, fi Li#t 1« horicti cU>Jav-•ketf* l|ud»iva. Uelav-ci 90 oprivi6eni do vitgi k*r producira|o. fhli p«p«r !• devoted to th« int«rc«ta of (Kt working class. Work-tn »re ©milled lo all what th*v produca. hut*«*« «. feoud-Ai»»« matter, !>•«. «, UWT, at »be j»oi»i off».« »' CM,.»»*. 111. u«.tle O e Act of OoBgreM of March Ird IH7W Office: 2146 Blue Island Ave. 'Delavci vseh dežela, združite se", PAZITE! na številko v oklepaju ki •• nahaja polog vb. šega naslova, prilepit«, nega apoda|ali na ovitku. Ako (167) )« številka V ' tedaj vam a prihodnjo številko našega liata poteč« naročnina. Froai. mo ponovite )o takof. Stev. (No.) 16«. Chicago, 111.. 15. novembra (November), 1910. / Leto (Vol.) V. Sijajna socialistična zmaga. HCTOR V BERGER PRVI S0C1AC1ST1ČNI ZASTOPNIK V KONGRESI) ZED. DRŽAV; — SOCIALIST IZVOUEN V POS TAV0DAJ0 V PENNA. It \\PRH)lk VSEPOVSOD. Zadnji torek, 8. november, je bil «opet dan sijajne zmage za •ocialistično stranko in zavedno ameriško delavstvo sploh. Socialistična stranka je ta .dan storila velik in velevažen korak naprej; •topila je v vrsto ostalih bratskih strank v kolu velike delavske internationale v Evropi: podrla je kitajski zid, ki je doslej obdajal kongres, najvišjo postavodajno «bomico v Zed. državah in branil delavstvu do zastopa in besede pri sklepanju zvezinih zakonov. Skratka: socialistična stranka je 8. nov. poslala svojega prvega zastopnika v zvezini kongres. To častnima država Wisconsin. Sodrug Victor L. Berger, znani . 1 socialistični veteran y Milwaukee, je izvoljen kongresni kom v petem kongresnem distriktu z 2781 glaso vi. Dobil je 323 glasov večine nad svojim nasprotnikom, republikancem Henry F. Cochcmsom. Socialistični kandidat v četrtem distriktu, sodr. \V. R. Gavlord, za kterega se je trdno pričakovalo, da bo tudi izvoljen, je propadel s 423 glasovi manjšine. Socialisti v Milwaukee so razen " IRflfrreriMka izvolili tudi dvanajst zastopnikov v državno postavoda-jo v Wisconsinu in zmagali na celi črti s svojimi kandidati za okrajne urade. Osvojili so si celi milwauski okraj (county) in do Čistega pometli s starimi kapitalističnimi strankami, ktere so že od nekdaj gospodarile tamkaj. Takt) so napredovali mihvaiuški socialisti od zadnje spomladanske image, ko so dobili mestno u-pravo pod kontrolo. Sodr. W. A. Jacobs. kandidat za governerja je dobil 23.000 glasov samo v Milwaukee county, 5000 več od leta 1908. Vseh socialističnih glasov v državi Wisconsin je bilo oddanih nad 60.000. Izvoljeni so «sledeči sodrugi v Wisconsinu : V kongres: Victor L. Berger, 323 »lasov večine. V državni senat: Gabriel Zophy, 611 gl. več. V državno legislaturo (postaivoda-jo): William J. Gilbov. 212 gl. več.; Fr. B. Metcalf, 393 gl. več.; Jacob Hahn, 606 gl. več.; James H. Vint. 73 gl. več.; Edmund J. Berner, 639 gl. več.; Arthur Kahn .344 gl. več.; Fred Brockhausen, 1038 gl. več.; Geo Konzendorf, 217 gl. več.; Mihael Katzban, 144. Frank J. Weber, 1245. County Clerk: Marlin Plehn, 3432; šerif: Hiaries V. Schmidt, 7331; koroner: Herman L. Nahin, 4040; sodni klerk : William C. Young, 2864, distriktni državni pravdnik: Winded C. Zabel, 2280; register of deeds; Jacob Hunger, 4082. . Ostali kandidatje na socialističnem ticketu za državne urade so imeli v milwauškem okraju od 4OOO do 8000 glasov večine nad republikanskimi in demokratičnimi protikandidati. Naša stranka v Milwaukee je torej danes še enkrat tako močnejša kakor je bila po veliki zmagi na spomlad. Dokaz, da se delavstvo nagiblje k socializmu, da ima vedno večje zaupanje v socialiste — v same-ffa sebe. Zivelj vrli sodrugi v Milwaukee! Zmaga v Pennsylvaniji. Socialistični plaz pa ni podrl kapitalistično trdnjavo samo v Wisconsinu. V Readingu, Pa., je v državno postavodajo: dobil je nekaj čez 4000 glasov. Pri zadnjih volitvah je imela naša stranka tamkaj 1800 glasov. Sodrug Maurer je unijski jeklarski delavec; on je sploh prvi delavski zastopnik v pennsylvanski legislature v državi, kjer vlada največja kapitalistična korupcija kar jih pozna republika. Strajka, ki je bil proglašen za volilni dan med organiziranim delavstvom v Pa., se je vdeležilo na tisoče delavcev. Število socialističnih glasov je zelo naraslo tudi v premogarskih okoliših, kjer so premogarji na štrajku apredek vsepovsod. Socialistični glasovi v splošnem se j>odvojili od zadnjih volitev leta1908. V nekterih mestih so poskočili za sto odstotkov. Ni ga skoro kraja, da bi ne bilo napredka. Natančnih poroč;l o volilnem izidu sicer še manjka iz mnogih mest in držav, vendar že po prvih neoficielnih poročilih lahko sklepamo gornje. • Sodr. J. Tj. Baehman, kandidat za kongrešnika v Columbusu. O., je nadkrilil republikanca in je bil le za par sto glasov poražen od demokrata. Dobil je 11.000 glasov. V-Chicagu je bilo oddanih nad 30.000 glasov za nase kandidate: pred dvema letoma smo jih imeli komaj 18.000. Največ glasov je dobil sodrug John M. Collins, kandidat za kongres: 6675. Zatem so se najbolj postavila mesta: San Francisco, 9502 (pri zadnjih volitvah 2013); Los Angeles, Cal., 10.000 glasov (pri zadnjih volitvah 3047.) Sodr. Russell, kandidat za govemorja v državi New York, je dobil 65.000 glasov. Sodr. Robert Hunter v Conecticut 12.000 glasov. V mestih Buffalo. Syracuse in Roehe- črti. Najbolj je potolčen široko-ustni Roosevelt v držayi New York, kjer je osebno vodil srditi boj za svojega kandidata za govemorja; izvoljen je demokrat John Die. Demokrat je so izvolili svoje governorje v 13 državah iu zagotovili so si precejšno veČino v kongresu. Bodoči kongres bo po strankah sestavljen sledeče: demokrat je ................ 226 republikanci.............. , 164 socialist ................... 1 demokratska večina........ 62 V zadnjem kongresu so imeli republikanci 43 članov večine. Senat ostane še v nadalje republikanski, kjer imajo zadnji deset članov večine. Za nas delavce je vseeuo če so izv61jeni demokratje ali republikanci. Kapitalisti bodo nadaljevali svoj rop s pomočjo demokratov ravno tako, kakor so doslej s po močjo republikancev. Toda za eno stvar je dobro: delavci bodo sedaj dodobra spoznali tudi demokrate in ko pridejo naokrog prihodnje volitve leta 1912 — bomo zopet bilježili nove, a še sijajnejše zma 4'Jackpoterji" izvoljeni. Največji škandal pri t^J^ volit-vah je pa ponovna izvolitev starih grešnikov v treh illinoiških distri-ktih, takozvanih " jackpoterjev,' kteri so v zadnji legislaturi prodajali svoje glasove po $1000 in kteri so vsled podkupovanja pod obtožbo pred kriminalnem sodiš čem. To so: Browne, Broderick. Willson in Shurtlef. Ljudje, ki so glasovali za te grafterje in jim zopet dali priliko, da nadaljujejo z graftom, so zreli za blaznico. To »o voli--ne pa ljudje s kakšmr pametjo v glavi! Tem ljudem ne pomaga več niti s krampom puš čat, — in Če je kdo kje, da ne zasluži volilne pravice, je pač ško da, da jo imajo taki prismojenci. SOCIALIST IZVOLJEN V PO-STAVODAJNI ZBOR V MINNESOTI. Poznejša poročila o velikanskem napredku socialistične stran ke. Poznejša poročil«,, ki so došla šele v petek, prinašajo veselo vest; da je v 51. legislaturnem distriktu v Minnesota (Lak«' in / Na zahtevo naše stranke je vo- proti uebu. Vrug zna, česa iščejo lilua komisija v Chivagu dovoli-!po zraku. (Ta organizacija je do la, tla se uradno cabeljeieni gla- pike podobna slovenskim dr. Kresovi v 27. in 28. vvardi še enkrat kovini krščanskim socialcem.) prenfcejejo. Dokazalo se je nam- Nek govornik te stranke je re-retf, tla se je po nekterih tamo- kel, da so mu mati rekli: sin, od ¿njih voliščih zelo nepravilno raz- kar Hi se zapisal v to le|H> druž vrščevialo glasove za lc-gislaturne bo, mnogo bolje spiš. No, mati kandidate. Ponovno štetje bo pa niso zlagali: mož, kateremu so iz hreodvomno pokazalo, da je do- vodeneli možgani, ne'spi samo po bil naš kandid *Vsov- ""Itnan pre-rastka naših gla številkah po nekterih zadnjih volitev 1. 1908: Socialistični glasovi. ......1910. — California..... 60.000 — Conecticut..... 12.000 — Indiana ....... 20.000 — Kansas........ 20.000 — Minnesota..... 15.000 — 10.000 Nevada ......... 2.000— 1.900 New York...... 68.000 — 33.994 Ohio.......... . 50.000 31.759 Oklahoma ..... 30.000 ~ 21.089 Utah........... 7.000— 4.327 Wisconsin...... 60.000 28.144 tek pregled na- Z™ fV0V- P"*- snv v okroglih 1,,VM V ,Tw" H,,\ors. kjer imajo erih državah od ¡f^J* 1QOo Poleg v\ isconsina i!\Penns.v|vani- ije je Minnesota tretja država, ktera bo odslej imela socialista 1908 v postavodaji. Sodr. Hillman je 28.144 strojevodja na Duluth & Iron 5.133 Ranige železnici 13.476 'r°da H ill man ni sam. V istem 11.520 okraju je izvoljen tudi sodr. Alex J. Ilooliday za predsednika šolskega sveta s 631 glasovi in sodr. Charles Dawson za blagajnika z večino 137 glasov. Najbolj nas je pa presenetil — in store stranke tudi — volilni izid v Minneapolis!!. Tam so ob- Iz ostalih držav Sc ni natančnih | ,')nomJ,v"lr,i 'u
