39, štev,_V Kranju, dne 30. septembra 1905. VI. leto. GORENJEC : Političen in gospodarstvi list = Uhlji vsako soboto zvečer. — Stane za celo let Ž4 K, za pol leta I K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 10f> nasproti župne leta 1 K. Za druge države stane K M0. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpošiljatvc naročnine se ne ozira. — Za oznanila se I oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice, Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. " naj se izvolijo frankirati. — Itokopisi se ne vračajo. Naše uradništvo. «SIovenski Narod* jo pretekli leden priobčil statistični izkaz o akademično izobraženem ur&dnifttvt] na Kranjskem. Iz tega izkaza posnemamo, da je bilo na Kranjskem vsega skupaj 368 juristov, in sicer 212 Slovencev. !>1 Nemcev. 1 Lab in 4 nezanesljivi. Ne bomo razmolrivali dalje, v kakšnem razmerju je število uradnikov posameznih narodnosti s številom prebivalstva v deželi, pripominjamo le, da bi prišlo po prav enem razmerju na vso deželo le 10 Nemcev. Pojasniti pa moramo nekoliko narodnostne razmere glede uradnikov na Gorenjskem. Pred vsem moramo povdarjali, da je vlada še vedno trdnega mnenja, da mora biti političen konceptni uradnik pri nas Nemec ali pa sploh brezspolen. Ako je v zadnjih letih nekoliko Slovencev prišlo v politično službo, zgodilo se je to le vsled vednih interpelacij v državnem zboru, in da se našim krogom nekoliko zavežejo oči. Zato se že skrbi, da vnet narodnjak ne pride daleč po lestvi državnega aparata. Za vladanje je sposoben le Nemec. To se v pravi luči kaže pri kamniškem okrajnem glavarstvu, kjer ni nameščen ne en slovenski politični konceptni uradnik, čeprav šteje okraj razen par privandranib Tirolcev same Slovence. Dosti bolje ni pri glavarstvih v Kranju in Radovljici, kjer je vsaj polovica konceplnih uradnikov trdih Nemcev. PODLISTEK. Luna sije ... Jos. pl. Jearneaux. a»v>*«^~ V tihi, jasni poletni noči napotim se peš v divjeromantični Bohinj, v njegovo pogorje v čarobnem luninem svitu. Nehote se mi vsiljuje prekrasna Prešernova popevčica: • Luna sije, kladvo bije ...» Človeka tako gane ta sentimentalna pesem, da vzdrhteva v tajni slasti, da zakoprni po nečem daljnem, težko zaželjenem, po sreči, po ljubezenskem uživanju, po koprnečem slastnem objemu ljubeče deve, po vročih, burnih, dolgih poljubih . . . Tajinstvene žaluzije prepregajo se preko loz in gozdov, preko holmov in ravnin po teh lepih, žarnih poljanah naše mile, vroče ljubljene majke Slave. Pa se za-svetlika tam na obzorju, širi se, vzdiguje se in izžareva medlikasta, bengalična svetloba nočne Naj se nam nikar ne predbaciva, da slovenskih političnih uradnikov sploh ni dobiti. Saj so nam znani slučaji, po katerih so se slovenski kompetentje sploh zavrnili ali pa se jim je dalo vedeli že pozneje v službi: da je bolje zanje, če se obrnejo na drugo polje. Precej podobne so razmere pri davkarijah. Tudi tu vidimo v par rr oslih na Gorenjskem večino nemških uradnikov, ki so pa zraven še tako «komodni», da se jim ne ljubi niti naučiti se pravilno slovenski govoriti, kaj šele pisati. Poznamo jih nekaj, ki kljub mnogoletni službi ne znajo pošteno spi -' sati niti en slovenski slavek. In vendar je najmanj, kar se more od davčnih uradnikov na Kranjskem zahtevali, da so vsaj obeh deželnih jezikov zmožni v govoru in pisavi, saj je naraščaja v tej 3troki toliko, da se lahko izbira, in sicer prav pošteno izbira. Kar pa more vsakega Slovenca najbolj užaliti, je dejstvo, da naše osrednja uprava pošilja Nemce najraji v najlepši del naše dežele, na Gorenjsko. Znano nam je več primerov, kako so se v vsakem oziru izborni kompetentje poganjali, da jih premeste z Dolenjskega ali Notranjskega na Gorenjsko, toda pomagalo jim ni nič. Mesto je dobil Nemec in naj si bo še tako mlad kompetent. Značilno za to je tudi zadnje imenovanje nekega avskultanta, odbornika «Sfidmarke», za sodnega adjunkta na Gorenjskem. Stareji kompetentje, po letih in po službi, so morali iti v male kraje po Dolenjskem, kraljice ter poljubuje vso to širno ravan, vse te lepe, domače loge, vso to čudno gorenjsko plan in sivolasa temena ponositega Triglava. Kako se odbijajo svetlikasli prameni od ostrih parobkov orjaških sten? Odbijajo se ter za-snivajo v srebrnih penah krislalnočistega gorskega zdenca smrten sen . . . Vse tiho, le žuborenje vode se čuje, kakor da bi pripovedovala svojemu ljubčku gozdu sentimentalno romanco o večnolepih poezijah vzvišenega sina ljubeče majke ... Cuj! — daleč tam iz daljave se Čuje udar melodi-joznega brona, ki prihaja iz malega stolpiča trudnih seljakov . . . Tudi nad revno kočico razteza dišeča lipa svoje košate veje ter ščiti preperele, sta-rikave stene zlih nezgod in podaja hladečo senco. Uboga dninarica, lastnica te koče, in njena zala, pohotna hčerka, sta edini njeni prebivalki. Lepa Slavica se naslanja ob oboje okna, hladeča si razburjino čelo v nočnem, eden celo iz Kranjske gore v Mokronog, do-čim je naš adjunkt, ki substitnira že nekaj mesecev v Črnomlju, prišel srečno na Gorenjsko, v Črnomelj pa adjunkt, ki je kot rojen Korošec pač toliko značajen, da ni zatajil svojega materinega jezika. Potemtakem se ni čuditi, da zadobivajo naša mesta vedno bolj nemški značaj, zlasti pa še, ker imamo Slovenci še vedno tisto hlapčevsko tiara vo, da radi enega Nemca, ki slučajno sedi v družbi, ki pa razume tudi ^lovonško —«' sicer sploh nima prostora na ' Krnjtjškem — govori vsa družba nemški. In tujec, ki čuje I o, misli, da je kje gori na Solnograškem ali Nižjeavslrijskem. Pri tem nima olika prav nič opraviti, saj se Nemec tudi ne ozira na družbo, čeprav ista obstoji iz samih Slovencev, temveč govori nalaSč le nemški, kakor se je zavezal še — kot dijak. Naj bi naši poslanci posameznim imenovanjem posvečali malo več važnosti. Smelo trdimo, če bi bilo na Spodnjem Štajerskem, kjer razen renegatov v mestih stanujejo le Slovenci, razmeroma toliko slovenskih uradnikov, kakor ji; nemških uradnikov na Gorenjskem, zakričal bi ves nemški Štajer, da bi se njegovo vpitje ne razlegalo le po vsej Avstriji, temveč preko Dunaja še v «rajh» in še huje bi bilo, če bi se kaj takega zgodilo na nemškem Geškem. Od klerikalnih poslancev ni pričakovati veliko, saj oni sovražijo slovenske uradnike, ki so do malega vsi liberalnega mišljenja, hladnem vzduhu. Neredno so ji veli zlati kodri v lahnem zefiru in kipeče prsi so se dvigale burno, hrepeneče, poželjivo, koprneče po ljubezni. Marmornata belina njenih pohotnih prsi je odsevala tem intenzivneje v čarobnem luninem svitu; obkroževala je liki nim-busu njeno obličje ter je polzela po otožnem usmevu rozinastih ustnic in po njenem labodjem vratu . . . • Prekrasna si, ljubezni polna in tvoj objem je poln slasti, imaš ustvarjene čari, da kakor demon zafrčiš v kraljestvo src... Tam ob poli se začuje ukanje in prepevanje ginljive Prešernove popevčice. Ob zidu se plazi temna, črna postava tja do dekličinega okna. Bil je Slavčin ljubček. Vzradoščena hoče pomiriti kipenje svojega razburjenega srca in z udanoljubljenim, strastnim objemom pohiti v njegovo naročje. Ustni sla se stisnili v dolg, goreč poljubec, nato pa skrije on svojo kodravo glavo na Neniri jim pa včasih Se pomagajo pri volitvah, kakor pri Klhcrlovi kandidaturi v dolenjskih mestih. Zato naj bi se pa naši narodno-napredni poslanci malo bolj pobrigali za to važno zadevo, sicer bi moglo biti na Gorenjskem že - prepozno. C. kr. kmetijske družbe kranjske delovanje 1.1904. I Inljc. Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Na prošnjo glavnega odbora je deželni odbor plačal voznino do podružnic, tako da so vin-ščaki prav poceni dobili zanesljivo dobro modro galico. