drasler
KAJ NOVEGA V ELKHAR-TU?
Elkhart, Ind.
Ni še dolgo tega, kar sem poročala v listu Amerikanski Slovenec, da smo se zabavali in vrteli v dvorani dne 30. maja. Danes že lahko spet poročam, da smo se v soboto 20. junija zopet prav pošteno pozabavali. Kar tri rojstne party smo imeli in poleg še malo dvajsetletnico za Prijatlovo družino in vsi ti so bili deležni lekaj daril. Vsi so pa bili zelo presenečeni, ker niso vedeli za taj se gre. — Najpoprej je )ilo rečeno, da se napravi party za N. Štrukelj iz Cleve-anda, ker se je vedno rada odzvala našemu povabilu. Zato smo so dogovorili, da jo mi enkrat povabimo in ji priredimo party. Samo vedele nismo, kako bi naj jo dobile. Pa sem se domislila, naj se ji piše, da je Mrs. Gasperlin bolna in da jo želi videti. Seveda, je bila takoj pripravljena. Omenjeni dan res pride in hoče takoj k Mrs. Gasperlin. Pa sem rekla, naj jo poprej zapeljejo k Mrs. Prijatelj in k Dorothy Zupančič in potem naj ji rečejo, da je pri nas nekoliko pive za popiti, katerega naj pridejo poprej nekoliko popiti, predno gredo k Mrs. Gasperlin. Nekako ob pol osmi uri so res prišle vse skupaj in nobena ni vedela da je party njej namenjen, vsaka je mislila da je za drugo, zato so vse molčale. Ko so nas videli vse vesele in je začela igrati muzika, je ona takoj vedela, da z bolnico ni sile. Veselo smo se zabavali in vsaka je dobila inal spomin.
Ker sta Mr. in Mrs. Prijatelj obhajala ravn0 20 letnico, sta jima sin in hčer podarili za (ta dan lep spomin in tako smo !se zabavali do tretje ure zju-jtraj. V nedeljo popoldne smo •pa zcpet imeli goste, ki so pri-
med Slovenci Ameriki
po
Na obisku
Chicago, 111. — Tukaj se je zadnji teden mudila Mrs. Mary Birtič iz Clevelanda, O. Prišla je semkaj s svojo hčerko Miss Evelyn Birtič, katero je poslala v Chicago Notre Dame Akademija iz Clevelanda na nednarodni kontest za tipkanje in brzopis. — Mrs. Birtič^" si je ob tej priliki ogledala tuli prostore naše tiskarne in urada. — Hvala za prijateljski obisk!
Naši belniki
Chicago, 111. — Operacija se je morala zadnji teden podvreči Mrs. Mary Leben in sicer radi vnetja na prsih Na-laja se v Billings bolnišnici in e ji zdravje polagoma izboljšuje. — V bolnišnici sv. Antona pa je bila pred kratkim operirana na vratu Mrs. Agnes Rom, kateri se stanje tudi izboljšuje. — Dalje se je morala podvreči operaciji na prsih tudi Mrs. Rose Fajfar, iz Cicero, 111., in se nahaja v bolnišnici sv. Antona. Stanje se ji polagoma boljša.— Vsem bolnikom želimo skorajšnjega okrevanja.
Razstava
Cleveland, O. — Zadnjo soboto je bila ob tukajšnjem jezeru odprta velika razstava, na kateri je veliko zanimivosti. Med posebnosti te razstave lahko prištevamo slovensko gostilno "Ljubljana," ki je zgrajena v prav tipičnem slogu. Posebnosti te gostilne so, da bodo v njej gostje postrežem na željo z jedjo in j pijačo prav po starokrajski
1 šli z Michigana. Vse je bilo i1	- - ---------—
jveselo in se lepo završalo, da :"avadl> kar bo gotovo privabi-
(nam ta dan ostahe v prijetnem ,0 *eTiko
[spominu vsem. Saj pravijo, da j je veselje najboljši zdravnik in po tem se tudi mi ravnamo.
Vreme je pa letos nekam mrzlo in brez dežja, da vlada j že popolna suša. Ako res ne
Nesreča z avtomobilom
Milwaukee, Wis. — Nerodno nesrečo z avtomobilom je pred kratkim imel. mladenič Stanley Tekaver. ki je dobil
bo kmalu potrebnega dežja, f* *?m k	^ ?.eka? bol-j
bomo imeli slabo letino in zo.('^kih poskodb, docim je bil
j avto, ki je bil last rojaka An-jtona Erčula, skoro docela razbit. ^
pet bo draginja. — Toliko za danes, pa drugič še kaj. — Pozdrav vsem ki to berejo, Father Odil0 naj na kaj poroča, kako je tam okolu Kranja.
M. Oblak
Obisk v Chicagi
Te dni sta nas obiskala Mr. Louis Simončič in John Keglo-Vič, oba iz Clevelanda, Ohio. Slednji je cerkovnik pri cer-jkvi sv. Lovrenca v Clevelandu.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naše rojake naročnike po jOba sta naša zvesta naročnika jZapadni Pennsylvaniji obve- L prijatelja. Prišla sta na jščamo, da jih bo te dni obiskal Jobisk svojih sorodnikov in naš potovalni zastopnik za Pennsylvanijo in vzhodno Ohio Mr. Michael Tomšič, iz
ioustoria, Penna., ki je pooblaščen sprejemati za list "Amer. Slovenec" naročnino, oglase, prodajati knjige naše knjigarne in sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom, ga najtopleje
znancev ter ob enem prinesla našemu uredništvu pozdrave od raznih prijateljev in somišljenikov iz Clevelanda. — Hvala za vse, posebno pa za prijazni obisk!