  • <«» ''»P™«. porof.il. V Illinniau * Število ela-1 K,'zui'"t v°lrtpv •>«' sov tudi ze lo naraslo, toda poro- ! ,®mokrat- L2;78«-.s»'®r><.e, fila h krajevnih voliSf so iako ^»•''ikanee, Î2/54; Van Lear, pofaana. I^mogarji So Rlaaovali knn večinoma socialistično, ampak farmarji, kteri še vedno podpirajo stare stranke, so jih nadkrilili, in tako so naši kandidatje ostali v neznatni manjšini. Po nekterih so nas naravno tudi ogoljufali za tisoče glasov ih nekod so volilni u-rirdniki postopali kot pravi divjaki. Tako n. pr. je v mestecu Collinsville, Tli., volilni sodnik zagrozil socialistom, ko so prišli volit: "Tukaj se voli samo republikansko; kdor ho glasoval drugače, bo še nocoj linčan." Prihodnji kongres demokratičen. Splošen izid vblitev je sledeči: Demokratje so malone povsod prodrli t ogromno večino. Repn-izvoljen socialist Jas. H. Maurer ' blikanci so grozno tepeni na celi didat je torej ostal v manjšini samo za 1207 glasov. Tn pred dvema letoma m imeli socialisti tamkaj samo nekaj čez 1000 glasov! Ta-moŠnje kapitalistično časopisje začudeno vprašuje : kdo je ta Van 1/ear, kterega doslej ni nihče poznal? Seveda, poznali so ga delavci, ki so glasovali zanj. Splošna sodba v Minneapolisu je, da leta 1912 bo imelo niosto socialističnega! župan«. Sodr. Adolph Germer, distriktni tajnik-blagajnik od "United Mine Workers of America", kandidat za illinoiško posta voda jo v 49. distriktu, je dobil 8206 glasov. Število socialističnih glasov v Illi-noisu prebega 50.000, kar pomeni '20.000 narastka od 1, 1908. —- Še se dobe filistri ki trdijo tla Slovenci nismo podjetni ljud je. To je |>omota, mi napreduje publiki 850,000 glasov; to je šelmo. V New Yorku imamo svojega enkrat toliko kot pri zadnjih vo- šifkartarja, v Jolietu pa slavno litvah 1. 1908. znanega kranjskega popa. (Mine Sodrug Berger, novoizvoljeni ral voda ; glej inserat v A. S.) kongresnik, zatrjuje, da v šestih • • • letih bodo socialisti imeli celo dr- — Pod današnjim sistemom se žavo Wisconsin. Ko so vprašali kapitalistom ni treba bati, da bi Bergvrja, kaj bo ukrenil v kon- ne imeli dovolj in ceneno zidanih grešil, je odgovoril: "Zarvzel bom palač. Čemu bi plačevali delav tisto sta lisec kakor vsak sociali- eem po $2 na dan. Zapreti je tre stični zastopnik v zakonodajnih ba kolikor mogoče svobodnih zastopih po ostalem svetu. Vsak ameriških državljanov ki zaston. zaikonski predlog v zbornici bom tolčejo kamenje in delajo opeko premotril iz stališča delavskega' • • • razreda." — Neki hudomušni sodrug \ Se nekaj moramo belježiti in z Chicagu, mi je nekoč dejal, da je gotovostjo trdili: topot je tudi i mesto Evanston najmanj sto let veliko slovenskih delavcev glaso- za drugi)* svetom. Nekaj podob-\i.io /«i foeiftlžfte. Nunrrf 4amm bi «a lahko»jbdilo ro, Colo., gotovo bodo rekli, da rešilo gospodarske in politične 1 ne. Anarhisti so kapitalisti, ki v sužnosti v vsaki formi. imenu profita mečejo med delav- • + . • j ce strahovite bombe, poleg tega Splošen pregled. — Sedaj imamo triindvajset republik na svetu. Največ jih je v Ameriki. Sedemnajst. V Evropi jih je pet: Portugal, Francija, ftvica, Andora in San Marino. V Afriki je ena: Liberia. V Aziji in Avstraliji ni nobene. Na svetu je 1500 milijonov ljudi. Torej le majhen del vsega ljudstva prizna republikansko državno formo. Slava republik je zdavnej mi-nola. Republike nam predočujejo le drugo formo vladajočih, vlada je pa taka kot v monarhistični državi. Goljufajo in tlačijo ljudstvo. Dokler ne vničimo kapitalizma, tudi republika ne prinese daleko-sežnih olajšav za ljudstvo. Kedar bodo produktivna in obratna sredstva in naravni zakladi postali splošna ljudska last v repu- — Protislovje. Dečki otročjih let hodijo v zakajene tvornice, krepki delavci v najboljših letih, p« postavajo po uličnih vogalih. Zakaj? Zato, ker mladoletni dečki delajo za manjšo plačo in delajo občutno konkurenco odrast-lim delavcem. Drugič je pa kapitalistom tudi ljubše, da otroci proletarskih starišev ne hodijo predolgo v šolo, ker duševno krepki delavci bi v kratkem času pomedli z današnjo cigansko družin». • • • — V slovenskem list ti je neka dama pisala, da je potrebno, da se zelence nekoliko pobarva. Mogoče je imela dobro misel: s tem nikogar žaliti. Vseeno pa priporočam, naj dotična gospa najprvo prebarva svojega soproga, da ne bode več protiagitiral za dobro-voljne prispevke v prid št raj k u-jočim premogarjem in ne več zagovarjal skebov. pa imajo tudi vsa sodišča in vlado v svojih žepih. In ta anarhija bode trajala toliko časa. dokler ne. po«tane mati zemlja splošna last vseh ljudi. Mogoče se v Cle-velandu dobi kakšen urednik zelj-naste glave, ki bode vse te umore obesil na vrat Ferrerjn. • • • — Pisatelji ki si mučijo možgane, da napišejo izmišljene povesti za meščanske "Magazine" in "Saturdav Evening Post.", priporočam tlobro medicino. Samo nekaj dni naj gredo med brezposelne delavce, hodijo naj napol bosi in lačni, po noči pa spati v kakšnem jarku ali pod mostom v družbi podgan in druge golazni, potem bodo lahko pisali resnične | povesti v duhu modernizma, brez da bi mučili svoje možgane. • • • j — Delavci po železnih rudni-I kih v Minnesoti se imajo edino le svojim organiziranim tovarišem po drnzih državah zahvaliti, da njihovih plač kapitalisti ne potisnejo še nižje. Strani pred unijo drži vrlo, seveda premajhno plačo, vsaj na tem stališču. Sploh pa tudi v Minnesoti na večne čnse ne bode tako kot je sedaj. Goto-od kapitalistov plačani |vo bodete še doživeli, ko bode v tem ameriškem Port Artnrju nastal štrajk in siver drugačni, kot je J>il tri leta nazaj, ko se šč ni niti začel. — V Minneapolis je neka pobožna strančica ki se nazivlje: Christian Workers. Govorniki te organizacije niso delavci; temveč v frakih in trdo pelikanih ovratnikih hlapci. V svojih lepo zaokroženih stavcih in sladkih govoraneah niti z eno besedico ne omenijo kapita-izms, temveč vedno pripoveduje, jo od nekega prečudnega veselja 13. novembra je minnlo eno le- na drugem svetu, vedno zijajo to odkar je kapitalistična zver za iluŠila nad 300 premoga r je v v Cherry, lil. Koronerjeva porota je razsodila, da p St. Paul Coal Oo. kriva tnstokratnega umora; državni rudniški nšpektorji in ljudstvo v splošnem je razsodilo isto-tako. Vzlic temu so pa morilci še danes na prostem. Niti las se jim ni skrivil na glavi. Koliko hrupa in groženj je bilo takoj po katastrofi (hI strani državnih pravdni-kov, a — leto je preteklo in vse je že pozabljeno! Ali so delavci tudi pozabili? Ako bi recimo par delavcev umqrilo tristo kapitalistov, kakor je par kapitalistov tristo delavcev, mila jim majkal — že davno bi jih obesili. Kapitalisti - morilci so pa svobodni, ker nezavednidel avci tako hočejo. In ne samo to, da so svobodni — delavci so jih tudi za nagrado poslali v postavodajo in kongres! Lahko se potem smejejo in nastavljajo nov/) morilno past za delavce. Nekteri ameriški delavci so res taki, da bi jim treba s krampom puščat. Wake up, ve fools! — Ponovno trdijo kapitalisti, da je poželjivost delavcev zakrivila dahašnjo draginjo. Ali res? _lY_Jtxornicahza voTnenelzdel-ke na Rhode Islandu zaslužijo de^ lavci sedem do devet dobtrjev na teden. V tvomicah za svilnate izdelke pa le sedem do osem dolarjev. Tudi v predilnirah za bomba/evino ne zaslužijo več. In s takim zaslužkom naj bi delavci preživeli svoje družine? To je nemogoče! Ako delavci aahtevajo zvišanje svojih pičlih plač, tedaj pride^ jo takoj kapitalisti in se derejo iTa-ves* ghts, da so "deta ver po žeblji vi in da provzroeajo druginjo. ZOPET KAPITALISTIČNI UMOR. V Dclagua premogokopu, Tri-nidad, Colo., je 8. nov. eksplodiral plin. Rezultat: 75 premogar-jevje bilo zasutih. Z rešilnim delom so pričeli takoj in drugi dan so rešili devet mož nepoškodovanih iz nesrečne jame. Lastnik premogokopa je Victor - American Fuel Co. Kakih petdeset pre-mogarjev se je rešilo takoj po razstrelbi po podzemeljskih hodnikih v sosedni rov. Mnogo delavcev je ušlo smrti, ko so ravno tisti Čas odšli na volišča glasovat. To je v par mesecih že druga katastrofa v tistem kraju, ktera je vsled neodpustne zanikernosti kapitalistov pokosila kar na debelo življenja premogarjev. POZOR SODRUGI AGITATORJI! Slovenska delavska tiskovna družba, ktera izdaje "Proletar-ca, " je izdala posebne naroSlne karte (subscription cards) za naročanje lista. Pet takih kart so proda za $6.00. Vsaka karta velja jedno celoletno naročnino na •Proletarca". Opozarjamo sodru ge lokalne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprej, t. j. z