Knjiga Slovenska V XIX. veku. * Matej Močnik r. 13. sept. 1827 v Zalogu fare Cerkljanske na Gorenjskem, dovršil šestere šole latinske v Ljubljani, vstopil v red Jezusov, a pustivši ga zarad bolehnosti je služboval nekoliko na Vačah nekoliko v Kamniku pri davkariji, postal ondi 1. 1855 učitelj v dekliški' šoli, 1. 1864 podučitelj v prvi mestni deški šoli v Ljubljani, 1. 1870 učitelj ter do 1. 1873 šolski nadzornik za Kamniški okraj in ud c. kr. izpraševanjske komisije za ljudske in meščanske šole, 1. 1873 vrednik ,,Učiteljskemu Tovarišu" do 1. 1882, 1. 1874—1882 odbornik v ,,Slovenski Matici", sicer tajnik ali tudi blagajnik Društvu na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, pri Društvu slovenskih učiteljev, pri Narodni šoli, katoliški Bosednici, katoliški Družbi za Kranjsko, v Vincencijevi družbi, v društvu sv. Cirila in Metoda itd. Zarad bolehnosti bil je na lastno prošnjo umirovljen 1. 1882. ,,Močnik jo mož najboljšega duha ter še danes, dasi v pokoji živeč, v raznih domoljubnih odborih neumorno delaven" (Zgod. Cerklj. Far. str. 144). Prvikrat se je oglasil M. Močnik, petošolec Ljubljanski, v V7edežu 1. 1850 1. 47 in sicer v pesmi, v kateri se nam kaže prav v sedanji svoji dobi in katero vrednik J. Navratil spremlja z opazko: ,,Že spet nov ndad pesnik. Nas veseli, da se zbujajo. — Za porvič dobro; le nadalje". Taka-le je: Jesenska pe.sem. Narava je zaspala, Ni solnce več gorko; Je zeljše ovenelo, Več rožce ne cveto. Žalujejo potoki, Tak žalostno žurče; Veselja zapuščene Zdihujejo meje. Že listje je odpadlo, Čelavo je drevo, Narava je zaspala: Več ptičce ne pojo. In gojzdi vsi rujavi Zgubili so svoj kras; Okoli vse žaluje, Ker hudi tare nnaz. V oblačilu prejšnjem Le jela še stoji, Kot nade žar leskeči, In nas obveseli. Vendar očitno Močnik ni nadaljeval pesnikovanja, kar je sam povedal v ,,Tov." 1. 1862 str. 74, češ, Pegaza jezdariti no znam! ,,V svojih mladih letih sem se pač vsedcl nanj, ali ubežal mi je in me še dobro obercal; gospod profesor namreč mi je na niojo neumerljivo pesem nekaj takega načertal, kar je konjski podkvi zelo podobno, in od odsihdob še niseni poskušal kljuse jezdariti itd." — Pač pa je poročal v Novico ,,Jurčkov Matevžli časih o raznih dogodkih iz Kamnika, tudi o volitvah; stanovitno pa je hkrati jel dopisovati 1. 1861 ,Tovaršu" in ,,Danici", in potera do 1. 1890 ga ni leta, da bi ne bil priobčil v njem nobencga svojega umotvora. — »Moji1 misli so, da naj ^Tovarš" po vsaki ceni dvakrat na mosec izhaja, ker je enkrat na mesec premalo za nainen, ktcrega si je ta list postavil", pisal mu je iz Kamnika konec 1. 1861. Tudi se čuti, da kak daljši sostavek tako rekoč zgubi mikavnost in veljavo, če ga bravec bere, pa zopet dolgo ne vidi. .. Kar mene zadene, si born, ako Bog da, prizadeval ^Tovaršu" večkrat kaj dopisovati; ali kaj pomaga, ker je moja vednost preplitva. Po mojih mislih bi bilo tudi treba, da bi ,,Tovarš" prinašal kaj podučnega iz slovenske slovnice in sploh iz slovenskega lepoglasja in spisja . . . Ako bo Bog hotel in sreča učiteljska, bo naš mladi _Tovarš" postal sčasoma verli mož in čverst odgojitelj na slavo božjo in na srečo našega milega naroda itd. (str. 205)". — V tem tečaju je spisoval sestavke ,,Lepa odreja" (str. 8—58) in poslovenil razpravo: ,,Koliko računskih načinov naj se pri začetnem nauku o računanju ali rajtanju razločuje in vadi (str. 125—177)". — V Danici pa je v spisku ^Skof J. M. Vittmann" svojim tovaršem priporočil ranjkega nauke o šoli, šolski učenosti in pobožnosti, o šolarski maši itd. (str. 12). L. 1862 ima T o v a r š naslednje spise njegove p.: Zakaj pesmi niso za narekovanje pripravne in zakaj se ž njimi ne smejo jezikoslovne vaje zedinovati. Keršanska odreja (81—133). Telesno kaznovanje. Jeklene peresa niso pripravne za pisanje v Ijudski šoli. Nauk v branji v srednjem in višjem razredu ljudskih šol (str. 18—303). Resnica in