Smrtna kosa
— V Nokomis-u, 111., je umrl rojak Matevž Knvčič, v staro-priporočamo, da mu gredo na !sti 58 let. Doma je bil i* Ose-roko in mu pomagajo pri plenice pri Kranju in zapušča tu-menitem delu za razširjeva- ,kaj ženo. 2 hčeri in dve pa-lje katoliškega tiska.	storki. V Pennsylvaniji pa
Uprava "Amer. Slovenca."brate in sestro.
Chesterton
V Beaconsfieldu na Angleškem je te dni preminul 62 letni znameniti angleški pisatelj, člankar, novelist, dramatik in kritik, Gilbert Keith Chesteron. / Tz urada zveze ti-ska .se je glasilo poročilo o njegovi smrti, da je z njim pre-
minul eden največjih svt
)110
priznanih literatov. Da,
Chestei ton je bil pravi literarni velikan.
Gilbert K. Chesterton je vsekakor zanimiva osebnost, ki zasluži, da se jo omeni v vsem tisku po svetu. Rodil se je leta 1871 v Kensingtonu (londonskem predmestju) rta,
OGLAS
v "Amer. Slovencu" privede na društvene prireditve večjo udeležbo. Zato D b j a vite svoj oglas v
"Amer. Slovencu"!
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Service, Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
wi /ms
t, mm^
! k
gega t.j niso ti roparji tega, da doba enkrat v
Ničesar dr bolj želeli kot svoje roke Tarzana, ki jim je pni njiho vem nepoštenem poslu delal največja težave in zapreke, ker jih je vedno zasledoval. Tarzan je bil prepričan, da jc sedaj odbila njegova zadnja ura, saj sa vedno iskali prilike, da ga ubijejo.
. . . Nekako v istem času, ko jc smrt st.govala svoje mrzle ledene roke nad džungelskim junakom Tarzanom, kateri je bil po tako nesrečnem in nepričakovanem slučaju vjet, se jc odigravala usodna drama okoli Lady Beth Barclay, ki je po Čudnem slučaju postala jetnica divjih Baalovih privržencev v ravno istem gorovju.
•Po povelju Niarchusa, krvižejnega visokega žreca in predstavnika ljudstva Baalovih privržencev, so morale Lady Beth in Arbeh iz svoje votline, ki jc bila nekoliko bolj na samoti, k ostalemu ljudstvu, ki se je bilo ravno zbralo k veliki procesiji in korakalo proti jezeru, ki se je nahajalo v neki ožini.
"Ti si že videla Baalov ognjeni steber," je začel Niarchus govoriti proti Lady Beth; "in sedaj moraš spoznati še čudovito moč vode v Mcrodach jezeru, v kateri se grešniki očiščujejo svojih grehov. Lady Beth je nekoliko pretreslo, zato je velikega duhovnika vprašala, če bo morala ona v to vodo.

iiiiifiiii II

AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S.
DOBAVA SORODNIKOV
F AMERIKO
POSLEDICE BOKSANTA


Ta je enajsti v vrsti člankov o naturalizaciji in državljanstvu
Priseljenec se loči od svoje družine, vsaj začasno, kadar zapusti svojo domovino, da si poišče srečo v Ameriki. Ako je poročen, le redkoma se dogaja, da žena in otroci gredo ž njim. On sam ne zna, da-li mu bo všeč v Združenih Državah in kako dolgo tukaj ostane. Navadno niti nima zadosti denarja za voznino vse družine. Svoje nade in svoj .trud pa ošredotoča na oni blaženi dan, ko se zopet snide s svQjci.
Leta pa minejo in priseljenec stoji pred usodnim problemom: ali naj se povrne v stari kraj k ženi in otrokom ali pa naj se potrudi spraviti jih sem, da ž njimi ustanovi tukaj svoj ameriški dom.
Ako se odloči povrniti se ne le k svoji družini, marveč prevzeti tudi zopet dolžnosti državljana rojstne domovine, tedaj nikak korak napram naturalizaciji ne prihaja v poštev. Povratek pa ni vedno lahka stvar niti ni vedno po godu priseljenca. Ako se odloči poklicati v Ameriko svojo ženo, otroke' ali starše, tedaj vprašanje naturalizacije postane odločilne važnosti.
Dandanes se priseljenci pripuščajo v Združene države bodisi kot kvotni priseljenci ali pa kot priseljenci izven kvote. Število kvotnih priseljencev, ki morejo biti vsako leto pripuščeni v A-meriko iz te ali one dežele, je strogo omejeno pd IcvotI, določeni za vsako deželo. Število iz-venkvotnih priseljencev, ki morejo biti pripuščeni, ni tako omejeno, ker so pripuščeni izven omejitev kvote. V splošnem le bližnji sorodniki ameriških državljanov morejo dobiti izven-kvotno vi/o oziroma morejo biti pripuščeni kot priseljenci izven kvote. Ti so žena ameriškega državljana in neporočeni mladoletni otroci ameriškega državljana. Ako ženska, ki je ameriška državljanka, se je poročila z ino-zemcem, ta sme tudi priti kot priseljenec izven kvote, toda le ako se je poroka izvršila pred dnem 1. julija 1932.
Tudi, kar se tiče kvotnih priseljencev, najdemo, da se tudi v tem pogledu jemljejo posebno v poštev bližnji sorodniki ameriških državlja.nov. Polovica kvote vsake dežele je reservirana za starše ameriških državljanov in soproge državljank, ako se je poroka izvršila po 1. juliju 1932.