naročbo je treba obenem noslati udi denar. Zastopniki potem ahko razprodajo med rojsH kteri še nimajo našega listi in vrak ahko naredi $1.50 zasr. V>*k pošiljatelj te karte, kteri na njo pravilno napise svoje ime in naslov, se smatra našim naročnikom in dobiva list za celo leto. Sodrugi! Pričakujemo, da se odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kteremu je "Pro-etarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najjedno^ stavnejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni is-dajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to zgodi. Upravništvo PROLKTAREC UST ZA 1MTCKESE DELAVSKEGA ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Lutaik ia iadaiatalj. Jmtkvaaska delavska tiskovna družba v Chicifo. III. Baročnim*. Za A««ricoSl» sa caUa l«to. 71c aa 90! |«ta. Za Evropo $2 sa etio lato. $1 aa pol lata. 2&TJZr^sssffl« PROLETARIAN Owned and pabliahad EvaaY Tukaoav by (Mtk Ali Število glasov je rastlo od dali dolg odpust. Nova vlada je že izdelala načrt za ločitev cerk-ve od države, odpravila je plemstvo, tako da ho zdaj vsi državljani politično junaki in proglasila trojni profon nad bivšo kraljevsko dinastijo. Dne 5. nov., ko je minul jed en mesec, odkar j« razglašena republika, je začasna vlada oprostila vse politične jetnika, oatttdim kaznjencem je /nižala tretjino kazni. Denar — več milio-kterega je vlada vzela sa volitve do volitve, t njima sta mu rašeala delavska politična — socialistična organizacija in socialistični t tek. Danes lahko rečemo, da je socialistična» stranka postala faktor, v ameriSki republiki, s kat* rim morajo raičuniti gnile in ko-rumpirane, kapitalistične stranke. Vsi narodi, ki živijo v ameriški republiki, imajo skoraj že svoje socialistične klube in socinlistič-no časopisje. Angleški "Appcal nov mostanom, se bo porabil za od- Slavic Workmen's Publishing; Company to Reason." tednik izhatfa skoraj plačevanje državnih dolgov, kte-Chicafo, Illinois. i v pol milijona iztisih. Imamo an-J re je naredil bi vit kronani via- pol gleške, nemške, češke in ppljsk« čugar. Qlaailo Slovenske socialistične ({rievlí\kth m tednike v drugih je organizacije v Ameriki. zikih ; Ali zadnja volitev — dne 8. frank l'odllpeo. l'raaldeut; ,Q l'yrauÍ' jÏÂ'Trea.urer. noV. — pO 23 letih je pa dokaza v majhnem krogu navzočih — malce postavi v javnost. % Ko je nekdo navzočih omenil socialiste, rekel je Sakser; "Jaz sem tudi socialist, in sicer tak socialist, da gledam najprvo za svoj žep, da je za Sakserja prav, potem šele za druge. Socialisti so tudi takšni." Lepšega spričevala si Sakser ni mogel dati. Mi vsi že davno vemo, da je Sakser samo za svoj žep — zato pa tiska skobski list -— tudi smo to že povedali v "Proletar-eu" — in Mister Sakser je zdaj vse to sam potrdil! Bravol, Seveda, "Glas Naroda" bo pisal, da je to laž. Ampak fakt je, priče so za to, da je Sakser rekel, da je naj« ŽENAM IN DEKLETAM Volilna bitka je končana! So-j prvo za svoj žepi Kar se pa tiče cialisti so dolfrfli krasne vspehe, njegove pripombe, da "so vsi so-* katerimi je labko vwaka zaved-1 cialisti takšni", se Mister naravno grdo moti. Kajti, ako bi bili Preroške besede Spiesaa pod ve- V tej republiki, kaitero politr- j socialisti takšni ko je " socialist" šali »e spolnujejo. ni sleparji in neumni ljudje ime- Sakser, da so namreč samo za svoj Kapitalistično Čaaopisje, ki ra- nuje j o deželo svofbode, ženske žep, imeli bi že svoje šifkartašni-do podcenjuje, kedar gre za de- i»totako sužnje kot v stari domo u^ stat-»d Cuiada. 1«. da molčanje postaja močnejše, SuSS » y ar. Tic lor bali yaar. Foreign count»«* ^ t glasovi, ki SO Jih ZadaVlb. na ŽCIia Zadovoljna. $2 a y«w, $1 lor ball year. advertising natas on agreement. NASLOV «ADDKESSh "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. ^ ^ ^ ^j^instični Wni. "irpijo pod gospodarskim glasovi skoraj podvojili, kar po- pritiskom kapitalistov, poleg pa meni osemstotisoč socialističnih nimajo volilne pravice, da bi od- glaaov. locale tam, kjer se delajo zakoni. Sodrug Berger je izvoljen dr- Kapitalistične stranke so vse pro- si socializem marôira. zem je treba pridobiti delavce rdeča kri curlja iz pod obleke, kr-vseh narodov. Zategadel je tudi čevito so stisnjene njegove pesti, naloga vsakega delavca, ki razu- njegove oči, ki so v vaR pogledoma in govori več jezikov, da v j vale ljubko, v kterih se je zrcali njemu po znati h m umevnih jezi- ja vsa odkritosrčna ljubezen do kih tudi agitira. svoje matere, so zaiprte za vedno. Socializem maršira! Da bo so-, Poatal je žrtev moloha kapitaliz-cializem na svoji zmagoslavni po- j m* —- žrtev današnjega pr . . . . ti prišel v> najkrajši dobi do cilja, moramo skrbeti vm. Zavedni delavci na delo, da po dveh letih, število probujenih tovarišev, trpinov zopet podvojimo! J. Z. 1iu7 žavnozborskim poslancem, poleg ti enakopravnosti žene. Za enako- IW 23 leti, dne II. nov. ^^ pa zvoljeniil ^ k8j{ih 16 pravn0Bt žene so le socialisti v no obesili v Chieagu Spiessa in to- Jo lg deže|nozb(>rRkih poslancev Ameriki in povsod. Radi tega po-varifte. Strahopetna buržoazija jih y paanih državah Najve5 jih je /(lrav|ja vaaka zavedna žena vspe- je krstila) za anarhiste in jrni po izvoljenih y dp|avi Wisconsin. he socialistov pri zadnjih volit-svojem golem orodju -- sodnikih Bratje deUvcil Socia. ^ in policajih podtaknila bombo na lizem ^^ta v ameriški republi- žene! Ne smemo se zadovoljiti Hay marketu, da jih je tem lagije ki J AU mi se ne smemo zadovolji- le a pozdravi. Organizirati se mo-■pravila na vesala. ti g pridobljenimi postojankami, ramo, kot so organizirani naši Nepristranska preiskava do- Nft. ^ mQm biu ogvojitev cele moije in ginovi Organizirati se godkov je dokazala,^ da se je repu,blike __ vseh ^onodajnih moramo v soc. klubih, ako hoče- 4 prommentna gospa H . . . ., zborov in /agtopov in. vseh javnih ino sebi in svoji deei boljšo pri- ki je imela intimno znanje z me- uradoy __ 8trm0giavljenje kapi- hodnjoet, človeško družbo, v ka- sarsknn trustjanom A.....da ta,igti5n(k drxlihe m usta. terj ne b(> trpba da bi h6epe de. morajo ti titki umreti na v(>sa- novitey ^^^ ,a>>rkih 8tAri6ev bUe prigiljene lah, ker so odločni, inteligentni, Volitye so minole . in nioramo pro drfati križem rok. lj1Ce bodoče generacije ste! Koli U . ,, . Naša mrloga je: a^ritacija in or- ko solza, koliko dela, tnida in Lastiti sodnik bwry, ki je Kanizacija __ razširjenje sociali- «krbi stane, da je hčer ali sin spo-vodil obravnavo, je pozdravil zju- 8tiin^a figka y ^^ ^^ ^ ^ <|do ^^ traj svojo njega vredno boljšo kro^ (la . vzrMte, sin' doraatla hčer- polovico: :Mama, mama 1 \se je Kdor ra2ume ^^ tuj je. k& g ^^ y (^eh ^ ^^ končalo srečno ~ sedem Jih poj- yik Qe zadogtujef 6e airitira le v za giQam ko ^ prvk5 m,h«jal na de na vesala in eden gre v jo- ^T()jem napodu /a socializem v do|o - v tvornico, rudnik ali na liet In poštena krščanska ** drurih narodih natiajajo v^ko gtavlw) 1Vvi dan se je vr. konaka dvoj,ca se je potem po-( fako ^ deUvci kot med nj, w1rav ^ ^ ^ zdrev u objela. Slovenci. Percentuelno jih je sko----Ali nekega dne ga prine- Zakoii8ki dvojici je ta obsodba' • ^ « . „ . j . • , , . J.,..J . X ,ra.) tohko kot v na«. Za sociah- 8o ra/mesarjen'fra domo\% kn. odprla vrata v milijonarsko dru/.- y,im ,k,iilnKUi 7l i .u.L bo. Dne 11. nov. 1887 so šli obsojenci pogumno na vešala zvesti si, da morajo radi svojega pre-pHčanja umreti na morišču, kot je pred že umrlo na stotine nesebičnih mož. Pod vešali, z zanjko okoli vratu je pa August Spiess spregovoril z močnim glasom pomembne m preroške besede: "The day will come when our silence will be more powerful than the voices you are throttling today." (N«jx>cil bo dan, ko bo nase molčanje močnejše kot glasovi, katere vi davite danes.) • Po končanem postavnem umoru so zarajali vsi oderuhi, izkoriščevalci, sleparji, goljufi in tatovi na debelo. "Delavska politična, stranka je mrtva, vbita sta delavsko gibanje in socialistična misel, učitelji ljudstva so mrtvi," so veselo klicali bogati nedelani-či drug druzemn in zopet zarajali okoli zlatega malika — profita. , Kratko je bilo veselje. Delavci, ki v začetku kar niso hoteli verjeti, da se je v resnici zvrnil, tia sramoten umor, ki bo za vedno tvoril črni list v zgodovini razvoja ameriške republike, so žalovali, plakali in kleli morilce, ko so se prepričali, da je Gol-gata zopet imela žrtve. A kratko je bilo tudi žalovanje! Delavci so uvideli, da s pretakanjem solz ne dosežejo nič. Kapitalisti imajo trdo srce kot brusen diamant. Prošnje, solze ne opravijo pri kapitalistih tudi nič. Pričeli so se organizirati gospodarsko v modernejši obliki, pa tndi politično. 