laž. Potovanje za Savo — o smerti Slomšekovi. Podučevanje v ljudski šoli naj bo v kerščanskem duhu. Iz zgodovine kerščanske ljudske šole (str. 21—333). — Danica pa: ,,Odperto pisemce gosp. profesorju žl. Radiču" o če-ščenju preblažene Bogorodnice in prečisteDevice Marije nasproti njegovemu napačnemu spisku .Bliitter aus Krain" 15. jan., kjer pravi naposled: ,,Žalostno znamnje našiga časa je, de učeniki katoliških šol vernim za kratek čas take napčnosti ponujajo (str. 27)!" — Ali je tako imenovana verska prenaredba (reformacija) v 16. stoletji kaj svet zboljšala (str. 52—60)? Kam merijo sovražniki katoliške Cerkve ? Pessimis displicere est optimis placere — o Jezuitih, njihovem vnanjem in notranjem redu — spisal (str. 85—119) Laicus catholicus. Glasi iz Tirol — zoper Miihlfeldov Religions-Edikt. Katolišk neduhoven. Italijo politiško zediniti, je-li mogoče? Avstrija in katoličanstvo. Pijeva družba na Svicarskem — po Wien. Kztg. L. 1863 kaže Tovarš: Iz zgodovine keršanske ljudske šole (str. 9—374). Ko- liko moči do mladosti ima zgodnje soznanje lepoznanstva, in kakšne dolžnosti izvirajo iz tega za odgojitelja in jezikoslovnega učenika (str. 19—103). Praktična slovensko-nemška gramatika (str. 55—376). Keršanska odreja (str. 242—356). — Dan i c a pa: Mnogo poročil iz deželnih zborov. Posebej: Govor kurata Auerja v tirolskem deželnem zboru — za versko edinost itd. L. 1864 T.: Iz zgodovine keršanske ljudske šole (str. 20—167). Praktična slovensko-nemška gramatika (str. 21—213). Keršanska odreja. Laž. Obnaša v cerkvi in božja služba. Pisma dveh slovenskih učiteljev — Svetoslav in Tugoslav. Pogovor o šoli — Anžek mlajši in Anže starejši ueitelj. Učiteljevo premišljevanje v začetku šolskega leta. Neprijatelji šol. Pedagogiena pisma — Barovič pa Govorie. — D.: Nekoliko o Bosni in Hercegovini, spisal M. Močnik (str. 230—292). L. 1865: Obrazi iz odgojilne povestnice pri poganih (str. 50 — 214). Pogovor — Vedež in Klatež. Pašnik. Lepo cvetje, koristen sad. Kaj si učitelja dopisujeta — Svetoslav i Tugoslav. Izreki in pregovori. Odkritoserčne misli o sedanjih glavnih in srednjih solah. O materinskem jeziku. Odkritoserčnost. Tudi od otrok se učitelj more učiti. Slomšek, pervi pedagog v novejših časih (305 — 360). Pogovor dveh učiteljev — Vohne in Rohne. L. 186 6 T.: Ali res šola ljudstvo kazi? Sirovost. Keršanska odreja. Solska postava v deželnem zboru. Odgoja v molitev. Ljubezen do poklica. Kaj si učitelja dopisujeta — Radoslav in Svetoslav. Odgovor na poslednja tri pisnia Tovarševa (str. 320. 359). Istinovič, učitelj. — D.: Nektere proste misli o poslednjem deželnem zboru. Tepeži po Kranjskem, zlasti Gorenskem. Katoliška cerkev na Jutrovem in katoliške družbe v Avstriji. Nada katoliške cerkve v 1. 1866 (cf. Sendbote). Katoliška cerkev — skala Kristusova. Ljudaka šola —narodno vseueilišče. Iz zgornjega Tuhinja o misijonu. Katoliško slovstvo pa časnikarstvo podpirati je sleher- nega katoličana sveta dolžnost. Kje je prava ljubezen do bližnjega doma (v kat. cerkvi). Posebno apostolstvo v malih solah — pobožnost do presv. Serca Jezusovega. Krivica se sama tepe — po Wien. Kztg. Sveto detinstvo in njegove cuda na otoku Tsov-Mingu. L. 186 7 T.: Tovarš tovaršu na deželi — o dr. Orlovi svecanosti v čitalnici itd. Učitelj in sveto pismo. Kako list ,,Freie piidagogische Blatter" sodi tudi o Slovencih (str. 63). Nekaj starega v novi obleki — ,,lepo in koristno" — v prevdarek (cf. Schulfreund). 0 slovenščini v šoli in v uradu — nasprot -Laibaherici;" ,,Tagespošti". Izpod Grintovca. 0 pobalinih na ulicah. 0 sporočilu mestne glavne šole pri sv. Jakobu ,,Laibaherici". 