Res je sicer, da druga polovica kvote je prepuščena ženam ali neporočenim otrokom pod 21. letom onih inozemcev, ki so bili zakonito pripuščeni v Združene države za stalno bivanje. Kjer pa je kvota majhna in se hitro
izčrpa, so žene in otroci inozem-ca mnogo na slabšem kot žene in otroci priseljenca, ki je postal državljan. Ta razlika postane še hujša, ako se vresničijo neka sedanja prizadovanja v Kongresu, da se kvote še bolj znižajo. Kar se tiče očeta in matere inozem-ca, ti nimajo nikake prednosti ali predpravice po priseljeniškem zakonu.
Ko je industrijalna kriza in obširna nezaposlenost udarila Ameriko, je bilo priseljevanje še bolj omejeno vsled navodil ameriškim konzulom, naj ne izdajo vize onim inozemcem, ki, ako bi -bili pripuščeni, utegnejo pasti na breme javnega dobrodelstva. To pomenja, da, ako inozemec nima zadosti sredstev, da bi se preživljal tudi brez dela oziroma ne prihaja k sorodniku, ki dela in ima sredstva za njegovo vdrže-vanje, mu konzul ne daje priseljeniške vize. Vsled tega se je j število kvotnih viz, dejanski izdanih, skrčilo za 80 do 90 odsto.
Tako se je zgodilo, da le ena ali dve deželi sta izčrpala svojo kvoto v zadnjih letih — 1. 1935 Turčija, Španjska in Filipinski otoki.
Dokler traja ta situacija, je državljan in inozemec v enakem položaju, kar se tiče kvotnih omejitev in prihoda sorodnikov — vsaj v onih deželah, kjer kvota ni bila izčrpana. Nikdo pa ne more znati, kako dolgo ta situacija bo nadaljevala. Spremeniti še more vsak čas. Nadalje, ameriški konzul, ko sodi, da-li kak inozemec utegne pasti na breme javnega dobrodelstva, utegne biti boljše naklonjen napram sorodnikom ameriškega državljana in nekoliko olajšati njihovo dobivanje vize.
Iz vsega tega je lahko razvidno, kaj vse to pbmenja za priseljenca, ki želi, da njegova družina pride v Združene države. On najde, da državljanstvo mu pomaga odpreti vrata, ki so bila takorekoč zaprta prihodu večini inozemcev; njegova žena in neporočeni mladoletni otroci postanejo takoj izvenkvotni. Njegovi starši pa dobijo pravico do prednosti v kvoti. To so predpravice, ki naj jih vsak inozemec vpošte-va, ko se odloča, da-li se potrudi ali ne za ameriško državljanstvo.
F.L.I.S.
Podrobno razlaganje priseljeniških zakonov Združenih držav, spisano v angleščini, se pošlje onim, ki pišejo po isto na Foreign Language Information Service, 222 Fourth avenue, New York City. Ctivo se pošlje brezplačno.
RAZNOTEROSTI
Na desni na sliki vidimo Maksa Schmelinga, ki si je pred nekaj dnevi priboril boksarsko prvenstvo s tem, ko je premagal Joe Louisa. Pogled na njegovo oko pa kaže, da tudi Louis ni njega samo božal.
ARTIUERIJSKA TEHNIKA V PRETEKLOSTI IN PRIHODNJOSTI
Pred dunajskim vojaškim muzejem v arzenalu je doslej stala glasovita 38 cm avstrijska hau-bica, ki je zaslovela med svetovno vojno. — Sedaj bodo ta orjaški top z velikanskimi težavami in stroški prenesli v drug muzej. To se pravi, da ga ne bodo nesli, ampak da ga bodo na železniških vozovih in tračnicah prevažali. Pri tej priliki se listi spominjajo vsakovrstnih orjaških topov, ki so med vojno opravljali svoje uničevalno delo, obenem pa raz-motrivajo, kako veliki topovi se bodo delali v prihodnje.
Najprej je med svetovno vojno zastrmel svet, ko se je zvedelo, da ima Avstrija velike 30.5 cm možnarje, za katere doslej nihče ni vedel. Ti možnarji so motali 380 kg težke bombe 11.-500 m daleč. Nemci so sicer imeli 42 cm možnar, ki je bil seveda mnogo bolj učinkovit, zato pa akrajno neroden in so ga le s težavo premikali semtertja. Avstrijski 30.5 cm možnarji pa so bili naloženi na avtomobile ter so jih lahko hitro premikali.
Tudi. 38 cm haubice, katere, so Avstrijci začeli uporabljati leta 1916, so bile mnogo boljše, kakor nemška 42 cm haubica. 38 cm haubice so lahko 750 kg težke bombe metale 16.300 m daleč. Toda konstrukterji avstrijskega vojaško-tehničnega odbora na Dunaju so se nato lotili 42 cm haubice. Ta je lahko 1000 kg težko bombo vrgla 14 km daleč ter čudovito dobro zadela. Tega uspeha doslej še noben topniški strokovnjak na svetu ni prekosil. Le pomislite, kaj se to pravi, metati 14 km daleč granate, katerih vsaka je velika kot moški in težka celo tono. Ljudje mislijo, da ima zaslugo za take topove tovarna, katera je naredila cevi, lafete in druge dele. To pa je zmotno naziranjc. Glavna zasluga pri tem je inženjerjeva, ki je vse preračunal in je tovarna potem le po njegovih načrtih de-jlaja.