8 politično organizacijo je bilo težko v začetku, ker so se demokratični in republikanski kandi-(tatje dobrikali delavcem kot prijatelji. Le malo delavcev je *>ilo razredno zavednih, ki so u-meli, da so obljube republikanskih in demokratičnih kandidatov navadna morska pena. Tn ti delavci so pričeli vstraj-no in sistematično agitirati za socializem. Pričel je b?l sad dela v začetku, nernatno majhno je bilo itevilo oddaljenih glasov za de Tavske — socialistične kandidate. Španija pred revolucijo. V Španiji neprestano vre. Zadnje dni so buknile vesti, da je Alfonzov tron v skrajni nevarnosti. široko zasnovane ustaje republikancev in drugih radikalnih elementov, ki stremijo po republiki, so na dnevnem redu, odkar je padla portugalska monarhija. Vsled ostre cenzure špansko vlade so te vesti naravno dokaj nepopolne in zmešane, tako da zunanji svet malo zve kaj se v resnici godi v Španiji. Zvedlo se je toliko, da so ječe v Madridu in drunih večjih mestih polne revolucionarjev: republikancev in socialistov. V Barceloni in Sabade- u je razglašen generalni štrajk. Delavci iz Sabadella so hoteli 3. nov. prirediti obhod v Barcelono, toda general Weyler, znani cu-banski tiran, je z vojaštvom obhod preprečil. Policija in vojaštvo dan za dnevom razganjata shode, kjer se ostro napada kraJja in kliče po republiki. Tudi armada se probuja. Zalotili so več častnikov, ki so med vojake delili revolucionarno čtivo. Položaj je sploh tak, da se ne bo nihče čudil, ako čez noč, vzplamti revolucija, ki bo rodila novo republiko. Kralj Alfon zo danes sedi na soden smodnika — le majhna iskrica in zle-tcl bo za svojim bratcem Mnnue-lom. • V portugalski republiki je pred nekaj dnevi grozila vojaška re volta. Spuntalo se je več polkov; vojaki so pričakovali več nagrade zato ker so pripomogli do u ntanovitve republike, a «o jih kmalu pomirili s tem, da so jim gottpodarskegai reda. Vaši upi in nade so proč ... Vzgojile ste hčerko. Negovale ste jo kot punčioo v svojem očesu. Kdo naj si»šteje nasvete, katere je dala mati, predno je hčerka pričela z delom za kapitaliste. V začetku je šlo vse gladko. Nekega dne je pa prišla pohotnim in bogatim pohotnem v pest in mati jo je našla v hisi sramote ... Taka je osoda otrok delavskih stariÄer v kapitalistični družbi, le manjšina se jii izogne. Že ne! Gotovo želite, da vaših otrok n<» doleti taka osoda. .Organizirajte se in se borite za zru-šenje kapitalističnega gospodarskega sistem«. Kjerkoli so «ficiali-stični klubi, pridružite se jim. \ko je ženam mogoče vstanoviti svoj klub, tedaj na delo in ne odlašajte. V Chicagi je ženski jugoslov. suc. ki ui) "Proletarka" štev. 7. jugoslov. soc. zveze. Prihodnja redna seja se bo vršila v nedeljo dne 11. decembra t. 1. 2821 So. 40. Ave. Vsaka slovenska žena in dekle dobrodošla, ki je za enakopravnost žene in proti kapitalističnemu družabnemu redu. • Mary Jereb, tajnica. mister sakser za svoj žep. Predzadnji teden se je v Chica-gu mudil Mister Sakser iz New Yorka. To še ni nič posebnega. Sakser lahko pride če hoče vsak teden v Chicago. Ampak Mister je začutil potrebo, da je v nekem slovenskem salunu na Centre Ave. nekaj kvasil o socializmu, in to je kaj drugega. Ker je pa Mister Sakser pri lahkovernih Slovencih v Ameriki še vedno nekak drugi "kranjski kralj" za Jolietskim Nemaničem. je umestno če se njegov T'argument" o socializmu — dasi ga je mesil samo v salunu in ce; pošiljali bi drugim denar v stari kraj — ne bi priporočali, da si ga naj vsakdo sam pošlje po pošti — in tiskali bi skebske liste. Toda socialisti tega ne delajo; tako dela samo Mister Sakser in drugi, ki so kakor on — samo za svoj žep. "Socializem je neumnost. Kako naj navadni delavec, kteri ceste pometa, dobi ravng toliko plače kakor tisti, ki vodi kakšno veliko podjetje?" Tako, ali nekako v tem smislu je dalje blebetal "učeni" Sakser. Joj, kako "kunšt-no"! Vidi se, koliko Sakser razume o socializmu. Kdaj so pa socialisti govorili o kakšnih "plačah" v socialistični družbi? In kakšna podjetja bodo vodili posamezniki? Sakser si menda predstavlja, da bodo privatne šifkar-tašnice in skebske tiskarne tudi v socialistični družbi, in ne gre mu v glavo, kakor vsakemu špekulantu in kapitalistu, kako bi ljudje njegove vrste sploh živeli, da ne delajo samo za svoj žep. Sakser je tudi dejal, da so si delavci sami krivi, da se jim slabo godi. Naravno — dokler čitajo "lilas Naroda" in druge proti-delavske skebske časopise! Ali jim je morda Sakser v svojem skebskem dnevniku, slovenskem in hrvatskem, kdaj podučil kako si naj izboljšajo razmere? Yes — menda takrat ko jih pozivlje, da naj glasujejo za republikance in demokrate! "Moji delavci so dobro plačani, bolje kot v kteri unijski tiskarni" — se je pral Sakser. ko se je spomnil, da je v Chicagu. Ne vemo dosti o plačah v Sakser-jevi tiskarni: vemo pa da je Mister boss pred dobrim letom svojim V8lužbencem plače znižal, kar se goto\*o ne bi bilo zgodilo, da je tiskarna unijska. Vsekakor pa Sakscrjevi samohvali ne verujemo, dokler ne vidimo v njegovih listih in na njegovih tiskovinah "union label." Zadostuje. Povedali smo bossu Sakserju le toliko, da ne bo mislil, da je ugnal socialiste v kozji rog s svojimi neumnimi trditvami. Škoda le, da ni bilo med navzočimi. ko je Sakser prodajal svojo "učenost", nobenega, kteri bi ga bil razgalil za vsako besedo tako, da bi newvorskega mistra kmalu minulo vsako veselje, lagati o socialistih. oddelku velike ledenice se nahaja 20.000 zmrznjenih jagnjet." Lansko leto je Armour Par k ing Co. izplačala 35 procentov divi-dende od glavnice $20,000.000. V si* ta dividenda je prišla iz zmrznjenih ja jec, masla in mesa, kte-remu so (»odražili ceno. Iz gornjega poročila, pa vidimo, da letos bo ravno tako. Volitve so minule — pripravite se na nov davek, ki ga bo treba plačati mesarskim kraljem zazmr znjeno mrhovino. — Kitajski cesar je izdal ukaz, ki določa, da se prvi parlament za Kitajsko skliče leta 1913. Krona je s tem deloma ugodila želji sonata in odposlaništvami deželnih vlad, ki so v spomenici izrekli željo in zahtevo, da naj vlada skliče parlament v najkrajši dobi. Po programu umrle cesarice vdove, bi sezvali parlament še leta 1915. In še preti kratkim je cesarska vlada odklonila vse prošnje, v katerih so državljani izrekli želje, da na.j se skliče parlament še pred letom 1915. Komaj je ukaz zagledal beli dan, že je šla policija od hiše do hiše in obveščala prebivalce o vsebini ukaza. Takoj so zaplapo-lali nad vrati prapori z zmajem in razobesili so svetilke iz papirja. S tem so Kitajci izrazili, da želijo parlament. • • * — V Nemčiji zahtevajo kapitalisti po svojem časopisju, ki je v službi nazadnjaštva, da vlada ne dovoli uličnih demonstracij in da sme policija nastopiti nsjostrejše proti demonstrantom. Želijo tudi, da bi štrajkarji ob času štraj-ka ne smeli razpostavljati straž. Te želje kapitalistov bodo ostale le želje. Delavci v Nemčiji so dandanes tako dobro organizirani, da lahko odbijejo kapitaliste kedar jih hočejo oropati njih političnih pravic. • • • — Naslednji dogodek dokazuje, da so interesi kapitalistov mednarodni«, da kapitalisti podpirajo drug druzegtm in se združujejo ne glede na vero in narodnost, kedar gre za njih koristi. Betlehem Steel družba, ki je nastala leta 1904 tem potom, da so se združile razne ladjedelnice s kapitalom $30,000.000, je sedaj osvojila največjo ladjodelnico v Philadelphiji. Pokupila je večino delnic ladjodeLniške družbe po imenu Cramp. Predsednik novemu trustu je Chas, M. Schwab, prejšni predsednik trusta za jeklo in železo. To novo trustjan- Dopisi. Hermlnie, Pg. Društvo "Prost o misleci" itev 87. S. X. P. J. v Hermlnie, P«, K iskreno zahvaljuje za poslano svoto po bratu Jakobu Krofi, v Blaetou, Alabama. Darovalci so sledeči i Po $1.00 George Kaufner M. Kotar in John Perko. Po 60 ct.: John Čofer. Po 50ct.: Jakob Krofi, M. Schauvrr, John Blatnik, John Mach«'k, Frank Testen, M. Lutertberg. Po 25 ct. ; M. Bril-li, Fret' Stricel, Jo«. Avbel, Jos. Skok, Jos. Vertish, Albert Tovs Po 15 et.: John Hribar in po 10 ct.: Martin Stritzel. Skupaj svoto $8.35. Še enkrat najsrčnejša hvala vsem darovalcem, ker se nas spo- j min jate v tem bednem stanju, v katerem je prizadetih tudi mnogo Slovencev. Osmi mesec se že borimo ; osem mesecev že trpimo in rajši še osem. kakor da bi šli delati pod starimi pogoj». Dasi zima trka v ušesa, na vrata ne mo J re, ker bivamo večinoma v šotorih. v katerih nas je že sneg par-krat obiskal, vzlic temu ne bode- j mo zgubili pogumu. Na naši strani so zavedni delavci, ki radi priskočijo na pomoč, kedar so njih bratje v sili. V Westmoreland okraju zdaj gradijo hišice za štrajkarje. Želja premogurskih baronov se ne bo uresničila. Željno so čakali zime, češ. štrajkarji se bodo podali, ako nočejo zmrzniti s svojo deco in ženami. Unija preinogarjev U. M. W. of A. tudi skrbi za nas. Dobimo trikrat na dan jesti. Ali manjk». nam pa za obleko in zavarovalna društva. Dobrega člana Jednote 1 najhujše peče, ako ne more po-rwvnati jednotinih prispevkov. Vsled tega smo primorani obrniti se do članov S. N. P. J., da nam priskočijo z malimi doneski na pomoč, da ne prenehamo biti člani vrle jednote. Bratje! Kedar se pri nas obrne na boljše in bodete vi v sili, tedaj bodemo prvi, ki bomo prišli na pomoč. Pozdra v vsem zavednim dela v- J cem. Tebi, "Proletarcc" pa obilo i naročnikov, ker neustrašeno" zastopaš koristi delavcev in bičaš štrajkolomntvo (skebarijoï. Za društvo " Prostomisleci" št. ! 