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic iu nahrbtnih žveplalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trlnicc in /.a poskusne vinograde. Te nasade so nadzorovali državni organi in pa deželni potovalni učitelj za vinstvo Novi ameriški vinogradi, ki bodo kmalu nadomestili po trtni uši uničene stare vinograde, dajo od leta do leta več vina. To vino, ki zaradi dragih ameriških nasadov, dragega obdelovanja in sploh zaradi podraženja delavskih moči veliko več stane kakor je stalo vino pred trtno ušjo v starih vinogradih, je treba našim vinščakom lahko in za primerno ceno spraviti v denar, če n ij se jim s tolikimi žrtvami zasnovano novo vinogradništvo izplačuje. To in izpremenjene razmere v vinski kupčiji, tekmovanje s tujci i. t. d., nalaga družbi dolžnost, skrbeti za razpečavanje domačih vin, oziroma domače vinščake podpirati pri vinski kupčiji. To nalogo vršiti ni lahko, če naj se ognemo neveselih izkušenj, ki so drugod prišli do njih. Iz tega vzroka je družba za sedaj najprej pred dvema letoma osnovala v Ljubljani deželno poskusno vinsko klet, in, kakor je razvidno, z žrtvami, ki so za družbo naravnost ogromne. Družba k tej ustanovitvi dosedaj ni dobila iz javnih zakladov nikakih podpor, a tudi zanje ni prosila, ker čaka uspeha. Na tej podlagi upa takih podpor dobiti. Uspehi vinske kleti, ki ima namen širše občinstvo seznanjati I dobrimi domačimi pridelki in zanje reklamo delati ter posredovati pri vinski kupčiji, ima očiten uspeh; zalo družba upa sedaj dobiti pri merodajnih krogih potrebne podpore. Ta klet ima največjo zaslugo na dejstvu, da se danes v Ljubljani, ki je bila v leni pogledu poprej precej razupita, toči po veliki veČini izborcn domač pridelek, in kar je posebno poudarjati, pričel je izginjati neopravičeni predsodek proti vipavskim vinom. Družba goji nado, da bo ta poskusna klet podlaga veliki deželni zadružni kleli, ki bo mogla mogočno uplivati na razvoj domače vinske kupčije. Na tem mestu je pohvalno omenjati vinskih semnjev, ki so se vpeljali v Krškem vsled prizadevanja ta mošnje družbene podružnice in deželnega potovalnega učitelja za vinstvo. Ze v kratkem času obstanka teh vinskih semnjev so se izkazali za izborno napravo, ki imenitno in ceno posredujejo med prebivalci in vinskimi kupci, ter so naredili, da so vina iz krškega okraja proslula in da tamošnji vinščaki svoj pridelek lahko in hitro dobro prodajajo. S a d j a r s t v o je družba pospeševala kakor druga leta v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves. Družbeni organi so pregledali po možnosti podružniške drevesnice, in glavni odbor je nekaterim podružnicam izposloval potrebne podpore za ustanovitev, oziroma za vzdrževanje drevesnic. Glede prepotrebne organizacije za razpečevanje sadja je glavni odbor storil primerne korake ter je najprej sklenil ustanoviti v Ljubljani redne semnje za namizno sadje, ki bodo imeli namen, pridelovalce neposredno privesti v dotiko s kupci, oziroma z uživalci, ter sadjarje pripraviti do pravilnega hranjenja in odpošiljanja namiznega sadja. Zal, da glavni odbor te namere v tem letu ne more izvršiti, ker sadna letina popolnoma odpade. Ker je Nemčija glavni uvozni trg za naše sadje, zato je glavni odbor smatral za potrebno, da se je tudi naša dežela 1. 1004 udeležila velike sadne razstave v Dusseldorfu. Na tej razstavi je bilo naše sadje v avstrijskem oddelku med prvim. Glavni odbor je tudi izposloval podporo, da je bil deželni potovalni njene valovite grudi, da bi lahko čul sleherni ulripljaj njenega srca ... Iz daljave odmeva z vibrirajočim pianisimom refren: . . . prej neznane srčne rane meni spali nu puste ...» Vsa narava drhti otožne sentimentalne slasti, po kipečem objemu in po večnolepi ljubavi . . . Dolgo sta bila prižeta v mogočni strasti drug k drugemu, konečno se izvije ljubček iz pohotnih čarov svoje oboževanke in iskren poljub zatrne ji ažurno modri očesci, jasni ko planinska jezera ter zabrani iztok solza žalosti, povzročene vsled ločitve od svojega tako vroče oboževanega fanta . . . Poslednjič sta pila iz skupne čaše življenja, poslednjič se opajala ljubezni . . . •Ti moj dragi, edino ljubljeni, ne zabi me v tujini, ko boš krmaril med razburkanim valovjem, med temo in vetrovi; ne zabi me v tujini, ne zabi svoje zveste, vdane Slavke!...* «Ti moja vtelesena ljubav, čar vse naše domovine, ti svit sredi trudne, pozne noči, — tvoj sem na veke! . . . Zdravstvuj! Na svidenje! . . . In poslovila sta se . . . Z neizmerno vdanim pogledom je odšel v trudno noč. Kdo li zna, kdaj se zopet vrne v njen naročaj! Odšel je daleč proč v tujino in ne bo ostalo niti sence več po njem v njegovi mali domovini . . . «... ti si kriva ljubezniva . . .» * * * Pa se zasvetlika tam na obzorju in ves ta širen, žametast ovoj boža marmornata belina nočne kraljice . .. daleč, daleč na okrog izžareva tja do belih sten stolnega mesta in ljubkuje s svojim ljubčekom ter poljubuje v udani hvaležnosti soho velikega ženija, njenega slavljenca Prešerna v nedosežni ljubavi... V Bohinj In k bohinjskemu Jezeru! Potopisi in zgodovinski utrinki. Piše F ran j O P—0, Dalje. Vidite, dragi moji sopotniki, ki se spodtikate nad vsak, na složno izpeljani cesti ležeči kamenček, laka-le je bila prejšnja pol skozi več kot cela dva stoletja. In kaj šele učitelj zu vinstvo, g. Gombač, poslan kot zastopnik družbe v Dusseldorf proučevat razstavo ter je pri tej priliki tudi priredil kranjski oddelek razstave. Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov-plemenjakov, ki jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. Ker so živinorejci že močno prišli do spoznanja, kako potrebni so dobri biki-plemenjaki, zato so umnejši živinorejci pripravljeni bike-plemenjake bolje plačevati, in je družbi omogočeno s primerno zelo majhno državno podporo oddajati več plemenskih živali. Leta 1904 je družba oddala 12 bikov simodolcev, 14 pinegavcev in 4 murodolce. Poleg tega je družba izplačala iz državne podpore 753 K nagrad onim živinorejcem, ki so imeli subvencijske bike čez določeni dve leti za pleme. — Glavni odbor je tudi vladi pomagal preskrbovati čistokrvne plemenske bike občinam. V to svrho je družba kupila za vlado 40 bikov-plemenjakov, in sicer 18 muro-dolcev, 12 pinegavcev in 10 simodolcev. Leta 1904 je torej prišlo v deželo 70 čistokrvnih bikov-plemenjakov, število, ki doslej še ni bilo doseženo. V prospeh mlekarstva je družba marljivo delovala, saj je že več kot trideset let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge. Nove iznajdbe na polju mlekarstva so omogočile lažje razpečavanje mleka, in glavni odbor se je zaradi tega v zadnjih letih z vso silo in z najboljšim uspehom trudil, povzdigniti mlekarstvo na Kranjskem. Večji del mlekarskih zadrug v deželi se je osnovalo po neposrednem in posrednem prizadevanju kmetijske družbe, ki je tudi vsem zadrugam izposlovala državne podpore. Leta 1904 je bilo na Kranjskem 49 mlekarskih zadrug, ki so razpečale 6,543.478 litrov mleka in so zanj dobile 719.782 K. Vse mlekarske zadruge z malimi izjemami procvitajo. Delo je družbi vsled mlekarskih zadrug naraslo in ga jej ni bilo mogoče zaradi nedostatnih fizičnih sil tako hitro vršiti, kakor bi bilo potrebno z ozirom • na dobro reč. Iz tega vzroka je glavni odbor skozi pet let prosil, da naj se v deželi nastavi poseben strokovnjak za mlekarstvo. Tej pred to potjo? Ni namreč izključeno, da bi šele z izpeljavo te tovorne steze, ki je vodila vseskoz tesno nad levim bregom Save, ne bila peljala tu skozi že prej kaka primitivna, t. j. navadna takozvana pastirska steza. Pa ne more biti naš namen stvar globlje razpravljati ; gotovo je le eno, da ti, ki so v 1. 1554. vdolbili v jedro skale te stopnjice, niso bili prvi na tem baš najnevarnejšem prehodu. — — — Vrnimo se torej še enkrat k stopnjicam samim! Blizo 2 metra nad tovorno stezo med obema «stopnjicema» vdolbljena so v četverokotnem okviru, ki je približno pol metra dolg in četrt metra visok, že enkrat v našem pogovoru omenjene štiri znamenja. Le-ta niso delala preglavice samo ljudstvu, da je izumilo o njih mnogo pravljic in med temi tudi že nam znano o cTurčinih*; ne! tudi učenjaki, kakor Henrik Gosta, naš slavni Metelko in drugi so si dolgo časa belili glave in ugibali, odkod ta čudna znamenja. Val-vazor je v svoji IV. knjigi str. 537 mnenja, da so ista izza časa Turkov in da so si jih le-ti postavili v spomin: tanzeigend, wie weit der Türk vor Jahren durchgedrungen», prošnji je c. kr. kmetijsko ministrstvo 1. 