Vojaška tehnika bi lahko sicer zgradila še večje topove, toda to bi ne bilo potrebno in ne koristno, ker bi bil tak top preveč ne-
iroden. Težko bi ga bilo prevaža-[ti semterje. Zanimiv je razvoj 'orjaških topov, ki streljajo v kotu 42 in pol stopinje. Najprej je treba tu omeniti 24 cm top, ki ima silno dolgo cev in 215 kg težko granato vrže 26.300 m daleč. Ta top pa je prekosil drug orjak, ki je imel skoraj 16 m dolgo cev kalibra 35 cm ter je 600 kg težke granate metal 33 km daleč. Ta top so imenovali "dolgi Jurij".
Toda ta čudoviti top je proti koncu svetovne vojne bil zasenčen po uspehih nemškega topa, kateri je na 128 km daleč obstreljeval Pariz. Ves svet je ostrmel in še danes skrivnost pokriva tiste dogodke. Vendar bo zanimivo, če iz strokovnih poročil strokovnjaških pisateljev vsaj nekoliko povzamemo, kako so Nemci prav za prav prišli do tega orjaškega topa. Izdelal ga je po načrtih bivši avstrijski častnik, ki je pustil službo ter postal Kruppov sotrudnik. Navadni top strelja največ v kotu 42 in pol stopinje. Toda na podlagi računov tega nekdaj avstrijskega častnika so na Nemškem vojaškem strelišču poskusili izstreliti top v kotu 50 stopinj. Granata je zletela mnogo dlje, kakor so mislili. Padla je na vrt nekega župnišča na holandskem ozemlju, kjer je župnik ravno zalival cvetlice. Zračni tlak je vrgel župnika ob tla, sicer se pa hva-labogu ni nič zgodilo. To je bil prvi poskus. Nato so na podlagi tega poskupa vlili skrivnostni 21 cm top, ki je imel 35 m dolgo cev. Postavili so ga med vojno na francoskem ozemlju 128 km od Pariza. Top je bil tako silno z razstrelivom nabasan, da je granata takoj izpočetka v kotu 50 stopinj z naglico 1600 m na sekundo šinila v zrak. Ker je bil top naravnan v kotu 50 stopinj, je granata zletela visoko v zrak in je končno prišla v brezzračni prostor, kjer ni bilo več ovire od zračnega pritiska. Tako je granata nekaj časa mirno letela po brezzračnem prostoru. Težnost pa je na izstrelek vendarle trajno vplivala, zato je po 40 km leta granata zopet začela leteti'po zračnem prostoru ter je končno padla v Parizu na tla. Vsa ta strašna pot te granate pa je trajala le cele tri minute.
Odkar se je končala svetovna vojna, seveda nič več ne slišimo, da bi se bila' težka artiljerija bo-gve kako razvijala. Pred kratkim pa je strokovni svet vendarle izvedel novico, da so francoski topniški konstrukterji ustvarili 22 cm top, ki bo še hujši, kakor pa je bil zgoraj omenjeni nemški. Ta top bo baje mogel svoje granate metati iz severne Francije tja v Porurje in še čez Strassbourg do Stuttgarta in Karlsruhe. Ta novica je precej verjetna. Kakor so 1. 1914 avstrijski 30.5 cm možnarji presenetili svet, se utegne zgoditi tudi 'v prihodnji vojni, da se bodo prikazali topovi, ki bodo lahko orjaške granate metali 200 ali pa še več kilometrov daleč v sovražno ozemlje. Seveda bo zato treba velikega napora konstrukterjev ki bodo morali iznajti posebno močno razstrelivo, ki bo docela drugače sestavljeno, IcaKor je bilo doslej. Toda.vojaški kemiki so
baje tudi že to vprašanje rešili. Artiljerijska tehnika se bo pač morala razvijati v istem pravcu, kakor se je razvijala druga vojaška tehnika. Granate bodo v prihodnji vojni imele ftmogo več opraviti, kakor so imele doslej, ker so obrambna sredstva mnogo močnejša, kakor pa so bila ob koncu vojne. Granate bodočnosti bodo morale razbijati najmodernejše jeklene in betonske plošče.
Tako blazno se torej razvija tehnika za uničevanje vsega, kar je ustvaril človek. Od srca želimo in upamo, da bi to ostale le mirne teorije in da bi uspehov teh iznajdb'človeški rod nikdar več ne doživljal.
OPERACIJA V HIPNOZI
Ze stara je misel, da bi zdravniki pri operacijah uporabljali mesto raznih mamil, kakor so kloroform, eter in druga narkotična sredstva, hipnozo. Kljub temu je ta lepa želja ostala v Evropi samo na papirju. Odlični zdravniki kirurgi so bili namreč proti hipnotiziranju bolnikov pred operacijo. Prvi poskus so morali pač napraviti Američani. Bolnico, ki so jo operirali v hipnozi, ni čakala sicer težka in nevarna operacija, in zato jo je zdravnik sam hipnotiziral. Po operaciji pa je bolnica, potem ko se je zbudila iz hipnoze izjavila, da ni čutila niti najmanjše bolečine. Verjetno je, da bodo sedaj večkrat porabili ta tako enostavni in ne nevarni način za lajšanje bolečin pri operacijah. Pripovedujejo, da je chicaški zobozdravnik dr. Shatleton že pred nekaj leti opustil vsa sredstva, s katerimi so drugi zdravniki lajšali svojim bolnikom bolečine, kadar so jim drli zobe. Že več let je zdravil zobe svojim bolnikom taki, da jih je vedno pred zdravljenjem hipnotiziral Zdravnik sam priznava, da je na ta način izredno lahko delal in da mu niti enkrat ni odpovedala hipnoza.