87. S. N. P. J. Jože Brir. BLAZNI SISTEM. — "Reading (Pa.) II raid" je nedavno prinesel sledeči oglas: "Iščem delo. Zmožen seni za vsako delo in tudi voljan delati. Imam ženo in otroke, zaktere moram skrbeti. Krasti ne maram, niti ne razumem beraškega poklica. Ali je kje dobri človek, kteri mi more dati zaslužek, da zamo-rem preživeti svojo družino? Le majhna poskušnja zado-, »tujo, da dokažem svoje zmožnosti. Na*!ov: 338 Moss St." • — Nek inšpektor je pred kratkim obiskal chikaške klavnice. Kar je videl, poroča "American Flintu": "Videl sem velikansko ledenico, v kteri je shranjenih 135,000.-(MX1 jnjee. Samo v jednf sobi sem videl 1,500.000 funtov masla; v celem poslopju je — rekli so mi — 20 milionov funtov masla na ledu. V jedni drugi sobi sem videl enajst milionov funtov zmrznjenih kokoši. V pednem samem Chicago, 111. Cenjeni sodrug! „i .. . , . , t» i Ni dopis! Krstil bi vse za zmes, sko podjetje je pa îxnlpiral Bo- . . . Î . . . . ., . i, ' . ! ako bi dajal »mena po člankih in denhausen, ravnatel.i nemške tvr- . , . «._ ' , .. ^ v-., _ ~t , • , t noticah, ki sem jih čital v listu dke Krupps. Imel je konferenco, << , , . », » ... , G . , . i i i • » .. slov. delavcev" v Ameriki, vul-s Schwabom m rekel, d«i je zelja ^ ,, nemške tvrdke Krupp in ang-leš- ' *0VT ' ' VA u« v; c! • *» j Prvl strani v .st. 252 eitam ke \ iekers Sons rn Maxim, d« , , 1 . . . . Betlehem Steel družim pokupi Î"'," " ;,ove.n8k°' pa "T ; delnice o,l MjodelniSke družbe kat"1,sk« J* hreznannlno) pramn cerkev v New Y orku. Potreba tr.i: ' « i • i j cerkve se utemeljuje s tem, da se v zim temu bodo majhna narod- en • ••• . Slovenci ne odtujijo svojemu na- na ščeneta, ki skladajo svoje duševne odpadke v narodno šovinističnih listih, rekli.: Brezdomo-vinei, izdajalci naroda so socialisti. No, pa kdo naj ščenetu zameri, (V ob cestnem voglu privzdigne svojo nožico? — Na Portugalskem prihajajo reforme druga z«, drugo. Ločili so cerkev od drSave; odstranili so plemstvo; prihodnje volitve se bodo pa vršile na podlagi splošne in enake volilne pravice. S političnimi pravicami za ljudstvo ne štedi nova republika. Resnica je, da ljudstvo ne more jesti političnih pravic. Ali politične pravice so sredstvo, s ka- rodu. O dušobrigi, o peklu, ange-Ijih, nebeškemu veselju, o plačilu in kazni po smrti ni v reklamni notici za cerkev ne duha ne sluha. Reklama je res dobro preštudirana. rekel bi lahko trgovsko moderna ali pa jezuitsko načelna: namen posvečuje sredstva. Na drugi strani v uvodnem članku "Draginja in volitve" pa eitam v zadnjih stavkih: "Zdaj pridejo volitve in zdaj naj bi vo-lilci si dobro premislili, katere kandidate bodo volili. Ljudstvo ima moč v rokah, ali je ne vč in ne razume vporabiti." Ko sem prečital članek, bi bil rekel "G. N." je "allright" list, da nisem druigod čital. naj nju- «erimi «i 1*1,ko ljudstvo zholjša ¿"l^' ^n« irtnrojejo 7, repu-bedni (roapodnrski položaj, ako , earin- jih ume rabiti. Tudi na Portugal skem bodemo kmalu doživeli boj med kapitalisti in delavci. • • * — Antisimetizem (krščansko socialstvo ali ajmolitarstvo) peša na Dunaju, odkar se je dr, Lue-ger. vodja antisemitov preselil k veliki armadi, da tam požira kosmate Žide in pomaga glavarju pekla peči njih duše na rftžnju in v razbeljenem olju. V volilnem okraju za nižjcav-strijsko deželno zWnico, katerega je zastopal umrli Lueger, je bil izvoljen dcželnozborskim poslancem sodrug Schubmcier. •> • • -Za najvažnejšo svetovno upra-šanje smatrajo nckaleifi Slovenci (ne vsi): "Ali boš kaj tretal?" skim tarifim pripomogli do draginje. "G. N." sam prizna, da je draginjo zakrivil tarif. V 250 štev. čitam, da se naj delavci tolažijo s tem, ker je nekaj hrvaških bankirjev bankrotiralo in ogoljufalo delavce za krvavo zaslužen denar, da ne utečejo kazni, ker bodo prejeli plačilo na drugim svetu. V isti štev. ja zopet čitam poziv na sorodnike, da bi priskočili na pomoč Franu.Zupančiču, kateremu inkvizicija na Ellis Islandii ne dovoli stopiti na suho. ker nima $25.00. Ker že od nekdaj velja rek. kdor hitro da, dvakrat da, bi bilo Tmtncfneje, da bi izostala reklsmsi za cerkev, pa bi ljudje, ki so s cerkvena stališča vneti, da ne iz- slovenski narod v Aiueri-rali mini sei>oj svotioo, pa 1 jili narečnemu rojaku. bi dobro delo, za nebeaa, si 'pili prvi sedež. Z neznatno p i,i dosegli isto, kot če bi jrjdali hram, katere podim J r je slabe volje, ioqt je pa "listu slov. dodajati "nasvete." No, tam kako se iztisne gros iz ih žepov. Zmes — brez repa, brez smisli, slabo kaša, po kateri plavajo •virki, se vleče kot nit sko-izdaje. •hočejo pogub it i bogovi, ijo s «lepoto. (ilub in slep vidi1 napredka in «h*vi v svo- ljudem ne rečem, druženj bye — farewell! M. K — n. to JK KROJAČEV V CHIOAGU. Zifcji teden je 112 manljših Injaftkih delavnic podpisalo po-^p» krojaško unijo in par ti-. pajkojočih krojačev in kro-Jfse je vrnilo na delo. Lastniki teh krojačnie so naravno v po-^Tt pripo/.uali unijo in povi-je plače. Velike krojaške t\nikakor Hart, Sshaffner & in druge, se še trdovratno ijo zahtevam štrajkarjev, [ česar je okrog 30.000 kro-in krojačie še vedno na ijku. Podivjani policaji nada-Jjujejo z brutalnim nasiljem. Ako se kapitalisti v kratkem ne uda-►jo, se strajk razširi tudi na druga mesta, koder «trofejo prizadeto ehikaike tvrdke vriniti ncizvrse-na naročila oblek. Tako n. pr. jo v Iadiaoapolisu že zaštrajkalo o-krog 1000 krojačev, v tvornicah, ktero so prevzele delo za velike ebikaške tvrdke. V nedeljo popoldne se je vršil velikanhki obhod štrajkarjev iz 18 ulice in Lef-lir. St. do Pilsen parka, kjer se je vršil shod. no določi oblika in število »tisov. Novoletna izdaja» bo najbolj&e sredstvo za pridobitev novih bo-jevnitkov za socializem. Sodrugi naročite jo (>ravočaH-no! Slovenski delavci v Indianapo-lisu 1 Vsako tretjo nedeljo v mesecu inui jugoslov. soc. klub "Slovenija" štev. 25, svoje mino zborovanje. f Tedaj je prilika, da se novi člani vpišejo v klub, se pridružijo delavcem, ki ae borijo za zboljšanje bednega delavskega položaja. Tovariši delavci! V socialistiČ-ue klube, ako hočete zdrobiti kar pitalktično sužnost. Filip dodana, tajnik. NAfiE GIBANJE. — Hrvatski sodrugi bodo imeli po novem letu razen tednika "Radnieke Straže" še mesečnik pod imenom "Svjetlo". Prva številka izide v januarju. "Svjetlo" bo izhajalo v obliki revije in bo prmasalo večidel poučne članke ¡M razprave za propagando soci«-fizma ter leposlovne stvari. Izdajala g»i bo chikaška organizacija in naročniki "Radničke Straže" ga bodo dobivali zastonj. • Z novim letom bo pričel šesti letnik "Proletarca". "IVoleta-ree" bo z novim letom obhajal petletnico svojega obstanka, vzlic H>ara, da fto vsi nasprotniki delavcev zaklicali soglasno ob njegovem rojstvu: " Proletarec je mrtvo dete!" K t Vzlic slabozeljnermi prerokovanju nasprotnikov delavstva m sebičnežev je "Proletarec" ra- }~iflel, se širil in i>oMal potreba za slov. ameriške delavce. V to so pomogli vsi zavedni delavci, ki vedo ceniti moč Časopisja, ki je lastnina organiziranih delavcev in ne služi koristim privatnih lastnikov. r Odbor jugocd. del. tiskovne dražbe je zaključil, da novpletna «laja "Proletarca" izide v posebni obliki, z izbranim gradivom in ilustracijami. Odbor se obrača brei posebnega pismenega vabila do vseh sodrugov. ki so zmožni sukati pero, da vpošljejo do 15. decembra t. 1. gradivo za novoletno izdajo s pripombo: gradivo «i novoletno izdajo. Nadalje obvešča vse sodruge in W>«lov. goe. klube v Ameriki, d* kdor naroči 10 ali več iztisov popust. Žeklu in peklenSčeku v veljavi. Mi nimamo vzroka, da bi se z duhovniki prepirali glode njih vere. Kdor potTebuje pekel in pe-klenščeka. da ne zaide na j*>t hudodelstva, naj se teh sredstev tudi drži. Ali ti ljudje naj si pa nikar ne domišlajo, da so na višji moralni stopinji, kot ljudje, ki ne potrebujejo pekla 'm pek leni čeka, da bi jih varovala, da ne zgrešijo pot poštenosti. Prepričani smo, če bi kdo resno vprašal