ŽELEZAR
Leto XX.	1980
FEBRUAR 1980	ST. 3
GLASILO DELAVCEV DE LOVN E ORGA NIZAC I J E ŽELEZARNE ŠTORE
Izpolnjevanje planskih nalog
Stabilizacija gospodarjenja zahteva od vseh delavcev Železarne Štore resen pristop in uspešno izpolnjevanje planskih nalog
Resnost gospodarskega položaja v državi, kakor tudi zaostrena mednarodna politična in gospodarska situacija zahtevajmo, da so vsi delavci in občani temeljito in podrobno seznanjeni z vsemi dogajanji v tem trenutku. Poznavanje položaja, v katerem se nahajamo, je potrebno resnično zato, da bomo znali po najboljših močeh in možnostih reševati probleme, s katerimi se srečujemo in se bomo v letošnjem letu še posebej srečevali. Čeprav je v zadnjih dveh mesecih bilo zelo veliko pisanega v dnevnem časopisju in povedanega na radiu in televiziji, pa se v marsikaterih sredinah še obnašamo tako, kot da se to nas ne tiče in da se bodo problemi sami po sebi rešili.
Ko smo y maši delovni organizaciji konec meseca decembra in v: začetku januarja pričeli z javno razpravo- o gospodarskem načrtu za letošnje leto, smo takoj lahko ugotovili, da tega plana v takšni obliki kot je bil izdelan ne bo mogoče sprejeti. Gospodarski položaj, v katerem smo se znašli v naši državi po več letih pretirane porabe v raznih oblikah, ki ni sledila doseganju rezultatov dohodka ter prekomeren uvoz surovin in drugih materialov, je zahteval resen pristop k ukrepom, za odpravo takšnega stanja.
RESOLUCIJA
Že v sprejeti resoluciji o izpolnjevanju plana razvoja v letu 1980 so bile zapisane nekatere omejitve pri porabi na vseh ravneh, ki jih bomo v nadaljevanju posebej razčlenili. Te omejitve so dobile svoje točne opredelitve v Sloveniji v posebnem dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v letu 1980. Ta dogovor so pred dnevi podpisali republiški izvršni svet in izvršni svet občin, republiški svet zveze sindikatov, gospodarska zbornica in služba družbenega knji-: govodstva. Glavna značilnost tega dogovora je v tem, da zahteva hitrejšo rast dohodka od rasti osebnih dohodkov in drugih oblik porabe. Medtem, ko za področje negospodarstva, bančništva, trgovine in druge nematerialne proizvodnje omejuje finansiranje njihovih programov dela v letu 1980 z največ 16 % povečanjem proti preteklemu letu, pa za materialno proizvodnjo ta odstotek navzgor ni omejen. Postavlja pa se omejitev rasti osebnih dohodkov v primerjavi z rastjo dohodka v takem smislu, da morajo osebni dohodki naraščati za 25 % počasneje kot dohodek. To praktično pomeni, da v primeru, če bo dohodek letos porastel za 20 %, se lahko osebni dohodki povečajo največ za 15 %. Če bo doseženi dohodek višji, bodo lahko tudi osebni dohodki višji. V nasprotnem primeru, ob doseganju nižjega porasta dohodka, pa so tudi osebni dohodki ne bodo mogli tako povečevati. Raven osebnih dohodkov se bo lahko malenkostno povečala v tistih primerih, ki so imeli v preteklem letu nižje osebne dohodke, oziroma tudi znižala v primerih previsokih povprečnih osebnih dohodkov. Na .povečanje osebnih dohodkov bo vplivala tudi povečana izvozna dejavnost.
Omejitve v omenjenem dogovoru se nanašajo tudi na sklade skupne poraberki lahko na področju materialne proizvodnje narastejo v letošnjem letu največ za 14 %. Poseben zvezni zakon pa je omejil še druge vrste porabe in sicer bodo lahko potni stroški letos povečani le za 10 % proti lanskemu letu, reprezentančni stroški pa morajo biti letos za 20 % nižji kot lani doseženi.
Predvsem opisano razmerje in odvisnost možnega izplačila osebnih dohodkov od rasti dohodka zahtevala od nas vseh posebne ukrepe za sprejem novega gospodarskega načrta, ki bo imel vgrajene vse možne irt znane varčevalne ukrepe. Pri tem je treba poudariti še posebej perečo zunanje- trgovinsko situacijo. V preteklem letu smo še lahko prir dobili določene devizne pravice iz republiške bilance za uvoz surovin in repromaterialov, kar nam je omogočilo, da smo lahko še kolikor toliko normalno poslovali pri precej večjem uvozu od doseženega izvoza. Čeprav smo tudi izvoz močno povečali v lanskem letu, pa je vendarle bil uvoz še precej večji. Za letošnje leto velja načelo, da si mora vsak porabnik deviz za potrebni uvoz materialov te devize sam oskrbeti ali z.
lastnim izvozom ali s samoupravno združenimi deviznimi sredstvi od poslovnih partnerjev ali pa z nakupom po znatno višjih cenah. Naj omenim, da bo letos možno dobiti le okoli eno petino lanskoletne devizne vrednosti iz republiške kvote za rezervne dele.
Navedena problematika izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja kot že rečeno zahteva posebno resen pristop k ukrepom za njeno obvladovanje. V naši delovni organizaciji smo se na poslovodni konferenci dogovorili z vodji TOZD in delovnih skupnosti za rebalans gospodarskega načrta. To pomeii, da bomo izdelali nov plan, za katerega iščemo vse možne notranje-rezerve, ki jih prav gotovo še imamo. Kot smo se tudi dogovorili na samoupravnih organih Slovenskih železarn, bomo v rebalansiranih planih v naj večji možni meri izkoristili možnost čim večje proizvodnje. To mora biti osnovno vodilo. Večja proizvodnja nam bo tudi omogočila doseganje' večjega dohodka. Posebej pozorni moramo biti do novega zaposlovanja oziroma ¡povečevanja števila delavcev v Železarni Store. Večje zaposlovanje bo takoj neposredno zmanjšalo možnost povečevanja osebnih dohodkov. Velja pa tudi ugotovitev, da nani tudi količinska produktivnost po delavcu ne narašča tako kot bi bilo zaželeno.
VARČEVALNI PROGRAMI
Varčevalni programi v rebalansiranem planu bodo morali posebej zajeti področje energije. Poznano je, da bodo razne vrste energije šle s svojimi cenami navzgor. To velja tako za električno energijo, kot naftne derivate, posebej pa še za zemeljski plin. Delež energije se s svojo vrednostjo stalno povečuje v stroških našega poslovanja oziroma v enoti proizvoda. Pa ne. samo energija. Varčevanje nasploh mora poslati vsakdanja zahteva našega dela in življenja. Ko se srečujemo v delovni organizaciji z vrsto malomarnosti in nespoštovanja delovne in tehnološke discipline, lahko samo ugotavljamo, da vsak član naše delovne skupnosti še hi spoznal resnosti položaja in odgovornosti, ki jo imamo vsi do uresničevanja stabilizacijskih nalog. Zato bo resnično potrebno na vseh ravneh, zlasti pa na samoupravnih organih, samoupravnih delovnih skupinah, družbenopolitičnih organizacijah in strokovnih teamih stalno iskati rešitve o celotni problematiki, s katero se že srečujemo, bomo se pa še z večjo problematiko srečevali v naslednjih mesecih, ko lahko pričakujemo tudi zastoje v proizvodnji v taki meri, da bodo potrebni celo nezaželeni kolektivni dopusti v posameznih obratih ali delih 'tehnološkega procesa.
IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA
Za izkoriščanje delovnega časa bolj učinkovito in bolj produktivno se bomo dogovorili, da bomo organizirali čim več sestankov izven delovnega časa. Zmanjšati moramo tudi prekomerno odsotnost zaradi raznih vzrokov. Prav tako bo potrebno pretresti stalno povečevanje nadurnega dela.
VESTNOST
Za uresničevanje stabilizacijskih načrtov ne bomo delali nekih novih akcijskih programov. Naši akcijski načrti bodo izdelani in sprejeti novi gospodarski načrti z vsemi spremljajočimi in točno navedenimi ukrepi. Zato bo uresničevanje naših prizadevanj za stabilizacijo pomenilo vestno in dosledno izpolnjevanje gospodarskih načrtov za leto 1989.
PRIZADEVNOST
Vsi delavci naše delovne organizacije se moramo zavedati, da kljub številnim zunanjim Vplivom na gospodarjenje in rezultate poslovanja, ki so in bodo letos izredno močni, pa je vendar v precejšnji meri naš ekonomski položaj, ustvarjanje dohodka in osebnih dohodkov odvisen od resnosti in prizadevnosti pri našem delu.
Dušan Burnik
Za stanovanja gre...
PREDLOG PROGRAMA STANOVANJSKE DEJAVNOSTI DO ŽELEZARNE ŠTORE V LETU 1980
Pri sestavi programa stanovanjske dejavnosti za leto 1980 smo primorani upoštevati: del nerealiziranega programa iz leta 1979, možnosti navedene v izhodiščih ter upoštevanje določil samoupravnega sporazuma o enotnem urejanju-stanovanjskih vprašanj delavcev delovne organizacije Železarne Store.
Potrebe po stanovanjih bodo v prihodnjem letu bistveno večje, kot se kažejo realne možnosti reševanja predvsem na osnovi znanih finančnih možnosti. Program nakupa najemnih stanovanj v letu 1979 ne bo realiziran (rok izgradnje stolpnice na Lipi se je podaljšal) in se nakup stanovanj prenese v program za leto 1980.