1904 slednjič vendarle ugodilo ter je nastavilo posebnega potovalnega učitelja za mlekarstvo na Kranjskem, ki je prideljen družbi. Vsled tega je bilo mogoče v najkrajšem času oživo-Ivorili še one mlekarske zadruge, katerih ustanovitev je bila že poprej sklenjena, oziroma započeta. V letu 190f> se bo število mlekarskih zadiug povzpelo gotovo na šestdeset (sedaj jih je že 58), ki bodo razpečale veliko nad deset milijonov litrov mleka ter zanj iztržile poldrugi milijon kron. — Denarni promet pri mlekarskih zadrugah v 1. 1905 bo znašal tri milijone kron. Ker so ti dohodki iz mlekarstva skoro docela čisto novi, se sme trditi, da oni del naših živinorejcev, ki so udje mlekarskih zadrug, dobe novih dohodkov v znesku poldrugega milijona, kar odgovarja glavnici tridesetih milijonov kron. Posledica procvitajočega mlekarstva pa se kaže tudi v zboljševanju živinoreje glede kolikosti in kakovosti, in če ima Kranjska danes 26.000 goved več kakor pred desetimi leti, ima na tem gotovo največjo zaslugo mlekarstvo. Konec prih. Dopisi. Izpod Sv. Ambroža. Dne 27. septembra se je vrši.a kolavdacija nove šola na Št. Urški gori, katera je podjetniku zelo ugodno izpadla. Ob svojem času, ko se je pričelo graditi to novo šolsko poslopje, je dalo povod mnogim neslanim govoricam, kar ni čuda, kdor pozna tamošnje hribovske, žganju udane prebivalce. Ne zaupajo ti ljudje nikomur nič, le denarju verjamejo; in če se mu takoj, malo-dane naprej ne plača, pa ne dela, raje sedi in se liži kakor mačka na solncu. Tamošnji g. župnik je vsled hribovske surovosti obolel in šel iskat si zdravja v Kandijo na Dolenjsko. Izmed učiteljskih moči ni prosil za to mesto nobeden in lepa, draga in nova šola prepuščena je takorekoč usodi, da mora stati prazna, ne da bi mogla ustreči svojemu namenu. Le na noge, g. učitelji, oziroma učiteljice, kdor ljubi samoto! Tam bode vedno lahko premišljeval in občudoval božjo modrost. Gledal bode, kako velik je svet, saj razgled bode imel jako lep v ravnino. Če bi ga mi- (oznanjajoč, kako daleč je prišel Turk pred leti). To svoje mnenje je Valvazor najbrže izčrpal iz prepričanja Bohinjcev, ki na vsak način še sedaj hočejo imeti, da jih je 1. 1554. nameraval Turčin počastiti s svojim prihodom. Je pa še eno temu slično mnenje vkoreninjeno med ljudstvom, katerega dosedaj še ni niti Valvazor, niti kdo drugi za njim zasledil, ali vsaj kolikor meni znano, ne zabeležil. Dovoljena bodi torej meni ta izvanredna čast. Gre se kakor tu za ime «Obrne» tudi tam za posebno krajevno ime: «Višgarje». To je majhna precej poševno proti srednjevaškim njivam padajoča poraščena strmina, severovzhodno pod robom Rud niče, južno na sedlu se druži neposredno z drugim slično zanimivim imenom «Kazenca» ali kakor Bohinjci pravijo «Kajzenca». Nastanek imena . Od tedaj je dobil ves bližnji okraj, kjer sta ogleduhovala naša slavna junaka, ki pa nista bila iz Bohinja, ampak kakor Bohinjci še sedaj dobro vedo — s Tolminskega, — svoje ime cVišgorje*. Ko se ob priliki z Bistrice napotimo peš čez «Senožet» mimo «Kazence» in pod «Vi.šgorjem» na Srednjo vas, se mimogrede še pomenimo, kdo ima bolj prav glede kr.ijevnega krsla, ali Tolminec s svojim «Viš gor je» ali naš nazor z definicijo: cVis', kar je» (kar je, visi!). Med tem pa si oglejmo natančneje ta zagonetna, v skalo vsekana znamenja; če pri tem opazovanju nekoliko v duhu premotrimo občno zgodovino, nam se nehote reši naše preporno turško vprašanje. L. 1554. namreč kakor pri nas. Sicer nikakor nismo nasprotni onim, ki hočejo na roelni način izhajati, saj je vsakdo dolžan si pomagati. Vendar naj pri tem ne izkoriščajo svojih odjemalcev. Naši mesarji so pač lahko potolaženi in jim povemo, da vendar ne bodo imeli navzlic kakih pristojbin pri klavnici, nikakc < izgube», s katero tako radi strašijo pri vsaki priložnosti, kav jim seveda nihče ne veruje in tudi ne more verovali. Tega pač ne morejo nikomur tajiti, da se ne bogatijo že zgolj s prodajo mesa, ki ga izvažaj o dannadan v tuje kraje, dasi ga zaračunajo tujcem ceneje kakor pa nam domačinom, ki se moramo vrhu tega še zadovoljili s samimi ostanki in kvalitativno najslabšim mesom, dočim za izvoz rabijo vedno le najboljše in najlepše meso I Že tako ravnanje naših mesarjev moramo označiti kakor nečuveno brezvestnost in če to moramo voljno, brez prigovora trpeti, naj bi še trpeli drugo, novo krivico, ki se nam obeta s povečanjem cene mesa radi malenkostne klavnične pristojbine! Ne! Proti tej nameri mesarjev moramo najodločneje protestirati! V slučaju pa, da se ta namera vresniči, tedaj poživljamo tudi slavno mestno županstvo, da se tej akciji pridruži in se upre takemu na-silstvu. Novice iz Cerkljan. — Pretočeno soboto večer so se zbrali člani čitalnice na prijateljsko zabaven večer v gostilno M. Kerna. S svojo navzočnostjo je počastil člane župan stolnega mesta Ljubljane, g. Iv. Hribar. Izrazil je veselje, da so se Gerkljanci združili v društvo, kojega namen je delovati med našim ljudstvom v prospeh omike in izobrazbe. — Po njegovem odhodu se-je še govorilo- o napravi čitalnične zastave. Oni, ki so se udeležili Prešernove slavnosli v Ljubljani ne morejo prehvaliti krasnega užitka, velikanske udeležbe raznih društev ter pravijo, da ne pozabijo tega dne do svoje smrti. Posebno so sla vnosi poveličevale mnoge krasne zastave. — Zato pravijo Gerkljanci: zastavo, zastavo moramo imeti, da nam bo mogoče nastopali ob svečanih prilikah ponosno, Turkov sploh ni bilo na Kranjskem, tedaj jih tudi na vsem našem bohinjskem potu ni bilo. Prebivalcem zgornje doline potemtakem ni bilo treba rušiti kamenja nanje «na Obrnem«, niti ni bilo treba Tolmincu lagati: «Viš, gor je!» Ne, da bi računal na ko zahvalo, a upam pa trdno, da s tem dokazilom rešim čast dotičnega Toiminca od pradedov pa do sedanjih njegovih nečakov in sestričen — če jih ima. Tedaj tudi ta znamenja niso bila ne turška, kakor jih Bohinjec in za njim Valvazor omenja, in tudi ne ruska, kakor bi jih nekateri učenjaki radi hoteli imeti. Ta znamenja so, — tako nam potrjujeta dve listini vicedomskega arhiva (Vicedom-Arhiv XXXlV/22, 23, G.), datiran z dne 0. in 9. oktobra I. 15G8, tedanjim časom primerna trgovska znamenja v obliki pečata tedanjih bohinjskih fužinarjev. Takih pečatnih znamenj je vklesanih štiri. Od teh sta nam iz prej omenjenih listin znani dve imeni, in sicer 1) Franz Kiiechl iz Stare Fužine in 2) Ste-phan K brali z Bistrice. Dalje prih. kakor druga društva. In res, takoj so člani kmečki fantje zložili skupaj lepo svoto kol ustanovni zaklad. Dolžnost odbora pa je, da se s to zadevo resno pe< a, da se kmalu razvije zastava cerkljanske čitalnice. — V A meri k o je od po t o v a I o zopet nekaj naših va.