oznanjevalce pekla iti peklenščeka, kje je pekel, da bi jih to vprašanje spravilo v zadrego. Ljudje, ki mislijo in si ne dajo omrežiti razuma s praznimi frazami, »o se že zdavnej prepričali, da sta pekel in peklenšček le pojmovalni abstrakciji, ki životarita le v človeških možganih rn ne drugod. • t i — Izvolitev sodr. Viktor Ber- gerja državnozborskim poslancem in poraz Rooaeveltovih kandidatov v New Yorku je najznačilnejši pojav v minoli volilni borbi. Zmaga demokratov nad republikanci je pa brez vsakega pomena. V Ameriki je že stara navada, da volilei, ki ne mislijo niti tako (Valeč, kot sega njih nos, volijo zdaj demokratično, v drugič pa republikansko, ali narobe. To je brezmiselna akcija, ki dokazuje, da veČina ameriških vo-lileev nima dandanes se nobenega političnega prepričanja. Naobratno pa dokazuje ogromni naraščaj socialističnih glawv, da se stare stranke dmbe in (tab vstaja mlada socialistična stranka s politično zrelimi volilei, k* se wftlajfi'' komandirati po kapi-taliskKhih politiearjih. Največjo zmago so izvojevali sodrutfi v '"Milwaukee. Izvoljen! »o vsi sodrugi, ki so kandidirali z* razna mesta v okraju Milwaukee. Ta vspeh je pa posledica organi-zatoričnega dela sodrugov v Milwaukee. In organizatorično delo je potrebno, ako hočemo izvoje-vati zmage. Glasovnica je za delavca boljše orožje, kot puška repetirka ali pa brzostrelni top. Ali delavec mora tudi znati sukati in izrabiti to orožje. Delavec se mora zavedati, kaj je socializem, zakaj glasuje za socialistično stranko. Socializmu ne koristi, ako volilei glasujejo za socialistično stranko in socializem jim je pa španska vas. Zate«radel mora biti zadaea vaem socialistom razširiti socialistične nauke med delavcii Tn to zvršijo, če širijo med delavci socialistični tisk: socialistične knji>-ge, brošuriee in časnike. "Proletarec" ima razno socia- PRVA SIOVF.NSKA Vinarna in Gostilna v Kalllornlfl. kjer m> tutl «lobr» vin» in in partir» no pils«nitko ptvn. Prodaj« vina na aalon* In na drobno. Ant. Schnabl, eor. Trumbull m. in 26. Str., Chicago. Ill I Mitično čtivo v zalogi. Sodrugi! Skrbite, da pride med delavce • • * Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pohotne knjižice. a ¡i» in.i VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE. Direktorij je sklenil na sadnji seji, da se pozovejo vsi delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo ivo-je delnice radi kontrole na uprav, ništvo "Proletarca". Istotako poli vije direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravništvo "Proletarca." Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se je razglasil. Po 80 dneh se bodo razíale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas. Po 90 dneh &e bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B. Vse delnice morajo biti vposla-ne do dne 9. nov. 1910 Delničarji vpoštevajte ta razglas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta od lok direktorija, če bo trpel ¿kodo Direktorij. Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih in barvah S7.SO do $25.00 "PRESTO" najnovejši patentovan ovratnik. âiàii p » krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.50 do 930.00 Lft^îrîc^usl SWCorner26tJs&Gntral ParkÀve. Rudolph Layer, lastnik. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domafe pri ZALARJU 6120 St. Clslrave toči vino. pivo in i*anje prve vrate. S mod k« prva kvalitata ao na prodaj. Za mnoffobrojvn poaet m priporoča rojakom v Clevelandu. pa potnikom Laatnik. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejfta in najcenejša paro-brodna ¿rta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom In Reko. Brci poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob aredih ob 1 po poldan in iz Trsta ob fiobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai par-niki imajo breziiini brzojav, električno razflvetjavo in so moderno urejeni —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo alovenako in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne liatke obrnite ae na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. Skladišče čevljev za dame, možke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela. spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu J JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.* Clticago, III. NAJBOLJŠA KUHINJA! Bllllards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripravljene po domače. Odprto po dnevi in po noči. P. PeriČ, 1412 W. SI., Chlcago. III. AiàiA.A.à.ÉiÉ a Slovencem in Hrvatom priporo ¿am svoje moderno brivnico. KKANK ZORNJAK. 1837 So. Cent r** ave., Chieago. Ill f'fffff»?! Importiran slarokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lm portirane cigare in cigarete. V«»-pristno in po zmernih cenah. vac. kr0upa, 1225 W. 18th St. Ohicago, ni. POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229-1 it Avt.. Milftiuke«, Wit. Iium u«tttoi)e pijana la vedno pripravljen pri-frisek, ixj smeruib oenab.—Lokalni ia potuioii fo iaki dobrodošli t J Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago VL ' In* vaé>o aaJofo «r, v«ri*ie, pm» nov ia drugih drago tin. Isvr*o> *mM vsakovrstna popravil« v Uj stroki f zalo miški OMAUU «ml Društvena regalía, kap«, prakoramaiM. bandera itd. za slovenska druitva najbolj« preakrH Emil Bachman 1719 So. Centre ave., Ohicago, 111. Slovencem in Hrvatom! da imifàuymc obleke ^ QAJnor#j4em u«i>k« ; trp^»» u ' V immtD0 tudi rmM€ drug» potrobééána, k apa. da ji v delokrog oprave — obtok. Pridite ia ogleju «i nato Uloftbo. S wem «potoo ran jeva 1853-55 Blie Island Ave. Chicago, III. ViseZAVEDATE da je slika najboljši spomin na poroko. Priskrbiti si najboljie. Zglasite se pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|flne|6e slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naTočilu. 14381440 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 2S7. USTANOVLJENO 1SSS. Izdelujemo obleke po meri po 120. #22, $25. Prodajano f°tOTC ob,ekc po 10, U2, $14, $15 veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih hojah. Imamo V 731Oili *mamo veliko zalogo srajc, kra- V vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogohrojnn naročila se priporoča TTini H/l/I HMV?I/> PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IVI Alfi t K, 1724 S. Centre Ave., Chicago, III. ..............................t.....ft ttfftttoitto«» Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Strieturi DaJta ozdravim nalezljivo zaatrut'enj«, ti vine nezmoftaosti vol«, nieo hi bolezni tiêoéih se moikik. Ta prilika je dana tiatim, ki ao izdali te velika svofc zdravnikom nt da bi bili ozdravljeni ia moj namra je, po-kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov adravaikt* brezuspešno, da posedujem 1« jaz «dino «radBtTo, • kten» zdravim vspeéao. , Za nevsp«Ano zdravljenj« al treba pla£atl—l« ia rtpatoo Ozut. do 4 ure ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 80. Piak St Tel. Canal 140Ó Jako važno vprašanje? "Ali sem 2e poslal zaoiitalo naročnino na "Proletarca"! de net — VOJSKA IN DELO. * Prav tako kakor goui ladjin vijak ladjo vedno naprej, »ta tudi vojska in delo vzrok ljudskemu razvoju. Temeljni problem primitivnega ljudstva je bil: posameznike, tvo-reče kolektivne skupine, rodove, horde itd. prisiliti, privajati in vz-goievati za red družabnega življenja, prilagoditi namreč vso njihovo osobno delavnost onim vzajemnim koncesijam in ozirom, s katerimi je jcdino mogoče v ljudski družbi živeti. • Prvo Sredstvo,'ki je šlo za osvo-jitvijo družabnega reda, je bila vojska. Poaamezniki so se naučili ne-le pokorjevati se poveljem na-čelikov, ampak tudi ravnati v soglasju z ostalimi ter podreti svojo lastno delavnost koristim skupine, rodu, horde in drugih posameznikov, kajti grozila je ne-varnoat nepričakovanih napadom, ki so bili takrat želo v navadi. Toda vojska je imela vedno in ima vedno v sebi negacijo same sebe. "Iinajoč krajo za svrho in moritev za sredstvo," po vzbujajoč k ubijanju sovražnikov, mora potlačiti in popolnoma uničiti v bojevnikih — in v primitivni dobi so bili vsi bojevniki — čut spoštovanja k človeškemu življenju. Ti ljudje, ki se zaradi kterega koli števila storjenih umorov na bojnem polju proslavljajo in nagrade dobivajo, ne morejo na kak čudežni aČin pridobiti si spoštovanja k življenju človeka, niti k pravu bližnjika (niti dobiti smisel za srair, za svobodo, za last-ništvo, za rodbino itd.) kaj takega bi se mogli edino pridobiti le tedaj, ko bi zanemarjali vojaški tabor za dobo in deželo miru. Psihologijo vojaštva — utvor-jeno na temelju nasilja in nadvlade — so ličili složno vsi pisatelji, t tudi ortodoksni, kq| so n. pr. Specer, kot posledico omenjenega spoštovanja k pravu