PEKEL AMAZONKE
Na razmotrivanja nemškega generala Kundta, kam bi spravili vsaj milijon brezposelnih delavcev (pri tem je pomislil na prostrane prostore ob reki Ama-zonki . . .- je odgovoril mehikan-ski list "Excelsior" med drugim sledeče: Pokrajina Amazonke je brezkončna in z orjaškimi gozdovi pokrita. Pravzaprav je to ena od zadnjih pokrajin sveta, katerih se še ni dotaknila človeška noga. Edini ljudje, ki so doslej prodrli v srce džungle in tam nekatere kraje oplenili, so takozvani Chicleros." To so če-stokrat' evropski pustolovci, katerim je justica še dolžna težke kazni. Premnogokrat so to iz Guyane pobegli kaznjenci, ki so se v divjini čutili varne. Toda koliko volje in fizične moči je treba, da zmaga človek strahotno podnebje in domačine. Zakonodajalec v prašumah Amazonke je samokres. Priseljenci in rokodelci polegajo prečestokrat pijani in od kinina oslabljeni na svojih "njivah" sredi močvirij se palijo na žgočem soncu. Od časa do časa pa opravljajo kak posel skupno z domačini. Gorje pa domačinu, ki je bil obtožen tatvine. Najprej ga izbičajo, nato pa ga vržejo v močvirje, kamor prileti takoj milijardni roj komarjev, ki mu sesajo kri pri živem telesu. Kolonisti se morajo torej neusmiljeno boriti proti sovražni naravi in proti številnim nevarnostim tropičnega pragozda. Zveri teh prašum so pa še najnevarnejše zlo teh krajev. Jaguar m puma so strah domačinov. Še strašnejši pa so so vampirji, tarantele, pijavke, kobilice in mušice. In če se pojavijo armade termitov pred temi masami, gozd se izprazni, pa tudi človek se umika na varno. Zakaj te ogromne mravlje bi se vrgle nanj in ga tekom ene ure do kosti oglodale. Končno preži neprestano mrzlica na svoje prebivalce. Kolonisti bi se pač morali ustaviti najprej v manj nevarnih pokrajinah, nato pa bi prodirali korak za korakom v močvare. Ce bi se jim končno le posrečilo premagati naravo, bi bila njihova nagrada neprecenljive vrednosti ...
, Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
MRS.
ODKOD • KOMPAS?
Kdo je odkril kompas, je vprašanje, ki ga raziskovalci še niso razčistili. Običajno veljajo za njegove izumitelje Kitajci. Le malo kdo pa ve, da se bavi s tem vprašanjem tudi neka arabska pripovedka.
Ta pripovedka pravi, da je Abrahamov sin Izmael, prednik arabskega ljudstva, ko ga je oče zavrgel, potoval proti jugu in dospel po dolgem romanju v dolino Meke. Tam je postal poglavar mogočnega beduinskega rodu. V neki vojni s sosedi je zbolel Izmael baš v trenutku, ko so se začele sovražne čete bližati. V svoji stiski je zato pomolil k Alahu in ta je vrgel z neba kamen, ki je obležal pred Izmaelo-vimi nogami.
Bolnik se ga je dotaknil in je pri tej priči ozdravel ter potolkel sovražnika. Kamen iz neba ni bil nič drugega nego sloviti "črni kamen" Kaabe, ki je storil še marsikakšen čudež. Ozdravil je ljudi od kužnih bolezni. Sosedi so Izmaelovemu ljudstvu ta čudodelni kamen zavidali, pa so ga skušali dobiti na vse načine. Nekega dna so poslali v Meko trepo krepkih mož, da bi ga u-kradli. Možem je to uspelo, toda Izmaelovci so jih začeli takoj zasledovati. Na begu so tatovi kamen odvrgli, ki se je pri padcu na tla razbil na več kosov. Poskusili so jih spraviti spet skupaj, toda nekoliko drobcev se je izgubilo. Eden teh drobcev je prišel v roke nekemu brodarju, ki je na ladji ugotovil, da kaže drobec z eno stranjo vedno proti severu, z drugo pa proti jugu.
■-o--
KAKO MIŠKA GLOJE
Domača miš je znana, da ogloda vse, kar ni kovinastega ali kamenitega. Za to njeno lastnost se je zanimal s psihološkega stališča W. Schaff. Zapiral je miši v kletke s stenami iz različnega materijala, da bi dognal, kako se bodo preglodale iz njih. | Miš je začela glodati pri špranji-jcah, na vogalih in robovih. Ce j špranja skozi vSo steno, jo miš pregloda tako, da lahko zleze skozi. Če je v steni več špranj neenake širine, si izbere miš
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.75............ 100 Din
Za $ 5.15............ 200 Din
Za $ 7.25............ 300 Din
Za $ 9.65............ 400 Din
Za $11.75............ 500 Din
Za $23.50___________1000 Din
Lire:
Za $ 4.80................ 50 lir
Za $ 9.25................100 lir
Za $44.00................500 lir
Za izplačila v dolarjih:
Za	$ 5.00	pošljite....$ 5.75
Za	$10.00	pošljite....$10.85
Za	$15.00	pošljite____$16.00
Za	$25.00	pošljite....$£6.10
Za	$40.00	pošljite....$41.25
Za	$50.00	pošljite—.$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JEPJCH
(V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cernak Road, CHICAGO, ILL.