ščanov. Vleče jih tja velik zaslužek, ne pomislijo pa, da je Irclia tam primemo več trpeti kakor v Evropi in tudi v ved ni smrtni nevarnosti je človek. — Vzrok 1») gotovo v zastarelem načinu našega kmetovanja In pomanjkanju izoh-razbeo modernih pridobitvah kmetijstva, namreč mi nismo skoro nič napredovali in se tako trdovratno držimo pridelovanja žil v velikem obsegu, kar pa zahteva mnogo liuda, veliko delavcev, dobrega gnoja, poleni se še težko in ceno spravi v denar. — Kako bi si p o m a ga I i i* Drugod si ustanavljajo mlekarne, kamor oddajajo skupno mleko. Seveda polagajo potem glavno skrb živinoreji; če pa to goje, treba je ob-sejati polje z deteljo, mešanicami, travo i. t. d. mesto z žitom. Vzemimo za vzgled mlekarsko zadrugo na Skaručini; deluje šele prvo leto, vendar je dobila meseca avgusta od kmetov zadružnikov 86.000 litrov mleka in zanj so dobili .'5000 kron in potem dobe nazaj še vse posneto mleko. Ali ni lo lep nov vir dohodkov? In koncu vsakega meseca denar! — V j) rasam o Vas: I3i li pri nas kaj tacega ne bilo mogoče? Sedaj se dobi sramotno malo za kuhano maslo. A koliko je dela? Treba je latvic, postavljanja, posnemanja, medenja, sna/.enja i. t. d. To odpadi« če je mlekarna, in kar je glavno: potrebuje se manj delavcev za obdelovanje polja. — Tedaj na noge, dragi kmetje, premišljujte o ustanovitvi mlekarne, seveda ne na način, kot je bilo rajno kmetijsko društvo. Vodstvo bi moralo biti poverjeno neodvisnim, razumnim ljudem ne glede na politično mišljenje. V stanovskih težnjah naj bi bila politika med kmeti izključena, kakor je med drugimi stanovi. Politiko, to je sovraštvo in prepir so med kmete zanesli brezvestneži, dobro vedoč: če se dva tepeta, se tretji smeje. Dragi kmetje, ta stavek dobro premislite! Kar je bilo mogoče napraviti v Komendi, Skaručini, Mengišu, Radomljah i. t. d., zakaj bi ne bilo tudi pri nas? Ta misel bi ne smela zaspati. — Napredek. G. M. Kern vpeljal je v svoji prodajalni acetilinovo luč. Baje dobro sveti. Sedaj, kakor poročajo časniki, se petrolej podraži, je kaj tacega uvaževanja vredno. Tržiške novice. — M i ki i če v o uči tel je vanje. Ker smo že zadnjič obljubili, da se bomo z malenkostno osebico Mikličevo bavili še večkrat, usojamo si tem potom opozoriti slavni okrajni šolski svet na «vzorno» delovanje tega moža, mučenika nemške kulture v Tržiču, čeprav toči Miklič v zadnjem članku iz Tržiča v »Deutsche Stimmen« krokodilove solze radi napada njegove «častivredne» osebe v «Go-rcnjcu», češ, da se proti ljudem, ki politično mržnjo zvračajo na osebe, ne more in noče bojevati, je mož ravno v tem korenito za vozil. Kdo je bil prvi, ki je napadal v časopisih osebe? Učitelj Miklič. In naj se potem še tako zvija in zavija resnico — očitanj ne more ovreči. Tudi mi smo za to, da naj se osebnosti ne vlačijo v politične boje čim pa se predrzne tak človek očitnli neresničnosti osebam, katerih poštenje je nad vsak dvom vzvišeno, ki si upajo samostojno mislili, potem tudi ml ne poznamo nikakih oilrov, Zob Efl zob! In zalo se drznemo na tem mestu vprašati slavni okrajni šolski svet, od kednj je opravičen učitelj med šolskim letom samovoljno zamudili celodnevni šolski pouk samo zalo, da si zdravi svojega mačka? Po Tržiču se govori, da si učitelj Miklič takega prostega dne ni privoščil prvikrat, sam pa je menda izjavil, da tudi zadnjikrat ne. To je po naših mislih skrajna predrznost! Najprej popiva in tuli svoj «Heil» po celi noči, drugi dan pa cel dan spi, a šola mu niti toliko ni mar, da bi poslal vodstvu kako opravičbo. In pri vsem tem se maščuje lo eloveče na otrocih slovenskih slarišev na jako čuden način. Vemo za slučaj, ko jc kaznoval jako nadarjenega in pridnega dečka samo zato, ker je le-ta izgubil svoje držalo. Za to malenkost moral je učenec presedeli v šoli celo uro. Gospod učitelj, če bi moral biti vsakdo, ki kaj izgubi, kaznovan z zaporom, potem bi morali vi v luknjo kar na leta. ker sle izgubili svojo pamet V svojo dolžnost smo si šteli, da opozorimo slavne šolske svete na I o korifejo, med vzgojevalci naše mladine, da ga čim preje predlagajo in imenujejo nadučileljem. A ne za Tržič, ker v Tržiču je splošna zahteva, da MikliČa iz Tržiča I — Kakor smo že opetovano omenili, je podaril gospod Friderik baron Bom sto kron za tržiške; reveže. Ta dar je nemško županstvo odklonilo, češ, da ne more poslati gospodu baronu umazano sredstvo, ko hoče izlili svoj žolč iz osebnega sovraštva do Riegcrja. Kaj ima gospod baron z Riegerjem, nas ne briga. Odločno pa protestiramo, da bi se darovi, ki so namenjeni ubogim, in posebno tako znatni darovi odklanjali. Dobro vemo, da je vsaka občina postavno zavezana, sprejeti vsak dar za reveže, naj si bo darovan iz kateregakoli namena. Gospod Mally, zapomnite si to! Obenem nas pa sili utemeljevanje odklonitve daru na smeh, prav prisrčen smeh! S kako silo bi radi obdržali Tržiču nemško lice! Kako težka je ločitev! In vendar se bodete morali temu privaditi. Vaša jezica nas sili na smeh. — Gospod notar je sprejei sledeče pismo: «({eehrter Herr Notar! Aus Freude über Herrn S. R—s endlichem Wegzuge aus Krain übersende ich Ihnen 900 K, deren Verteilung unter die Armen Neumarklls und St. Anna's ich Ihnen ganz überlasse. Wenn Sie für würdig halten, dem geben Sie, soviel Sie wollen. Besten Grüsse! — Baron Born.» — Gospoda Gassner, Mally et consortes! Ali čutite zaušnico, ki ste jo sprejeli od strani, od katere je gotovo niste pričakovali nikdar? Mož plemenitaš, ki ga diči tudi srčno plemstvo — je v vaših očeh seveda neplemenit, ker ne trobi v vaš rog; vi odklanjate njegov dar, on pa v svoji plemenitosti daruje še enkrat toliko. Ce bi bili sprejeli prvi dar, ne bilo bi vam treba trpeti te moralne zaušnice. Primi te drug drugega za «ta sladke»! — Zadnja veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda je donesla okroglih 270 K, tako da se po odbitku stroškov lahko računa na 200 K čistega dohodka. Lepa svotica. In zato se zahvaljujemo še enkrat tem potom vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je veselica tako sijajno uspela. Osobito moramo omenili redko požrtvovalnost gospoda nadučitelja Jezerska, ki je vodil petje slovenskega bralnega društva. Dasi stanuje uro hoda od Tržiča — v Križih, je vendar rešil svojo nalogo kol pevovodja nad vse častno V prvi vrsti moramo povdarjali. da kljub oddaljenosti, vremenskim neprilikam. nerednemu pohajanju pevcev k vajam, ni zamudil niti ene pevske vaje, pač pa je bil vodno prvi v društveni sobi, se ni nikdar pritoževal in ravno s tem svojim požrtvovalnim in vzpodliujevalnim nastopom dosegel, da je pel pevski zbor vse tri težke skladbe precizno in žel zato burno pohvalo občinstva. Čast mu! Dolinarjeva slavnost v Dorfarjih pri Škofji Loki. Minulo nedeljo se je vršila v prijazni vasi Dorfarje pomembna slavnost, ki zasluži, da jo opišemo natančneje. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število njegovih čestilcev, pred vsem seveda slovenski pravniki s svojim društvenim predsednikom višjesodnim svetnikom g. dr. Andrejem F e r j a n č i č e m. Med nejurisli je zlasti omeniti deželnošolskega nadzornika g. Fr. Levca. Na postaji Skofja Loka je lokalni odbor z županom g. notarjem Lenčkom na čelu pozdravil udeležnike. ki so se po kratkem odmoru na Trati, podali proti Dorfarjem. V Virmašah so jih sprejela kmclska dekleta v narodni noši, kakor tudi drugi uglednejši kmetje. Kmetsko dekle jih je pozdravilo s kratkim, a prisrčnim ogovorom, za kateri se je zahvalil g. dr. Ferjančič. Nato so se podali slavnostni gostje, ki so bili okrašeni s šopki, v vasico pri Sv. Duhu, kjer se je služila maša. Pred cerkvijo je bil postavljen velik slavolok z napisom: «Castilci Dolinarjevi, dobro došli!» Odtod je odkorakala vsa družba, kateri se je pridružilo veliko število kmetskega prebivalstva, v Dorfarje. V bližini rojstne hiše Dolinarjeve je pričakoval udeležnike občinski odbor starološki z županom g. Fr. Dolencem na čelu, kakor tudi starološko gasilno društvo. Gosp. župan je pozdravil društvo «Pravnik«, za kateri pozdrav se je zahvalil g. dr. F e r j a n či č. Vsa vas Dorfarje je bila v zastavah; poleg tega pa je bil v neposredni bližini rojstne hiš«* Dolinarjeve postavljen slavolok z napisom: «Ziveli, slovenski pravniki!