Fiiančna sredstva navedena v izhodiščih so le za okoli 10,5 % višja od sredstev predvidenih v letu 1979, pa je že iz tega podatka razvidno, da bo reševanje stanovanjskih zadev ostalo še naprej pereče-in bo nujno iskati dodatna finančna sredstva, če bomo hoteli v letu 1981 ublažiti stanovanjsko krizo.
Bilančno stanje do sedaj združenih sredstev ¡je na dan 31. 12. 1978 bilo v višini 25/449.000 din. Od tega smo koristili kredite le v višini
11,000.000 din. Iz tega je razvidno, da'ima naša delovna organizacija v združenih sredstvih zelo pozitivno stanje. K temu stanju bomo v letu 1979 odvedli še nadaljnjih 8,174.000 din in najmanj, toliko v letu 1980. Tako ugotavljamo, da bo vsota združenih sredstev na dan 31. 12. 1980 znašala skupno že preko 42,775.000 din.
Od teh sredstev bomo do istega datuma skupno koristili 35,000.000 din kreditov, od tega pretežni del, to je 24,000.000 din/v letu 1980 za nakup 52 najemnih stanovanj v novozgrajeni stolpnici ST-S2 na Lipi.
Omembe vreden je podatek, da bodo iz teh združenih sredstev naši delavci lahko dobili tudi kredit za individualno gradnjo ali nakup etažnih stanovanj, vendar le tisti delavci, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisnega natečaja.
Tudi v prihodnjem letu bodo finančna sredstva, ki jih izdvajamo iz BOD v višini 7 %, ostala razdrobljena in bo ostalo posamezni TOZD oziroma na nivoju DO le pičlih 1,68%. Večji del teh sredstev združujemo na nivoju občine, in sicer: za družbeno, usmerjeno stanovanjsko izgradnjo 2,18 %, za stanovanja družbene pomoči 1,64%. Nekaj sredstev Se odteka še za: kadrovska stanovanja, izgradnjo študentskih in dijaških domov, revitalizacijo stanovanj in za komunalno urejanje stavbnih zemljišč.
V	izhodiščih ni predviden znaten porast števila-zaposlenih, kar bi naj bilo pozitivno glede na potrebe novih stanovanj; vendar upoštevanje visokega procenta fluktuacije in zaposlovanja novih delavcev iz drugih republik kaže na to, da bo stanovanjski problem v prihodnje še vedno težaven.
Tudi pridobivanje kreditov za stanovanjske, potrebe je vedno bolj pereče, banke odobravajo kredite v te namene le na osnovi predhodnega vročanja sredstev v banko.
V	nenehnem porastu je načelo reševanja'stanovanjskih zadev v obliki sofinanciranja, to je skupnega reševanja med dvema delovnima/ organizacijama, kakor tudi soudeležba posameznega delavca pred dodelitvijo stanovanja. Še vedno je premalo razvit- sistem namenskega varčevanja za nakup ali izgradnjo lastnega stanovanja. V tak sistem bi se po načelih »Resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva'« moralo vključevati znatno večje število mladih družin oziroma delavcev.
■ PREDVIDEVAMO IN PREDLAGAMO NASLEDNJE VIRE IN PORABO FINANČNIH SREDSTEV TER MOŽNOSTI REŠEVANJA STANOVANJSKIH POTREB:
1.0	Viri sredstev za stanovanjsko gradnjo:	v 000 din
1.1	7% prispevek od BOD	36.353
1.2	krediti dobljeni iz združenih sredstev	24.000
1.3	krediti iz vezave po bančnem pravilniku	1.000
1.4	sredstva amortizacije stanovanjskega sklada .	600
1.5	vračilo anuitet od danih kreditov delavcem	900
1.6	ostala sredstva (soudeležba, sofinanciranje,-	obresti)	4.094
1.7	sredstva sklada skupne porabe po ZR	—
Skupaj	67.547
2.0	Uporaba sredstev za:
2.1	Obvezno izdvajanje:
—	združevanje sredstev pri SSS Celje (2,18%)	11.320
—	solidarnostni sklad za družbeno pomoč (1,64 %)	8.514
—	komunalno urejanje stavbnih zemljišč (0,64%)	3.322
—	za prenovo oziroma revitalizacijo stanovanja (0,36 %)	1.868
—	izgradnja študentskih in dijaških domov-(0,33 %)	1.712
izgradnja kadrovskih stanovanj (0,18 %)	934
Skupaj	27.670
2.2	nakup stanovanj	33.000
2.3	vezava sredstev pri banki	2.500
2.4	odplačevanje anuitet od dobljenih stanovanjskih kreditov 2.200
2.5	posojilo delavcem za gradnjo ali nakup stanovanj v zasebni lasti:
— za novogradnjo, dograditev ali nakup stanovanj.
oziroma hiše	1.000
- ža adaptacijo oziroma pridobitev stanovanjske površine 600
2.6	vračanje finančne udeležbe delavcev in druge postavke ,
(sofinanciranje, najemnine)	■	577
Na podlagi tako razpoložljivih finančnih sredstev z-a stanovanjske namene predvidevamo, da bi v letu 1980 pridobili oziroma rešili naslednje število stanovanj:
Z nakupom novih najemnih stanovanj	45
S sofinanciranjem z drugimi DO	15
Iz naslova solidarnostnega sklada Celje—■ Šentjur	'	12
Kadrovska stanovanja	2
Iz naslova kreditiranja individualne gradnje "	6
Preselitev — odselitev .	25
Skupaj . 105
Dodatna obrazložitev o namenu porabe po posameznih postavkah:
—	Obvezno izdvajanje večjega dela od 7 % sredstev se v prihodnjem letu ne bo Spremenilo in bo potekalo v delitvenem razmerju kot je navedeno pod točko 2.1. Iz te postavke je razvidno,-da večino finančnih sredstev namenjenih za stanovanjsko graditev odvedemo. O porabi teh sredstev odloča združeno delo v okviru delegatskega sistema.
—	Na osnovi GN za leto 1979 bi morali kupiti stanovanja v stolpnici na Lipi; ker pa vemo, da bo zaradi zamude pri izgradnji stolpnica vseljiva v aprilu leta.. 1980, smo tudi predvidene stroške nakupa stanovanj prenesli v leto 1980.
Večino stanovanj bomo kupili na podlagi odobrenega kredita iz sklada združenih sredstev, in sicer-v. višini 24 mili}/ din. Preostali del finančnih sredstev v. višini 9 mili j. din bomo morali kriti-iz lastnih virov -in virov, sofinanciranj a drugih DO. Verjetno bo treba iskati tudi dodatne Vire v obliki kredita pri SSS Šentjur za nakup 6 stanovanj.
H^|§|Znano je, da smo v letošnjem letu namenili premalo finančnih sredstev za vročanje pri banki, zato predvidevamo za leto 1980 neko--lika višjo vsoto, to je 2,5 miiij. din. Od tega namena vročanja ne bi. smeli za nobeno ceno odstopiti, ker v nasprotnem primeru ne bo potrebnih oziroma razpoložljivih sredstev za individualno gradnjo v letu 1981.
—	K postavki odplačevanja anuitet od dobljenih kreditov v prb-. teklih letih lahko ugotavljamo le to, da se takšne anuitete iz leta v leto višajo, ker dejansko najemamo kredite iz sredstev, ki smo . jih pred-hodno združili.
—	Predvidena vsota finančnih sredstev v višini 2,2 miiij. din namenjena za odobritev kreditov delavcem, ki bodo sami reševali svoj stanovanjski problem, je gotovo prenizka,j vendar zaradi nakupa večjega števila najemnih stanovanj ni mogoče predvidevati več sredstev za individualno gradnjo.
Predlagamo delitveno razmerje teh sredstev tako, da' bi 1 miiij. porabili za novogradnjo, preostali del, to je 0,6 miiij. din, za adaptacijo oziroma prenovo .ali pridobivanje stanovanjske površine.
—	S področja koriščenja solidarnostnih stanovanj predvidevamo, da
bomo v letu 1980 uspeli pridobiti za naše delavce,.,ki bodo izpolnjevali pogoje, 12 stanovanj; pretežni del v'občini Celje, nekaj pa v občini Šentjur,.	. .. ...
—	Reševanje stanovanjskih zadev po sistemu sofinanciranja nam v letu 1979; ni uspelo oziroma prineslo predvidenega, kar zadeva koriščenja finančnih sredstev v la namen, predvsem zato, ker med letom ni bilo razpoložljivih Sredstev. Za leto 1980 planiramo večje število posameznih primerov reševanja v takšni obliki, vendar bo naša udeležba v Večini primerov v teni, da bomo nastopali kot nosilci Lastninske pravice in nam bodo druge DO sofinancirale za tako dodeljena stanovanja V višini 50%. Določen del finančnih sredstev namenjamo: tudi za vračanje finančne udeležbe delavcem,'ki so ob dodelitvi stanovanja prispevali svoj. delež po pravilniku,
—	..Posebniproblem se kaže na področju razreševanja stanovanjskih zadev za samske kadre, predvsem še za ženske, ker je-trenutno nemo-' goče predvideti določeno kvoto finančnih sredstev za nakup ali gradnjo samostojnega objekta. Znano je, da so obstoječe kapacitete samskih ležišč v celoti zašedene in bo v letu 1980 nujno treba poiskati ustrezno rešitev, če bomo hoteli zaposliti večje število delavcev, predvsem takih, . ki prihajajo iz drugih republik. Nujno bi morali v prihodnjem letu pridobiti nekaj samskih ležišč za ženske, ker v razpoložljivih kapacitetah trenutno nimamo nobenega ležišča v ta namen.
