PRIPOROČILA ZA OBRAVNAVO STAREJŠIH ODRASLIH Z MULTIMORBIDNOSTJO Gregor Veninšek, dr. med., spec. Doc. dr. Tatja Kostnapfel, mag. farm. PRIPOROČILA ZA OBRAVNAVO STAREJŠIH ODRASLIH Z MULTIMORBIDNOSTJO Avtorja Gregor Veninšek, Tatja Kostnapfel Izdajatelj Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Za izdajatelja Branko Gabrovec Oblikovanje Erna Pečan Kraj in leto izdaje Ljubljana, 2024 Elektronska izdaja Spletni naslov www.nijz.si Besedilo ni lektorirano. Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje in Evropska unija – Next-GenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja: Zdravstvo in socialna varnost, komponente 1: Zdravstvo (C4 K1), naložbe: Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe, projekt: Integracija geriatrične oskrbe starejših. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 193015811 ISBN 978-961-7211-35-1 (PDF) 2 3 ALI VEČ OBVLADOVANJE MULTIMORBIDNOSTI PRI STAREJŠIH OSEBAH Priporočila za obravnavo starejših odraslih z multimorbidnostjo Klinično orodje, ki temelji na pristopu po korakih iz leta 2012 z naslovom »Na pacienta osredotočena oskrba za starejše odrasle osebe z več kroničnimi boleznimi: Stopenjski pristop Ameriškega združenja za geriatrijo« je bilo razvi-to, da bi pomagalo zdravstvenim delavcem pri izvajanju petih vodilnih načel pri skrbi za starejše odrasle z multimorbidnostjo. Več kot 50 % starejših odraslih ima tri ali več kroničnih bolezni. Po definici-ji so starejši odrasli z multimorbidnostjo heterogeni glede na resnost bolezni, funkcionalni status, prognozo in tveganje za neželene dogodke, tudi kadar so diagnosticirani s podobnimi vzorci bolezni kot mlajše odrasle osebe. Prav tako se razlikujejo prioritete za izide in zdravstveno oskrbo. Zato se razlikujejo ne le posamezniki, temveč tudi metode obravnavane, za katere zdravniki menijo, da imajo mesto pri obravnavi specifičnega posameznika. Uporaba teh načel lahko izboljša zdravstveno oskrbo in izide za starejših odraslih z več boleznimi. Paciente je treba oceniti in načrte oskrbe oblikovati in izvajati v skladu z individualnimi potrebami vsakega pacienta, pri tem pa je treba upoštevati, da je trenutno na voljo le malo študij, ki so rigorozno ocenile učinkovitost pristopov v zvezi s temi načeli. 3 Pristop k oceni in obravnavi starejšega odraslega z multimorbidnostjo 1. Povprašajte, kaj je glavna težava pacienta (in, če je potrebno tudi družine in prijateljev) ter kateri so morebitnih drugih razlogih za obisk pri zdravniku. 2. Opravite celovit pregled načrta oskrbe starejše osebe z multimorbidnostjo ali pa se osredotočite se na določen vidik oskrbe osebe z multimorbidnostjo. 3. Kaj so trenutne zdravstvene težave in kakšni so ukrepi? Ali se upošteva načrt zdravljenja in ali je oseba zadovoljna z njim? 4. Upoštevajte pacientove izbire. 5. Ali je na voljo relevantni dokazi o pomembnih izidih? 6. Upoštevajte prognozo. 7. Upoštevajte interakcije med različnimi obravnavami in stanji. 8. Pretehtajte koristi in morebitne škodljivosti posameznih ukrepov v načrtu zdravljenja. 9. Komunicirajte in se odločite za ali proti uvedbi ali nadaljevanju ukrepanja/ zdravljenja. 10. Ponovno ocenite obravnavo v izbranih intervalih: korist, izvedljivost, sodelovanje ter usklajenost z željami. 