* Udeležniki so se nato zbrali na slavnostnem prostoru, kjer je g. deželnosodni svetnik dr. Edvard Volčič imel slavnostni govor, v katerem je slavil delovanje Dolinarjevo, vsled katerega je Dolinar znan kot velik pravnik po celi Evropi. Na koncu njegovega govora se je odkrila spominska plošča, katero je jako ukusno napravil kamnosek Toman. Pevci iz Škofje Loke, pod vodstvom g. sodnega pristava Deva, pa so zapeli slavlju primerno pesem. G. dr. Fer ja nč i č je izročil nato sedanjemu posestniku hiše, Mihaelu Zakolniku, spominsko ploščo, katero je posvetilo društvo «Pravnik» učenemu rojaku in pravniku. S tem je bila slavnost v Dorfarjih končana. Gostje so se potem odpeljali proti Škofji Loki. Med potom so ugledali velikanski slavolok z napisom: «Slovenski pravniki, častilci Dolinarjevi, dobro došli!» V gostilni Guzeljevi je bilo opoldne skupno kosilo. Sli- 1. priloga „Gorenjcu" št. 39 iz 1.1905. šale so so tudi navdušene napil niče. Tako je med drugim povdarjal g. dr. Feijančič zasluge lokalnega odbora, gg. notar Len ček in dr. Arko sta napijala društvu «Pravnik», deželni šolski predsednik Leveč jo slavil Do-linarja in napil dr. Volčiču, kije zbranim povedal, da je obelodanil v slov. jeziku pn i životo-pis Dolinarjev notar Hudovernik. Govorili so šegg. Hudovernik. dr. Hogina, dr. Kušar in dr. Scliegula. Pri banketu je prav ubrano prepeval nalašč zato sestavljen kvartet pravnikov. Došlo je tudi več brzojak in pismenih pozdravov, med katerimi je omeniti brzojav ministerijelnega svetnika v justičnem ministrstvu, dr. Avg. viteza Pittreicha. Po banketu se je večina udeležencev podala v Staro Loko v grad g. višjesodnega svetnika g. viteza Strahla, da si ogleda ondi' spravljene dragocene starine. Razkazovala sla jim vse zanimivosti gg. vitez Str ah 1 in visokošolec Gaber. Strahlova galerija slik je, kakor znano, največja na Kranjskem. Ondi se nahaja tudi gosje pero, s katerim je Napoleon I. podpisal mirovno pogodbo v Schon-brunu. Omenjeno bodi, da je med zbirko I .a i igu so vili slik izborno narisana glava Prešernova. Zvečer so se gostje podali iz Stare Loke na Trato, kjer so preživeli še nekaj veselih družabnih uric pozno v noč. Glas iz Belokrajine. S pravo radosljo smo sprejeli .Dolenjca« kot prilogo «Gorenjcu». Imeli smo doslej sicer že list, kateri naj bi so po prvotnem svojem programu moral zavzemati za splošne zadeve vinorodne naše Dolenjske. Toda ta list je v zadnjih letih popolnoma izgrešil svoj namen. Pozdravljen torej, vrli «Dolenjec», in to tembolj, ker smo prepričani, da v tvojih predalih najdemo vedno prostor za obrambo proti poročilom v znanem revolveržurnalu ^Domoljubu«, kateri blati vse, kar ne trobi v rog one prononsirane klike, ki je v lepi naši domovini provzročila že toliko zla. Vsaj pa imamo pri nas v Helokrajini tudi ljudi iz novodobne šole kranjskih političnih duhovnikov in škofa Ho na ven t u re. kateri delajo vso čast proslavljenemu svojemu učitelju. Oglejmo si delovanje dičnega našega župnika Homela v Podzemlju. Iz golega osebnega sovraštva do tukajšnjega nadučitelja je vzil istemu pred leti mesto organista in vodstvo cerkvenega petja. To je provzročilo, da pri bogoslužju skozi par let ni bilo niti orgljanja ne petja. Ko pa se je kmetom ta komedija zdela vendarle preneumna, zahtevali so od glavarstva v Črnomlju, da uredi zadevo. In res je prišel v Podzemelj okrajni komisar ter sklical shod vseh interesentov z župnikom vred. Rome je namreč zahteval, da se nastavi nov organist, kateremu bi morala občina plačevati letnih 800 kron, dočim je prejšnji g. organist za vse svoje delo dobival letnih 240 K. Na shodu je nastal vrišč in občani so župnika Romela natirali na cesto ter ga zasledovali do doma. Urnih krač je tekel v svojo sobo ter se v isto zaprl, ker je imel opravičeno bojazen, da bi njegovega rojstva kosti ne prišle v neljubo doliko razjarjenih občinarjev. Sedaj kuha v farovžu sveto jezo, grozeč župljanom sveto osvoto. Pa še enega tacega tička imamo v Belokrajini. To je metliški kapelan Štrajhar. Mož je tako hude krvi in za škofovo politiko lako vnet, da je celo v klerikalni stranki med mirnejšimi in hujšimi elementi zanetil razdor, kateri je provzročil tožbe pri sodniji. Ko je škof videl, da kaplan Štrajhar vendarle malo prehudo uganja njegovo politiko, poslal mu je telegralično obvestilo, da je prestavljen v Toplice. Bridka usoda pa je hotela, da so se pobožno hčerke Marijino družbe kar «in corpore» zaljubile v mladostno lice in prijazne poglede mladega kapelami ter pisale dolgo pismo škofu, v katerem istega prosijo za božjo voljo, da naj prekliče svoj odpoziv. In Anton Bonaventura seje res udal sirenskim glasovom Marijinih devic ter jim priznal pravico še nadalje občudovati pri njihovih pobožnih vajah srčkanega kaplanu Štrajliarja. Metliški meščani pa imajo i nadalje pravico čuti božjo besedo iz ust tega vzornega kapelana. Tedenski politični pregled. Državni zbor se je sešel dne 20. t. m. Ministrski predsednik Gauč je govoril celo ure, a skrajno previdno. Glede položaja na Ogrskem ni Gauč omenil nobenega novega momenta. Glede trgovinskih pogodb je rekel, da morajo biti na vsak način obnovljene do 1. marca, če treba tudi brez Ogrske. Obširno je govoril o splošni in enaki volilni pravici. Povedal je tudi, da predloži v kratkem zakonski načrt v kreditu 26 milijonov za vseučilišča. Gle>de jezikovnega vbrašanja je nejasno obljubil zakon, ki se bo naslanjal na obstoječe zakone. Sklenilo se je, otvorili debato o GtuČevi izjavi. Izmed slovenskih poslancev je govoril dr. Tavčar, in sicer se je bavil s prepoveeljo Prešernove slavnosti, z divizijonarjem Fml. Cbavannoni, s slovenskim vseučiliščem in s splošno volilno pravico. — V včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o Gaučevi izjavi. Govoril je tudi dr. Šušteršič, ki je polemiziral z dr. Tavčarjem glede splošne volilne pravice. — Poslanca dr. Ferjančič in Pogačnik sta vložila interpelaciji zaradi kazni, ki jih je naložila kranjska vlada ude-ležnikoin demonstracije v Domžalah. Državnozborska volitev na Koroškem. Vodstvo nemške klerikalne stranke priporoča svojim volilcem. naj oddajo svoj glas pri državnozborski volitvi slovenskemu kandidatu Francu Grafcnauerju. Govori se, da je bila izvolitev Grafenauerja zagotovljena, ako bi se tudi nemški klerikalci ne bili izrekli zanj. Ogrsko. Minulo soboto jc cesar sprejel v avdijenci zastopnike madžarskih strank, ki tvorijo v državnem zboru večino, in ki delajo na to, da odtrgajo Ogrsko od Avstrije. Bilo je pet poslancev. Cesar jih je hladno sprejel ter jim prečital madžarski pisano spomenico. V njej jih je pozval, naj madžarska večina v državnem zboru sestavi ministrstvo, seveda pod pogoji. Najprej ne smejo v armadi nič spremeniti, nemški poveljni jezik ostane, temeljna skupnost armade ostane, gospodarska vprašanja reši s sporazumljenjem dunajske in ogrske vlade, parlament mora redno delovali. Cesar naznani, da se bo nadalje pogajal s poslanci avstrijski minister Goluchovvski. A madžarski poslanci so to kratkomalo odbili, češ, da se hočejo pogajati le z državnikom, ki je ogrski državljan. Cesar je imenoval nato svojim zaupnikom grofa Czirakvja. Ta se je začel pogajati ž njimi, a ker ni nič opravil, je odstopil. Zmešnjava je vedno večja. Avstrija na Balkanu. V Carigradu trdijo, da nameravajo avstrijske čete zasesti Novi bazar. Pri 1'lcvju so Avstrijci že baje prekoračili turško mejo. Avstrija ima po bero-linski pogodbi pravico zasesti Novi bazar, a namerava zasesti le četrtino pokrajine. Splošna mobilizacija? Glasilo graških socialnih demokratov «Arbeiter\ville» priobču-jejo iz zanesljivega vira vest, da so dobili zgornještajerski občinski uradi najstrožji ukaz, naj imajo pripravljene vse tiskovine in spise za slučaj nenadne mobilizacije. List sodi, da je naperjena mobilizacija proti Madžarom, a skoro gotovo so to le priprave za vsak slučaj, kakor se je v tem oziru tudi pri nas že vse na novo uredilo. Švedsko-norveški spor je rešen. Dne 2il. t. m. se je doseglo popolno sporazumIjenje. Zveza I oh dveh dežel se ne bo več obnovila. Novičar. Osebne vesti. Začasna učiteljica Angela Trosi i/. Budanj je imenovana za Vodice, Amalija Kecelj pa za suplenlko v Tržiču. Kranjski deželni zbor je sklican na dan 2ö. oktobra t. I. Važna izprememba pri deželni vladi kranjski. Dosedanji deželni predsednik kranjski, Viktor baron Hein, pride kot sekcijski