—	Na osnovi znanega dejstva, da smo v nekaj preteklih letih prepočasi reševali stanovanjske, zadeve predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj na eni ter pomanjkanja finančnih sredstev na drugi strani, predlagamo, da se ponovno odločimo za uvedbo višjega odstotka pri izdva- ; janju-;sredstev od BOD, ali namensko izdvojiti večjo vsoto sredstev iz ■ sklada skupne porabe.
Tako bi zagotovili vsaj finančna sredstva za hitrejše razreševanje stanovanjskih zadev.	. Š. Arzenšek
NA CESTI NISI SAM
Skupaj 67.547
Volilna konferenca DIATI
V pe.tek, 25. 1. 1980 je bila v Domu železarjev na Teharjah volilna konferenca društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav naše železarne. Konferenco je začel in pozdravil dosedanji dolgoletni predsednik .tov. Vlado Renčelj. Poleg članov so se konference udeležili tudi predstavniki občinskega- Sindikalnega sveta,; občinske, raziskovalne skupnosti in predstavniki društev nekaterih celjskih podjetij.'.Člani smo naredili obračun enoletnega dela društva samega in obenem tudi obračun dela na inovacijskem področju sploh v, naši delovni organizaciji.. Ob požrtvovalnem i in'
zavzetem delu uspehi niso izostali, Iz Vseh poročil je vel tudi optimizem in želje za nadaljnje u-spešno delo. Društvo je letos'prvič . podelilo nagrade najuspešnejšim inovatorjem. Nagrado »Inovator leta« je .za najvišji-skupni prihranek prejel tov. Gajšek Mirko'iz TOZD valjarna II, nagrado- »Množični inovator tov. Stanojevič Miloš: iz. TOZD vzdrževanje, nagrado »najuspešnejši inovator z netehničnega področja« pa tov. Fenko Jože in Bule Vinko iz TOZD livarna II. Društvo je kot vsako leto podelilo tudi priznanja -inovatorjem, ki.so i-
P' ' / ' l'í »1.1'* ■HMIi JI	| j i % mrli	» co i'J i
■ . ■ t , * P1 ¡1 c - * 1		mKmm hm ■
mm 1	I BBHBmI	. * i ¡al v .
I 1	■ MM'	¡ ¡B|j
	mIh	1 ■
Podelltev priznanj najboljšimi
Obravnavane inovacije
Komisija , za gospodarjenje TOZD energetika je .obravnavala predlog št. 388- tov. Jožeta Koranta iz' TOZD energetika.- '»Vgfddir tev diod in upora na rusko stružnico« sc sprejme. Faktor' ustVa-ritvene sposobnosti je 2 a. Avtorju na osnovkprifarainka 116.007,20 dan pripada enkratno nadomestilo,;.
Komisija za ¡gospodarjenje; TOZD Tl1 je na 'svoji '7. seji pri obravnavi inovacij s sprejela naslednje sklepe:
? 1. Predlog . št. 470 tov. Ivana Planinška, Alojza Urbanca in Boža Plcftovška iz TOZD TT »Neprava za dvobočno kontrbilo zobnikov« ¡se sprej-me.. Av-torj e m p ri-pada enkratno nadomestilo, ki si ga delijo v razmerju 50; 30: 20.
c 2. Predlog št. 455 tov. Karla Krajnca iz TOZD TT »Drog za poravnavanje' čepov« se sprejme. Faktor. ustvaritvene sposobnosti' je 2 a. Avtorju pripada -več posebnih nadomestil; Prvo je izračunano. na osnovi prihrgnka
32.076,50	din. .
_. 3. Predlog št.-, 482 tov. Karla Krajnca m : Ignaca Trohiša iz TOZD TT »Vrtljivi podstavek, za vpenjalno napravo«; se sprejme. Faktor ustvaritrvene sposobnosti je 2.a. Avtorjema.pripada več posebnih nadomestil. Prvo je obračunano ; na osnovi -prihranka 161.27'1,12 din, Avtorja se nadomestilu .:o’cipo-vedujeta v.. korist TOZD TT.
Komisija za gospodarjenje TOZD EPA je -na svoji 7. redni Seji pri obravnavi inovacij sprejela fiaslednje sklepe:
1.	Predlog Št. 206 tov. Janeža Rezarja in Ivana Kočevarja iz TOZD vzdrževanje »Rekonstrukcija ohišja Magneta« se sprejme. Avtorja prejmeta enkratno nadomestilo, ki si ga delita v razmerju 50: 50.
2.	Za predlog št. 281 tov.. Miloša Stanojeviča iz TOZD vzdrževanje
: »Rekonstrukcija zapirala zasuna« sfe odobri izplačilo II. posebnega nadomestila.' Prihranki znašajo 184.337,70 din.
Komisija za gospodarjenje TOZD livarna II je na svoji seji dne 8. 1. 1980 pri .obravnavi pred-^ logov sprejela naslednje sklepe:
J. Predlog št. 341 tov. Maksa Šusterja, Vinka . Bodeta', Jožeta Zoreta in Adolfa Bobera iz TOZD livarna II »Uteži za viličarje« se sprejme. Fgktd.r ustvaritvene sposobnosti je 2 b. Avtorjem pripada več posebnih nadomesti]. Prvo je .obračunano na osnovi prihranka 80i793;02 din in si ga delijo - vi razmerju 35 Šuster : 35 Bule : 15 Zore : 1.5 Bobera.
■- 2. Prcdlcg «t. 481 tov. Alojza Korošea--iž -TOZ;D livarna II »Tehnična-- izboljšava -na jedrovnikih F.1920 in E-919« še'Sprejme. Faktor ustvaritvene - sposobnosti je 2~a- Avtorju, pripada'več posebnih nadomestil. Prvo bo izračunano po čhem -letu uporabe pred-
. Ipga. - Oddelek za inovacije
Udeleženci volilne konference DIATI
meli v lanskem letu prvikrat sprejeto, inovacij o, -s knjižnimi nagradami pa je nagradilo, nekatere najprizadevnejše. člane. Priznanja :in nagrade je podelil podpredsednik KPO in elan društva tov.' Niko- Zakonjšek, dipl. ing,č,
Qb koncu odlično zastavljenega in izpeljanega delovnega programa, je bilo razrešeno dosedanje in izvoljeno novo vodstvo. V novem mandatnem obdobju bo društvo vodil toV. Ferdo Haler, ing.
D. K.
Volilna konferenca GKSG
Zadnji dan. januarja smo imeli volilno konferenco smdikat.aidelav-cev gradbeno-komunalnih“ storitev s' pTecej obširnim .dnevnim redom. Da so naši delavci enotni in vedo, kaj jim pomeni sindikat, so dokazali s svbjo • veliko' Udeležbo in tvornim sodelovanjem,
■ Po poročilu predsednika ..tov, Kropuška, ki je kritično ocenil naše, delo in gospodarske'težave ter nakazal smernice za bodoče delo, se je začela naslednja plodna razprava:
Glede na gospodarske težave je potrebno čhnprej pristopiti k varčevalnim ukrepom, to je stabilizacijskim programom. Prvi tak ukrep -je graj-_enin;ai zavesti, delavcev, da bodo vse dogovore opr-avihi'izven delovnega časa. Pravilno razumet» pomen -sindikata, v .samoupravni družbi, borba sindikata današnjega dne, rezultati tega in potreba, da te pozicij e.obranimp, so opisane v našem konceptu splošnega ljudskega. odpora in družbene samozaščite.
Po predvidenih rezultatih dela v preteklem obdobju nismo .dovolj uspešni.. Ko; delimo 'dohodek na osebne dohodke in druge socialne kategorije, ki jih prejemamo, ena-, ko, ne glede 'na prispevek, ugotavljamo, da delimo preveč. Nekatere take' delitve.. ugotavlja , tudi' naš TOZD, saj porabimo ogromna
sredstva za negospodarske namene. -
Zelo zbrano so delavci z najnižjimi OD nakazali nejasnosti in 'pomanjkljivosti pri delitvi dohodka-in ocenjevanju: , ter nagrajevanju po delu.
V razpravi je bilo med drugim ugotpvljeng tudi .to, da se zaposleni premalo .poslužuj éj o rekretavnih dejavnosti ria in v -rekreacijskih objektih. Prav tako so opozorili na Stroške vzdrževanj a rekreacij škili objektov, ki so zelo visoki. Glede izlelništva so se dogovorili, 'da bodo oblikovali in organizirali take oblike izletov, da. bo v tej zvrsti dejavnosti, zastopana večina zaposlenih.
| V našem TOZD zaposlujemo-največje ¡število žena, "zato smo se pomudili p" aktivnosti . komisije • za zenska vprašanja, ki je v zadnjem obdobju -precej plodno sodelovala tudi pri vzdušju za predrazpravo o rsocialnem in pokojninskem zavarovanju za izboljšanje pogojev dela žena v združenem delu.
• Ob tej. razpravi upamo, da bo novoizvoljeni • odbor imel velikp-halog, želimo mu. uspešno . delo. Ob zaključku .volilne konference1 so delavci poslali tov. - Titu pismo z naslednjo vsebino:
Dragi tovariš TITO!
Želimo vam skorajšnjega okrevanja, čvrstega zdravja v prihodnosti in da nas vodite še doigo po vaši miroljubni poli, ki je za srečo vsega ljudstva edina in najboljša.