4 Vodilno načelo I: Področje pacientove izbire To vodilno načelo poudarja pomen individualizirane oskrbe, ki temelji na pacientovih izbirah, vrednotah in ciljih. S tem pristopom lahko izboljšate kakovost oskrbe in zadovoljstvo pacienta, hkrati pa zagotovite, da je zdravstvena oskrba bolj usklajena s potrebami in pričakovanji starejših odraslih z več boleznimi. Pridobivanje in vključevanje pacientovih želja v medicinsko odločanje pri starejših odraslih z multimorbidnostjo Kako uporabiti v klinični praksi Cilj Strategije izvajanja in viri Pridobitev pacien- Upoštevajte: tovih izbir glede na • Manj kompleksne situacije zahtevajo krajše posamezno situacijo. odločanje. • Bolj kompleksne situacije z več možnostmi lahko zahtevajo več korakov. Prepoznajte, kdaj so Vedite, kateri dejavniki so za posameznega pacienta odločitve odvisne od najpomembnejši; izbir pacienta. • Primeri odločitev, občutljivih od izbir: 1. Terapija, ki lahko izboljša eno stanje, vendar poslabša drugo; 2. Terapija, ki lahko prinese dolgoročne koristi, vendar povzroči kratkoročno škodo; 3. Več zdravil s koristmi in tveganji, ki jih je treba uravnotežiti. 5 Poskrbite, da bodo Upoštevajte učinke zdravljenj in intervencij, zlasti pacienti ustrezno stranske učinke, ki jih lahko pacient dojema kot obveščeni o koris-pomembne izide. tih in morebitnih Zagotovite numerične verjetnosti za določene izide, če škodljivih posledicah so na voljo: zdravljenja. 1. Vključite verjetnosti, da se izid zgodi ali ne zgodi; 2. Predstavite absolutno tveganje namesto relativnega; 3. Uporabite vizualna pomagala. Ocenite pacientovo razumevanje informacij, na primer z uporabo tehnike 'poučevanja nazaj' (teach back). Pridobite pacientove Pripomočki za odločanje, ki so na voljo, morda ne izbire šele potem, ko upoštevajo različnih kombinacij komorbidnosti in je posameznik dovolj dejavnikov tveganja; seznanjen (s pomoč- Viri: jo ustreznih orodij) • Analiza odločanja: "drevo odločitev" lahko olajša odločanje z identifikacijo in kvantifikacijo vseh potencialnih izidov zdravljenja; • Analiza povezanosti: točkuje značilnosti izidov zdravljenja za oceno, kateri so najpomembnejši za posameznega pacienta; • Prioritete pacienta: Pacient izbere med sklopi univerzalnih zdravstvenih izidov, da določi tiste, ki so zanj najpomembnejši (npr. živeti čim dlje, živeti brez bolečin, ohraniti funkcijo) in nato izbere možnosti zdravljenja na podlagi najbolj želenih izidov. 6 Prilagodite se Različni stili odločanja vključujejo: posameznikovemu 1. Pacient želi sprejemati odločitve; načinu sprejeman- ja odločitev, hkrati 2. Pacient želi, da odločitve sprejme zdravstveni pa upoštevajte, da delavec; vsi pacienti želijo, 3. Pacient želi, da se odločitev sprejme skupaj da njihova mnenja (pacient in zdravnik); usmerjajo izbire. 4. Pacient želi vključitev družine, prijateljev in negovalcev pri odločanju. Upoštevajte: • Pacienti z okvaro kognitivnih funkcij se lahko zanašajo na svojce kot namestnike, ki skupaj z zdravstvenimi delavci sprejemajo odločitve namesto njih. • Izbire se lahko s časom spremenijo in jih je treba ponovno preučiti, zlasti ob spremembi zdravstvenega stanja. • Pacienti ne morejo zahtevati vseh možnih zdravljenj, če te možnosti ne obetajo razumnega obeta kakršnekoli koristi. 