vedno najširšo, čeprav poskuša glodati tudi druge. Pri oceni širine špranj se pa ne zanaša na oči, temveč na izboren tip, ki ga ima v gobčku. Miš gloda tudi v popolni temi. Na gobčku ima sicer tipalne brčice, ki pa pri tem ne igrajo nobene vloge. Miš spozna razliko v širini za 1—5 mm. Če je špranja preozka, miš noče glodati. - •
Miš tudi spozna, če gre špranja skozi vso steno ali pa samo skozi en del. Najbrž se ravna pri tem po zraku, ki prodira skozi špranjo, ali pa po razliki med notranjo in zunanjo toploto. Miška razlikuje tudi trše stvari od mehkejših. Prednost daje vedno mehkejšim predmetom, ne da bi jih posebej preizkušala. Vendar si pa izbere širšo špranjo, čeprav je v tršem lesu. Če naleti miška ha tenko, prožno in upogljivo steno brez špranj, recimo na gladko napet papir, ne poskuša priti skozi. Vse torej kaže, da stene brez špranj, čeprav niso iz posebno trdega materij ala, miši zadrže.
■-o-
BARVA VODE
Po izreku nekega znamenitega naravoslovca je voda "brezbarvna tekočina z intenzivno temno-modro barvo". V manjših množinah je voda res brezbarvna, morska voda pa je v svoji temeljni barvi večinoma modra. Prej so menili, da je ta barva odvisna od količine soli, danes se nagibajo učenjaki k naziranju, da zavisi od svetlobe, ki jo odsevajo drobni trdni delci v vodi.
Ti trdni delci kalijo vodo; čim več soli je v njej in čm višja je temperatura vode, tem hitreje se kaleči delci sessdejo na dno. S tem se da pojasniti, zakaj so tropska morja z veliko primesjo soli tako temnomodra, mrzla morja z malo soli pa bolj zelenkasta.
"Ime "Rumenega morja" izvira od velike množine drobnega peška, ki ga ttoango prinaša vanj.
"Rdeče morje" je rdečkasto od mikroskopskih bitij, ki živijo v gornji' plasti njegovega južnega dela. "Škrlatno morje", kakor imenujejo Kalifornijski zaliv, je spet sprejelo svoje ime od neštevilnih rakov v njem.
ANGLEŠKI MOLITVENIM
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25
Usnje, rdeča obreza................................................................................$2.00
COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza..$1.00
DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ 10c
KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nik v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice* zlata
omreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75
Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan
krasen biserni križec ....................................................................$2.50
Koščene platnice "s sliko, zlata obreza.................................................$1.75
Fino usnje, zlata obreza........................................................................$1.50
Fino usnje, lepo vezan ......................................................................$1.00
LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c
LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza ...................................................................................$2.00
MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50
MY GOD &. MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obreza............$1.25
VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00
WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza....................$1.00
Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25
YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00
, Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cerniak Road, : : Chicago, Illinois
Žena kongresnika Zionchecka, s ka-(trlro se je poročila prod par meseci. Njenega moža imajo točasno zdravniki po dopazovanjem glede njegovega umskega stanja.
______
Najboljše pivo
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rd Street
CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177
Btran *
amerikanski slovenec

Petek, 3. julija 1936
I
srečo"
povest — spisal fr. malograjski
"S Kranjskega, s "Kranjskega!" potrdi Tonček. "Tam nekje na Dolenjskem sva doma ... In ti?"
"Jaz sem pa iz Podkraja nad Vipavo, če vesta, kje je to."
"Jaz dobro!" odgovori Tonček. "Hodil sem že tam. Pri Jurčku v Podkraju se je včasi dobro pilo in jelo."
"No in ravno Jurčkov sem jaz!... Glejte, no glejte, kako se včasi snidejo rojaki! Jako sem vesel, da vaju je k meni zaneslo naključje. Danes ostaneta pri meni, če se vama nikamor ne mudi . . ."
"Meni nikamor," reče Tonček.
"Meni pa še manj," pristavi Luka, ki je bil jako nestanoviten človek in mu tudi to potovanje s Tončkom že ni ugajalo več posebno.
Jurčkov ju popelje v hišo, kjer je tujca tudi žena njegova sprejela jako prijazno. Kmalu so imeli raznih jedil in tudi pijače na mizi. Tonček in Luka sta pometala s, krožnikov, da ju je bilo veselje gledati. Ker je bila tudi gospodinja s Kranjskega doma in bila napravila jedi prav tako, kakor je navada pri nas, jima* je vse izredno dišalo, tem bolj, ker jima je jed vzbujala tudi še spomine na lepše dni.
"Vam se godi, kakor je videti, prav dobro?" vpraša Tonček Jurčkovega.
"Hvala Bogu, zadovoljen sem!"
"Ali imate še kaj znancev v obližju."
"V obližju ravno ne!... Ampak imam tudi brata še tukaj v Braziliji. On ima s kavo opraviti, s kavo."
"Pa kako se mu godi?"
"Tudi dobro!"
"Kaj, s kavo imeti opraviti, pa se mu godi dobro? ... Ne, tega pa ne verjamem !" reče Tonček. "Kaj se pravi, obdelovati kavo, to vem jaz dobro, kajti opravljal sem tisto delo dolgo, pa si ga ne želim nikoli več. U-u . .. kava! Ze besede same ne morem slišati več!"