TOZD —GKSG V- Železarna Štore'
Kako smo delali
SKUPNA PROIZVODNJA
V	decembru je bilo na nivoju DO proizvedenih 25.485 ton gotovih proizvodov.
V	primerjavi z operativnim planom je bila proizvodnja nižja za 831 ton oz. za 3,2 %, v primerjavi z dvanajstino letnega plana pa je bila višja za 2.678 ton oz. za lil,7 %, medtem ko je bila v primerjavi z dinamičnim planom nižja, in sicer za 801 (tono oz. za
3,0	%.
ELEKTROPLAVŽ
Proizvodnja aglomerata in grodlja je bila zaradi okvare pečnega transformatorja precej nižja od predvidevanj v operativnem planu. Tako je bila proizvodnja aglomerata nižja za 706 ton oz. za 19,4 %, proizvodnja grodlja pa za 768 ton oz. za 19,4 %.
JEKLARNA
Operativni in dinamični plan sta bila postavljena v višini 8.800 ton, skupna proizvodnja gredic je znašala 8.338 iton, kar je za 462 ton oz. za 5,2 % manj od planirane količine. V primerjavi z dvanajstino letnega plana pa je bila proizvodnja višja, in sicer za 2.956 ton oz. za 54,9 %.
Na EOP 2, kjer so pričeli s proizvodnjo 3. decembra 1979, so presegli operativni plan za 60 ton, medtem ko je bila proizvodnja na EOP 1 nižja od planirane za 522 ton zaradi:
—	eksplozije v peči,
—	priprav za aktiviranje EOP 2 in
—	elektro zastojev.
VALJARNA I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov je znašala 2.512 ton, od tega je bilo 2.349 ton blagovne proizvodnje in 171 ton predpro-filov za hladno predelavo, medtem ko je operativni plan predvideval 2.290 ton Skupno valjanih izdelkov.
Dejanska proizvodnja je bila višja tudi v primerjavi z dvanajstino letnega plana in dinamičnim planom, in sicer je bila dvanajstina letnega plana realizirana v višini 2.167 ton, dinamični plan pa v višini 2.360 ton.
Težave so imeli s pomanjkanjem delovne sile.
VALJARNA II
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov je znašala 8.074 ton, kar je za 4 tone oz. za 0,1 % več od planirane količine v operativnem in dinamičnem planu in za 92 ton oz. za ljl' % manj od planirane količine v dvanajstini letnega plana.
V	tem mesecu so bile pri sestavljanju programov valjanja izredno velike težave zaradi pomanjkanja gredic, zaradi česar so morali programe valjanja prilagoditi obstoječemu vložku, ki pa je bil nekvaliteten dn neprimeren.
JEKLOVLEK
V	mesecu decembru je bila dosežena skupna proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov v višini 676 ton, kar je za 21 ton oz. za 3,2 % več od planirane količine v operativnem planu. Proizvodnja brušenih profilov je bila planirana v višini 340 ton, realizirana pa v višini 349 ton zaradi
kvalitetnejših brusnih plošč in delne spremembe programa, medtem ko je bila proizvodnja vlečenih profilov planirana v Višini 315 ton, dosežena pa je bila višja za 12 ton.
LIVARNA I
Operativni plan livarne I je bil postavljen v višini 1.913 ton, realiziran pa v višini 2.087 ton (d = 109,1). Dosežena proizvodnja je bila višja tudi v primerjavi z dvanajstino letnega plana in dinamičnim planom, in sicer je bila od dvanajstine letnega plana višja za 418 ton oz. za 25,0 %, od dinamičnega plana pa za 306 ton oz. za 17,2 %.
LIVARNA II
Dosežena proizvodnja je zna-' šala 616 ton, kar je v primerjavi z operativnim planom za 22 ton oz. za 3,4 % manj, v primerjavi z dvanajstino letnega plana za 29 ton oz, za 4,5 % manj, v primerjavi z dinamičnim planom za 19 ton oz. za 3;0 % manj.
Težave jim je povzročalo pomanjkanje delovne sile dn jeklenih odpadkov za vložek.
OBDELOVALNICA VALJEV
Operativni plan, ki je bil postavljen v višini 310 ton, je bil presežen za 25 ton oz. za 8,1 %. Presežena sta bila tudi dvanajstina letnega plana in dinamični plan, dn sicer je bila dvanajstina letnega plana presežena za 43 ton oz. za 14,7%, dinamični plan pa za 26 ton oz. za 8,4 %.
OBDELOVALNICA LITINE
Proizvedeno je bilo 62 ton obdelane litine, kar je v primerjavi z operativnim planom za tono oz. za 1,6 % več, v primerjavi z dvanajstino letnega plana za 15 ton oz. za 19,5 % manj in v primer-
javi z (dinamičnim planom za 24 ton oz. za 27,9 % manj.
Na proizvodnjo je negativno vplivala okvara polavtomata SFK ter nižja dobava surovih ulitkov iz livarne I od predvidene.
TOVARNA TRAKTORJEV
Operativni in dinamični plan, ki sta bila postavljena v višini 480 komadov traktorjev, sta bila presežena za 12 komadov traktorjev (i = 102,5), medtem 'ko je bila 'dosežena proizvodnja v primerjavi z dvanajstino letnega plana nižja za 91 komadov traktorjev oz. za 15,6%. Proizvodnja bi bila še večja, če je ne bi tudi tokrat ovirala nepravočasna o-skrba z materialom s strani kooperantov.
ZAPOSLENI
V	decembru je bilo v naši DO
zaposlenih 3.443 delavcev, kar je za 4,1' % manj'v primerjavi z letnim planom. Z upoštevanjem delavcev, zaposlenih iz nadur in pogodbenega dela, jih je bilo. skupno zaposlenih 3.567, kar predstavlja 96,7 % realizacijo letnega piana. ' ’	'
PRODUKTIVNOST
Produktivnost na nivoju DO je bila za 19,8 % višja od predvidene v letnem planu,
Naj vaš jo produktivnost so dosegli v TOZD livarne I (i = .127,1), najnižjo pa v TOZD elektroplav-ža p = 82,7).
POVZETEK REZULTATOV
POSLOVANJA
JANUAR—DECEMBER 1979
V	obdobju januar—december 1979 je bilo na nivoju DO proizvedenih 266.300 ton gotovih proizvodov, kar je za 32.469 ton oz.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Pričevanje iz NOB	29
TRN V PETI
Skrbel jih je tudi Cirilov čudni dopust in po znani zvezi so javili na teren tudi ta dogodek ter opozorili organizacijo OF, naj bo previdna pred njim, koder se bo pojavil, ker je gotovo nadzorovan. Res pa je bil samo doma in so se ga vsi izogibali, tako da ni po dveh dneh dopusta in vrnitvi nazaj v zapor mogel svojim za-sliševalcem povedati ničesar novega. Bil pa je seveda skoraj tepen od drugih zapornikov, ki niso mogli prenesti njegovega veselja, da je videl domače,"in pri tem seveda ni mogel prehvaliti »dobrote« nedičevcev, njihove moči in oblasti, ki se ji je najbolje podrediti in jo ubogati, kakor je govoril v eni sapi. Seveda jih je zato močno skupil in sojetniki bi ga bili skoraj zadavili, dokler mu niso končno kot očitnemu izdajalcu povsem obrnili hrbet.
Ves čas, dokler so bili v zaporu in ne zunaj kje na zaslišanju, sta med zaporniki še vedno šarila in skušala loviti v kalnem oba »božja služabnika«, pravoslavni pop in belogardistični kaplan. Posebno sta vzela na piko dekleta, jim risala nebesa in jih strašila s peklom — a vse zaman,
vsi so se obrnili od njiju in ju niti poslušati niso hoteli, kar ju je spravljalo v razumljiv bes, da sta ob koncu vsakega obiska bruhala ogenj in žveplo na vse jetnike. Najbolj sta se zaletavala v dekleti Pavlo in Angelo, vendar prav-tako brezuspešno, kakor v vse druge zapornike.
Naslednji večer jih je čakalo novo presenečenje, saj so že v temi z velikim truščem pahnili mednje tri Verbičeva dekleta Lojzko, Pavlo in Kristino, ki so jih pred nekaj dnevi izpustili iz zapora, ker da niso imeli dovolj dokazov za njihovo krivdo. Tokrat so jih ponovno pobrali doma na Suhorju in jih spet pripeljali nazaj v isti zapor. Pri tem se je policaj v dežnem plašču na vso moč širokoustil, kako se nimajo, pristaši OF in partizanov kam več skriti, da so dekleta pobrali zato, ker so takoj spet začele delati za partizane, kar pa seveda ni moglo uiti vsevidnim očem srbske vojske. Dekleta so bila strahotno izmučena, raztrgana in opraskana, vse v samih podplutbah in črnicah in zločinci so se ob širokem bahanju policaja v dežnem plašču še dolgo izživljali
nad njimi s pretepanjem in zmerjanjem. Posebno so se znašali nad najmlajšo, nact komaj sedemnajstletno Kristino, vendar je tudi ta na moč dostojanstveno in kljub očitnemu strahu prezirljivo zavračala vse njihovo nadlegovanje.
