Uvodnik Spoštovani bralke in bralci! Tokratna izdaja revije Varstvoslovje vsebuje prispevke, ki pokrivajo zanimive teme in znova dokazujejo, kako raznoliko je raziskovalno področje varstvoslovja. V prvem prispevku Janez Juvan in Andrej Sotlar predstavita možni model za reformo politične in družbene arhitekture, ki bo ob novi vlogi mednarodne skupnosti zagotavljal mir, stabilnost in varnost Bosne in Hercegovine. Upoštevaje kompleksno situacijo v državi se model opira na tehnično pomoč državi za temeljne reforme, ki jo zagotavljajo visoko usposobljeni mednarodni strokovnjaki z uporabo strategije izvedbe reform po modulih. Vesna Stefanovska se ukvarja z aktualno tematiko in polemikami glede privilegijev državnih tajnosti v več primerih ter primerjavo med odločitvami različnih sodišč, ki jim je skupno vprašanje sklicevanja na tajnost v imenu nacionalne varnosti. Na podlagi analize različnih sodnih primerov ugotavlja, da so bili v določenih primerih privilegiji državnih tajnosti uporabljeni, da bi se izognili nekaznovanju ali nadaljnjim preiskavam, ki bi lahko pokazale na dejanja mučenja ali dejanja, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom človekovih pravic in mednarodnim kazenskim pravom. V svoji študiji o (ne)ustavnosti finančne preiskave po Zakonu o finančni upravi Benjamin Flander predstavlja poglobljeno analizo ureditve finančnih preiskav po Zakonu o finančni upravi in način izvajanja regulativnega okvira tega instrumenta v Sloveniji. Na podlagi poglobljene normativne analize in študije primera avtor ugotavlja, da je bodisi obstoječi regulativni okvir bodisi način izvajanja regulativnega okvira finančne preiskave protiustaven. Andrzej Uhl in Andrzej Por^bski proučujeta, kako vrsta izobrazbe vpliva na mnenje o kibernetski kriminaliteti in kriminalitetni politiki. Po opravljenem pregledu literature in izvedeni anketi med študenti prava in računalništva ugotavljata, da obstajajo razlike v odgovorih na večino vprašanj, na kar različno pomembno vplivajo nekatere spremenljivke, kot so tip izobrazbe, letnik študija in spol. Teja Primc poroča o seminarju Radikalizacija -družbeni odziv na radikalizacijo in vloga varnostnega okolja, mednarodnem dogodku, ki so ga soorganizirali Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) v okviru The Intelligence College in Europe. Udeleženci so ugotovili, da je poleg vključevanja vseh deležnikov radikalizacijske skupnosti izrednega pomena za preprečevanje radikalizacije v ekstremizem ali terorizem spremljanje radikaliziranih skupin in njihovega gibanja. Avtorji pričujočih prispevkov so z namenom odkrivanja in publiciranja svojih ugotovitev opravili veliko delo vsak na svojem področju proučevanja in raziskovanja. Naj njihov trud in zanimiva dognanja spodbudijo vaše raziskovalne zamisli. Želimo vam prijetno in poučno branje. doc. dr. Maja Modic Urednica številk v angleškem jeziku 97