"To je pač tako, kakor človek zadene!" ugovarja Jurčkov. "Svojemu bratu sem službo jaz preskrbel, in zdaj je nadzornik v kavovih nasadih ter ima prav dobro plačilo."
"Vidva morata biti iz posebno srečne rodbine, ker jaz ne bi svetoval nobenemu več, da naj gre v Brazilijo iskat sreče," pripomni Tonček, kateremu vse to nikakor ni šlo v glavo.
"Tudi jaz bi morda tega ne storil, ako-ravno sem, kakor sem že omenil, za svojo osebo prav zadovoljen. Tukaj je res mnogo odvisno od sreče! Malokdo najde to, kar je pričakoval. Na negotovo naj bi nihče ne hodil semkaj ... Z mojim bratom je bilo drugače, ker sem bil že jaz tukaj! Pisal sem mu, naj pride za menoj, in ko je prišel, sem mu šel lepo naproti ter mu poskrbel vse potrebno."
"Pa so tudi taki ljudje," pripomni Tonček in pogleda pomenljivo Luketa, "ki pisarijo domu lažniva pisma; ljudje, ki trdijo, da se jim godi tukaj dobro, pa ni vse nič res. Jaz poznam nekatere, ki so za-' bredli vsled takih pisem v veliko nesrečo."
"Taki ljudje, ki poročajo domu neresnico, nimajo vesti," reče Jurčkov.
"Jaz tudi pravim, da ne!" pritrdi Tonček. "Toda takega človeka imava midva tukaj le poleg sebe! . . ."
Bodisi, da je bila Tončka razgrela pijača, bodisi, da mu je bil spomin na to, kar je bil prestal, vzbudil srd v srcu, hkratu je bil postal razjarjen.
Luka, ki je dobro vedel, da merijo Tončkove besede nanj, pripomni:
"Jaz nisem vendar nobenega semkaj zvabil!"
"Kaj . . .? Nobenega . . .? — Kaj pa tvoja žena in otroci, tvoja sestra, tvoja svaka in mi drugi. . . ? Ali nismo mi mar nihče?"
• "Kaj, moja žena tukaj?" vzklikne Luka. "In ti mi ne črhneš nobene besede, ko hodiva že toliko časa skupaj!"
Zdaj se loti pa Luke jeza. Skloni se po koncu in vzdigne svojo velikansko koščeno dlan, kakor bi hotel pripeljati Tončku zaušnico. Ta pa mu reče:
"Nikar! Prevelika je tvoja dlan za moje suho lice. Sicer pa zaslužiš ti prej kaj takega, nego jaz!"
J_Aiki omahne roka. Hipoma mu napolnijo srcejmehkejši čuti, in solze se mu uli-jejo po licih. Bil je lahkomiseln, a brezčutnega srca vendar ni imel. S tresočim glasom vikne:
"Moja žena, praviš, da je tukaj ? In zakaj si molčal tako dolgo? Zakaj mi nisi precej povedal tega?"
"Zato, ker sem vedel, da bi bil ti precej silil, in ker ti nisem hotel težiti srca, predno bi se bil prepričal, da moreš kaj storiti za one reveže. In pa mene tudi nič ni prav kaj mikalo, da bi te bil spravljal tja. že zdaj, ko se mi še ni prav zacelil hrbet od udarcev, s katerimi so me obkladali tamkaj. Počasi bi te bil že pripeljal do tja, toda. to ti že zdaj povem, da prav tja ne pojdem jaz nikdar, ampak te počakam kje v okolici! Saj vem, kako plačilo bi prejel zato, da sem jo pobrisal."
Tonček razloži nato vse, kako so se bili odpravili z doma, kaj jih je doletelo na morju, in kakemu trinogu so prišli v pesti.
Ko je Luka slišal, da mu je umrl sinček, in kaj sta mu prestala žena in hčerka, razjokal se je znova in ihtel je kakor otrok. Očitala mu je vest, da je on zakrivil to nesrečo.
"No, zdaj mi le nikar ne tuli," mu reče Tonček, "kajti ti nimaš takega glasu, kakor drugi ljudje, in če te že ni moči poslušati, ako poješ, te je še manj mogoče, ako jokaš! Kar je, to je! Tu ne pomaga nobeno javkanje več!"
■"V katerem kraju pa so oni?" vpraša Jurčkov.
"Tam blizu kraja Rio Novo," odgovori Tonček. "Tistemu pošten jako viču pa, ki jih ima v sužnosti, je Manoelo Damasio ime. Da bi ga šent, tega krvoloka!"
"Rio Novo ni tako daleč od tukaj, in ime Manoelo Damasio mi je tudi znano," reče Jurčkov. "To je znan lopov . . . Kako so mogli vendar zadeti tako slabo!... In pa da si ne znajo pomagati! Seveda, nevednost, nevednost, ta našim ljudem tudi veliko škodi! Zakaj ima pa Avstrija po Braziliji svoje konzule?"
"Konzule?" vpraša Tonček. "Kak spak pa ie to, konzul? ... Te besede še svoj živi dan nisem slišal"!..."
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 60c
POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50c
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive
75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$6.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Me-
ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami .......................................... 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00
To je nadaljevala*, povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ............-............$1.25
Mehkovezane
95c
TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu..
95c
PRAVLJICE,
vezana ..........
O. Wilde, trdo-
50c
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja .....................-»........••..........$1.00
Brošura J......................................... 45c
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso sluča- 1 ji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c!
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ ž3c
ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani .........................-................... 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov ...........................60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c
SLIKE, ts. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ........................................$1.00
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c
TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ........................................... 85c
TO KRAJ IN ONKRAJ SO-
TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c
TROJE ANGELSKIH ČE- • ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške-okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Tudi g. Molek — rešuje.