Pozneje so izvedeli, da so dekleta ponovno aretirali - zato, da bi zlomili Verbičevo mamo na Suhorju, ki naj bi nedičevcem za ceno rešitve svojih hčera izdala organizacijo in sodelavce OF v vasi, kar pa se jim seveda ni posrečilo, ker je kremenita žena dosledno zavračala vse sovražnikove poskuse in prizadevanja, da bi jo na ta način zlomili in prisilili v izdajstvo. '
Tudi v soboto, 31. marca 1945, je bilo dopoldne običajno zasliševanje z mučenjem, pri kosilu, ki so ga kot navadno prinesle žene' s terena, pa-je bilo čutiti neko spremembo. Pri razdeljevanju hrane namreč ni bil več prisoten oficir, ki je dotlej vedno obvezno pregledoval hrano in nadzoroval razdeljevanje, marveč je to opravil kar stražar. To je bila priložnost, da so zaporniki vzpostavili novo zvezo z zunanjim svetom še prek ženic. Uspelo jim je sporočiti, da v zaporu potrebujejo še suho hrano in pa denar za pod-kupitev stražarjev, ker so se namenili, da se po tej poti dokopljejo do svobode.
Tudi v naslednjih dneh so ne-dičevci nenehno zasliševali vse zapornike, le da so zdaj bili pri
zaslišanjih vedno prisotni še belogardisti, ki so še dodatno prispevali svoja vprašanja. Seveda je bilo zasliševanje naših treh partizanov precej drugačno, kot pa ravnanje z drugimi zaporniki. Zadnji dan marca so jih zasliševali kar v zaporih, v bunkerju, kjer so jih potem tako razmesarili, da so jih nezavestne privlekli nazaj v sobo med druge jetnike. Ti so sicer bili prav tako tepeni, vendar z njimi niso niti pol tako zverinsko postopali, kot z Bliskom in itovarišema. Le Ciril dn belogardist Jože sta ostala tudi tokrat brez bunk.
Kazalo je, da so pri treh partizanskih jetnikih šli na vse ali nič, da so jih hoteli še v tem zadnjem naletu — vedino so govorili, da je ito poslednje — zlomiti'njihov napor s strahotnim mučenjem. Ko tudi to »zadnje« prav tako ni nič zaleglo, saj tudi na smrt izmučeni niso ničesar priznali, so tudi zasliševalci nekoliko popustili. Vsaj naslednji dan, bila je cvetna nedelja, il. aprila 1945, so jih pustili povsem pri miru.
Ta dan pa je bil v določenem smislu izrednega pomena za naše zapornike. Že zjutraj so nedicev-ci izpustili domov belogardista Jožeta, ker so uvideli, da; jim v zaporu ni nič koristil. Še nasprotno — sprijateljil se je s svojimi sojetniki v tistem času in jim začel odkrito pomagati, česar pa seveda njegovi »delodajalci« niso mogli vedeti.
FRANKOLOVO
KRAJ STRAHOTNEGA ZLOČINA OKUPATORJEV
Kmalu po zlomu stare Jugoslavije zaradi izdaje vladajoče klike je obiskal Maribor Hitler in izdal povelje: »Napravite mi to deželo zopet nemško!« Tako povelje je izdal lahko le puhloglavi nadutež, ki ni razumel, da sp slovenski narod ne bo dal pokoriti in iztrebiti. Nasilje,
ki se je stopnjevalo 'iz'dneva v dan, je rodilo tudi vsesplošen odpor jugoslovanskih narodov in »vindišarji« so se pod vodstvom Osvobodilne fronte in Komunistične partije Jugoslavije pričeli ORGANIZIRANO UPIRATI.
Toda pogoji borbe z dobro oboroženimi okupatorjevimi tolpami so bili zlasti na Štajerskem izredno težki. Izselitve, vse pogostejše aretacije zavednih prebivalcev, streljanja in, žal, omahujoči, preplašeni državljani, pa tudi izdajalci, vse to je na trenutke kazalo na popolno iztrebljenje slovenskega življa na Štajerskem. Zato je okupatorja tembolj presenetil in razjaril upor, kakršnega ni pričakoval. Vsa premoč v orožju in ljudstvu ni zalegla, iz leta v leto se je naš upor odvijal načrtno in vedno bolj organizirano, tako da je za junaštva naših borcev in aktivistov zvedel že ves svet in začudeno spremljal našo h°rbo in naše zmage. Naposled so se podivjani naci-fašisti morali umikati z vseh evropskih bojišč, zavezniki so se vse bolj približevali mejam Nemčije in dokončen poraz je bil še samo vprašanje časa.
Pri umiku je razjarjena Hitlerjeva svojat še bolj divjala. Pozimi 1944/45 so besneli izredno hudi boji prav na Štajerskem! kjer je herojska XIV. divizija NOV zadajala okupatorjevim trupam udarec za udarcem.
' Takrat, pred petintridesetimi leti, so se v Slovenski deželi in posebno na celjskem območju odvijali, dogodki, ki ne smejo in tudi ne bodo tonili v pozabo. Enotam naše vojske in vsemu osvobodilnemu gibanju na Štajerskem je bilo treba nuditi pomoč v borcih in orožju, našim ljudem je bilo potrebno vliti novega upanja v zmago, dvigniti pogum in jim dati novega poleta v odporu proti okupatorjevim val-petom. Ta pomoč je prišla, ko so nemškim enotam zadajali vse hujše udarce borci XIV. divizije. Ko je bila 3. januarja 1945 velika nemška hajka na sektorju Šmartno
v Rožni dolini in je 19. januarja tolkla po nemških vojakih na Slemenih nad Dramljami Bračičeva brigada, 3. februarja pa je partizanska zaseda v tesni pri Frankolovem ubila celjskega kreisfiihrer-ja Tonija Dorfmeistra, so Nemci
(Nadaljevanje s 4. strani) za 10,9 % manj Ikot je ¡bilo .planirano v letnem planu. Planirano količino ¡so presegli le v TOZD livarne ¡1 ¡(i = 108,0), in sicer za
1.596 ton, medtem ko ostale TOZD za planom zaostajajo.
Primerjava z razdobjem januar —december 1978 nam pokaže, da je bilo v letu 1978 skupno proizvedenih 273.390 ton proizvodov, kar je za 7.090 iton več kot v enakem razdobju v ¡letu 1979. Za lanskoletno proizvodnjo zaostaja zaradi remonta na TH peči največ TOZD elektroplavž (i = 90,8), in sicer za 3540-jton; nižjo prdizvod-njo od proizvodnje v letu 1978 so imeli 'še:
—	valjarna I za 2.891 ton (zaradi asortimenta),
—	valjarna II za 5.304 tone (tudi zaradi asortimenta) in
—	livarna I pri proizvodnji koki! in litine za 619 ton.
■ Več kot v letu 1978 pa so proizvedli;
—	v jeklarni za 4.185 ton oz. za 6,3 %,
—	V jeklo vleku za 925 ton oz. za 12,8 %,
—	v ¡livarni II za 139 ton oz.
2,0	% ni
—	v TT, kjer je prišlo do največjega porasta proizvodnje, za
segli po maščevalnem ukrepu, ki spada med naj grozovitejše okupatorjeve zločine.
V zaporih celjskega »Starega piskra« šo 12. februarja 1945 pobrali 100 zapornikov-talcev in jih v Stranicah pri Frankolovem pobesili na jablane ob cesti Celje— Slovenske Konjice. Sto nedolžnih žrtev za smrt enega krvnika, kar pa — žal — ni osamljen primer.
Zločin pri Frankolovem nas opozarja, da ne smemo pozabiti, kakšna grozodejstva so uprizarjali okupatorjevi rablji v naši deželi. Tem
1.030	oz. za 25,1 % komadov traktorjev. •
Na nivoju DO je bil evidentiran izmeček v višini 2.961,3 tone, katerega vrednost znaša .66,449.800 din oz. 28,3 % manj od planirane vrednosti. Največ izmečka, čeprav nobeden od TOZD ni presegel planirane količine, se je pojavilo v TOZD livarne II (i ==
98.5)	, in sicer M61,9 ton, njegova vrednost pa znaša 24,514.000 din.
-Skupna količina odpadka je znašala 22.080,7 ton, kar je .za 0,8 % manj od planirane količine. Največ ga je 'bilo v TOZD jeklarn in valjam i(i = 109,3), in sicer 14.754,4 tone, najmanj pa v TOZD livarne I (i = 60,1) — 3.219,6 ton.
V naši 'DO je bilo povprečno zaposlenih 3.437 delavcev, kar je za 4,2 % manj od planiranega števila v letnem planu. Z upoštevanjem števila zaposlenih iz nadur in pogodbenega, dela je bilo v tem obdobju zaposlenih 3.596 delavcev, kar predstavlja 97,5 % realizacijo letnega plana.
'Produktivnost v obdobju januar—december 1979 je bila za 0,6% višja od predvidene. Najvišjo produktivnost ''izkazuje TOZD livarne I (i == 107,9), najnižjo ; pa TOZD elektroplavž (i =
72.6)	.-
bolj smo presenečeni in upravičeno ogorčeni, ko beremo, kako nedosledno lovijo .in kaznujejo po svetu še živeče rablje. Nekateri imajo čelo lepe položaje in se svo-" je zločinske preteklosti sploh ne sramujejo. Sprašujemo še, kako dolgo še?
Frankolovo nas opozarja še na nekaj: vsem ljudstvom, ki trgajo okove stoletnega suženjstva in izkoriščanja, pa morajo zato prenašati grozodejstva imperialističnih plačancev in celo regularnih trup držav, ki se sicer štejejo za demokratične, moramo nuditi vso podporo v naporih osvobodilnih bojev.
Frankolovo opominja k BUDNOSTI!
R. U.
PRVI FERRUAR -DAN
RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
Prvega februarja 1945 je Predsedstvo antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je objavljen v Ur. 1. Demokratične federativne Jugoslavije št. 6 z dne 21. februarja 1945.