bližnjika, kar je neizogibno moralo biti stalni vzrok vojske; sleharno delo namreč daja posamezniku specialne značajne navade, njegovo smer in čutenje. Žal, tudi zgodovina starega veka, srednjega in pa moderna, zgodovina ofenzivnih vojska in oevojevanja kolonij, kažejo le sramotne dokumente te težke, žalostne resnice. Angleži, kateri stoje na višini sočasne civilizacije, prožajo nam bas najnovejše temne primere s svojo vojsko proti Transwaalu, z urejevanjem kon-eentračnih taborjev zaradi ubijanja žena in otrok, požiganje farem, streljanja vojnih jetnikov . . . Vojska je v svojem temelju protidružabna in protičlovečans-ka; je proti napredku in mu je na kvar sedaj, po tisočletjih pred Zgodovinske dobe, ko je izvrševala funkcijo trdne discipline. Med tem, ko so bile vojske poprej na dnevnem redu, jih je sedaj vedno manj, in vedno bolj se proti njim vzdiguje vest javnosti vsled dovršenosti strašnih morilnih o-rodij in vsled neprestanega razširjanja splošne vojaške dolžnosti naproti srednjeveškemu rokodelskemu vojskovanju. Militarist aamanj kažejo na nekatere manj nečloveške psiho-logiške strani vojsk (žrtvovanje, fizična hrabrost, čut dolžnosti). Vojska pa je vseeno reflex ata-vizma primitivnega življenja, div-j<*ga in kanibalskega. "Kraja ji je s vrha, moritev pa sredstvo." • V prvih časih je bilo še drugo sredstvo, ki je šlo za priučenjem družabnega reda, namreč: delo. Zlaati je bilo to v oni dobi, ko niso imeli ljudje nekoliko tisočletij pred odkritjem lastnostij kovin drugega orodja (ne za delo ne za vojsko) kot oglajene kamne, — v oni davni prezgodovinski dobi, v kateri je delo dobivalo družabne oblike kakor pričajo ostanki primitivnih delavnic, najdenih v geoloških jamah, ki »padajo v ncolitično epoho. Tudi delo vrši isto funkcijo, ki gre za redom in za podrejenjem posameznikove delavnosti v teh samih prvotnih družabnih oblikah (rodovili, hordah itd.) Toda delo zelo povišuje vojsko, ki cele veke, kazoč se kot gigant, ostaja le zavora vsega ljudskega napredka Icajti delo — pretvoritev snovi — silo v svrho pridobitve dnievns in gmotne existence človeka — ima v sebi duha ljudske solidar- nosti, pomoči in vzajemnega soglasja, ki popolnoma odgovarja potrebi izobraženega in plodnega življenja, česar vojska nima. In tako vidimo, da gre delo vfcled nopreklicanega teka sKari k združevanju, pobratenju raz-ruženih posameznikov, prvotnih skupin, hord in narodov — med tem, ko gre vojska vsled svojega delovanja za razdruževanjem, o-samotarevanjem in skazo posameznikov, prvotih skupin, hord in narodov. Vojska je predstavnica brubal-e borbe (preostanek divjaškega življenja) med narodi, kot moritev Človeka s človekom. Delo nasprotno, pa predstavlja skup ljudij, narodov, družeČih se v svrho skupne borbe proti zunanjim prirodnim silam; kroti jih in pretvarja v prospuh ljudstva. • Tu vidimo, zakaj gre reka ljudske civilizacije — pa naj se karkoli govori ali vrši — k delu in ne k vojaki. Tu vidimo, zakaj je vsaka politika, katere namen je: ohraniti in posiliti princip vojske (bodisi na bojnem polju, bodisi pri osvojevanju kolonij, bodisi kronične vojske, bodisi stavba vojašnic in oboroženje, s čimer narodi krvavi) — politika, ki je nasprotna naodvratnim prirodnim zakonom ljudskega razvoja. Glej, zakaj se je mogla buržoa-zija ukoreniniti in dobiti svetovno gospodarsko in politično nadvlado. Postavila je namreč proti srednjeveški militaristični in feu-dalni civilizaciji princip in moč deht v trgovini in industriji, ki se je zlasti krasno razvila z uporabo parnih strojev. Danes pa je ta buržoazija v padu, kajti hoteč potlačiti linotranje sovražnike", postaja militaristična, zanikajoč sam temelj svoje mirotvorne in-dustrialne civilizacije. In glej! Zakaj je vzdignil socializem, tako protimilitaričen kot je, nepremagano moč. ki se postavlja proti vojski in povznaša delo. Socializem postaja v imenu dela ono gibčno vreteno ljudske-' ga napredka, katere» je vrtela buržoazija proti srednjeveškemu feudalizmu in ga sedaj opustila izpolnujoč oni tako potrebni zgodovinski cikel, ki gre od ranega svita do solnčnega za pada. Liebknecht o Američanih Zadnjo nedeljo ti. novembra je v Ohieagu na javnem shodu govoril sodrug Oarl Liebknecht iz Nemčije, socialistični poslanec v pruskem državnem parlamentu. Prostrano gledališče Oarick na Randolph uliei, kjer se je vršil shod, je bilo natlačeno polno. Med poslušalci, kteri so bili večinoma nemški socialisti, je bilo tudi par slovenskih sodrugov. Sodr. Liebknecht — mlad, energičen mož z odločnim nastopom — je med svojim govorom neštetokrat žel buren aplavz. Z mirno toda rezko besedo, polno sarkazma in pereče satire, podal je nekaj bridkih resnic o splošnem položaju v Ameriki, kterih se večina Američanov, posebno delavci, redkokdaj ali sploh ne zaveda. Rekel je med drugim: "Jaz sem velik prijatelj te velike republike. Nemčija je avto-kratična. Policija je v službi cesarja in avtokracije; pri vsaki priliki kruto napada delavce. Policijske sablje so rabile v štrajku v Moabitu. Vsak zamahljaj s sabljo je pa naredil tucat novih socialistov. Povedali pa so mi, da vse na prodaj — celo glasovi na v tejle svobodni deželi, kjer je voliščih, sem zvedel, da prodajajo po dolarju — kjer imate včasih po sedem čevljev dolge glasovnice in kjer je demokratična ustava, pretepajo delavce demokratični policaji na demokratičnih konjih in z demokratičnimi krepeljci." I/iebkneeht jf* dejal, da so ameriška mesta veliko bolj barbarska kakor v Nemčiji./Pittsburg je krstil za 'krvavo - železno mesto.' Oamegieve jeklene pl^>če so namočene v delavčevi krvi. "Minulo poletje" — nadalje-val je — "smo se v Nemčiji seznanili 7. vašim "kraljem" Theo-dore Rooseveltom. On je kralj humbuga, največjega humbnga ksr ga premore Amerika. Ko je na herolinskem vseučilišču govo- ril govor, kakršnega vsak desetletni šolarček v Nemčiji lahko uadkrili, je malo manjkalo, da »e niso nemški profesorji po tleh valjali od smeha." Rekel je tudi, da ni v celi Nemčiji videl toliko revščino kakor je v Pittsburgu in v Fall River, Mass. Proti koncu svojega govora je Liebkifceeht povdarjal važnost socialistične propugaude med žen-stvom. 'Ko vidim" — dejal je — "koliko svobodo in samozavest imajo ženske tukaj, lahko ai mislim, kolika moč zamorejo postati v socialistični stranki. Ako pridobimo žene za socializem, pridobili smo vse. Ženska vzgaja otroke. Ženska sieer še nima volilne pravice, toda dokler jo dobi, lahko pridobi moške, da glasujejo za socialistične kandidate." SOCIALIZEM POSAMEZNIKA, Iz naših zapiskov. (Dalje.) Končno pa temelji tudi ta nazor le na hipotezi. Neoporečno je, da nam ostane slutnja, če je za temi lepo zaokroženimi mejami filozofičnega materializima vendar še kaj druzega. Morda je tam zunaj Rog, višje bitje, vladajoče nad Človekom? Ta slutnja, se mi zdi, ostane večna, zahteva od človeka več duševnega napora in misli, kakor mu more dati materialistično verstvo. Če smo videli pri krščanstvu negotovosti, ker nismo marali verovati, ali nam more potemtakem dati gotovost filozofični materializem t Brez dvoma je, da nam daje kr¿ca)individualistični svetovni nazor večjo zmožnost duševnega napredovanja in razvitka, kakor pa filozofični materializem. Hato je krščanstvo še danes filozofsko zmagovito, ker je njegov svetovni na*or močnejši in lepši. Zakaj pri vsem tem je treba upoštevati, da je človek po natu-ri verno bitje. Socializem pa mora računati v ne ravno zadnji vrsti z duševnim razpoloženjem človeka. Filozofsko temelji socializem po veliki večini svojih praktiških predstavnikov na materi al istiš-kem svetovnem naziranju, dasi-ravno je praktiška izvedba tega epikurejskega načela rodila kot odpor socialistiško misel v njenih radikalnih, nepopolnih početkih. Želja po neizmernem uživanju slasti tega sveta, ki se ni nikoli ozirala na kako "pravičnost", je imela posledek brezobzirno izkoriščanje družabno šibkejših. To ni bilo utemeljeno v družabni potrebi, niti kje cjrugje. Ta gmotna sila je dosledno izvedena negacija krščanskega svetovnega nazi-ranja in v tej reakciji proti materialističnim privilegirancem se je rodil socializem Poslužil se je sredstva, ki mu ga je dalo rojstvo. Stalno pa se to ni moglo držati in filozofični materializem se je samo tako dolgo mogel družiti s socialističnimi mislimi, dokler so bile te misli socialistiško mišljenje in čustvovanje, brezmejno radikialne, to je nepopolne. Historični materializem je pa dal socializmu krepko sredstvo za razumevanje našega historičnega življenja: Ekonomski determini-zem, ki je neprecenljivo orožje v Vsakdanjih socialnih bojih. Socializem kot družabni in ekonomski faktor se danes ne more več držati trhle veje filozofičnega rnaterializma. Th nas — kakor rečeno — uči, da smo ljudje le neznatni delci velikega mehanizma, brez moči in lastne volje, d« izginemo neopaženi in nepogrešani. Vseeno je, ali živimo dolgo in koristno življenje, ali pa poginemo koj po porodu, še predno smo se zavedli. Namen človekov je zgolj umreti ali živeti. Ta življenski indiferentizem je misleči in čuteči človek zavrgel kot neporabljiv. Socialist pa, ki zahteva novega in boljšega živ-Ijenja, mora tak življenaki nazor kategorično zavreči. S tem, da prodira in se bojuje socializem proti sedanji družbi in starim nazorom, ustvarja pot novemu čvr-stejšemu — socialnemu — indivl-dualizmu — temu pa je krščansko svetovno naziranje vsekakor bližje, kakor pa duševna pustinja materialistiške filozofije. Človek, ki je sam sebi namen, {»ostaja središče vsega. Vse je zaradi človeka tukaj, ki mu je dolžnost skrbeti zato, da bo dobro in pravično živel, ne le sam, temveč tudi njegov bližnji. Najvišje socialno delo -bo utrditev harmoničnega sodelovanja med posameznikom in celoto. Socialna pravica bo to. Ta harmonija pa izključuje vsa ko izkoriščanje, temelječe v po-tenciranem materialistiškem nazoru, kakor oenern ustvarja potrebo nove socialne etike. f V. Kapital je'znak naše dobe. Kapital so proizvajalna sredstva v zasebni posesti in kar je s tem v zvezi, n. pr. nevrednost. To historično kategorijo hoče socializem premagati in sicer na ta način, da podru/abi* produkcijska, proizvajalna sredstva in s tem onemogoči izkoriščanje ljudstva po posameznih kapitalistih. To izkoriščanje je vsled razvite blagovne produkcije veliko in tvori za delavni sloj družabno bedo. kuje, tudi bogastva v zasebni lasti i^e, Socialist, ki stremi po tem, da odvzame posamezniku sleherno možnost svobodnega razpolaganja z njegovim posest vam itd., je utopističen socialist. Moderni socializem hoče marveč le kapital kot proizvajalno sredstvo iztrgati iz moči zasebne zlorabe. Garancija proti individualni zlorabi kapitala — kakor orao-gočuje to današnja kapitalistična družba — pp je kolektivna,, t. j. skupna last produkcijskih sredstev. Ta proces se ima izvršiti polagoma, potom postavodaje, kot najvišje sankcije vseobče družabne potrebe in sile. Vsako nenadno in skupno "razorozenje" kapitalistov je historično izključeno. Izvršiti se more samo potom historično izvedenega dogovora in vztrajnega dela socialno šibkega razreda današnje družbe. Ta administrativni program socializma zahteva pa sicer ne absolutne, pač pa veliko večjo individualno svobodo, nego jo imamo danes. Ta večja individualna svoboda se zrcali v njeni bodoči po-splošenosti. Gibalno pero, gonilna sila posameznika ali kake celote je brez dvoma potreba. Potreba je središče in izhod vsega narodno- gospodarskega gibanja. Po veliki večini je danes kapital zasebna last. Ta pa je v vele-kapitalistični dobi že davno nehala biti središče in cilj potrebnega prroizvajanja, ker se osebna last ne omejuje na osebno rabo. Izdelovanje produktov se ne vrši v vele kapitalistični dobi več nadi potrebe posameznika in družbe, temveč radi dobička v svrho množitve kapitala v rokah posameznika. Socialno nadelo torej je: Kolektivna produkcija. Temeljno načelo proizvajanja bodi potreba uporabe za ljudi. S tem bi bila odstranjena ena najhujših nesreč kapitalističnega obrata, krize, ki pahne vsakokrat, ko nastopi, tisoče družin v bedo in nesrečo. Zahteva torej socializem kolektivno produkcijo, dočim kolektivni konsum kot nepotreben in postranski zavrača. (Dalje prihodnjič.) Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. STE ŽE POSTALI DRŽAVLJA-NI? Če še niste, je najbolje, da ti takoj nabavite knjižico v slovenskem jeziku: "Naturalizacijski zakon" — poljudno raztolmačen za vsakega. Knjižica stane samo 16 ct. in se jo naroči pri sodr, John Petriču 2708 So. Lawndale Ave.. Chicago. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslnžbencev. Začetniki dobivajo $70 do mesečno. N asa šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute/ Cincinnati, O.', Philadelphia, Pa., Memphis, Tetin., Columbia, S.jb., Davenport, la., Portland, Ore. . Žalostna dedščina. lXxbroznano dejstvo je, da otroci podedujejo po svojih starših ne samo njihove kreposti, marveč tudi mnoge napake. Najžalost-nejša dedščina je bolezen ali nagnjenost k istej. Taki ljude bi morali vedno *kar najbolje skrbeti zase in tiste, ki jih nadlegujejo revmatizein, razdražljivoat in druge dolgotrajne bolezni, opozarjamo na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki v takih slučajih gotovo prav izvrstno/učinkuje. Pomniti treba, da je redna prebava temelj zdravja in moči in da je Trinerjevo vino čudovito zdravilo za sve prebavne nered-nosti. Uravnava delovanje vseh organov, olajšava bol in ščipanje, želodčne neprilike, zapeko, tudi zastaralo, revmatizem, glavobol in črevesne bolezni. Trinerjevo vino je sedaj mnogo močnejše in ima večjo zdravilno moč nego poprej. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Avenue, Chicago, 111. P * R.ftlCHTER'C, JPAIN-M EXPELLER' Kaj ti korUtij* mn£»e miftice, i«» trpii na revm«tizma, PAIN-EXPELLER «lobro «(Jrtftiteu, ti t»ko) m«)ft* IioWiIim ti "ditrani n)lh vsrok«. Po Ho In ftüo t v»«b Ipkftrnfth F. Ad. Richter k Co., 215 Pearl St, NEW YORK , Stara navada je zdraviti revmatizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki preprosti Človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi priuči, kar je v tej defteli nujno potrebno ako hoče kak boljfii posel in neodvisno iiveti. Knjigi, v j^atno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145th St., New York. Posredovalna pisarna za nakup in prodajo je hiš, stavbiič itd. PETER MATELIČ, Škofja ulica it. 10, Ljubljana (Kranjsko) ima naprodaj različne hiše z in brez vrtov, dalje, koncesionirane obrte V staro domovino potujočime se priporočam, da se zaupno obrnejo na t" pisarmo. FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1643 Blue Island Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohištvo, premog", drva in drugo Oglasite se pH niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Vse pritožbe glede uredništva In upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk družbe" Franku Pod-lipcu. 604 N. Curtis. Chicago. 111. M. A. Weisskopf, M. D. Izkuien zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill LOUIS RABSEL modemo urejen salun NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS. Telefon 1199. Angleščina brez učitelja! Slovensko An-_ gleška Slovni- ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo SI.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 149 St.. New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik 1 i Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodsj pri H. 8CHWARTZ, 16—18 N Halsted 8t.. Chicago Velika zaloga klobukov, čepie, čevljev, perils in kovČekov. Kdor kupi za pet dolsrjev, dobi darilo. JOS. PREŽEL, Slovenska Grocerlja. 1932 West 22nd Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI NA DOM. ROJAKI v Waukeganu! k očete piti dobft pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Marke! Street, Naukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. POZOR1 POZOR! JOHN HROVAT, Hrvatsko-slovenski brivec se pri. poroča jugoelovanom za mnogo-brojen obisk. Brivnica prvega razreda. CHICAGO. prvega 1707 S. Center ave., Sodrugi! Priporočajte hrvst»> .kim delavcem "Radničko Str* šo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. ns leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Cht-cago, m. POZOR! SLOVENCU POZOR) S A L O O N s modernim keeljišČen Sreše pivo v »odi ki h in buteljka! in drug* razno vratne pijače ter uaijalS sroodke. Potniki dobe ¿«dno prta» ¿¡tf* aa nizko ceno. Postrežba točna ln Lzborna. Vsem Slovencem in drugim Fllnr»—i m topio priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicsgt Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Ohicaf^ Leopold Saltiel ▼ kaaenakih im eirihiik Auto Pkom« 6065. Office Phone Main S065 Beeiden«« Phone Irwia« 41ft XHLAD: 97 METROPOLITAN BLOCS Severoaap. ofeJ Randolph la La Salle uliee Stanovanje: 1817 Sherldaa Bead. Aka hočei dobro naravno vino piti, oglaai se pri JOS. BERNARDO 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal K42 CMCA«! Pri njemu dobiS najbolja kaliforaty aka in importirana vina. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D ' Zdravnik ta notranje bolezni ., ln ranocelnik. [edrarnilkft preinkara brespla&ao «ati je le »davila, 1084-26 Blue Itl_. A v f , Chicago. Za dne aro: Od 1 do po pol. Od 7 do 9 i veter. Isrea Chi« ki ve« bolniki naj pitalo alorenaki £ io I Valentin PotlseV GOSTILNIČAR 1 1237-lst St., La Salle. If To« m, foetilni podrejene pijri* im» priporoSa rojokom aa obtten cM*