(Konec) "Istočasno je primitivni človek razvil vero v svojega dvojnika" ali dušo, ki živi po smrti in mu lahko koristi ali škoduje. "Dvojnika" ali dušo so mu sugerirale sanje, v katerih je videl svojce, in odsev vodi." Hardinohamol, jih poseka prav vse ne le bogoslov-ce, vse filozofe, ki so se kdaj ukvarjali z vprašanjem duše in posmrtnim življenjem in pisali in še pišejo o tem debele knjige. Kako bi prisilo do vere, da ima človek dušo? V sanjah je videl človek svojega dvojnika, in ko se ie kdaj sklonil, da bi se nanil iz vrelca. je videl tam svoj odsev — in vera, da ima človek dušo je bila sfiksana. Ker so pa sanje prazne, in je prazen in votel tudi odsev v vodi. je prazno vse tudi. kar bi bilo polee ust in trebuha in duše ni nikjer.-Pa govori člankar v 20. stoletju o — primitivnem človeku.
To je edin! poizkus v članku o 'zakaj, kako," pa je tak, da bi bil lahko še papir protestiral zoper tb — primitivnost.
Kaka zanimivost, to je vse.
"Prosvetna šola in izobraz- ______, v , Tr
, , , . v, ,	, kosmobozcev. Ko se je cer-
ba sta dvignila človeka na no-	* x
, . . .■„.,. *ev prikazala, so se te trume
200 miljonov ateistov na svetu. Eh. .er. .niti on ni ateist, samole trdi, da je, in če bi kdaj le posijal na njega žark božjega usmiljenja, in upajmo, da bo, in bi kdaj ta žark posijal tudi na drugih 200 miljonov vključivši člankarja, prav do zadnjega in do člankarja bodo postali — teisti. Na vsem svetu niti enega ateista ni. Počakajmo malo še ni vseh dni konec.
Tenor člankov bi bil nekako: Prej cerkev (katoliška, se razume) totalitarna, potem je začelo pokati in poka naprej, menda skozi pet stoletij poka, in cerkev se komaj še vzdrži na površju, pa je prav pri koncu in je bo konec, saj ateisti se množijo ko kobilice, in kaki moderni "kosmobožci," kakršni so n. pr. Jeans, Edington na Angleškem in pri nas Milli-kan, Carrel, Compton.. "morajo biti za cerkev jako slaba tolažba," "kar bomo kmalu videli," meni in trdi člankar.
Dovolite, g. Molek. Žs davno. preden je bila katoliška cerkev ustanovljena, je kar mrgolelo raznih ateistov, agnostikov, skeptikov,panteistov, tudi prav malo — modernih
(Dalje)
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
m
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, I1L
SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00
SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani...... 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva ................................ 80c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja ..,........................... 60c
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo.
VENEC SLOVANSKIH POVESTI J. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdoveza-sisi 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje
v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c
V	PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA,
K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00
ZA MILIJONI,.. A* K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva ppvest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral citati vsak naš človek.... 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str...
vo stopnjo pojmovanja živi te nja," meni člankar. Seve. če ni nobenega Boga. je bila "stara" stopnja življenja, da so lljudie otroci božji, bluff in morda celo nameravana prevara. "Nova" stopnja bi toraj bila: par let dela in prepira in težav in trpljenja s kako urico nekega "orijetnejya," in konec, amen. Ko bi člnnkhr mene mogel prepričati, dn ie le to "novo" stališče tudi pravilno, še dane« vzamem štrik. Ker pa takile "verniki" o "novem" stališču ne vzamejo štri-ka. bo s to "vero" vrlo švoh, in ie švoh. naj se ti verniki še tako oridušujeio.
Brez frančiškana Mc Oabea ne ere roba naprej. Ta pravi, in kar bivši frančiškan pravi, to drži ko dreta, da je zdaj
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak druer prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534
NJI
JCE
VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki
85c
45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 4©c
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
pomnožile in napadale že prve dni., zadnjih pet sto let,, he. he., že dva tisoč let je cerkev v borbi z vsemi, v borbi tudi z najmodernejšimi kosmobožci. V borbi, pravim in trdim, ne morda v kaki — tolažbi.
Kako zdravo zrno se pa »povsod najde, in jaz bi videl to zrno f v blesedah : "Situacija danes toraj je, da preprosta masa. ki je pod vplivom duhovščine, še veruje v osebno višje bitje.. Ta verujoča masa je na dnu.." To ie zrno, in to bo še trdo zrno. "Vpliv duhovščine" je kikenkokem ako masa ni prav nezavestno na pravem. Jaz trdim, da je, in trdim prav radi tega, da je to zrno in trdo zrno. Ako pa bo razvoj tak, kakršnega pokazu-je člankar, namreč, da postane tudi ta masa na dnu ateistična, potem bo konec — cerkve, ves i "vpliv duhovščine" ne bo zadržal konca, ko bo tudi duhovščine, ker pač cerkev, konec, ampak za te ateistične mase ne bo prišlo "novo pojmovanje življenja," kakor upa in trdi člankar, s koncem cerkve bo prej že prišel konec mas, in zadnji stavek bo brez upa, ker ne bo "življenja." •-o-
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki.
!R JL E.
ZDRAVNIK IN
kirurg
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčnd telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOT.AGO CELI DAN V URADI).
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Or^ru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	f\f\
in stane samo:	iUU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,