S tem dnem se je začel uvajati v Jugoslaviji enoten, dvostavni način vodenja knjigovodstva, čeprav še ob tem času ni bila o-svobojena vsa domovina. Dejansko segajo začetki poenotenega knjigovodstva še v znane Fočan-ske zapise iz leta 1941, ki so vsebovali napotke med drugim tudi za knjigovodsko evidenco o finančnih sredstvih in o materialnih vrednostih narodnoosvobodilnim odborom za potrebe narod-noosvobpdllne vojske.
Zato 1. februarja praznujejo računovodsko finančni delavci svoj dan, ki ga je ustanovila konferenca Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije na svečanem zasedanju 26. 12. 1977 ob praznovanju jubilejev tovariša Tita in dvajsetletnice dela Zveze računovodskih in finančnih delavcev v spomin na zgodovinski dogodek 1. februarja 1945, ko je v času najtežjih bojev za dokončno osvoboditev domovine predsedstvo AVNOJ na predlog Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije sprejel odlok o uvedbi računovodstva na ozemlju Demokratične federativne Jugoslavije.
Pomembnost - tega dneva vse globlje spoznavamo, če se ozremo na prehojeno, pot, ki' jo je v ognju vojne pod vodstvom Komunistične partije pričela osvobodilna fronta, vseljudska in najširša organizacija naroda in v zmagovitem boju ustvarjala pogoje za vsestransko graditev sodobnega gospodarstva' in socialistične družbene ureditve. Pri tem ne smemo pozabiti na pionirske začetke ustvarjalcev in sodelavcev finančne službe in njihovega pomembnega prispevka za uspešno urejanje finančnih, in gospodarskih problemov med NOB in po osvoboditvi..
Na predlog vodstva TOZD livarne valjev, kokil in metalurške litine in sklepa komisije za racionalizacijo pri DS TOZD objavljamo
Razpis
za idejno rešitev problema pri čiščenju ih premazovanju- .Valjčnih kokil v livarni valjev.
Tehnologija proizvodnje valjev predpisuje, da morajo biti kokile pred ulivanjem očiščene do kovinskega sijaja in prebarvane z zaščitnim premazom. Sedanji način čiščenja in barvanja kokil je zastarel in ni v skladu s predpisi varstva pri delu. Za čiščenje imamo na razpolago prenosni električni stroj za manjše dimenzije in prenosni pnevmatski stroj za večje dimenzije kokil. Delo s tema strojema je neprimerno, ker mora posluževalec stati na vertikalno postavljeni kokili in upravljati s strojem, katerega žerjav dviga in spušča. Premazovanje pa opravljamo z razpršilcem pod visečo kokilo. Delo se opravlja v zelo rizičnih okoliščinah. Obstoejče stanje želimo izboljšati, zato vabimo vse inovatorje, da oblikujejo idejne predloge za konstrukcijo takšne naprave za čiščenje in premazovanje kokil,. pri kateri bo varnost pri delu zajamčena in izboljšani delovni pogoji.
Rešitve, opremljene s skicami, načrti in opisom delovanja pošljite analitiku za inovacije pod »šifro« v 20 dneh po objavi.
Posebna komisija bo predloge pregledala in nagradila tri najboljše rešitve v višini
1.	2.000,—din
2.	1.500,—din
3.	1.000,— din
Sprejeti in realizirani predlogi bodo posebej obravnavani in nagrajeni po določilih Samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah v SOZD Slovenske železarne.
Kako smo delali
Občni zbori članov osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije
Vsako drugo leto se člani o-snovne organizacije sestanejo na občnem zboru, da bi ocenili dosedanje' delo in sprejeli programsko usmeritev za delovanje vnaprej.
Na svetu konference osnovnih organizacij smo se dogovorili, da se občni zbori izvedejo v mesecu januarju. Uspeli smo uskladiti termine in tako tudi vse občne zbore zaključili v januarju.
Prva ocena občnih zborov, je lahko razveseljiva, kajti letošnji občni zbori so bili pripravljeni kvalitetno in dokaj skrbno. Ravno tako smo lahko zadovoljni z u-deležbo. Tudi udeležba je lahko eden od kazalcev, da se člani sindikata čedalje bolj zavedamo,
kakšna je vloga sindikata v naši samoupravni družbi in da lahko le z vključevanjem vseh članov v razreševanje nalog, ki smo jih sprejeli na 9. kongresu ZSS, 8. kongresu ZSS in T. konferenci ZSS, dosežemo prisotnost sindikata na vseh področjih delovanja.
Dogovor s predsedniki osnovnih organizacij je bil, da se moramo na občnem zboru, ki je hkrati deloven dogovor za naslednje obdobje, izogniti nepotrebnim in splošnim razpravam, tako da bo le-ta usmerjena na konkreten dogovor o razreševanju vprašanj, ki neposredno vplivajo na samoupravni položaj delavca. Zato je bilo na večini občnih zborov
France Prešeren — pesnik in mislec
Bil je glasnik ljudstva v pravem smislu besede. Živel je v času, ko so le redki Slovenci vedeli, kako se je treba obdržati, da ne bi utonili v poplavi vsenemškega absolutizma, v mračnih dneh reakcionarne vladavine avstrijskega političnega vodje Metternicha. Prešeren je bil prvi Slovenec, ki mu je
bila poezija poslušno' izrazno sredstvo resničnih doživetij, življenjskih spoznanj in prizadevanj/orožje v borbi, z mračnjaškimi silami, ki so tedaj tlačile slovenski narod in ostale narode Evrope, orožje v borbi za lepšo prihodnost lastnega-ljudstva in vsega človeštva. Prešernove pesmi šo pretresljiva izpoved izobraženega, mislečega človeka, ki .nam kaže, v kakšnih duševnih in .gmotnih Stiskah je živel tedaj evropski, zlasti še slovenski Izobraženec, ki ni' hotel prodati; svojega poštenja, svojih vzorov in nazorov za skledo leče, za dobro uradniško kariero, za ugodno in brezskrbno osebno življenje. Živel je v zaduhlem ozračju, ko je bila .zatrta sleherna, dobra misel, vsaka pogumna beseda; vsaka svobodoljubna kretnja je bila potlačena pod pritiskom povsod' budnega nasilja, Da je bilo življenje neznosno, nevzdržno, je zapisal v verzih:
»Življenje ječa,' čas v njej rabelj
hudi,
skrb vsak dan mu pomlajena
nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca
zvesta.
Pod tem grozečim nebom je lahko vzdržal le človek, ki je bil povezan z zdravim, podtalnim tokom ljudskih sil, ki so stremele po Sprostitvi, po svobodi, po napredku; človek, ki je trdno verjel v uspešnost človeških prizadevanj za boljše in lepše, človeka dostojno življenje vseh ljudi.
Prešernova pesem se napaja iz dveh virov: iz njegove osebne usode in iž usode njegove domovine. O tem govori sam v Sonetnem vencu takole:
¿Izdihljaji, solze so jih redile v s Parnása mojga rožice pričjoče: solze z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile.«:,
V Zdravljici, ki jo je napisal leta 1844, je Prešeren tako naravnost izpovedal Svojo slovansko zavednost, svoje demokratične nazore in človekoljubne vzore, da je'bila pesem lahko objavljena šele v letu 1,848, ko je pod pritiskom revolucionarnih dunajskih mriožic za nekaj časa popustila strogost cenzure. Prešernova napitnica svobodni Sloveniji,“ slovanski vzajemnosti in vsemu miroljubnemu človeštvu je pesniško oblikovanj e slovenskega narodnega in kulturnega programa, za katerega uresničenje je ustvarila pogoje šele narodnoosvobodilna borba» S Prešernovimi verzi na ustih so šle v boj’ naše partizanske brigade, ob misli na Prešerna so se izpostavljali smrti, naši mladi in odrasli aktivisti:' v dobi narodnoosvobodilne borbe. .
Prešeren, je bil- v vseh težkih preizkušnjah slovenskemu ljudstvu; tisto svetlo znamenje; ki ga je naj-: varneje in vedno z. novim poletom vodilo po pravi in častni poti; Zato je obletnica njegove-smrti, 8. februar; naš kulturni praznik, ob katerem se zavedamo, da morata v naši samoupravni socialistični skupnosti zavzeti kulturno in umetnostno delovanje in razraščanje tisto mesto iri vlogo, ki daje vsakemu narodu zdravo podlago za sreč--no in kulturno bogato življenje.
R. U.
glavno področje obravnave tako v poročilih kot v razpravi: gospodarjenje v letu 1979, ukrepi ža gospodarsko stabilizacijo, področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, zaključni računi, gospodarski .načrt, nagrajevanje po delu, življenjski in delovni pogoji delavcev. V razpravah so se delegati dotaknili tudi ostalih vprašanj in nalog s področja sindikata.
Vse- aktualne haloge so tudi o-predeljene v programskih usmeritvah osnovnih organizacij. Na prvih sejah izvršilnih odborov bo potrebno iz programske usmeritve pripraviti temeljitejši ih konkretnejši program dela osnovne organizacije, obenem pa zadolžiti člane izvršnega odbora, tako da bo vsak pokrival določeno področje dela.
Na občnih zborih so bile izvedene volitve v organe osnovne organizacije. Izvoljeni so bili predsedniki OOZS, izvršni odbori in nadzorni odbori. V nekaterih sredinah so že imenovali komisije,7 ostali pa bodo to storili na prvih sejah novoizvoljenih izvršnih odborov.