7 Vodilno načelo II: Področje interpretacije dokazov Prepoznavanje omejitev dokazov ter interpretacija in uporaba medicinske literature posebej za starejše odrasle z multimorbidnostjo Kako uporabiti v klinični praksi Cilj Strategije izvajanja in viri Upoštevajte določe- Upoštevajte: na ključna načela pri • Uporabnost in kakovost dokazov; vrednotenju kliničnih dokazov. • Izide; • Škode in bremena; • Absolutno zmanjšanje tveganja; • Časovni okvir za korist. Ugotovite, ali se dokazi Ključna vprašanja: nanašajo na starejše • Ali je posameznik, ki ga obravnavate, podoben odrasle z multimor-raziskovalni populaciji? bidnostjo in ali so bili • Ali multimorbidnost vpliva na učinek ukrepanja? ustrezno ovrednoteni. • Ali so bili v študiji vključeni starejši odrasli s multimorbidnostjo ali brez nje? • Sta načrt in analiza študije kakovostna? • Če izhajajo dokazi iz randomizirane klinične študije, ali so rezultati uporabni za starejše odrasle z multimorbidnostjo? (Opazovalne študije pogosto lahko zagotovijo dodatne informacije, vendar so problematične nejasnosti povezav med dejavniki in izidi ) 8 Osredotočite se na Ključni vidiki: izide • Jasna identifikacija pričakovanih izidov zdravljenja; • Pomembnost izidov za pacienta; • Razlike v izhodiščnem tveganju (da se ovrednotijo pričakovanja glede zdravljenja); • Tveganja in stranski učinki intervencij pri starejših bolnikih z multimorbidnostjo (da se izognemo poslabšanju komorbidnosti); • Nadomestna zdravljenja ali strategije; • Čas do koristi; • Natančnost in zanesljivost analiz. Pretehtajte pričakovane Ključni premisleki: koristi in potencialne • Študije lahko trajajo premalo časa, da bi škode in bremena omogočile ustrezno oceno škodljivosti; • Bremena zdravljenja, ki jih doživljajo pacienti, redko vključujejo v poročila študij; • Upoštevanje smernic za zdravljenje nekega stanja lahko povzroči poslabšanje drugih stanj; • Finančni stroški in zahtevnost terapevtskega reži-ma lahko vplivajo na sodelovanje pri; • Pri starejših odraslih z multimorbidnostjo se lahko pojavijo Interakcije med zdravljenji. 9 Pojasnite zmanjšanje Ključni premisleki: tveganja • Rezultati, izraženi kot relativno zmanjšanje tveganja (RRR), niso enaki tistim, izraženim kot absolutno zmanjšanje tveganja (ARR). • ARR temelji na tveganju izida brez/z ali na razliki med dvema zdravljenjema. • RRR običajno deluje veliko impresivneje kot ARR. • Če izhodiščno tveganje ni navedeno, RRR ne moremo vrednotiti, saj se izhodiščno tveganje lahko razlikuje med starejšimi odraslimi z multimorbidnostjo in splošnim prebivalstvom. • Podatke o izhodiščnih tveganjih lahko najdemo v smernicah za eno bolezen, opazovalnih študijah, prognostičnih kazalnikih ali kontrolnih skupinah študij za eno bolezen. Identificirajte časovni Ključna vprašanja: okvir do koristi. • Kakšna je velikost vzorca študije? • Kakšno je obdobje spremljanja? • Če so dokazi izraženi v številu potrebnem za zdravljenje za ugoden izid ali številu potrebnem za škodo, ali je poročan čas do izida? • Ali je starejši odrasli z multimorbidnostjo ogrožen za smrt zaradi komorbidnosti, preden se zaznajo koristi zdravljenja (npr. strog nadzor glikemije pri sladkorni bolezni)? 10 Vodilno načelo III: Prognoza Postavite odločitve o klinični obravnavi v okvir tveganj, bremen, koristi in prognoze (npr. pričakovana življenjska doba, funkcionalni status, kakovost življenja) za starejše odrasle z multimorbidnostjo. Kako uporabiti v klinični praksi Cilj Orodja, Viri, Strategije Vključite prognozo v Postavite osredotočeno klinično vprašanje; klinično odločanje • Določite izid, ki se napoveduje (npr. preostala pričakovana leta življenja, funkcionalna sposobnost, kakovost življenja ali tveganje za bolezen, kot je možganska kap); • Izberite merilo za