načelnik v notranje ministrstvo namesto grofa Aucrsperga: na njegovo mesto je imenovan podpredsednik tržaškega namestnišlva, dvorni svetnik Teodor Schwarz. Baron Hein je dobil pri tej priliki veliki križ Franc Jožefo-vega reda. Podpredsednikom na Kranjskem namesto vTrst odišlega grofaSchaffgotscha je imenovan Rudolf grof Chorinskv, dosedaj sekcijski načelnik v železniškem ministrstvu. O novem deželnem predsedniku kranjskem, Schwa rzu, je znano, daje bil rojen 18. septembra leta 18f)4. V državno službo je stopil leta 1877 in je bii do leta 1898 v Inomostu. To leto je prišel kot dvorni svetnik v Trst. Njegova soproga je rojena Karla Eckball. — Te preinembe imajo velik in dalekosežen političen pomen, kajti o tem ni dvoma — piše «Slovenski Narod* — da je ministrstvo žrtvovalo Heina in Schaffgolscha klerikalni stranki in da je G a u č z žrtvovanjem teh dveh uradnikov kupil klerikalce. Gauč kupuje glasove parlamentarnih strank; v parlamentu išče ljudi, ki so pripravljeni stopiti v njegovo službo in kupil si je tudi slovenske klerkalce. Namesto, da bi Slovencem dal uradnih in političnih koncesij, je odstranil barona Heina in si s tem zago-tovilglasoveklerikalcevvdržavnem zboru in opustitev klerikalne obstruk-cije v Kranjskem deželnem zboru. To postopanje določa že samo po sebi, kako stališče utegne zavzeti narodno-napredna stranka proti novemu deželnemu predsedniku Schwarzu, ki je po mišljenju Nemec, rodom iz Tirolske, dasi prav dober uradnik in koncilijanten mož, ki zna tudi precej dobro slovenski. Ali na Kranjsko prihaja kot koncesija klerikalcem, kot zaupnik vlade in klerikalne stranke, kot plačilo, da bodo klerikalci v dunajskem parlamentu stopili v vladno službo in da hodo v kranjskem deželnem zboru opustili obstrukcijo in nehali oponirati. To naj zadosluje, da sloj, narodno-napredna stranka, na straži! Bivši deželni predsednik baron Heinj« bil metlu Kranju zelo naklonjen, zlasti si je stekel posebnih zaslug za zopetno pridobitev gimnazije, vsled česar je bil izvoljen častnim meščanom mesta Kranja. Trudil se je tudi, da se je osigurala vodovodu državna podpora, da je naučna uprava prevzela v gimnaziji razsvetljavo in kurjavo in da se ji' začelo resno misliti na zgradbo novega savskega mostu. Za Gorenjsko so v državnem proračunu namenjeno naslednje svole: '/a nadaljevanje gradnje eesle od Krnice čez '/alrnik v Mrzli Studenec čez Pokluko peli obrok 20.000 K, za napravo mostu čez Bistrico v Podbrozju prvi rok 40.000 K, za napravo mostu v Kranju 20.000 K, za napravo mostu čez Savo pri Črnučah tretji obrok 194.600 K, za cestno progo med Podrošlom in Zalilogom četrti obrok 46.600 K, za zidanje sodnega poslopja v Kamniku prvi obrok 6000 K, dalje za Slovence sploh: za slovenske visokosolco na juridični in filozolični fakulteti 6000 K. za slovenščine zmožne dijake medicine in kirurgije s Kranjskega 8000 K. Nova koncesija klerikalcem in Nemcem. Kranjska deželna vlada je dobila ukaz, da prepove že določeno šolsko slavnost pred Prešernovim spomenikom in da se taka slavnost Ijudsko-in srednješolske mladine vrši v dotičnih šolah. Matura na kranjski gimnaziji se je vršila dne 26. in 26. t. m. Izmed 8 kandidatov je bil eden reprobiran za šest mesecev, ostali so prestali izkušnjo, namreč: Jakob liasaj. Franc 0 članov vsakega društva pridejo po .') delegati. A ko bodo na občnem zboru zveze zastopana vsa slovenska sokolska društva, tedaj bode delegatov blizo 160, Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v sredo 4 okt. popoldne ob dveh v Kranju po sledečem redu: 1.) Deželna učiteljska konferenca. 2.) Zavezini» listi. 8.) Račun o Žumrovem spomeniku. Odbor. Tukajšna meščanska godba sodeluje jutri dne 1. oktobra t. 1. namesto vojaške godbe pri slavnosti blagoslovljonja društvene zastave veteranskega kora v Šent Vidu nad Ljubljano. Državno podporo je dovolilo poljedelsko ministrstvo mlekarski zadrugi v Mošnjah, in sicer 1000 kron, mlekarski zadrugi nn Ska-ručini pa 1000 kron. Z Bleda. Predstojnikom zdraviške komisije na Bledu je bil izvoljen g. Robert Wedel, zasebnik na Dunaju, njegovim namestnikom pa župan blejski, g. Jakob Peternel. Kmetijska zadruga na Bledu je klerikalno podjetje in je njen obstoj od danes do jutri. Zato jo pa zadrugarji zapuščajo polagoma, kakor podgane, kadar se začne potapljati ladja. Kmetijska zadruga prenaša svojo prodajalnico iz hiše v hišo prav kot mačka mlade; čudno je pri tem le, da povsod, kjer gre ven, ostane pri hiši prodajalna. Tako se je tudi 22. t. m. zadiuga selila in dosedanji njen prodajalec Fr. Zupan je otvoril svojo prodajalno, ki ni v nikaki zvezi z zadružno, kakor je razvidno iz oklica, ki ga je izdalo zadružno načelstvo svojim članom. Zadrugo pa poleg navadnih zadrugarjev zapuščajo tudi «gospodje», kar je vsekakor sumljivega značaja in so nam znani primeri, da se ravno pred krizo kakega katoliškega konsuma ali zadruge zapuščali naši osrečevalci ljudstva od njih ustanovljena podjetja. Ge bi bil tudi pri kmetijski zadrugi na Bledu še blizo kak po- lom?! Na preje imenovanem oklicu načelstvo prav milo in ponižno prosi svoje člane, naj vendar kupujejo v zadružni prodajalnici, ker bo založena vedno z najboljšim (?) blagom, ki se bo prodajalo po kolikor mogoče nizkih cenah, ter jih roti, naj so zavedajo svojih zadružnih dolžnosti. »Zmaga je naša!» so vpili pri otvoritvi, a zdaj o nekdanji slavi ni nobenega glasu več. pač pa se bo prej ali slej zaslišal bobna glas, ki ne bo oznanil zmage, pač pa usodepolni dan razprodaje zadružnega imetja. Iz Radovljice. Z ozirom na našo milico v predzadnji številki nam poroča radovljiški pek g. Karol Mirlič, da «on peče tudi tuj kruh, čeprav se ne jemlje vse pri njem», kar jemljemo z zadovoljnosijo na znanje. Naše poročilo se je opiralo na izjave nekaterih go-spouinj. Mleko hočejo podražiti v Ljubljani. S podraženjem bi bili prizadeti zlasli nižji sloji. S poljanske doline ponujajo liter po deset vinarjev. Telefon v Triglavskem pogorju. Mnogi razmotrivajo, kako hi z združenimi močmi napeljali telefon iz Mojstrane v Triglavske koče. Izvršitev te namere bi jako olajšala in pospešila pi oinelU r preprečila marsikatero nevarnost. V Zalemlogu pri Sorici si je /. žepnim nožem prerezal vrat 23 letni krojaški pomočnik Jakob Šiška iz i 1 rastja pri Kranju. Šiška je umrl čez tri ure in je izvršil samoumor najbrž vsled hipne blaznosti. Iz Vogljan. Pri vol it vi občinskega starešinstva v Vogljah pri Kranju je bil izvoljen županom Ivan Molj iz Vogljan, občinskim svetovalcem pa Ivan Zmrzlikar in Ivan Ldcozar iz Vokla ter Ivan Osel in Franc Zupane iz Vogljan. Veliko ljudsko veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Slražišču pri Kranju v nedeljo dne 8, oktobra t. I. ob vsakem vremenu na vrtu g. Šmida na «Gašteju» s sledečim vsporedom: 1. Koncert slav. meščanske godbe kranjske. 2. Srečolov. 8, Šaljiva pošta in koriandoli-korso. 4. Prosta zabava in ples. V mraku zažiganje umelalnega ognja. Začetek ob .'5. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin., /,a družino 1 K. Za točno in izborno postrežbo, kakor tudi za zabavo bo v polni meri skrbljeno. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje stroškov za gasilno orodje, se preplačila hvaležno sprejemajo. Z ozirom na človekoljubni namen društva se vabi uljudno k obilni udeležbi. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v gostilniških prostorih. Odbor. V Ratečah so se vršile 23. t. m. volitve srenjskih mož. V III. razredu so voljeni: Jožef Petrič, Janez Kavalar 68, Jožef Tof in Janez Juvan, vsi posestniki; v II. razredu so voljeni posestniki: Janez Kavalar 16, gostilničar, Andrej Vole, Ivan Jalen, posestnik hotela, in Janez Kopavnik. I. razred je volil nadučiiclja Janeza Zupančiča in posestnike Jožefa Beneta, Jožefa Pintbacha in Janeza Kavalarja 38. * * * Na smrt obsojena je bila pretekli teden pred dunajskimi porotniki dekla Frančiška Navratil, ki je 22. aprila umorila svojo staro gospodinjo. Prizadela ji je t možnarjevim tolkačem F>f> ran na glavo. Ko ji je sodnik naznanil obsodbo, ostala je mirna in topa kakor Drei. Štajerski državni in deželni poslanec. dekan Žičkar je dne 27. t. m. umrl. Za kolero jc umrl dne 26. t. m. kočijaž Peter Sigi v Budimpešti. Izvirna pridiga na Sv. Višarjah. Slovenski Narod - piše: Pred nekaj časa je prispela na ta hrib karavana koroških Nemrev-romarjev. Domači župnik je bil bolan in torej pridigovati ni mogel. Korošci so pa propoved zahtevali in vsled tega je naprosil domači župnik slučajno navzočega italijanskega svojega kolego, naj propovednje on, če je zmožen nemškega jezika. Italijanski sacerdote — ki je bival par tednov v Avstriji ter se v tem času privadil vse zveličavnemu nemškemu jeziku večalimanj — je drage volje pristal na župnikov o prošnjo in propovcdel koroškim nemškim romarjem nastopno: Meine liebe deuče Populazion! Was is sie gekommen SU suk auf diese eilige Belg? Is sie gekommen su suk vielcik Marija Elf P O, niente! Is sie gekommen su suk Marija von die sieben Schmers oder is sie gekommen su suk Maria fohrts in die Kimmel? Wiedrum o niente! Meine liebe deuče Populazion! Is sie gekommen su suk diese eilige Marija von Lušari, was aben gefunden die Men, wie aben gewe'det die Schafein zu suk ihre Futraž? Bevor ik was weiter spreken, spuck sik Partore, spitz sich die Waitschelohr und gib sik rek obok, was ick werd weiter sock! Unsere liebe Krgolt im Kimmel al eiiunol sockin: «Meine liebe Krzengel Mikel, brink sik d'e eilige Muller Gottel in Kimmel!» Krzengel Mikel makl sik gleik Purzelbaum auf Partere und brinkl die eilige Mutter Goltes in Kimmel. Unsere liebe Krgolt im Kimmel alte mit Kopf wackeln und sacken: «Meine liebe Mikel, das ast nickt gut inaken. Wo ist denn die Seel von der eiligen Mutler Gottes? Erzengel Mikel makt sick wieder Purzelbaum auf Parterre, nimt die Seele von der eiligen Mutter Gottes und brinktsiein Kimmel. Da alte unsre liebe Ergott im Kimmel mit Kopfnicken und sacken: «Meine liebe Mikel, das ast gut maken und greift in osensack nnd gibt unsere liebe Erzengel Mikel duo fiorini. Unsere liebe Krzengel Mikel kauft sick eine Portion Salami Veronese e un mezzo lilro del vino di Picino. — Amen.» Take oslarije pripovedujejo italijanski kmetski hribovski duhovniki, ki so notorični igno-rantje — katoliškemu ljudstvu. Ubogo ljudstvo, ki mora take neslanosti požirali in pro-bavljati! Komentarja k tej klasični pridigi pač ni treba! Konfiscirana noga. Blizu ruske meje je imel barako za prodajanje piva nek mož, ki je bil prej delavec v tovarni in je tam izgubil nogo. Dal si je napraviti umetno leseno nogo. ki mu ni služila le ža hojo, ampak tudi za druge namene. Ko se je nedavno peljal čez mejo, ustavili so ga ruski mejni stražniki, najbrže nanj opozorjeni, in so ga preiskali. Odpeli so mu tudi umetno nogo in našli v njej čisto nova revolverja, katera so seveda konfiscirali. Ker pa eolninska postava pravi, da se morajo konfiscirati tudi vsi pripomočki k tihotapstvu, je prišel revež že drugič ob nogo. V Severni Ameriki žuga izbruhniti štrajk premogarjev. Blizu 200.000 kopalcev trdega premoga zahteva osemurno delo in, če jim lastniki premogokopov ne ugode, prete, da začno štrajkati. Lastniki imajo velikansko zalogo premoga 60 milijonov ton, ki zadostuje za eno leto. Petrolej se podraži. Ker so se v Nemčiji zvišale cene petroleja, hočejo se tudi pri nas izdelovalci zedinili, da ga podraže. Nekatere rafinerije so že zvišale ceno. za li odstotkov. Ker morajo imeti izgovor, pravijo, da bo šel petltttej na Husko, ker se ga lam radi punta manj pridobi, 1'odraženje zadene posebno ubožnejše sloje, ki že lako komaj žive. Na Dunaju je v neki tovarni za glavnike izbruhnil ogenj. Dva delavca sla zgorela, štirinajst jih je opečenih, ali pa so bili zadeti od podirajočega se tramovja. V Stražiču pri Kranju je danes popoldne ob dveh umrla gospa Elita 'lalajc, rojena .lugovlz soimetnica Ivrdke A. Glo-bolschnig. Naj v miru počiva! Gospodarstvo. Tedenski sejm v Kranju dne 25. t. m. Prignalo se je 64 glav goveje živine, — teleta, M prašičev. - ovci in kozlov, bul, 60 kg pšenice K H'26, prosa K 7-—, rži K 0*60, ovsa K 7"—, ajde K 7'—, fižol ribničan K 18'—, koks K 14-—. Dobavni razpis. G. kr. tobačna tovarna v Bovinju naznanjn trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se za zagotovitev potreb« ščine rezanega lesa in oglja za leto 1900 razpisuje konkurenca. Dobaviti je: late; podboje; obroče iz Leskovim; in razno oglje. Ponudbe je vložiti najkasneje do 12. oktobra 1906 do 2. ure popoldne v tobačni tovarni v Bovinju. Dobavni razpis, obsegajoč vse pobrobnosli, leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Darila. Dijaški kuhinji v Kranju to «lošli do 31. avgusta t. 1 sledeči prispivki in daiovi: meščani za junij 26 (jo K, profesorski kolegij r2 K, gospa dr. Ku-šarjeva II I' 6 kron, kazeiska poravnava .1. Sajovic in A. It.inir .'tU kron (po adj. Antlogi), adjunkt Seliškar 24 kron, dva koojaka 40 vin , H. in A. Kuralt-M. Lovše 30 kron (kaz. poravn. po dr. Kušarju), prof. i'.r. Ilerle 4 krone, dr. Ant. Arko za zdravniške operacij« ranj. A, Apelu 12 kron, župnik Kr. Honcelj v Uražgošah 3 krone, adjunkt I. Toporiš slugi, ki mu je pomagal obleči suknjo 1 krono, odkupnina za kjnti(c,r,mo ogledalo 60 vin., partija pri Pavlino (nabral Bolča), ko je bil I'a vel mehak, 10 kron, M. Žunmr ik Vogelj 20 kron (adj Seliškar), kaz. poravnava (Irobath - Božič v Škofji Loki 25 kron (po dr. Kuserju), profesorski kolegij za julij 13 kron, meščani 3u kron 6u vin., ko je bila družba v kamrici 15 kron in dr. Triller se 10 kron, skupaj 2f> kron, šolska komisija na Hreznici 12 kron ( boje izročil nadinžtnir Bloudek), občina Tržič za I, l!K)5, Fr. Koolek letni prispevek 1U kron, nadin-spektor H. Jordan 10 kron, 1'. Lozarju v kamrici kon Hscirane 3 krone, Stupica in Pavlin 4 K.tvrdka J. &A. Majdič na 'Prati 10 kron mesto venca na krsto gospice Anice Majdič, za četrt vina 20 vin., na izletu profesorskega zbora v Podbrezjah 42 kron, pri mizi pri Puščavniku 20 kron, g. Janko Hozman nagrado, katero je prejel v zamotani zadevi F. P. 20 kron, J. Sajovic in I. Sajovic iz Olfievka 10 kron (adj. A' tlog), čitalnica v Cerkljah 20 kron kot del čistega dohodka vitne veselice pri g. Vavkno/vi dne 80. julija 1906, Fr. Luznar, nadučitelj na Primskovem 10 kron. Za 1. 1H05/6 je prejel odbor naslednje zneske: K. (':ik, župnik v Zal.nin 4 krone, I. (lebašek, župnik na Trati 12 kron, po dr. .1. Forumu v Ljubljani od I. Komatiča vposlanih 40 kron, katere je plačal Fr. 1'erko iz Tržita vsled Komaticevega odstopa od kazenske tožbe, po J, S jovicu »predstava Boja» v Jdgrovi kavarni 2 kroni, župnik Fr. Bleivveig v Lešah 10 kron, Marija Siler in Mar. Ravnik 10 kron (kazenska poravnava po adj. Antlogi), 2 kazenski poravnavi 20 kron (po dr. Kuharju), J. 6 ki on 10 vin. Odbor se zahvaljuje najtoplejše za prejete durove ter priporoča »Dijaško kuhinjo« nsdaljni naklonjenosti poirtvočalnili dobrotnikov; le tako mu bo mogoče preskrbovati 75 za tekoče šolsko leto na novo spreje tih ufiencv. Loterijska srečka dne 23. septembra t. 1. Gradec: 117 19 HO 60 7K V globoki žalosti javljamo v lastr eni in vseh iorodttlkov imenu, da je gospa soimetnica Ivrdke A. Globolsehnig v Stražišču danes ob 2. tiri popoldne previdena s sv. zakramenti preminula. Pogreb bo v ponedeljek, dne 2. oktobra ob 5. uri popoldne. Sv. maši-zadušnicn se hode brala v torek, I, oktobra, ob !l. uri dopoldne v IttpnI cetkvi pri sv. Martinu. SI razišče pri Kranju, dne 30. sep lembra 1906. Ljudevlt Matajc, soprog. lani Do-lenz, roj. Matajc, Leo Matajc, otrokn. Peter Jugoviz, Leopoldina Šavnlk, rol, Jugoviz, brat in srstm. — Edvard Dolenz, zet. Fran Dolenz, vnuk. r v Kranju (zvezda) oddaja v drugo roko še naslednje časopise: •Slovenski Narod», »Slovenec« -Gorenjec«, - Škrat», «Laibacher Zeitung, «Witzblatt», «Interessantes Blatt» in «Wiener Bilder.» Obenem naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da sem začetkom avgusta prevzel to kavarno ter se uljudno priporočam z velespoštovanjem 134—7 Evg Müllner. se priporoča ki ima v zalogi m. Izšel jei v tej tiskarni za gg. učitelje jako pripraven ki obsega tudi imenik šol in učiteljstva, sta-lež in zapisnik. Za mnogobrojna naročila prosi in se udano priporoča Iv. Pr. Lampret. 