Vsem članom sindikata, ki so bili izvoljeni v organe osnovne;
organizacije, iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri uresničevanju nalog, ki so pred nami, da jih realiziramo.
Zlatko Leskovšek
Spomladi bo vseljiva 'stolpnica III. na Lipi
Z občnega zbora gasilcev
V soboto, 2. februarja, je bil v kulturnem domu v Štorah redni letni občni zbor gasilskega društva Železarne Štore, katerega so se udeležili kot gostje predstavniki občinske gasilske zveze Celje, gasilskih društev iz Jesenic, Raven na Koroškem, EMO, Cin-; kame, Teharja in Prožinske vasi.
Občni zbor so počastili pevci komornega zbora iz Celja ter. recitatorji Osnovne šole Štore.
Na občnem zboru, ki je bil res deloven, so poročali društveni predstavnik dipl. ing. Plevnik Slavko, poveljnik društva Krum-
nih in pripravljenost za uvajanje in izvajanje reda pri delu in v delovnem okolju. Občni zbor je bil do vsega zelo kritičen, posebno do ugotovitev iz operativnega poročila, ki j e . praktično analiza vseh dogajanj v obratih in delavnicah glede požarnega varstva in požarov. Iz tega poročila sa-. mo podatek, da je dobila gasilska služba 1024 telefonskih pozivov in da je ukrepala ali sodelovala 719-krat; pri tem gre samo za črpanje vode 255-krat, kar bi s pravilnimi zaščitnimi ukrepi gotovo lahko zmanjšali.
Nastop mladitry kulturnem programu
pak Štefan, blagajnik Vidic Anton in. predsednik nadzornega odbora Šoštarič" Srečko. Iz teh poročil in pozneje iz razprave, .je lahko napraviti j Sliko požarne: ogroženosti v- Železarni Štore in posebej po posameznih tozdih m. službah, preventivnih ukrepov,' sposobnosti intervencije zaposle-
Pravilni vzgojni ukrepi in sa--mozaščitna zavest delavcev je: število začetnih požarov znižala v letu 1979 na 99 začetnih- poža-j rov; od tega so delavci na delovnih mestih sami pogasili 80 % začetnih požarov. Pri tem je treba razmisliti,- - če se je res. moralo • (Nadaljevanje na" 7. stranij:
Zdravstvo
NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ZDRAVSTVA V ŠTORAH
S 1. 1. 1980 je Zdravstveni Center Celje pridobil 21. TOZD, to je TOZD Zdravstvena postaja Štore. Upali smo, da bo to sočasno z otvoritvijo nové ZP, vendar sp nas izvajalci še. enkrat razočarali. Ne glede na vse peripetije je registracijski postopek za to temeljno organizacijo zaključen, še vedno pa nas čaka mnogo dela, da bi dosegli cilje organizacijske zasnove.
—	patronažna dejavnost in zdravljenje na domu;
—	splošno in mladinsko dispanzersko zobozdravstveno varstvo in ortodentijo;
—	oralno kirurško dejavnost;
—■ stomatološko protetično rehabilitacijo;
—	zdravljenje zobnih in ustnih bolezni;
—	zobozdravstveno vzgojo;
Zdravstveni dom, objekt nove temeljne organizacije »Zdravstvena postaja Štore« j
Z občnega zbora gasilcev
(Nadaljevanje s 6. strani)
99-krat gasiti in ali smo pred ognjem zavarovali to, kar bi morali. Samo varjenje je povzročilo 33 začetnih požarov,, ker: nas cigaretni ogorek,, iskra pri vare-nju ali nepravilnost z odprtim ognjem lahko mnogo stane; tak primer je bil v kovačnici, ko je
70.000	dinarjev škode (novih seveda), Neurejene, neustrezne in neočiščene kanalizacije so vzrok, da se meteorne vode ne odvajajo, pač pa ogrožajo stroje in naprave ter s tem tudi proizvodnjo, takih primerov je bilo 225, največ v livarni I 50, livarni II 39 in plavž 42. Težji primeri začetnih požarov so. bili brez. večjih posledic zaradi zavesti in pravilnega ukrepanja delavcev in gasilcev ter gasilcev, ki so člani gasilskih društev, kjer so delavci doma. Naj večje nevarnosti, ki bi bile lahko z velikimi posledicami, so bile v livarni II, elek-trb plavžu, livarni I in jeklarni, skratka tistih tozdih, kjer je tekoče jeklo. Tu bo potrebno pre-ventivno še bolj kot dosedaj u-krepati in sedržati vseh navo-dil pri delu, vsaka improvizacija mora odpasti, če ni popolnoma protipožarno zavarovana.
V letu 1979 se je oprema tn o. rod je v Železarni Štore s skupnimi vlaganji SIS za požarno varstvo in Železarne Štore izpopolnila in s tem se je povečala protipožarna zaščita. Med ' največje pridobitve je potrebno šteti dve kontejnerski skladišči za lahko vnetljive tekočine (tako
nih nalog požarnega varstva; pri tem pa je potrebno povedati, da so skoraj vsi člani delovne organizacije lin da bodo pomagali reševati požarno varstvo na delovnih področjih, kjer delajo.
Na občnem zboru je bila izrečena takšna misel: Požarno varnostno problematiko po tozdih bi morali obravnavati večkrat in pri tem seznanjati delovne skupine, če hočemo' požarno varno delo in če želimo uspehe pri delu in v proizvodnji.
Občni zbor je imenoval predsednika poslovodnega odbora, dipl. met. ing. Burnika Dušana, ža častnega člana društva. Tovariš Burnik se ves čas, ko je na najodgovornejšem delu v Železarni Štore, zavzema in dela, da bi društvo uspešno delovalo in posveča vso skrb za zagotovitev požarnega varstva v tovarni. Občinska gasilska zveza je preko svojega predsednika podelila na tem zboru priznanja za 30, 20 in 10 let delovanja v gasilski organizaciji članom našega društva.
Občni zbor je izvolil novo vodstvo, ki bo naslednja štiri leta vodilo delo društva, v sestavi dipl. ing. Plevnik Slavko, Krumpak Štefan, Mackovšek Anton, Vidic Anton, šlatau Marija, Verzel Martin, Klakočar Janez, Kaluža Ladislav, Teržan Joži, Hribernik Vili in Čehovin Boris.
Občni zbor je sprejel sklep, da se s prostovoljnim delom članstva pomaga znižati stroške izgradnje: dveh garaž za . gasilsko mehanizacijo.
Vse delo je vloženo z enim Samim ciljem: približati zdravstveno varstvo porabniku. Številni faktorji so pogojevali neorganiziranost zdravstvene službe v Štorah. Samo z dolgimi koraki, strokovno rastjo, poglobljenim sodelovanjem in navdušenjem bomo uspeli dohiteti ostale slovenske železarne. Še vedno pa bomo za nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji (npr. Crvena Zastava). Primerjava z ostalimi preko meja, ki imajo zdravstveno Varstvo delavcev tudi kot: sestavni del družbene produktivnosti in kot družbeno dejavnost posebnega pomena, pa še dolgo ne bo mogoča.
V kompletnem zdravstvenem varstvu^ ni le to, da dobimo zdravniško pomoč takrat, ko jo potrebujemo, ampak mora biti težnja, da z rednimi obdobnimi pregledi in natančnimi preiskavami odkrijemo znake, ki kažejo na možnost razvoja kakšne bolezni v prihodnje. Če zanemarimo to, da .takšne preglede predpisuje zakon, upoštevamo pa le njihovo koristnost, se za tovrstno preventivo najbrže ne boste težko odločali. V težnji, da vam zdravstveno varstvo čim bolj približamo, smo se registrirali in zapisali v svoj statut, da bomo v perspektivi razvijali naslednje dejavnosti:
—	dispanzersko in ambulantno zdravstveno varstvo občanov;
—	dispanzersko zdravstveno varstvo žena, otrok, šolarjev, mladine in gerantologijo;
—	aktivno zdravstveno varstvo delavcev, udeležencev v cestnem prometu in športnikov;
—	dispanzersko ■ spremljanje nekaterih skupin bolezni;
—	RT G dejavnost za potrebe zobozdravstva;
—’ analiza in strokovna zdravstvena ocena delovnih mest;
—	zdravstveno varstvo alkoholikov;
—	zdravstveno varstvo borcev;
—	prvo medicinsko pomoč in sanitetni transport;
—	diagnostično in laboratorijsko dejavnost za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva;
—	fizikalno terapijo in rehabilitacijo;
—	zdravstveno vzgojo;
■— mrliško ogledniško dejavnost.
Vse navedene dejavnosti o-pravijamo v sedanjih prostorih in z okrnjeno kadrovsko zasedbo, ostale pa bomo postopoma razvijali. O dopolnjevanju svoje dejavnosti vas bomo redno obveščali.
Poleg neposredne dejavnosti naše Stroke in dviganju vaše produktivnosti z izboljšanim zdravstvenim varstvom se bomo trudili pokazati navzven naše strokovno delo in rezultate vašega dela. Oboje je lahko le rezultat skupnega sporazumevanja in razumevanja za težave, v katerih se lahko znajde vsakdo.
V. d. direktor TOZD ZP štore
dr. Hrušovar Marjan,
spec. med, dela.
slovenske
železarne
ljubljana
Podelitev priznanj — prejel ga je tudi predsednik društva inž. Slavko Plevnik
skladišče bi moral imeti vsak tozd, ki uporablja lahko vnetljive tekočine in snovi)-, nadalje autocislerna, lestev, orodni gasilski voz za moštvo, dihalni aparati in drugo’Ob tej priložnosti je potrebno poudariti skrb vodstvenih struktur v DO in SIS, kjer še zavedajo, da se je treba pred ognjem in drugimi nesrečami zavarovati pravočasno.