prognozo, pri tem pa prepoznajte njegove prednosti in slabosti; • Ocenite prognozo; • Te informacije vključite v proces odločanja. Prioritetizirajte Zmanjšajte zdravljenja ali intervencije, ki verjetno odločitve na pod-ne bodo prinesla koristi in omejite škodo brez koristi lagi pričakovanega s sprejemanjem odločitev na podlagi kategorij preživetja ali drugih prognoze: relevantnih izidov • Kratkoročna (smrt se pričakuje v naslednjem letu/najvišja prioriteta) – obravnavajte vprašanja, kot so napredni direktivi, potreba po agresivnem nadzoru glukoze, fizioterapija; • Srednjeročna (smrt se pričakuje v naslednjih 5 letih); • Dolgoročna (smrt se pričakuje čez pet let). 11 Ponudite možnost Veliko starejših odraslih želi govoriti o prognozi, razgovora o prognozi vendar nekateri tega ne želijo. Ponudite klinične informacije v okviru specifičnih etničnih in kulturnih vidikov za starejše paciente, upoštevajoč načela: • Avtonomija pacienta (npr. samoopredelitev); • »Beneficenca« (npr. spodbujanje blaginje pacienta); • Neškodljivost; • Pravičnost. Identificirajte situacije, • Pri odločanju o zdravljenju ali preprečevanju (npr. v katerih lahko opre- ali začeti/prenehati z zdravili ali vstaviti/zamenjati delitev prognoze po-medicinski pripomoček); maga pri sprejemanju • Pri presejalnih preiskavah za bolezni (npr. za kliničnih odločitev kognitivni upad, raka, osteoporozo); • Pri spremembi kliničnega stanja pacienta (npr. izguba telesne mase, funkcionalni upad, po padcu); • Pri spremembi uporabe zdravstvenih storitev (npr. odločitve o hospitalizaciji ali uvedbi agresivne intenzivne terapije). 12 Izberite ustrezni prog- Primeri ocenjevalnikov za določene bolezni: nostični ocenjevalnik • Seattleski model za srčno popuščanje glede na pomemb- • BODE indeks nost za posameznega • ADEPT pacienta. • STOPP/START (Orodje za presejalno opozorilo za pravilno zdravljenje in orodje za potencialno neustrezna zdravila za starejše osebe) • Presejanje za raka Demografski podatki: • Prognostični indeks na podlagi šestih dejavnikov tveganja za leto po akutni hospitalizaciji • Načrtovanje zadnjih let življenja Meritve na podlagi funkcionalnega stanja: • Pomen hitrosti hoje za oceno preživetja • Kronična nezmožnost kot najmočnejši dejavnik tveganja za smrt Integrirane meritve: • Prognostični indeks za 4 leta • Prognostični indeksi za preživetje za 5 in 9 let • Anketni vprašalnik za ranljive starejše odrasle (VES-13) Meritve na podlagi napredne bolezni: • Paliativni prognostični rezultat (PaP) • Paliativna lestvice zmogljivosti (PPS) Odločite se, katere Izbor temelji na: prognostične informacije • izraženih preferencah pacienta boste delili s pacientom in družino. • celotni oceni dokazov. 13 Vodilno načelo IV: Klinična izvedljivost Upoštevajte kompleksnost in izvedljivost zdravstvene obravnave pri sprejemanju kliničnih odločitev pri starejših bolnikih z multimiorbidnostjo. Pri sprejemanju kliničnih upravljavskih odločitev za starejše odrasle z multimorbidnostjo upoštevajte kompleksnost in izvedljivost zdravljenja Kako uporabiti v klinični praksi Cilj Orodja, Viri, Strategije Ocenite sposobnost Upoštevajte: starejše osebe z mul- • Z multimorbidnostjo se povečuje zahtevnost timorbidnostjo, da se zdravljenja. dolgoročno drži načrta • Ocena mora biti prilagojena posamezniku. zdravljenja • Pogovori, ki pacienta postavljajo v središče obravnave, morajo potekati v sodelovanju z njego-vo podporno mrežo (družino, skrbniki). Orodja, ki so na voljo za merjenje sposobnosti upravljanja z zdravili: • Ocenjevanje sposobnosti upravljanja z zdravili (Medication Management Ability Assessment - MMAA) • Lestvica za ocenjevanje spsobnosti samostojne uporabe zdravil (Drug Regimen Unassisted Grad-ing Scale - DRUGS) • Urnik zdravil Hopkins (Hopkins Medication Schedule - HMS) • Orodje za merjenje pomanjkljivosti pri jemanju zdravil pri starejših (Medication Management Instrument for Deficiencies in the Elderly - Med-MaIDE). 14 Klinična izvedljivost in Ključna premisleka: individualne preference • Samo medicina, temelječa na dokazih, ni zadost-naj oblikujejo izbire no vodnilo; zdravljenja. • Zanašanje na smernice za specifična stanja vodi v preveč zapletene režime, ki zmanjšujejo doslednost izvajanja. Identificirajte kom- • Pogovorite se o doslednosti izvajanja in individ-pleksnost zdravljenja s ualnih preferencah starejšega pacienta z multi-sodelovanjem pacien- morbidnostjo; ta. • Predlagajte izobraževalne programe, ki paciente učijo spretnosti za samopstojno postavljanje in doseganje realnih. Naslovite konflikte med • Razgovori in ponovne ocene morajo biti trajni željami predpisovalcev procesi: in željami starejših • Pacientom je treba zagotoviti izobraževanje; odraslih z multimor- • Prehodi med nivoji oskrbe ponujajo dobre bidnostjo. priložnosti za ponovno oceno doslednosti izvajanja in kompleksnosti zdravljenja. 15 Vodilno načelo V: Optimizacija zdravljenja in načrt obravnave Z upoštevanjem tega načela v klinični praksi boste zagotovili bolj prilagojeno in celostno oskrbo za starejše odrasle z multimorbidnostjo, ki upošteva njihovo individualno prognozo in prioritete. Postavite klinične upravljavske odločitve v okvir tveganj, bremen, koristi in prognoze (npr. preostala pričakovana leta življenja, funkcionalni status, kakovost življenja) za starejše odrasle z multimorbidnostjo Kako uporabiti v klinični praksi Cilj Orodja, Viri, Strategije Identificirajte inter- Faktorji, ki jih je treba upoštevati, vključujejo: vencije, ki se ne bi 1. Verjetnost koristi pri spreminjanju osnovnega smele začeti ali bi se tveganja osebe za določen izid; morale prekiniti. Iden- tificirajte intervencije, 2. Tveganje za škodo; ki bi se morale začeti. 3. Razlika med časovnim horizontom za koristjo in verjetnim preostalim pričakovanimi leti življenja pacienta (prognoza). Identificirajte in • Zdravila, ki se jim je treba izogibati (dosledno pri zmanjšajte morebitna več kriterijih): benzodiazepini in triciklični neprimerna zdravila. antidepresivi Vir: • AGS Beers Criteria 2012: Informacije o zdravilih, ki se jim je treba izogibati pri starejših odraslih. (http://www.americangeriatrics.org/) • Orodje za presejalno opozorilo za pravilno zdravljenje in presejalno orodje za morebitne neprim-erne recepte za starejše osebe (START/STOPP)" 16 Identificirajte zdravila Vir: z večjim tveganjem • Indeks primernosti zdravil (Medication Appropri-za neželene dogodke ateness Index - MAI) (padce, poslabšanje Sedativni in/ali antiholinergični indeksi kognicije). • Indeks obremenitve zdravil (Drug Burden Index - DBI) • Antiholinergična lestvica tveganja (Anticholinergic Risk Scale - ARS)" Pazljivo upoštevajte • Izjava o soglasju ekspertov HRS (Heart Rhythm priporočila za im-Society) plantabilne kardiova- skularne elektronske naprave. Razmislite o nefarma- • Nekatere primere predstavljajo fizioterapija, koloških