0 cerkvi in šoli (Po Vaterl. posnel M.) — D.: Učiteljski zbor na Dunaju, kjer pravi proti koncu: ,,Modri ne gleda, kaj ljudje govore, ampak prevdarja njih djanja in potem jih sodi, sedanjost primerja s preteklim časom, in tako presojuje sedanjost in se odločuje za prihodnjost. Tako delajmo tudi mi, in ne bomo tako brezmiselno terdili, kar bomo druge slišali terdii i, in sladkim besedam se ne bomo dali preniotiti. — Učiteljski zbor bo javalne kaj zboljšal ali v šoli prenaredil, zanimiv pa je kakor znamenje časa, in glasno bučeča tromba za deržavo in cerkev (str. 223)". L. 1868 T.: Procesije in šolska mladost v nižjih ljudskih šolah. Izobraženost. Odgoj za Boga; odgoj za ta svet. Kako pomagamo učitelju do sreče. Zgodovina v ljudski šoli. 0 novi šolski postavi. Beseda, ktero je govoril v štirskem dež. zboru poslanec g. Buol-Bernburg o šolski postavi. Po Vaterl. prosto poslovenil M. Močnik. Zemljepisje v ljudski šoli. — D.: Deržava in cerkev: ,,Iz tega smo videli, zakaj da je tako zvani jožefinizem cerkev sovražil, in zakaj da jo sovraži dan današnji liberalizem in bi jo rad vkoval v še hujši spone memo nekdaj. Spoznali smo, da med liberalizmom in katoliško cerkvijo ne more biti sprave. Sedaj je liberalizem v  cvetu, torej je najberže cerkvi marsikaj poskušenj pričakovati. Kar so dosihmal liberalci po cerkvi mahali, utegne biti predigra tega, kar ji namerjajo. Po jožefinizmu in drugih okoljnostih pa je res nastalo sem ter tje tako dremanje in spanje med katoličani, da je treba hudih viharjev, kteri svet prebude in očistijo škodljivih soparov". — Katoličani in liberalizem (cf. Hist. pol. Bliitter str. 55). L. 18 69 T.: Zemljepisje v ljudski šoli (str. 4—364). Dva prijatelja si pišeta Vedrilec pa Cmernilec. Pastirski list knezoškofa Lavantinskega — Jak. Maksimilijana — zlasti soli. Poterpežljivost. — I).:  Razprave in odprave — za kat. politično društvo nasprot ,,Slov. Narodu" pogeslu: Inimici hominis domestici ejus (str. 15). Pogovor med Sego in Pravdo — za veselico v Kat. družbi (str. 147). L. 187 0 T.: Zemljepisje v ljudski šoli (str. 3—284). Slovnica v ljudski šoli. Pedagogika in verozakon. Znacajnost. Zopernosti so človeku koristne. Perva nemška slovnica za slovenske ljudske šole itd. — L. 18 71 T.: Solsko in Ijudsko izobraženje. Druga nemška slovnica za slovenske ljudske šole. — D.: 0 liberalizmu in liberalnih društvih — v izgled katoliškim — govoril v kat. Besednici (str. 192—201). Delavci in sedanji čas (str. 232—241) itd. L. 18 7 2 T.: Iz šole za šolo. Pregovori in izreki. Jezikov poduk in vernost v šoli. Iz zemljepisja. Solski postavi v kranjskem deželnem zboru itd. — D.: 0 spomenici kat. škofov v Fuldi, govoril v kat. Besednici. 0 slovečem Bizmarku in drugih — tudi domačih zadevah, o kterih pravi na pr.: ,,Kako pa pri nas na Slovenskem? Mi še do abecede v politiki nismo prišli, ker ne spoznamo potrebe edinosti. — Mladi neskušeni ljudje starejim pravila dajejo, kako naj govore in pišejo, kako naj se vedejo in obnašajo; stari jim pa pridno na vse to odgovarjajo, in s tim mladim neznansko veselje napravljajo. Clovek bi mislil, da smo prišli v tiste čase nazaj, ko so bili terdovratni boji med — egarji in igarji. — Kakšni časi so bili takrat, in kakšni so sedaj! — Neprijatelji se nam po pravici smejajo, in nas imajo v takih slučajih za politične otroeaje. Eneržije in pogunia nam ne manjka — v domačih prepirih; Bog nam je dal um in paniet, pa jo obračamo narodu v kvar, neprijatclju v korist. — Doma snio luvi, neprijateljii v očigled j>a po otročje priprosti; zato pa vsak dan prosimo še za toliko Nemcev v deželo, da bi nad nami gospodarili. — Ako si nočejo naši časnikarji ,,Danice" v izgled vzeti, naj se pa ravnajo po -Tag- blattu*; nikdar in nikoli ta list svoje stranke ne napada, dasiravno tudi tam ne gre vse gladko. — Ko bi politika ne bila še iznajdena, bi jo bili gotovo iznašli Nemci na Kranjskem (str. 410)". — Tako je tudi 1. 1878 niodro govoril v kat. He- sednici na pr. 0 Napoleonu III. po zgo- dovini, o liberalni, tudi mladoslovenski tr- ditvi: Vera ni v nevarnost.i, in o papeževi okrožnici z dne 21. nov. t. 1. (Vid. Zg. Danic. str. 61. 258. 410) itd. —