1962 si. L800. Razglas. 161 i Občinski dohodki mestnih tehtnic, šotorine in tržnine oddajajo se potom Javne dražbe, katera so bodo vršila dne 14. oktobra t. L ob 10. uri dopoldne v mestni hiši za dobo treh let, t. j. I. 1906, 1'»<)7 in 1908 v zakup. Vsakdo, ki 86 hoče dražbe udeležiti, vložili mora pred pričel kom iste detet-odstotni vadij, bodisi v gotovini, Ina-nilničnih knjižicah ali vrednostnih papirjih, v roke dra/.beni komisiji. Pogoji so vsakomur na Vpogled v občinski pisarni. Županstvo v Kranju dne |9. septembra 1905, za gospoda na glavnem trgu se takoj odda. Kje? pove upraveUtto 7<> straneh ver nego 1300 receptov za Janje najokupripravlsnejših jedi domače in bije kuhe, Imi 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. - 10—48 ******************************** Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice šlev. 9. Velika zaloga izgotov-ljenih oblek m_, za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame, Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. Verando I stekleno steno, pripravna za kako gostilno, prodam takoj po nizki ceni. I'ogleda se lahko stoječa pred hotelom c Nova pošta*. 189 ' Rudolf Jeglič. Stanovanje v I. nadstropju z eno sobo In kuhinjo se odda. 158 2 Kje V pive i/, pdjaznosti upravništvo - (inrenjca*. J. Bpreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove tilio© »sit. posamezne SteViHe .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; Škofji Loki g. M. Žigon, trafika,glavni trg; Radovljici g. Oton H o m a 1111, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HrUŠiCt g. Štefan Pod pa c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G1-0 ho tek, trgovec; Kamniku g. Marija A ž man, trafika. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Špecijalilela: l()3-»!5 valjični zastori (Rollbalken). CtanoVanjc ?e £ ^ Dve sobi kuhinja in hram. Kje? pove npravništvo »Gorenjca>•. Vjfdrova tovarna M, Praga TIH. izdeluje in priporoča Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka ■Vydra», • Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati ispccijalilfcla: DtfMrt delfrut« in masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni Ambo . Dišava za pecivo Ituhlin . NAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 90 vin. in poštnina. —1 Najboljša Najcenejša kolesa in Šivalni stroji sc dobe pri 88—M vsakovrstne stare stvari za vedno ali pa le za določen čas. 181—1 Imam naprodaj tudi m~ dežnike ~w EovreticuRebolju v pranju iz najboljšega blaga in po zelo nizkih cenah. Paul Bizjak št 102 na glavnem trgu nasproti „6olarja" v Kranju. Havnotam se dobi eno zimsko in eno moško kolo od Ivrdke Slvria, še prav malo rabljeno za prav nizko ceno. Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! Pozor! (Jitaj! Slabemu moč! Pakraike kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in Z najboljšim uspehom ter slu si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo lili žlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastaj.ijo. Zdravijo vid bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št, 107, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali i poltnim povzetjem.p 121—8 Cena ji' sledeča (franku na vsako ošto): 12 stekleničk (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 88 slekli ničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati 16 K, 80 steklenici.- (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, znstarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bo-denjii, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih i" pljučnih bolečinah. — (lena je sledeča (franku na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin, 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., G originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuj« naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija, o O Z »o o a z ** »5 2. priloga ,,Gorenjcu" št 39 iz 1. 1905. G- Tónnies tfcgdluv Najbojjeza zobe. Dobiva se v lekarni g. K. Šavnika Kranju. 104-M tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kol posebnost žage in vae ■troje za obdelovanje lesa. Fran e ti »turbine otobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genora -lorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do \\ vin. za konjsko silo in uro. H. SitiliF urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebinine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121 51 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki ae doposljejo na zahtevanje zastonj. Ti|Khfl| ii prtprojar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 13(5-53 Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpeinejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 376, najfinejša znamka, gld. 6-50. 114-64 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne ln cene priporoča prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani.- Izvrstna prilika potovanja v ^lllCrikO jo danes čez jfamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta : imOfil/2 ^00 čevljev dolg, 74 širok, HlbllM 68 glob., nosi 22.250 ton, f dr^i: Kaiserin Augusta Viktorja »<* o> 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega ledna iz Ljubljane. -~ Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linio Jr. Seuitifl. tiubliana« Mita cesta 31. line in tudi navadni', deloma čislo nove, proda radi preselitve M0 1 za polovično ceno Marija Pintar V Kranju, KoKr. predn. 7 ME M.SIDI JUHV. MOHS CONCOURS- Zobo- tehnični fttcljf Oton 5cyil pri ij. dr. E.Giobočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah. Plombe v slatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijaliit. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojster Radovljica št. 41 Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih ln kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-15 Najnovejše Bucherjeve patentirane trombe za gnojnico priporoča 98 16 Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič »MERKUR" v Kranju. Pariz 1900 „Grand Prix" N.'i.ivi-j:' odlikovanja. n Singerjevi šivalni stroji. ^ Original Singer Šivalni Stroji so vzorni » konstrukciji ln izredbl. Original Singer šivalni stroji so neutrpijivi u obn in domačo rabo. Original Singer Šivalni Stroji 10najboljraatirjenivt o varniških obrato viščih. Original Singer Šivalni StrOJi 10 neprekosljivi glede trpeznostiin zmožnosti. Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni U moderno umetno vezenje, Brezplačni pomni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvali v veliki Izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo« Singer Co. šivalni stroji, deln. družba Ljubljana, av. Petra cesta it. 4. tet Cjttbljana (Koltzrj) L,ANG na Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih, Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile, Špecijaliteta : Gostilniški stoli. 87—09 Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Špccijalitete v ne- vestinih baiah. Ve- liki prostori, pri- tlično In v 1. nad- stropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo, Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'. Ono je BjajT1 zajamčeno čisto "SV in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-65 ime ..Schicht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! «* JURIJ SCHICHT Wt (feW največja toVarna sVoje Vrste na eVropsKem Kontinenta. tf«W Iidaja koniorcij «Gortnjca». Odgovorni uradnik Andrej Sever. Lastnina in Usek lv, Pr. LampreU v Kranju.