pristopih za prijetne in izvedljive telesne dejavnosti ter druge omejevanje neželenih spremembe življenjskega sloga, ki so v skladu z učinkov in reševanje individualnimi željami. polifarmakoterapije. Ustrezno ukinite upo- • Določene skupine zdravil, še posebej tiste, ki delu-rabo zdravil. jejo na kardiovaskularni ali centralni živčni sistem, je treba ukiniti previdno, saj so najpogosteje pov-ezane z neželenimi dogodki po prekinitvi zdravljenja, vključno z poslabšanjem osnovne bolezni. • Če obstaja negotovost glede prekinitve zdravila, lahko časovno omejena prekinitev pomaga raz-jasniti, ali je bilo zdravilo sploh potrebno. • Idealno bi bilo, da se zdravila prekinejo eno za drugo. Ko je potrebna dodatna pomoč, bi mora-li zdravniki sodelovati s farmacevti in drugimi zdravstvenimi delavci, da bi optimizirali izbiro in upravljanje zdravil. Vir: Algoritem za dobro prakso v paliativni geriatriji. 17 “Smernice za oskrbo starejših odraslih z večkratnimi boleznimi, skupaj z orodji za strokovno in javno izobraževanje, najdete na spletni strani americangeriatrics.org. Te vključujejo:” • Guiding Principles for the Care of Older Adults with Multimorbidity: An Approach for Clinicians • Summary Document: Patient-Centered Care for Older Adults with Multiple Chronic Conditions: A Stepwise Approach from the American Geriatrics Society • Full Pocket Card References • 2012 AGS Annual Meeting Presentation on the Guiding Principles • Related Public Education Materials AGS 2012 Updated Beers Criteria for Potentially Inappropriate Medication Use in Older Adults The AGS 2012 Updated Beers Criteria for Potentially Inappropriate Medication Use in Older Adults (AGS 2012 Beers Criteria) is the most recent update of the Beers Criteria originally developed in 1991 by the late Mark Beers, MD. The AGS 2012 Beers Criteria catalogues 53 medications, or classes of medications, that may cause ad-verse drug events in older adults due to their pharmacologic properties and the physiologic changes of aging. The AGS 2012 Beers Criteria and the following supporting professional and public education tools and resources, can be found at americangeriatrics.org: Viri: • AGS Beers Criteria Summary - For Patients & Caregivers • 10 Medications Older Adults Should Avoid • 10 Medications Older Adults Should Avoid – En Español • Avoiding Overmedication and Harmful Drug Reactions • What to Do and What to Ask Your Healthcare Provider if a Medication You Take is Listed in the Beers Criteria • My Medication Diary – Printable Download • Eldercare at Home: Using Medicines Safely – Illustrated PowerPoint Presentation Povzeto in prirejeno po: AGS. THE AMERICAN GERIATRICS SOCIETY Geriatrics Health Professionals. Leading change. Improving care for older adults. 18 Pet ključnih področij geriatrije (angl. Geriatics 5Ms) Čeprav ljudje po vsem svetu živijo vse dlje in bolj zdravo, se naše zdravje sčasoma lahko spreminja zaradi različnih pogojev in skrbi, s katerimi se lahko srečujemo. Mnogi od nas, še posebej ko dosežemo srednja 70. leta in več, lahko razvijemo različne kombinacije bolezni, zdravstvenih stanj in nezmožnosti. Naše zdravstvene potrebe postajajo bolj kompleksne, ko se staramo, in spreminjajo se tudi naše prioritete.. Strokovnjaki za geriatrijo, tako zdravniki geriatri kot tudi mnogi drugi, ki so usposobljeni za oskrbo starejših odraslih, lahko odigrajo ključno vlogo pri diag-nosticiranju in obvladovanju teh stanj in zdravstvenih potreb glede na to, kaj je posamezniku najpomembnejše. Pomembnih je pet ključnih področij, imenovanih »5Ms geriatrije«. Predstavljajo cilje, ki so pomembni za skrb za nas vse, ko se staramo. 