Občni zbor je temeljito analiziral izobraževanje gasilcev in gasilske mladine ter ocenil, da so bili v letu 1979 zelo uspešni in da so sodelovali v vseh akcijah v tovarni, KS Štore, v občini in regiji; posebno velja pohvaliti mladino. Gasilcem Železarne Štore se j e. zadnje ,čaSe pridružilo še 23 članov iz Laške vasi in Pečovja, ki . se v društvu izobražujejo in pripravljajo'za prevzem odgovor-
Vsi prisotni so bili z delom zadovoljni in izrazili so željo, da bi tudi v bodoče bilo tako. To je potrdil predsednik Krajevne konference SZDL Štore, ko je dejal, da ob dobrem delu gasilcev lahko krajani mirneje spijo, zato so za delo društva še kako zainteresirani.	Mackovšek A.
Dopisujte v
ŽELEZA!
ŠPORT IN REKREACIJA
T V D Partizan
V krajevni skupnosti združujejo svoje interese vse organizacije kraja. To velja sveda tudi za najaktivnejšo in največjo štorsko organizacijo Partizan, ki bo letos slavila 50-letnico organizirane športne dejavnosti v našem kraju. Prve zametke telesnokulturne aktivnosti beležimo izpred vojnih časov SOKOLA v Štorah, v povojnem času pa je Partizan iz leta v leto stopnjeval svoja prizadevanja in uspehe.
resno skupnost telesne kulture pri krajevni skupnosti.
V železarni delujejo rekreacijske komisije po vseh tozdih in DS. Prek sindikata in samoupravnih organov je tako omogočeno ¡vključiti se v telesno kulturo slehernemu članu kolektiva. Dejavnosti Partizana, ki se odvijajo skoži vse leto, predstavlja skoraj 1000 več ali manj aktivnih članov. Vnaprej začrtani program se izvaja po Sekcijah. Pa jih na-
Svečanost pred pričetkom tekmovanja za Mladenov pokal na Celjski koči januarja 1980
Danes krasijo vitrine klubskih prostorov najvišja priznanja in pokali kot npr. prehodna zastava Maršala Tita, Pokal dela, Bloudkova nagrada in druge, To vse kaže na prizadevanja, cenjena v naši družbi, uspehi pa so lahko v ponos še predvsem rodovom te-lesnokulturnih delavcev, ki so s svojo požtrvovalnostjo ustvarili Partizan, kakršen je danes in ga še dalje ustvarjajo.
Železarna Štore je tudi na tem področju, kot ostalimi, tesno po-: vezana z vsemi dogajanji. V KS Štore živi 5400 prebivalcev, od tega jih je čez 900 zaposlenih v železarni. In prav naša tovarna je vložila ogromno materialnih sredstev v telesnokulturne objekte, iz njene sredine izhajajo skoraj vsi organizatorji športa in rekreacije v Štorah. Vsem, ki se želijo športno udejstvovati, je na razpolago 17.886 m2 športnih površin, v kar pa nista všteta dva. počitniška domova in smučišča. Kakor opažamo dobro sodelovanje med Partizanom, tovarno in obe--ma 'šolama pa bi si lahko v večji meri želeli, več pobude s strani delegatov za samoupravno inte-
štejmo: smučarska sekcij a je verjetno najštevilnejša, kegljači ji tesno sledijo (prav v teh dveh beležijo tudi vrhunske rezultate), rokometaši in košarkarji tudi niso 'od muh, z nogometopi pa gre gor in dol. In prav ta športna vzršt je bila ena prvih v Štorah. Kar spomnimo se prvega igrišča na Pečovju (taikoj po vojni), ko smo takratni pionirji prinašali »ponesrečeno usmerjene« žoge iz mimo tekočega Bojanskega potoka. Sedaj na velikem stadionu trenirajo predvsem še naj mlajši.
Smučarski tečaji so iz leta v leto bolj obiskani, Partizanu je iz lastnih vrst na voljo kar dvajset smučarskih vaditeljev. Za neplavalce organizirajo vsako leto plavalne tečaje, za katere je tudi veliko zanimanje. TRIM akcij se u-deležuje vse več in več privržencev, ljudi, ki so doumeli koristnost hoje v naravo, teka na smučeh in drugih aktivnosti. Tekaška sekcija, ki sta jo pri društvu razvila prizadevna brata Kavka, beleži čedalje vidnejše rezultate. V območjih štorske KS je mladina športno aktivna in organizirana v Kompolah iii Šentjanžu, letos pa je bil tudi ustanovljen športni
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto ih kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
aktiv s 40 člani v Laški vasi kot sekcija Partizana.
Z vaditeljem Holcingerjem sta bila y. tej vaši izvedena letos dva smučarska tečaj p.
Obeta se ustanovitev še ene sekcije, za katero se je predhodno že prijavilo čez 30 članov, predvsem miladih. V mislih imam judo to še dokaj nepoznano japonsko športno veščino, za katero velja; da. se vanjo lahko vključijo in tudi uspešno delujejo vsf mladi od 7 do 77 let. Inštruktor j L — amaterji bodo vsaj za začetek regrutirani iz lastnih vrst Partizana.
Kako je organizirano društvo Partizan?
Izvršbi odbor sestavlja 21 članov in pri njem deluje 7-članski sekretariat, kd se sestaja tedensko. V društvu je 7 sekcij; 4 komisije dn 3 športni aktivi.
Sekcije imajo svoje odbore, nadzorni odbor pa spremlja aktivnost in pravilno delovanje v skladu z začrtanim programom.
Pravilnost aktivnosti Partizana se kaže	usmeritvi — i-
skati možnosti'-ža še večjo številčnost krajanov; udeleženih v telesni kulturi. K redni vadbi je treba pritegniti še več otrok, delavcev in ljudi vseh starostnih kategorij:
Strokovnjake kot so Veber, Keiertc, Ocvirk, Galuf, Kavka in cela-;plejada vaditeljev različnih športnih panog štorski Partizan ima, tudi materialna osnova je dana. Od nas krajanov samih je torej odvisno, v kolikšni meri bo ostal zdrav duh v zdravem telesu, za kar nam socialistična družba daje vse'pogoje tudi v našem lepem kraju.
Jok
NA VI. KOROŠKEM MARATONU VEG KOT 450 UDELEŽENCEV
Smučina tradicionalnega VI. koroškega maratona, ki je bil v nedeljo, 27. januarja .1980, je bila dolga - 25 km in je vodila ob vznožju .Uršlje gore, mimo naselij; Sele—Kotlje, prek Prešnikove-ga vrha in naselja "Podiraj nazaj k Rimskemu vrelcu.
Z današnjim Startom v Kotljah, ki je bil vrhunec prireditve, ,%o zaključili različna tekmovanja, ki so -se vrstila že ves teden v ravenski Občini. Namen vseh teh prireditev je krepiti obrambne sposobnosti in obujanje spominov na NOV. Častni pokrovitelj te velike prireditve smučarskega maratona je bil Viktor Avbelj-Rudi, narodni heroj, nekdanji namestnik politkomisarja glavnega štaba NOV Slovenije.
Kljub skrbni pripravi je -bila proga za maraton zelo zahtevna, saj je bila večidel poledenela in
je od tekmovalcev zahtevala veliko napora in previdnosti.;
Nad 250 tekačev teka na 25 km dolgi progi so bili tudi 4 naši člani- rekreativci. Ugotovitve strokovnega teama so, da so fantje kondicijsko dobro pripravljeni, kar nam dokazujejo .doseženi rezultati na. tem tekmovanju,;
'Rezultati na -25 km: 1. Kolander 1:10,27; 2. Gobov 1:11,10; 3. Jakopanec l:i!2,38 in naši 34. Drago Bobnič .1:31,26; 103. Franc Kavka .1:48,30; ,110. Branko Vrtovec 1:51,56 in 120. Marjah Kavka 1:56,32.
Naslednja in ena naj večjih prireditev pri nas -j e Trnovški maraton, katerega se bo udeležila tudi 7^članska ekipa našega podjetja in prispevala svoj delež k čim hitrejšemu razmahu tega prelepega 'športa.
' Mali
TEKAČI-REKREATIVCI »PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA«
Dupeljski smučarski maraton ®Po poteh kokrškega odreda« je zrastel v tradicionalno, množične •tekmovanje v smučarskih tekih.
Letošnjega V. smučarskega teka se je udeležilo rekordno število, rekreativnih tekmovalcev — 2.090 (tekačev. Značilno za to prireditev je, da je vsa vas že nekaj tednov prej živela za fa maraton. Proga malega maratona je bila dolga 15 km ih je potekala mimo spominskih obeležij iz’ časov NOV v znak obujanja spominov
na prehojeno pot in borbe kokrškega odreda.
V kategoriji TRIM teka — mali maraton je nastopilo prek 350 tekmovalcev, med njimi tudi 5 članov našega kolektiva.
Rezultati — moški 15 km: Gregorčič 46,55; 2. Andolšek 48,09;
3.	Kožuh 49,28 ih uvrstitve naših tekmovalcev: 10, Drago" Bobnič 01:00,43;	16. Franc Zupanc
01:03,09; 39. Franc Kavka 01:07,59; 55. Branko Vrtovec 01:11,36 in 123. Marjan Kavka 01:18,38.
Start udeležencev smučarskega maratona