19 Geriatričnih 5M Multikompleksnost Zdravniki geriatri se Pri skrbi za starejše odrasle je osredotočajo na te potrebno razmisliti o naslednjih 4M… stanjih: Multikompleksnost Mind – razum • Duševno stanje opisuje celotno ose- • Demenca bo, običajno stare- jšega odraslega, ki • Delirij živi z več kroničnimi • Depresija boleznimi, napre- dovalo boleznijo in/ Mobility – gibljivost • Stopnja gibljivosti in ali z bolj zapletenimi funkcionalnosti bio-psihosocialnimi • Motnje hoje in ravnotežja potrebami. • Preprečevanje poškodb zaradi padcev Medications – zdra- • Polifarmacija, odpredpisovanje vila • Optimalno predpisovanje • Neželeni učinki zdravil in breme zdravil What Matters most • Posameznikovi lastni – kar je najbolj pomembni cilji glede zdravja pomembno in želje po oskrb. 20 Timski pristop Geriatrija je znana po timskem pristopu k oskrbi starejših ljudi in sodelovanju z družinami in drugimi skrbniki. Geriatrični tim lahko vključuje katerega od naslednjih strokovnjakov: • Zdravnike geriatre • Socialne delavce • Delovne terapevte • Medicinske sestre • Klinične farmacevte • Specialiste za govor in sluh • Zdravstvene tehnike • Nutricioniste • Psihiatre • Fizioterapevte • Psihologe Ti strokovnjaki ocenjujejo medicinske, socialne, čustvene in druge potrebe starejše osebe. Geriatrični tim pomaga pri upravljanju več kroničnih stanj in zdravil ter se osredotoča na zdravstvene težave, ki so pogoste pri starejših ljudeh, kot so padci, težave s spominom in inkontinenca (nesposobnost zadrževanja urina ali blata). Naloge geriatričnega tima vključujejo: • Ocenjevanje posameznikove socialne mreže in življenjskih razmer. • Upoštevanje in podpiranje avtonomije v temeljnih življenjskih aktivnostih, kot so umivanje, oblačenje in prehranjevanje. • Posebno pozornost osebnim prednostnim izbiram in vrednotam pri načr-tovanju oskrbe. 21 Kdaj se posvetovati z geriatrom ali zdravnikom usposobljenim za delo s starejšimi ljudmi Razmislite o posvetovanju z geriatrom ali zdravnikom usposobljenim za delo s starejšimi ljudmi, ko: • Imate vi ali starejša oseba, ki jo poznate, zdravstvene težave, ki povzroča-jo pomembne omejitve ali krhkost. Omejitve se najpogosteje pojavijo pri ljudeh, starejših od 75 let in pri tistih, ki običajno trpijo za več boleznimi in nezmožnostmi, vključno s kognitivnimi (ali spominskimi) težavami. • So skrbniki (družinski člani in prijatelji ) pod znatnim stresom. • Imate vi, starejša oseba, ki jo poznate, ali njeni skrbniki težave pri izvajanju zapletenih zdravljenj ali pri upravljanju odnosov s številnimi zdravstvenimi izvajalci za več zdravstvenih stanj. Kako najdem zdravnika geriatra? CENTER ZA GERIATRIČNO MEDICINO, Vodnikova cesta 62, 1000 Ljubljana Povzeto in prirejeno po: The 5Ms of Geristrics. HealthinAging.org. https://www.healthinaging.org/tools-and-tips/tip-sheet-5ms-geriatrics 22 Kako komunicirati s svojim zdravnikom: Nasveti za izboljšanje komunikacije Dobra komunikacija med vami in vašimi zdravniki je ključnega pomena za vaše zdravje. To je lahko izziv zlasti pri kratkem obisku, še posebej, če se ne počutite dobro. Pomembno je, da delite vse informacije o sebi in svojem zdravju, ki jih vaši zdravniki potrebujejo, da zagotovijo kakovostno oskrbo. Prav tako je pomembno, da vam razložijo, kaj morate storiti, da ostanete čim bolj zdravi, na način, ki ga razumete. Tukaj je nekaj priporočil za čimbolj uspešen obisk pri zdravniku. Pred obiskom Naredite seznam Zapišite svoj cilj obiska in področja, o katerih se želite pogovoriti s svojim zdravnikom. Omejite obseg na 2-3 najpomembnejše točkah. Prav tako ustvarite in vzdržujte osebno zdravstveno kartoteko. Zapišite vse svoje pretekle in trenutne zdravstvene težave ter vse operacije ali druge posege, ki ste jih imeli. Navedite imena vseh zdravil, ki ste jih jemali in so povzročila neželene učinke. To kartoteko redno posodabljajte in jo imejte pri sebi pri obisku zdravnika. Prinesite vsa Vse recepte, zdravila brez recepta, zelišča, vitamine in svoja zdravila, prehranske dodatke, ki jih jemljete, dajte v vrečko in prine-vitamine in druge site s seboj na obisk. Tako bo vaš zdravnik natančno vedel, sredstva kaj jemljete, kdaj in v kakšnem odmerku. To je pomembno, saj nekatera zdravila, zelišča in preh-ranski dodatki lahko vplivajo na zdravila, ki vam jih bo zdravnik morda predpisal. 23 Prinesite pisalo in Prinesite papir ali zvezek, da lahko zapišete, kar vam papir zdravnik pove. Če si težje zapomnite, kaj ste se pogovarja-li, si lahko ogledate svoje zapiske. Razmislite, da Družinski član ali prijatelj, ki gre z vami na obisk, lahko za-povabite na pre- gotovi informacije, ki bi jih morda pozabili ali spregledali. gled prijatelja Če želite nekaj obravnavati zasebno, lahko vedno prosite svojega sorodnika ali prijatelja, da zapusti sobo, preden to storite. Med obiskom Iskreno odgovar- Odgovorite na vsa vprašanja, ki vam jih postavi zdravnik, jajte na vprašanja tudi na vprašanja o stvareh, ki bi vas lahko spravila v zadrego, na primer težave z duševnim zdravjem, težave z alkoholom ali v spolnosti. Ničesar se vam ni treba sramo-vati. Zdravnik potrebuje popolne informacije, da zagotovi ustrezno oskrbo in vse, kar poveste, je zaupno. Postavljajte Poskrbite, da boste razumeli, kar vam zdravnik pove. vprašanja in Morate in imate pravico razumeti, kar vam zdravnik pove. ponavljajte v last- Pomembno je, da razumete proces zdravljenja, ki vam nih besedah ga zdravnik priporoča, morebitna tveganja povezana z zdravljenjem in ali obstajajo druge možnosti zdravljenja. Če ne razumete, prosite zdravnika, da vam pojasni na drug način. Navodila ponovite v lastnih besedah. Če ste napačno razumeli, bo to zdravnik prepoznal in pojasnil z drugimi besedami. Omenite kulturne Povejte svojemu zdravniku o kulturnih ali verskih tradici-ali verske tradicije jah, ki bi lahko vplivale na vašo oskrbo. Na primer, če vam zdravnik priporoča hrano, ki je prepovedana v vaši religiji, ali če morate postiti v določenih časih leta, mu to povejte. 24 Po obisku Pokličite, če se Posodobite svojo osebno zdravstveno kartoteko z vsemi ne počutite bolje, novimi informacijami. Preglejte vsa navodila ali nasvete, ki imate reakcijo vam jih je dal zdravnik. na zdravila ali ugotovite, da ste kaj pozabili Pokličite osebnega izbranega zdravnika takoj, če: • Imate vprašanja ali ne razumete navodil, ki ste jih prejeli. • Se zdi, da imate negativno reakcijo na novo zdravilo. Povzeto in prirejeno po: Tip Sheet: How to Talk to Your Healthcare Provider: Tips on Improving Communication https://www.healthinaging.org/tools-and-tips/tip-sheet-how-talk-your-healthcare-provid-er-tips-improving-communication 25 26